4 A Mt M AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Atttfllrait T^WXlt / NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI -r.............. .............1-:—---—IM, 1 i.,^-—-;-1- 11 •"........ .........—■"■■""■" " 'i 1 1 1 1 ....... pwwwwgptiwppiy^ NO,86 CLEVELAND, OHIO, MONDAY JULY 26th 1920 LETO XXIII. — VOL XXIII trr' ' , v ' ................ . i i. m ■ , __i —______ Pojasnilo glede o- kradenih zabojev. *. Sedaj ko so se vrnili zastopniki United States Relief Shipment iz Jugoslavije, po storjenem delu, je treba da se spravi v red zadeva vseh onih, katerim" je bilo med vožnjo ali drugje kaj pokradenega iz njih zabojev ali pa je bil zaboj popolnoma ' ukraden. Uradniki u. S. R. S. so na delu, da spravijo ti-riatve za odškodnino v red. Zavarovalna družba, ki je blago zavarovala, je prijazna dovolj, da bo upoštevala vsako pritožbo, če je pravik-no/uložena in podprta z dokazi - Do 23. julija se je pritožilo 49 rojakov, da so jim ali zaboji bili orkadeni ali ukradeni. 9 rojakom je njih zaboj popolnoma zginil, in o teh zabojih je že narejen uradni zapisnik. Ostali zaboji so bilo deloma okradenj. O zabojih 34 rojakov smo dognali škodo, ki jo imajo pošiljale!, in ki znaša $2640.00, kakor so rojaki sami izjavili. O osta lih 15 zabojih, o katerih se je poročalo, da so bili okradeni, nimamo še verodostojnih poročil. Pisali smo pa vsak> mur kaj mu je tretwi narediti, da ne bo oškodovan, in da pride do svoje pravice. Splošno se računa, da vsa zavaro-/valnina, katero bo treba pla- - m.t __ L . A«no&rtala ountil ca ti, ne do presega i« svuie $4000, kar je v primeri z ogro mno pošiljatvijo naravnbst malenkostna svota, če pomni mo, da je bila označena vrednost pošiljatve poldrugi milijon dolarjev, ne da bi všteli kar so rojaki plačali za poštnino. Objednem je pa to dokaz, da so naši. zastopniki, gg. Jakšič, Perdan in Debe-vec res posvetili vso svojo pozornost pošiljatvi, ker se do danes še ni pronašlo, da je kaj zmanjkalo od onega časa, ko so zaboji dospeli v Ljubljano, ampak je bilo pokradeno, kar je bilo pokradenega, na parniku. Zastopniki so nam pripovedovali, da je ob prihodu parnika v Trst kajpitan parnika nagnal več mornarjev, ki so morali izročiti ukradene stvari našim zastopnikom, toda vsega, se seveda ni mogla najti. Na tem mestu odbor United States Relief Shipment pozivlje vse one rojake, katerim je bil zaboj okraden ali ukraden/da nemudoma, brez vsakega odlašanja sporočijo tatvino na: United' States Relief Shipment, 6119 St. Clair ave. Cleveland. Ohio. Toda to Še ne zadostuje. Vsak, kdor je dobil pismo i? domovine, da je kaj blaga zmanjkalo, ali da je cela boksa ukradena, mora nemudoma pisati dotični osebi, ki je blago prejela, da naj gre do-tična oseba k sodniji ali na županstvo, kjer mora pod prisego izjaviti, da je ona prav oseba (prejemnik blaga) kaj je bilo ukradenega in to podpiše. Podpisati se morajo tudi sodnik ali župan ter dve priči. To svedočho se pošlje na urad U. S. Relief Shipment, 61 f9 St. Qlair ave. ki bo izročil stvar zavarovalni družbi v N. Y. Kdor se bo po tem ravnal, bo točno postrežen z odškodnino. Mno gi so že to naredili, dočim smo nekatere opozorili že aprila in maja na to, pa se še do danes niso oglasili. Brez omenjene svedočbe ne moremo nikomur izplačati odškodnine P H" d frh n u t vih nere t , ego o Prijema novica a f " * >v ft » ' ■ "M vinske prijatelje. ——— • Washington, 25. Jul. Mnogo tisoč rojakov se je skrbjo vpraševalo, kaj Jbo jeseni, ali se bo smelo stiskati grozdje in delati mošt ter vse posledice, ki prihajajo iz mošta, ko se mošt spremeni v vino. Vlada se je izjavila, da se za domače potrebe lahko brez strahu "presa" doma grozdje in drugo sadje, iz katerega se dobiva mošt. Dosec'aj je bilo to prepovedano, toda na pritisk od zunaj, je vlada toliko odnehala, da je dovoljeno zasebnikom v svojem stanovanju za fastno uporabo imeti pijačo. Tudi ni potrebno, da bi pazili, da ima "mošt'* samo pol procenta alkohola, in je alkohol lahko višji v pijači, ako je dokazano, da je za domačo uporabo. Tozadevna izjava vlade se glasi: "Vsaka oseba lahko izdeluje, ne da bi dobila permit, in ne da bi položila varščino, neopojni mošt in sadni sok, in pri tem tudi lahko pošlje grozdje ali drugo sadje v stiskalnico (custom mill) kjer se spremeni v mošt ali drugi sadni sok. Ko je tak mošt narodu. so mora rabiti izključno samo doti.a." To se prp.vi, vlada it? reč? direktno, da vi lahko delate vino, ampak vlada ieče, d^ vi lahko delate mošt doma, in ta mošt se lahko potom naravnega procesa, spremeni v vino, katerega smete postavno uživati, tod2 samo doma Dovoljen je alkohol v tem vinu, kar je bilo dosčdaj strogo prepovedano. Vlada je dala to izjavo na pritisk kongresmanov iz juga, ki so grozili vladi z velikim nezadovoljstvom ljudstva, ki je vajeno doma izdelovati potrebno pijačo. V zgo rej omenjenem ukrepu pa ni ničesar rečenega, da se sme delati pivo ali celo žganje. to je tudi odslej strogo prepovedano. Na vsak način pa do s tem marsikak rojak zadovoljen. — Mr. And. Kraševec iz Col linwooda nam poroča: Ker ste poročali, da odideva z ženo v staro domovino vam tem potom naznanjam, da mi je zaenkrat nemogoče, radi bolezni moje žene, ki se je močno prestrašila 11. julija ob 10. zvečer, ko so stopili v mojo hišo brez vsakega dovoljenja pijani rojaki, imena priobčim na zahtevo, in jih nameravam v kratkem irro-čiti v roke pravice. — Ako imate psa, pojdite po licenco zanj, sicer ga vam vzame šintar. —■ Na Ellis Islandu imajo sedaj nad 400 radikalcev, katere v kratkem pošljejo v Evropo, najbrž v Rusijo. 24 jih je iz Clevelanda. razmer, ki vladajo povsod, in ker je letina letos v Jugoslaviji precej obrodila, U. S. R. S. ne bo letos prevzel nadalj-ne pošiljatve. To so nam svetovali tudi zastopniki, ki jim je položaj po večmesečnem bivanju v Jugoslaviji bolj poznan kot nam. Mogoče se prilike obrnejo, da bo potrebna pošiljatev, o čemur seveda sporočimo. Vse one pa, ki so prizadeti ali imajo škodo, prosimo še enkrat, da se ravnajo po gorenjem navodilu, in stvar se bo pošteno in točno zaključili. S. R. Shipment, L. J. Pire, preds. Skrivnostna najdba mrtve žene Ni • ♦ New Ydrk, 25. jut Policija je prišla na sled skrivnostnemu, strašnemu umoru neke ženske. Kolikor se je moglo dognati, je bila dotična ženska umorjena v začetku junija meseca v Detroitu, nakar je morilec njeno truplo spravil v kovček ter po ekspresu poslal v New York, kjer so truplo dobili pretečeni petek na postaji American Express Co. Ženska je morala biti umorjena 9. junija. Dotični, ki je kovček poslal v N. Y. si je nadjal ime A. A. Tieturn in je stanoval v Detroitu na Harper ave. Mrs. Brooks, ki je lastnica dotične hiše, pravi, da sta prišla 7. junija k njej stanovat neka Mr. in Mrs. Leroy, toda 9. junija je par nenadoma zginil. Gospodarica hiše je isti večer slučajno obiskala Leroyevo stanovanje, in Leroy ji je pove-da, da je njegova žena odpotovala, ko je dobila brzojav, da so njeni sorodniki zboleli, on sam pa gre tudi za njo. Isti dan popoldne se je oglasil pri hiši neki ekspresman, ki je odpeljal dva kovčka. V teh kovčkih je moralo biti truplo umorjene Mrs. Leroy. Gospodinja je tudi opazila, da manjka nekaj rjuh in blan ket, in ker je bilo to njena lastnina, je zahtevala plačilo, toda mož ni plačal, rekoč, da je vse skupaj poslal v laundry. Umorjena ženska je bila komaj 19 let stara. Morilec je najbrž po umoru odstranil iz trupla srce, jetra in vse glavne organe, razven možganov. Truplo je bilo strašno razrezano in brez vsake oble ke. Zdravnikom je nemogoče dognati, kako je bila umorjena, ker je morilec odstranil vse sledove. -o — Župan v West Parku ima ponoči odprto sodnijo, da takoj kaznuje one, katere dobijo pri kršitvi prohibi-cije. V soboto ponoči so pripeljali dva, A. J. Kolas in N. Onic. Oba sta bila takoj kaznovana, VBak po $500. — Iz Washington a se poroča, da nameravajo prohibici-joniske oblasti poslati v Cleveland 50 izvan rednih detek tivov, ki bodejo uprizorili v Clevelandu več ogromnih na padov na vse pne, pri katerih se sumi kuhanje žganja ali prodaja opojne pijače. — Pred 15. leti je pobegnil Robert Dix iz ječe v Birming ham, Ala. kjer bi ga moral drugi dan obesiti radi okrutnega umora neke ženske. Pet najst let se ni slišalo >o njem. V soboto pa so ga prijeli v Clevelandu, po 15 letih. Tu si je pridjal ime James George in je bil brivec v Hol-lenden hotelu. Izdavil je, da se uči za kiropraktorja, in da se preživi, je postal brivec. Zadnjo soboto je prišel v Hollenden hotel, kjer je Dix brivec, neki James Cooper, ki je bil pred 15. leti v Bir-minghamu šerifov pomočnik. Dix odločno zanika vsako krivdo in trdi, da je nedolžen. Poslali ga bodo v Ala-bamo, kjer ga bodo obesili, če se dožene njegova identiteta. — Sedem let* je ljubezen špogal Mister Jesse Sponger z gospodično Nellie Carter, in 7. junija bi se morala poročiti. V soboto pa je dekle vložilo tožbo za ranjena srce kije vredno $20.000. Fant Salata vzrok skriv- 1 nostne bolezni ? Vsa mestna zdravstvena oblast, kakih dvajset zdravnikov in izvedencev se peča i z izvanrednim slučajem, ko je v Clevelandu nevarn o obo- : lelo 38 žensk, ki so se udele- : žile nekega privatnega banketa v hiši na 17864 Lake av. : Vse ženske so dobile takoj po banketu močno mrzlico ali takozvani "tifus", in do- < čim jih je že nekaj okrevalo, i pa je pet ali šest žensk še vedno v nevarnosti za življenje. Kako so se nalezle bolezni je zdravnikom še vednp velika uganjka, dognali pa so že toliko, da so dobile bolezen od uživanja solate. Kot i trdijo izvedenci, je tifus bil v solati, kamor je bil prenešen od osebe, ki je pipšla v dotiko s salato, katera pseba pa sama ni imela tifusa, ampak le bacile, katere je prenesla na salato. Preiskali so bili vsi strežniki, posli in kuharji, ki so imeli opraviti z jedjo, toda pri vseh se je dognalo, da so popolnoma zdravi. Kar je pa najbolj čudno ji dejstvo, da so tudi drugi ljudje uživali isto salato, todajse jih bolezen ni prijela, 'razven omenjenih 38. Zbolele so ženske 25. junija. Druga teorija, ki jo imajo zdravniki je, da je i-na izmed Žensk bila pri kopanju v iezeru, kjer je dobila bacile tifusa, katere jc potem prenesla domov.* Ttfrlvrnfe i so uvedli obsežne preiskave, da doženejo kako se je bolezen razširila. o — — Anica Žužek, iz Gor. Re-tji pri Velikih Laščah je prinesla iz domovine več pisem in želi, da jih pridejo iskat sledeči: Mary Kaušek, Ana Tekavčič, Math Klun, Frank Hudovernik, Frank Škulj, Toni Skrabec, Eva Ponikvar in Anton Mrvar. Miss žužek biva pri svojem bra tu. A. žužek, 15508 Holmes ave. Col-linwood. —Vlada pravi, da je dovolj premoga v Ameriki za 6000 let. Nam se pa zdi, da ga bo zmanjkalo že to zimo. — Najtežjo kazen radi kršitve prohibicije je dobil Joe Zverina, 5207 Clark ave, kar se tiče policijske sodnije. Sodnik Beebe ga je obsodil na $200 globe, ker je že drugič bil pred sodnikom radi prodaje žganja. Tepec je nekemu policistu prodal žganje nakar ga je policist aretiral. — Mlekarji, good bye mlekarske steklenice. 26.000 jih je bilo v 7 železniških vozovih na potu v Cleveland, kjer so jih mlekarji krvavo teško čakali, pa ti pride mestni nad zornik utežev in steklenic ter jih zapleni vseh šestin-dvajsettavžent. Dognalo se je namreč, da niti ena steklenica ni bila pravična, atppak vsaka je bila tako sleparsko narejena, da je manjkalo za en mal kozarček do prave me re. Steklenice je poslala neka kompanija iz Elmyre, N. Y. — Najnovejši štrajk v Clevelandu je štrajk lepih natakaric in strežnic v restavran-tih. Punce zahtevajo 35 procentov zvečano plačo. Good luck to you! —- Unija stavbenikov, mizarjev in drugih gradbenih delavcev je začela preiskavo, da dožene, kdo je kriv neza-. slišane draginje stavbenega materljala, ki ovira, da se hiše ne morejo dovolj hitro graditi. — Poročno dovoljenje je dobil Mr. Louii Šimenc in imary oteuir, dhu »rccno- *" . i ž / Wilson poziva pre-mogarje na delo. ; Washington, 25. Jul Pred sednik Wilson bo osebno apeeliral na premogarje, naj se vrnejo na delo, dokler zvezina koimsija ne uredi njih plač in poslovnika. V df žavi Illinois je nad 20.000 premogarjev na stavki in pomanjkanja premoga, ki je že danes akutno, postane še huj se, ako se premogarji ne vrnejo na delo. Stotisoče domov bo letošnjo zimo brez premoga, ako se premog ne koplje z največjo naglico. Vlada je poslala v razne premogarske okraje Illinoi-sa več svojih agentov, ki bodejo govorili s premogarji z namenom, da jih dovedejo nazaj na delo. Pričakuje se tudi štrajka premogarjev prihodnji teden v državi Kan sas. Unijski uradniki so s posebnimi brzojavi prosili premogarje naj se nemudoma vr nejo na delo, z obljubo, da bo vlada sama gledala, da se njih zahteve izpolnijo. -— — Za svojega "podengarja" je delala Mary Sverin na 52nd St. rejznžek, toda sodnik jo je vseeno kaznoval z $100 globe, "podengarja" pa, ki je pil izdelek lepe Mary je dobU samo $10 kazni. — Nick Vucette je bil obtožen poskušenega umora, ker je napadel policista Krugerja z nožem ter mu prizadjal nekaj ran. Vucetič je pretepal svojo ženo, nakar so sosedje Soklicali. policijo, in ko je otel policist Kruger aretirati Vucetiča, ga je slednji napadel z nožem. Policist je streljal, a Vucetič je vzel otro ka iz zibeljke kot za ščit proti strelom, nakar je policist nehal streljati in konečno le aretiral zverino. Vucetič stanuje na 6229 St. Clair ave. — Iz Jugoslavije se je vrnil dobro poznani Slovenec rodoljub, Frank Laurich, ki je bil eden izmed prostovoljcev, ki so odpotovali 15. julija, 1917 iz Amerike na srbsko bojišče. Mr. Laurich je bil pri vojakih za polno dobo, dokler se ni zvršila demobill-zacija, kar se je zgodilo maja meseca letos. Po prestani vojaški službi, se je vrnil v krog svojih dragih v Cleveland, kjer misli sedaj stalno ostati. — V Clevelandu je umrl Adolph Goodfriend, ki je zapustil 60 sodov žgapja. Nekdaj so bile take stvari mački-ne solze, toda danes je šest sodov žganja ogromno premoženje. Goodfriend je zapustil to žganje svojemu nečaku Sherman Goodfriendu, ki je danes star šele dve leti. Žganje se bo prqjialo "v zdravstvene namene' \ in z denarjem bodejo plačali vzgojo za mladega dečka. Ako računamo, da ima 60 sodov 3000 galon žganja in je žganje danes po $20 galona, tedaj se vidi, da je žganje vred. no $60.000. In to niso mački-ne solze. — Čuje se, da namerava jugoslovanska vlada v Clevelandu imenovati konzula. Da je konzul tukaj absolutno potreben, ve vsakdo. Pravilno bi bilo, da dobi to službo kak Slovenec radi ogromnih tisočev Sbveficev, v tej naselbini. *> V Pittsburgu je Že imenovan jugoslovanski kon zul, toda je Srb. —- Padel je v ceni nemški denar radi bližanja boljševi-kov nemški meji. Med Rusi in Polja- Ijaki vlada premiije i London, 25. ju. Brzojavka iz Pariza naznanjn, da se rtF" ske čete umikajo na poljski f onti, ker se je med rusko in poljsko armado sklenilo mirje. I Washington, 25. jul. Mogo če je, da bodejo Zjed. države poslale Poljski mu niči jo in večje denarne svote, da tako omogočijo' Poljakom ustaviti prodiranje boljševikov. Zdn se, da je odpor- Poljakov zlomljen, in rudeče druhali so se vsule po vsej vzhodni Poljski. Več važnih trdnjav je padlo. Zavezniki so v skrbeh glede nadaljnega prodi-rai^ja ruske armade. Ker so Zjed. države v prijateljstvu s Poljsko, so moralno obvezane za pomoč. Vojaštva A-merika ne bo poslala na Poljsko. pač pa mnogo municije in denarja. Vlad Zjed. držav je že protestirala pri čeho-slovaški vladi, ker slednja ovira pošiljanje municije na Poljsko. Boljševiki na Češkem nečejo nakladati muni-cijo za Poljake. Glasom poročil iz Švice so Poljaki vprašali rusko vlado za premirje ter nasvetovali preliminarno konferenco med Poljaki in Rusi. Ruska kavalerija je prišla prav tik nemške meje, in zavezniki se bojio, da se znajo oborožiti in združiti z boljševiki, nakar bi zbruhnila nova evropska vojna. -o-' — V Clevelandu je 11.000 železniških delavcev. Povišana plača za te uslužbence na leto je $2.20Q0.000. Kot smo Že poročali, clevelandski železniški delavci niso zadovoljni s povišanjem. — Peter George, izdelovalj "popa" na 7206 Lorain ave. je bil kaznovan od sodnika Silbert na $50 globe, ker je mešal saharin v pop naftiesto sladkorja. Saharin je škodljiv zdravju. — 20 minut je policist opazoval nekega berača, ki je imel pred seboj napis "slepec", ko je sedel na Public Square in beračil. V 20 minutah je nabral $12.40, potem ga je pa policist aretiral. Dognalo se je, da ni slep, ampak precejv zdrav, samo postopa rad. Sodnik gaje obsodil na $25 kazni in 30 dni zapora. — Sladkor se je nekoliko znižal v ceni. Pričakuje se, da v sredi avgusta pade cena ponovno. Vse to ljudje prav radi slišijo. — Policist Lawrence je opa zil nekega prodajalca, ki je vozil po cesti krompir iji ga prodajal. Neke posebne muhe so prijele polici, da je šel krompir razmetavat, in na dnu soda, ki je bil napolnjen s krompirjem, je dobil deset galon žganjfe. Zaplenil je na to žganje, krompir, voz in konja. — Za $267.000 žganja so zaplenili zvezini detektivi pri Toledo. Žganje je bilo ukradeno v ameriških skladiščih in namenjeno v Canado. — 14. avgusta je skušnja v 501 Federal Bldg. kdor hoče v poštno službo kot avtomobilski mehanik, šofer ali uslužbenec v garaži. - — V Cleveland je prišel vrhovni glavar zvezinega u-rada za prohibicijo, John J. Kramer iz Wasningtona. Izjavil se Je, da se prohibicija krasno spolnuje v Clevelandu. Mhmmmm! — Pismo ima pri nas Jos. Rott j i A jugoslovanski ministri odstopili. " Poslanstvo SHS v Wash-ingtonu naznanja sledeče: Belgrad, 18. julija: Iz Ljub Ijane poročajo: Glasom najnovejših vesti je bil italijanski napad na "Narodni Dom" v Trstu skrbno pripravljen. Italijani so zbirali petroleej že precej časa, da zažgo z njim Narodni Dom. Petrolej «o dobili v italijanski vojašni ci< Škoda, ki jo ima "Narodni Dom'' znaša deset milijonov lir, a škoda špedicijske tvrd-ke "Balkan" znaša pet milijonov lir. (Tvrdka "Balkan je imela v oskrbi vso ameriško pošiljatev U. S. Rel. Ship ment-a, op. ured.) Italijani so tudi krvavo pretepli tajnika jugoslovanske delegacije v Trstu, dr. Novaka fiha-na. Iz Splita se poroča, da so Italijani v šebeniku zaprli 50 Jugoslovanov ter jih v za* poru pretepali. Nevolja po mestu je strašna. Belgrad, 20. jul. Minister ski predsednik Jugoslavije* dr. Vesnič je podal regentu odstavko celega kabineta, ker je parlament z 68 proti 64 glasovi zavrgel postavno določbo, da se učitelji ne morejo voliti za državne poslance. Regent je sprejel ostavko. Sedanie ministerstvo bo nadaljevalo svoje delo, dokler ne nastopi novo. ■...... »- Listnica uredništva. Mr. M. L. Barberton. Vpra šate nas, ali bi bilo varno poslati 20.000 kron v starokra-njsko hranilnico. Rečemo vam: Ako mislite ostati tukaj, obdržite denar v AmeH-ki, ako greste v domovino, vzemite denar seboj. Hranilnice doma so varne, plačajo pa samo 3 procentne obresti, dočim dobite tukaj 4 ali 5. Špekulacija z denarjem, ko pada in se dviguje valuta, itf-kakor nepriporočljiva. BOLJŠEVIKI HUJSKAJO NA VOJNO. London, 25. jul. V Moskvi zboruje kongres tretje rudfc-če internacijonale. Tekom kongresa so ruski člani internacijonale izdali oklic Turkom, Sircem In Arabcem v katerem oklicu pozviljejo v katerem oklicu pozivljefo ciji in Ameriki, da tit oprostijo "jarma", ki so ga nalo&fle te dežele. -o—— — Cenajugoslovanske krone je padla in ni znamenja, da bi se mnogo zopet dvigala. Ves pretečeni teden je bila cena $1.50 za sto jugoslovanskih kron. — Cena Liberty bondom je: Prvi $85.90, drugi $84.04, tretji $89.09, četrti $85.16, peti $95.80. — V dnevih 27. 28. 29. septembra se vrši v Clevelandu konvencija American Legion ogromne organizacije ameriških fantov, ki so služili tekom vojne v armadi. Pri&a-kuje se 25.000 bivših vojakftr v Cleveland. — Tekom avgusta meseca sodnijte ne bodo podeljevale državljanstva. V septembra mesecu pa bo dobilo državljanstvo kakih 2000 prosilcev. — Nikdar ni bila Cleveland ska ječa še tako napolnjena kot te dni. 177 ujetnikov ka obravnave, med njimi 22 morilcev. Niti v vojnem časti ko so zapirali več kot po navadi, ni bilp toliko jetnikov. Vse to so seveda blagoslovi prohibicije. "AMERIŠKA DOMOVINA" MMRKH'A* oMK) _____ NAROČNINA: In. Ameriko ... - $4 00 Z« Cleveland po pošti - $6.00 Za Evropo - - - - - $5.50 Pom mean« številk« . - . 3c, ~ Vsapiama, dopisiln VenarTal m pošilja na "Ameriška bomeviM" 1110 »t CUlr A »o. N. 8 C lay land, Ohio Tal Cuy. Princeton IH» [AMES DEBEVEC. Publuktr____LOUIS J. HNC. Editoi ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND KKIDAl Real by 25.09) Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rales on request. American in spirit Foreign in language only Entered at aecond-claaa matter January 5th IttOV. at the poet office ai Cleveland. Ohio under the Act of March 3rd, t87P -—---- No. 86. Mon. July 26th 1920 VALUTNO VPRAŠANJE V JUGOSLAVIJI. James Debevec. Poleg vprašanja glede ureditve mej, je danes v Jugoslaviji najbolj pereče vprašanje valute. Notranja rešitev valute v Jugoslaviji, stanje kron napram dinarju je že re-Seno, t. j. 1:4, kar pomeni, da se dobi za štiri jugoslovanske krone 1 dinar. To razmerje nikakor ni pravično rešeno, ker bodo s tem Slovenci in Hrvatje zgubili tri četrtine denarja, dasiravno ni dinar nič več vreden kakor krona, ker se dobi v Srbiji za en dinar ravno toliko kot pri nas za eno krono. Ko se pa vpelje po vsej državi dinarska veljava, bode treba plačati v Sloveniji za vsako stvar en dinar, kar stane sedaj eno krono. Takoj po razsulu avstro-ogrske monarhije, je padla na borzah v inozemstvu krona zelo nizko, vendar so se če-hoslovaške krone kmalu dvignile, vspričo razvitja domače industrije in pa posojila, katerega je država dobila v inozemstvu. Takoj za njo je bila jugoslovanska krona, a po-fUminiSfcrska innajmanj jebila vredna in je še danes nem-sko-avstrijska krona. Dasi se je čehoslovaška krona držala skoro vedno v ravnotežju, je jugoslovanska padala vedno in vedno, ali le počasi. Koncem januarja meseca 1920 se je dobilo za en (tolar 85-90 kron na zagrebški borzi, seveda v ljubljanskih menjalnicah 10-15 odstotkov manj. V začetku februarja in nadalje, je pa začela jugoslovanska krona strahovito padati in je dosegla svojo nižino meseca maja, ko je bil na borzi en dolar 180-190 kron. V Jugoslaviji je bilo v tem času vsepolno verižnikov, ki so kupovali dolarje pod roko in jih prodajali potem trgovcem, ki so jih rabili pri nakupovanju raznega blaga v Trstu in drugod. Predvsem bo lovili taki ljudje Amerikance pri prihodu v Jugoslavijo, ki niso vedeli dnevnega kurza. Amerikancu se je že veliko zdelo, ako je dobil za dolar 70-80 kron, dasi je bil morda kurz tisti dan 160 kron. So bili pa tudi ljudje, ki so plačevali dolarje višje nego borza, ter so jih potem drago prodajali. Ni pa bilo varno kupovati krone od takih ljuai, ker so kaj radi plačevali z kronami, ki so bile kolekovane s ponarejenimi kolekk Take krone so se v engros uvažale iz nemške Avstrije, koje krona je bila vedno skoro za polovico manj vredna kot pa jugoslovanska. Po Jugoslaviji je kro žilo veliko takega denarja, in na sled se je prišlo šele, ko je jugoslovanska državna blagajna pobrala iz prometa tisoč-kronske, stokronske in petdesetkronske bankovce. Takrat je bil marsikateri, ki je menil, da ima lepo premoženje ob vse, ker so mu pobrali bankovce, ki so bili kolekovani s ponarejenimi koleki. Tako so nekemu kmetu pobrali 185 tisočakov, ki niso bili pravi in marsikdo, ki je imel morda samo en tisočak, je bil še ob tistega, ker ni, bil poprej dovolj previden. Lira je bila dolgočasa vredna od 10-12 kron, dasi fak-tifno ni bila vredna nič več kot naša krona. Temu pa so bili krivi Jugoslovani sami, ker so kupovali blago v Trstu z lirami, niso pa zahtevali za stvari, ki so se izvažale iz Jugoslavije, predvsem živina in les, plačevanje v jugoslovanskih kronah. Jugoslovani sami so podcenjevali svojo valuto in ker je bilo seve povpraševanje na bom za liro veliko, je stala tudi cena iste visoko. Sredi majate je pa naenkrat vse zaobrnilo. Dolar in M-ra sta začela neznansko padati, in dolar, ki je bil vredeh par tednov poprej še 190 kron, je padel naenkrat na 130 in potem vedno nižje in nižje, da je prišel do 60 kron. Na vsak način je bil to umeten dvig krone, ki je pa bil jako koristen za Jugoslavijo. Sodi se, da je povzročilo padec dolarju tudi dejstvo, da so prinesli Jugoslovani, ki so.se vračali iz Amerike v mesecih marcu, aprilu in maju, do 20 miljonov dolarjev v Jugoslavijo. Pa tudi za Ameriko je veliko bolje, da ne stoji dolar več tako visoko, ker sedaj bo omogočeno Jugoslaviji kupovati razne izdelke, predvsem poljedelske stroje v Ameriki, kar bi bilo nemogoče, ako bi bil dolar po 190 kron. Amerika mora gledati, da spravi svoje izdelke na svetovni trg, ker doma ne more vsega porabiti, kar izdela. V finančnih krogih v Jugoslaviji se govori, da bo ostal dolar na 50 kronah, oziroma na 10-12 dinarjih. Veliko Je 1 pripomoglo k dvigu jugoslovanske krone letina, ki kaže tako lepo, da ljudje že ne pomnijo kdai bi bila tako lepa in bogata. Do 20 miljonov ton žita se bo lahko izvozilo letos na jesen iz Jugoslavije in vendar bo moka doma po 2-4 krone, tako se prerokuje. Strahovito jo je dobila po grbi tudi lira, ki je padla v enem tednu od 8.50 na 3.50 krone. V lesni trgovini je nastala raditcga velikanska panika in so zgubili razni lesni trgovci, ki so imeli še za dobiti iz Trsta ali iz Italije denar za prodani les, velikanske svote denarja. To pa je bila njih samih krivda, zakaj pa niso zahtevali za plačilo jugoslovanske krone! Pa tudi to se je zgodilo. Kdor je prodal v zadnjem času les v Italijo, je zahteval izplačitev v jugoslovanskih kronah oziroma v dinarjih in kar naenkrat se je pojavilo na denarnem trgu velikansko povpraševanje po dinarjih, in danes stoji lira 4.50 do 4.50 jugoslovanske krone. Gotovo je, da bo padla lira na isto višino, da bo enaka dinarju, toda verjetno je, da pade še pod vrednost istega. Najbolj so udarjeni pri padcu dolarja oni Jugoslovani ki so se vrnili iz Amerike in ki niso hoteli menjati dolarje, ko je bil kurz tako velik. Kajti pomisliti je treba, da se ni draginja vspričo padca dolarja ali lire popolnoma nič zmanjšala. Velike koristi so pa imeli oni, ki so prišli iz Amerike menjali dolarje po najvišjem kurzu in poplačali svoje dolgove. Za dolg, ki je znašal recimo en tisoč kron, bi bil moral plačati pred vojno 200 dolarjev, letos spomladi pa je poplačal tak dolg z osmimi dolarji in to se nekaj pozna. LINCOLN O KAPITALU. Dandanes, ko se vsakdo zaledje v kapital, češ da je on kriv V9ega zla, kar ga je na svetu, ko kapitaliste sli-; kajo, da so bolj Črni kot sam j | vrag, nikakor ne bo zaman, ako se ozremo kakšno sodbo | 1 je imel predsednik Lincoln o kapitalu. Menda ne bo nihče toliko predrzen in smel, da bi j rekel, da je bil slavni Lincoln j kak "kapitalistični hlapec",' in nihče ne more z uspehom dokazati, da Lincoln ne bi bil "iz naroda, za narod in z narodom. v Poznana je morda stara Lincolnova prislovica, ki bi se v našem jeziku nekako tako glasila: Bog je moral ljubiti človeški rod, ker ga je ustvaril v tako obilnem številu.'' No pa čujmo, kaj je govoril Lincoln tedaj, ko je bil kapital še v povojih. Sledeče je njegova izjava dobesedno: "Jaz mislim, da je najbolje za vse, da se pusti vsakemu človeku, da si pridobi premo ženje kakor hitro pač more. Nekateri bodo postali na ta način bogati. Jaz ne verujem v postavo, ki bi prepovedovala postati človeku bogatim ; taka postava bi več škodovala kakor pa koristila. In raditega mi ne nameravamo voditi vojne proti kapitalu, pač pa je naša naloga, da damo tudi poslednjemu Človeku priliko, da si nabere premoženje. Eden kot drugi mora imeti enako priliko. Ko človek začne kot siromak, kar se zgodi pri veČini, ki nastopijo pot tega življenja, tedaj je njemu svobodno, ako zna da si skuša zboljšati svoje življenje. Vse tako delovanje pa se mora vršiti postavnim in poštenim potom. Jaz se nikakor ne sramujem priznati, da sem bil pred petindvajsetimi leti navaden delavec, da sem sekal les in delal na ladiji, kajti to se zna zgoditi vsakemu sinu siromašne ga človeka. Jaz pa želim, da vsak človek dobi tako priliko, s katero si zboljša svoje življenje, kjer lahko gleda v bodočnost brez skrbi, namreč da danes dela za druge in za sebe, a jutri za sebe in za druge. To je pravi sistem." Tako se je izjavil Abraham Lincoln kapitalu, Lincoln, ki je osvobodil črne sužnje, ki je Zjedinil naše države ter položil najbolj trdni temelj velikosti in moči Zjedinjenih držav. Priznamo, da se te besede Lincolna nekoliko drugače glasijo kakor pa bučni nauki Karla Marksa In njegovih apostolnov. Toda naša naloga nikakor ni, da bi na tem mestu lomili koplje za kapital. In sicer pa, kdo ve kaj bi Lincoln danes rekel, ko bi opazoval današnji kapital, ko bi videl kako gorostasno se je ta kapital razvil in oklenil vse panoge javnega življenja. Sicer pa je tudi resnica, nihče ni tako hudoben, da ne bi bilo v njem nekoliko dobrega, in tudi kapital je ravno tako. Nasprotno pa, nihče ni tako dober in čist, da ne bi bilo v njem nekoliko hudobnega. Dandanes je splošen krik nad kapital, mnogo upravičenega vpitja je nad kapitb-lom. Take razmere pa trajajo vselej tako dolgo, dokler jih ljudstvo prenaša. V svobodni republiki kot je Amerika ima ljudstvo moč spremeniti vsak sistem pri volitvah. Zato pa je potrebno, da ljudstvo čita in sodi, ne samo iz enega vira, ampak iz vseh virov, da ne pozna ene stvari samo iz enestrani, ampak iz obeh. Potem si razsoden človek lahko ustvari svojo pravično sodbo. V ostalem je pa tudi resnica, da nikdar ne more biti: Volk sit in koza cela. IZ DOMOVINE. Verona, 30. junija. Danes popoldne sta letela nad mestom dva tuja zrakoplova in sieer od vzhoda na zapad. Eden zrakoplovov se je spustil pri Legnagu na zemljo. por??^talcih nUledtu Do mneva se,'da so bili letalci Jugoslovani, ki so v zvezi z živi j I, ki bi radi v Italiji izzvali splošno revolucijo. I Nameravan atentat na Pa-šiča in Trambiča v Pallanzi. ("Jugoslovenski List'1 priob-čuje iz Zadra sledečo vest: Iz poročila službene agenci-: je Štefani in iz priznanja, ki i ga je podal admiral Millo v 1 svojem listu "Dalmazia*' je razvidno, da so 23. maja, ko se je mislilo, da se gotovo vrši sestanek naših delegatov z italijanskimi, -odpotovali iz Zadra v Pallanzo trije individuji z namenom, da izvedejo teroristični akt proti inozemskim diplomati-čnim osebnostim (PašiČu in Trumbiču) ter nekaterim italijanskim državnim, funkcionarjem (Scialoji event. Nittiju). Ti individuji so se 25. maja vrnili v Zader, ker so na potu zvedeli, da se sestanek ne bo vršil. Ti individuji se nemoteno sprehajajo po Zadru, od koder je bilo izgnanih toliko nedolžnih žrtev. Ni dvoma, da je naša vlada o tem obvestila zaveznike in Ameriko. Tudi Trumbič izločen iz naše mirovne delegacije? Beograd, 2. julija. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, je ministrski svet med drugim sklenil tudi to, da ob razpustu naše mirovne delegacije, kije v zadnjem času obstojala itak samo še iz dr. Trumbiča in Mato Boskovi-ča, odpokliče tudi našega zunanjega ministra dr. Trumbiča in da ostane v Parizu le še Mato Boskovič. Kakor se zatrjuje, je dr. Trumbič vsled te odredbe ministrskega sveta globoko užaljen. Italijanski stroški na zasedenem ozemlju. Znani spci-jalist Treves piše v listu "Cri tica Sociale'' o sedanji zunanji in notranji italijanski politiki. V članku navaja tudi stroške, ki so jih imeli Italijani. doslej na zasedenem ozemlju. Prayi: Od premirja dalje je stala okupacija ono-strankega morskega brega nad 10 milijard. Albanija nas je stala 2 milijona. Admiral Millo ima 6 milijonov mesečne apanaže za diskretne stroške. Treves zahteva sporazum z Jugoslavijo in ne-mudno rešitev jadranskega vprašanja. Kdor zavlačuje to vprašanje, neizmerno škodi Italiji. Treves vprašuje tudi, kako se bo pokril deficit 7 ali, 8 milijard v bilanci 1920-21. Stroški z zasedenim ozemljem so naravnost katastrofalni za Italijo. Da je te stroške sedaj razkril Treves, je najmanj ^všeč tržaškemu "Piccolu", ki je svoj čas trdil, da so ti stroški razmeroma prav neznatni in da niso resnični poadtki, ki so bili ta čas objavljeni. "Piccolo" po svoji stari navadi ni govoril resnice. čudež ali tragedija. Pod tem naslovom je priobčil milanski "Secolo" članek, ki ga je napisal znani zgodovinar in socijolog Guglielmo Ferre ro. Članek lepo opisuje sedanji položaj Italije. Ferrero pravi med drugim: Kaj vzrok te strašne agonije, ki jo preživlja kraljevina Italija, nahajajoča se med življenjem in smrtjo f Zdi ss mi, da je vzrok ta, ker je svetovna vojna zajela Italijo v zve zi, ki je v teku časa Bremenila smisel in cilj katerima Italija ni mogla ostati zvesta ker je stopila v to zvezo zato, da obvaruje svetovni mir in ne da s pomočjo te zveze vzplamti svetovna vojna. Vzrok sedanje italijanske a-gonije obstoji v tem ker Italija ni mogla prekrižanih rok gledati svetovne vojne, od katere je bila odvisna tudi njena usoda, in ker je stopila v ojno s vojimi starimi zavezniki brez vsakega jasnega vzroka, ki bi se pretvoril v simbol za mase, ki so morale na bojišče. Vsega tega so krive vlade od 1905 — 1915, katerim je skoro vedno načelo-val Giolitti. Toda Giolitti je danes, čeprav je šestič ministrski predsednik, začetnik v vladi. Giolitti se {e varal. to ifuzijo pa je uničeno tudi celo Giollttijevo življenjsko delo. Ker je Giolitti znova vzel v svoje roke vlado in u-sodo Italije, zato ne vidim za Italijo druge alternative, kakor ali da doživi čudež, ali pa tragedijo. Trat, 1. julij* Italijanski listi poročajo iz Ancone: Hišne preiskave se nadaljujejo. Oblasti so našle mnogo orožja in smodnika. Pri komunistu Schneider ju so našli obsežno korespondenco, iz katere je razvidno, • da se Je pripravljal upor v zvezi z Jugosloveni, ki so nameravali zanetiti revolucij-o v Italiji. (Italijanski strah pred nami ima velike oči!) Tekom tridnevne revolucije v Anconi je bilo ubitih osem civilistov, med njimi komunist Schneider, osem vojakov in še pet drugih, ki so bili ustreljeni med atentatom na vlak. Tein ko ranjenih je veliko število civilistov in vojakov. Trst, 2. julija. Tržaško mesto je popolnoma odrezano od ostale Italije. Javni promet je ukinjen. Pretrgan je telefon in brzojav. Trst je tudi odrezan od inozemstva. Časopisi so brez vsakih točnih vesti. Današnji "Piccolo'* ostro napada regenta,- ki je iz Ljubljane poslal tlačenim besedo zvestobe ter s strahom govori, da že prihajajo v zasedeno ozemlje ko-mitaške čete. Zaklfrija italijanski narod na edinstvo in v posebnem članku povdarja, da se Italija lahko spremeni v "socialno republiko'*, v "sovjetsko republiko", v "svobodno anarhistično zvezo", samo Italija naj ostane celotna in naj se ne poruši. Sestane.k Makedoncev Dvajset poslancev vseh strank iz Stare Srbije in Ma-cedonije je imelo v poslopju parlamenta sestanek, na katerem so sklenili poslati kraljevski vladi spomenico, v kateri se zahtevajo naje-nergičnejše odredbe za pobijanje razbojništva v Stari Srbiji. V spomenici se predlagajo najuspešnejše odredbe proti razbojništvu v teh krajih. Takisto je prispela tudi deputacija prebivalstva s Kosovega v Beograd in po-setila ministra za notranje stvari Ljubo Davidoviča, katerega je naprosila, naj pod-vzame vse, potrebne korake, ki so mogoči, da se čimprej zatre razbojništvo in zboljša varnost, ki je tamkaj ogrožena. n RAZMERE V DOMOVINI. Pod tem naslovom je priobčil Glas Naroda dopis zadnji teden izpod peresa nekega Frank Česnfc. V tem dopisu je nakopičenih toliko neresničnih podatkov in napač nega umevanja razmer v domovini, da mi ne da žilica miru, da mu ta "dopis" nekoliko zrahljam. G. Frank česen začne s tem, da pade naravnost na Verd, prvo postajo v Jugoslaviji, ter takoj napade on-dotne carinske uradnike in orožništvo, ki vrše svojo dolžnost, kakor jim to predpisuje postava in oblast. Gospod Česen preskoči razmere v Italiji in Trstu, ter na meji v Logatcu. Seve, vse je dobro in pravično, kar dela kaka druga država, le ta uboga Ju-golsavija napravi vse napačno in vsak uradnik je v Jugoslaviji "aroganten". Gos pod Česen je padel v Ljubljani ravno v štrajk, katerega so vprizorili komunistični vo ditelji. ter hoteli strmoglaviti vlado, kar se je pozneje izkazalo kot resnično, na podlagi raznih zapljenjenih listin. O štrafku omeni gospod j česen, da fe . dal železniški minister Korošec pomoriti žr tve, ki so padle na Zaloški ce sti pri spopadu z orožništ-; vom. Ako bi Mr. česen ne-1 koliko zlobi fe pogledal ali se zanimal za cel razvoi štraika bi ne trdil take bedastnče. Jaz bil zraven pri shodu pred Mestnim Domom v Ltu-M*ani. ori katerem se fe sklenilo, da se gre na štrajk. Seveda se Štrajka ni tam vstva-rilo. kar mora vedeti vsak po lftifcni otrok, ker je bil sklenjen že dva meseca poprej po komunistični stranki v Beogradu, a se je držalo vse tajno, ker fe fakt, da 00 odstotkov železniških delavcev ni vedelo triure pred izbruhom štrajka, da se bo isti zapoČel, o Čemur sem jaz dobro poučen, ker sem bil v ča-4 su štrajka neprestano v razgovorih z železničarji. Toraj pred Mestnim Domom so kri čali komunistični voditelji, da se proglasi o polnoči istega dne štrajk- Ni se pa vršilo o tem nikakega glasovanja pri katerem bi delavci izrazili svoje mnenje, temveč voditelji so tako sklenili in držalo je. Pri shodu se je nekaj privržencev, predvsem govorniki Petrič, Žorga in drugi »obnašalo kot podivjani. Tu se ni debatiralo o zboljšanju plač, niti se ni stavilo vladi kakega ultimata, do katerega časa naj se odloči za zboljšanje plač železniškim delavcem,. ampak na shodu si samo slišal: Na drevo s farji, farške svinje, itd. Tega mi g. Česen ne bo ovrgel, ker sem vse to slišal na lastna ušesa. O polnoči se je štrajk pričel in sam sem šel gledat na vse tri ljubljanske kolodvore čel. Resnica, o polnoči se je" vse delo In promet vstavilo. Isti dan popoldne ob štirih sem jaz naložil in odal sedem vagonov zabojev ampriške pošiljatve državni železnici v Siškl, ki naj bi se poslali na Hrvaško. Ako bi bilo uradni-štvo kaj vedelo o štrgjku, bi teh vagonpv ne bilo prevzelo. Drugi dan po izbruhu štrajka je deželna vlada za Slovenija prepovedala vse shode in ustavila vsako točenje in prodajanje alkohola v gostilnah in kavarnah. Vsakdo mora pripoznati, da v vsaki državi mora bitf neka avtoriteta, katero se mora poslušati, če se noče, da se ves državni in družabni sistem ne zruši. Vlada je toraj prepovedala vse shode, kljub temu pa se je vršil v soboto po napovedi štrajka shod pri tramvajski remizi na Zaloški cesti, katerega se je udeležilo do 5000 oseb, med njimi največ radovednežev, mnogo ženstva in otrok. Komunisti so bili za isti razglasili, da se/ morajo vse trgovine v Ljubljani zapreti. Nekateri trgovci so se ustrašili terorizma komunistov in so zaprli Dalje na tretji itraot BOLNI SLOVENSKI MOŽJE TER-ŽENE PRIDITE K MENI DANES. Z uspehom sem Ali trpite ^^neprebav nerednosti ktvi, nostl rektalne bo ^ljJ kožne bolezni,na lezni, popolno obistih ali jetrah oslabelost bole- ^BM^Sj v želodcu, rev-cine v hrbtenici, mazule in izpah- fnatizmu» a,i na ke na obrazu. # srčni napaki Ne bodite bolni. Ce ste bolehali dolgo Časa, ali ste zadnje čase bolehali ter niste dobili olajftbe, pridite k meni. Dajte, da mi skrbno preiščemo vas ter vam povemo kaj moremo narediti za vas. Mnogo bolnikov je dobilo olajšbo, ko so prišli k nam. Kqr sem naredil za druge, naredim za vas. Zadovoljni bodete. — \ Uradne ure od 9. do 8., v nedeljah od 10 do 2. Dr. KENEALY 647 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio po;>eg REPUBLIC BLDG., zraven boni)s gledališča DRUGO NADSTROPJE. CL°store miiMij^riJj.ijii'ijyrii.iiiij^i MAGNIFICENT STEAMERS 3 Tto flm> SM» "MZAMPMRg* — *^QTY Of EW - •XtTY OF BUFFALO* CLBVKLANju — Dally, JImj 1st to If or. 15th —BUFFALO Urn Cumuum • 9<00 P. M. \ Itimn f Lmm towwAUO • tiOOr.M. Antra Buffalo, • TiSO A. M. J Itakdabd Tmm (AirinCunum v T>10 A. M. C—flWllnif mt Botfalo for Wmmmn Mi rod all E—Urn rod Omedli »oif. R.ihr«rf tfahato faž-gMt BicnŽTrip. with I day ntmrn MmOI.1«c wi mot »imiltnt UTla. wh«Wb*—. Delavci t kamnolomih Mi plačamo dobre plače Dajte, da živi vala družina na zdravem prostoru, ob )ezeru, proč od dima velikega mesta, kjer lahko zniiate stroške za livljenfe, a tem da pridelate potrebščine za 2lvei na laatnem vrtu, kjer imate lahko kokofti in kravo ako želite. Mi preakrblmo lote za vato vrtove. Renti so jako nizki pri nalih podjetjih. Cerkve in dobre iole so zraven kamnolomov, torej otroke lahko pravilno vzgojite. ZMERNE CENE ZA BOARD SAMSKIH MOŽEV. Naš kamnolom se nahaja v Marblehead, Ohio, db jezeru, kjer je jako zdrav proator za delo. THE KELLEY ISLAND PLANT je blltu Sandusky, Ohio, In naš White Rock Quarry je samo nek*j milj od Toledo, O. Vaši prijatelji, ki delajo za nas, vam lahko povedo, da ao življenske okoMCine jako Srijetne. Delajte za naa v naših podjetjih in naredite več denarja, amo povejte nam, kje hočete delati, in mi vam damo stalno delo skozi celo lete z dobrimi plačami in majhnimi strotki. Pri nas ni nobenih delavskih nemirov. The Kelley Island Lime & Transport Company CLEVELAND, OHIO . CLEVELAN, OHIO Tel. M»in 1441 Tel. Central 8821 W^ l^LLhOiO" 3. Cexxezlxi ODVFTNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. , _ 414 ENGINEERS BLDG. Cleveland. Obi.. -*jfgovlne, drugi pa se za ta ifcJic niti zmenili niso. Po Nahodu sa nameravali udeleženci navalitijia mesto^ vdreti v trgovine, pobesiti vse "farjeM in strmoglavti vlado. Da se to prepreči je posta vila vlada pri Leonišču stražo. ki je obstojala iz 13 orožnikov in 14 policistov. Vlada bi bila lahko postavila tja vojaštvo in gotovo bi jih bilo na stotine mrtvih isti dan v Ljubljani, ker Vojaki se ne bi bili •dali obmetavati s kamenjem. Vlada pa je hotela pokazati, da hoče vporabiti vsa sredstva, da zabrani prelivanj^ krvi. Ljudstvo je potem navalilo na stra žo od dveh strani, obmetavalo jo s kamenjem in šele ko je bil povelji-hik te straže udarjen s palico po glavi in bil ustreljen v nogo, je orožništvo ustrelilo, i8icer bi bili sami pobiti. Vlada za Slovenijo je vse te odredbe napravila popolnoma samostojno, toraj ni res, kar .pravi Mr. Česen, da je dal milost®1* Korošec te žrtve po- ' Nadalje omenja Mr. Česen, da je plača železničarjem 25 kron na osem ur. Tu <4i to ni res. Povprečna plača je danes železničarjem v Jugoslaviji 75 kron na dan. To se računa z vsemi dokla-dami. Vsakdo zabavlja o pre-tnali plači, toda nikdo ne denar. Vsak davek je prevelik, carina je prevelika železniške pristojbine so prevelike, vse kar se plača državi je preveč, toda kje naj vlada vzame denar za zvišanje plač ko je država Še v povojih, posojila pa tudi še ni mogla dobiti v inozemstvu, ker še ni določenih pravih in konečno veljavnih državnih mej, kon-štituante tudi še ni, ker so si atranke vedno v laseh in ena nasprotuje drugi. Mr. Česen omenja, da delajo uradi v Ljubljani samo od 8-12, kar pa ni res. Urad-vijpure so od 8-2 pop. kar popolnoma zadostuje za razmere v domovini, kjer ni toliko prometa kot recimo v Ameriki, kjer pa banke tudi poslujejo samo šest ur na dan. Da *o trgovine odprte od 8-12 in od 2-6 niso vzrok razmere, ki vladajo pri vladi, toda delavci sami zahtevajo osemur-no delo, kar je danes vpeljano večinoma po vsem svetu. Stavim, da bi bil gospod Če-'sen pisal o izkoriščanju delavstva v starem kraju, ako bi delali tam več kot po osem ur na dan. Lansko leto so na primer premogarji v Ameriki zahtevali samo po na dan dela. WT Mr. Česen omenja na koncu svojega dopisa, kakšen Jep red je napravila tržaška policija,|0a v Trstu ni več tatvin, itd. Strašansko so se morali Italijani prikupiti gospodu Česnu, da jih tako hv*li in Škoda da ni bil v Trstu pred dvema tednoma, ko so Italijani požgali vse imetje Jugoslovanom in tržaška policija Alti z mezincem ni ganila, mko bi bil MK Česen nekoliko bolje preštudiral razmere v zasedenem-ozemlju, bi bil slišal stvari, da bi mu bili lasje vstajali pokoncu, slišal bi bil oroparskih napadih, umorih in tatvinah, katere dopri-našajo laški vojaki in se vlada za to niti ne zmeni in ne išče krivcev. Je že prav, da se zde nekaterim ljudem vojaki na meji v Logatcu "vljudni" in prijazni, vendar ko sem šel šest krat skozi Logatec, nisem ni ti enkrat slišal, da bi se bil ta ali oni Jugoslovan zoper-stavil italijanskim odredbam dasi dostikrat niso bile ravno preveč "pravične". Vsakdo je imel rešpekt pred laškimi karabinerji. Videl sem tam potnike iz Amerike, ki so morali čakati po celth 24 ur, da sem jim je pregledalo prtljago, medtem ko se kaj tace-tgk v Jugoslaviji ni zgodilo. Kfikdo ni rekel žal besede, 'šakdo je voljno potrpel. Toda na postaji Verd, vjjugo- vsak robantiHn Se- ve, Jugoslavija je "frei kon-1 trt" in se lahko zabavlja kolikor hoče. i Je že prav, da se kritizira kar je prav, ali laži trobiti v svet, ni možko. Zabavljati zna vsak gorjanski pastir. Vsak pameten človek pa mora vedeti, da se je v Jugoslaviji Že mnogo zboljšalo in da se zboljšuje vsak dan. Dajte I časa in priliko naši mladi državi, da si postavi trdni temelj in boste videli kaj zna napraviti. Ni pa treba za vsak polomljen fenc klicati 1 vlado na odgovor in jo delati odgovorno za vsako kozo, ki uide na sosedov zelnik. James Debevec, I Solnčni mrk. Stotnik je omenil v pogo* voru svojemu nadporočniku, da bi bilo dobro, ako bi bilo moštvo poučeno tudi o pri-rodnih prikaznih, n. pr. o solnčnem mrku. Nadporočnik ukaže nared niku, naj prihodnji dan popoldne pouči moštvo o tem predmetu. Zvečer, ko se je prebral "Befehl" pa je dejal narednik: "Na ukaz gospoda stotnika bo jutri popoldne solnčni mrk"; ako bi deževalo,, bo solnčni mrk v sobi št. 15. Puška in patronjak se morata vzeti seboj." Pri vojaškem zdravniku. Prostak se zglasi pri zdrav niški viziti: "Naznanjam ponižno« gospod polkovni zdravnik, da sem bolan!"— "Kaj pa ti je P"— "Kadar za-kašljam, me v prsih zaboli in pikne!" — "Zakaj pa kašljaš če veš, da te potem boli v prsih! Marš!'1 —-o Loterija. "Izreči vam moram,'' je dejal župnik v svoji pridigi, "izogibljite se igre, posebno pa loterije! Loterija postane človeku strast; vsaka strast pa je Bogu neljuba in pregrešna. In s kako strastjo je marsikateri izmed vas vdan loteriji. V sanjah vidi številke; 30 in 53 sta bili rdeči! Hajd, takoj stavi in če gre tu di zadnji vinar iz hiše! Žal, za loterijo se žrtvuje vse. Prosim in opominjam vas, pustite igro, pustite loterijo, Če hočete biti srečni!,r Ko jim je dal še marsikateri drugi lepi nauk, je končal pridigo ter odšel s pridi-žnice. Ko pa je svetem opravilu zapustil cerkev, se mu je pri bližala stara žena, mu poljubila roko ter rekla: "On, častiti gospod župnik, kako lepo ste danes pridigovali in nas poučevali- Ves Čas sem se jokala! Hvala vam lepa! Pa je li, gospod župnik, mislim, da sem prflv slišala: 30 in 53?" i o- NAPRODAJ JE HIŠA za 2 družini. 10 sob $6100, hiSa 8 sob za 2 družini $6400. hiša O sob za 2 družini, lot 52-xl85 $480 ' $2500 takoj, hiSa 7 sob za 1 družino, tlakana cesta, furnes $4300 v gotovini, hiia 8 sob, zidana, za 2 družini, topla in mrzla voda, velik lot, elektrika, porči spodaj in zgoraj, cena $8000, $3000 takoj, hiSa 7 sob, zidana za 2 družini, furnes, elektrika, velik lot, cena $5300. Prodajalec Frank Lu-Vanc, 708 E. 159th St. Collinwood, Ohio. " ■SprJTT?--. ■■ -•■-—*--—- Mlad moški želi primerno službo'v trgovini, vešč slovenskega, arbo-hrvatskega in nekoliko angležkega jezika. Vpraša se v upravniitvu lista. (87^ KJE JE MARTIN LAPAJNE, rodom iz St. Jerneja, Dolenjsko? Naj se javi pri Frank Laurich, 1152 E. 63. St. Cleveland, Ohio. _(87) NAZNANILO- Naznanjam tužno vest vsem našim sorodnikom in prijateljem, da nam je umrla naša preljubljena hčerka AMALIJA MIŠIC, ine 20. julija ob 4, uri popoldne. K večnemu počitku smo jo spremili iz cerkve sv. Vida ob 9. uri dopoldne. Prisrčno se zahvaljujemo vsem onim, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru in jo apremill do groba, posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so darovali vence, družini J. Pavlič iz Lorain, O., 'ružini Andrej Tekavec in Mrs. K. Vlodic. Ranjka je bila*tara 2 leti in 3 nesece. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu A. Grdina za dostojen spre-/od. žalujoči ostali: ' DRUŽINA MIftIč. NAPRODAJ JE HIAA za 1 družino I na 1265 E. 83rd St. 7 sob, kopališče, i spalnice, velika garaža, cement floor voda, kanal, elektrika, hiša pred krat-nm barvana. Spalnice emajlirane, ka-or tudi kopališče. Novi pralni čebri, 'urnes. Cena $7850, takoj $4100. Te. efon Garfield 5234 W (87) -----——- j NAPRODAJ skoro novo, fino pohišt, o za dva človeka in vsa kuhinjska »prava. Se proda po nizki ceni. Leni! Tilika. 1434 E. 45th St. ) POZOR, slovenski avtomobilistL Kadar Telite, da zgleda vaš avtomobil kakor nov, tedaj ga pripeljite k nam. Mi vam prebarvamo avtomobil z najJboljŠo barvo po najnovejši metodi v vašo popqlno zadovoljnost. Točna postrežba, zmerne cene. Slovencem se priporočajo v obila naročila. The H. K. & Co. 1063 Addison Rd. Princeton 701 L. Rosedale 5464 R (m. f. 04) IttE SG ŽENSKA ea hifcna epvmvllr fn da M varovala tri otroke v etaro*?' 3—S let. Plača $30 na meaee. I500f Ridpath Ave._ (86) ODDA SE ENA SOBA e^ga ali 7 fanta. Vpraša se na 1376 Eaai 47th Dr. J. V. I ŽUPNIK, I / SLOVENSKI i ZOBO - ZDRAVNIK, i 6127 ST. CLAIR AVE. i >Knausovo poslopje nad Grdi-novo dvorano. Nijboljfie zohozravnidko delo po nizkih cenah ! URADNE URE: od 8:30 zju- ! traj do 8:30 zvečer. Liberty bondi se sprejemajo ta v plačilo polne vrednosti. hllttflftltllflllKIllllItlltlRfllllMHflllffttlHI Dr. H. 0. Stern, Dr. S. Hollander zobozdravnika 1355 L 554 St. rog. St Clair Vstopu55.cestiaad lekarno Ure od 9. zjutraj do 8. »večer. Govori se slovensko. Kadarkoli hočete, da se v vaSih hišah naredfr piumbarsko delo, se obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, kopališča, sinke, Itd. Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu. ' NICK DAVIDOVO 6620 ST. CLAIR AVENlTE Cleveland. Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828 Zaupno zdravilo dela čudeže. Sliono že trideset let se Trinerjeva zdravHa rabijo z največjim zaurpanjem. A bo tudi radi pravega vzroka, kter zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in icislanje od strani številnih odjemalcev. Maio povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo 9e dolgo zoper kJraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni d&velc nam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. v Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, flco moramo veiiko več •plačati za potrebšičine, in tudi Jekarja stane veliko več, ni mogioJce draginji v okom priti. Zato «pa bo vrednost Trinerjevih kikov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje- JOSEPH JR1NER, ' MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, IU. TRINERJEV LINIMENT prodor J vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju pTrotma, ali revma-tizmat nwvragije, lumbago, otrpelosti gleznjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoic. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin* in oteklin itd., tudi za drgneroje živcev in za mazanje pO kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno inpffav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Ptosebno za 'izpiranje grla im> st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi »e v vsefh lekarnah. .. * Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Mledal—S an Francisc® 1915, Crand Prix — Panama 1916. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO topq ima tako zaupanje in vspeh med svetom, iker ucini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želddtu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti zekxiec in odstrani iz notranjščine drrofbovja vse 'nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajotčih pravilno delovanje drobovja. TriW&rjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vstbujejo le potrebne zdravillne grenke koreninioe ter krasno žareče mdeče vino. V zadevi zabasanosti, nepce-bavnosti, glavobola, pol-glavobc/la, nervoznosti, navadne slaboče, Ikakor tudi v žekxKinih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskle ob premembi žitja ali rudarje ali druge tfelavce, ko deAajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j"e v vseh lekarnah. NAZNANILO. Naznanja se direktorjem in druit-en;m zastopnikom Slov. Nar. Doma v Novburgu, da je seja prestavljena od 1. nedelje na 2. nedeljo v mesecu ob uri popoldne v mali dvorani It. 2. Vporoča se, da se direktorji in za-toliki redno vdeleiujejo sej, ker »o 36*7 E^ill^SL ^^ *** (M) i* • i ■ ' i' Prodaje se groeerija in candy prodajalna, z najboljšim prometom, jako lepa prilika za Slovenca, katerega veseli trgovina. Proda se radi odhoda v staro domovino. Poz ve se na 1184 East Street. (87), Tft*e se delo ta iwileftm ediw. z» ne farme po zimi, all aa bitna dela in kuhanje Vpraša se na 5342 Spencer m PRODA SE HIdA trn dve d milni, 4 sobe, jako lep vrt, 80 ftevijev Širok lot in HO dolg. HiSa je v CoUinwoodu nasproti slovenske Sole, 729 E. 156 St Proda se prav poceni. Isve se pri lastniku na 9622 Bonna Ave;, Cleveland, Ohio.______f (85) HUU NAPRODAJ 5 SOB, elektrika, plin^n Toda^^Wert P«fk. V^praSa^aaj •e« 13380 Benninron KRESALO DUHOV. Roman is irskega življenj«. ANGLEŠKI SPISAL P. A. SHEEHAN. PREVEL DAVORIN CIUHA. "To ni nobena nevarna mrzlica, temveč samo mrzlično stanje, ki ga provzroča revmatizem. Sledi navadno visoka vročica." Njegove razlage niso razumeli, toda kaj morajo napraviti, je bilo jasno. Hitro so sklenili, da mu prepuste, dok ler se mu ne izboljša, edino spalnico, v kateri sta stali dve veliki postelji. On se je odločno protivil ter trdil, da je samo prehlad, kar bo v kar so mogli storiti ti ljudje par dneh bolje. Zaman. Ve-uj jftojsod a nui os ipl s sicer okorelimi, a plemeni-: tirni srci, so storili. Ponoči je doseglo njegovo j trpljenje in njegova osame-, lost višek. Nagnal jih Jii, da so legli k počitku, ter prosil, ( naj mu samo prižgejo ob postelji svečo ali parafinovo leščerbo. Vedel je, da ne bo spanja. Strašna suha vročina ga je skoraj zadušila. Že dobro znane mučne bolečine so j se mu razlezle do konec pr- ( stov; srce mu je viharno'bl-lo; premetaval se je pod tež-1 ko odejo z ene strani na dru-, go; žgoča vročina je postala ( neznosna. Bilo mu je, kakor bi ga hotel nizki leseni strop zmečkati in zadušiti. Na stenah so trepetale velike sen- j ce, ki so se daljšale in lovile okoli tramov na stropu. Ne- j prenehoma je kapljal dež s preperele slame v žleb. V svojem nemiru, mrzlici, v bolečinah in vsled opoine pijače v Še večjem razburjenju si je gospod Maxwell začel vse mogoče predstavljati: da so ga semkaj zvabili, da bo moral v teh strašnih okoliščinah umreti itd. Klical si je v Spomin svojo zadnjo bolezen. Bila je res muke in trp- j 1 jen j a polna, toda v kako vse, drugačnih razmerah se je ( takrat nahajal! Spominjal, se | je nežne pozornosti, s katero so mu Btregli, spominjal tople, prijetne sobe, prigrizkov ki so bili na nočni omarici, vestne paznosti zdravnikove, izurjene postrežbe dveh vajenih strežnic. Mislil je na čas svojega okrevanja, na( množino obiskov, na številne vizitke, okrepčujoče sadje s katerim so ga obdarjevali, na sladek občutek, ki ga človek ima ob misli, da je spet vrnjen življenju. In nato se je ogledal. Motna, kadeča se svetilka je komaj razsvetljevala temno sobo in dajala ravno dovolj luči, da se je videlo neizmerno uboštvo. Be-raška, iz opeke sezidana in pobeljena peč, temne votline na stropu, brezokusne, skoraj grde podobe na stenah: vse je nudilo tako strašno podobo bede, da se mu je vsled njegovega mrzličnega stanja začelo blesti; pri tem je, kakor je pozneje sklepal, moral izreči marsikaj čudnega in neskladnega. Spominjal se je samo enega: Poln svetlega začudenja je dalji časa opazoval ob postelji neokretno podobo Marije ^ Detetom. V svojih bolečinah in osamelosti je pri tem našel nekaj tolažbe. Ko se je naglo okrenil, mu je zrl y obraz Mož bolečin, ki je visel na le-1 su križa na gori Kalvariji, poosebi j enost vsega trplje- j nja, ki je doseglo višek v mu-1 kepolni smrti. Staro besede,! stare misli so mu prišle v spo min, in mrmral je tiho: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!" Ko'se'je zbudil iz globokega, četudi po groznih sanjah motenega spanja, je bil ves moker od potu. Teklo jo iz njega iz vsoh luknjic; lasje so mu bili vsi premočeni; tu-dj rjuhe so bile skozinskoz mokre. Toda zdelo se mu je tako lahko, tudi suha. žgoča vročina, ki ga je tako zelo mučila, ga je zapustila. Ko je hotel premakniti roke in noge, je začutil neznosne bo-lečiner- radi bolečin v rami se ni upal obrniti na mokri postelji. Svetilka se je bila ugašila toda v sivi jutranji luči je razločil postavo starke, ki se je gibala v beraški sobi. Da bi obrnil pozornost nase, je zakašljal; stopila je k njemu. "Kako Vam je po te noči? Bili smo zelo v skrbeh radi Vas. Boste morda kapljo čaja ali mleka zdaj, ali hočete čakati do zajtrka?" 1 "Jaz bi zdaj rad, Če Vam je prav. Celo noč sem se prav j močno potil." "Pravijo, da je najboljše ! zdravilo proti prehladu in mrzlici; vse slabo gre iz človeka po potu/' je tolažeče i dejala stara žena. "Potrpite še nekoliko. Debbie bo takoj podkurila kotel, da zavre. Dali Vam bomo krepkega čaja s čim močnim." | Gospod Maxwell je mirno , ležal. Počutil se je dobro, samo bal se je pred najmanj-.šim pregibom. Čez nekaj minut mu je prinesla DebWe Čaja; pil je hlastno. Nobena izvežbana strežnica v Dubli-nu ali kje drugje bi ne mogla z nežnejšo skrbnostjo dvigniti blazine pod ubogim trpinom, kakor sta storili ti dve | ženski, ko sta zapazili, da mu najmanjši tresljaj provzroča bolečine, Čez nekaj hipov si je"upal gospod Maxwell vprašati: "Je-li morda kakšen — zdravnik v bližini?" "Seveda/' je odvrnila star ka, "in še celo eden tako spreten, da, ga ni spretnejše-ga do Londona. Pravijo, da prvi zdravniki v Dublinu niso nič v primeri ž njim, in na 1 mrzlico se prav posebno razu me/ "Mislim, da bi bilo dobro, če bi mogel govoriti ž njim.!' "Tudi mi smo že mislili. Če Vam ne more pomagati, škodil Vam tudi ne bo. Poslali bomo Ptera pD rdeči listek in pred nočjo bo že tu." "Rdeči listek? Kaj je tof" , "Nakaznica, ki jo mora imeti zdravnik, preden gre k siromakom.'1 "Tako!" je dejal gospod' Maxwell. "In si ga morete vedno oskrbetif ' "Oh, ne!" je odvrnila starka. "Mi smo bogati, ker imamo par oralov gorate zemlje in barja. Pod enim funtom ne pride k nam." Zopet odkritje, ob kiterem je gospod Maxwell iznova mislil. Zvečer je prišel zdravnik iu takoj imenoval bolezen kot revmatično mrzlico. Potem ko ga je povsod obtrkal in preiskal, je dejal: "Ali ste že kdaj imeli to bolezen?" "Da, dvakrat.'1 "Imeli ste zdravniško oskr bor"' "Da," je odvrnil gospod Maxwell in imenoval znamenitega dublinskega zdravnika. "Kajf je vzkliknil zdravnik. "Meni se zdi, da je opustil prakso v bolnišnicah.*' "Nisem bil v bolnišnici, zdravil me je v mojem stanovanju." Pri tej opombi je zdravnik stopil korak nazaj. Prijel se je zamišljeno za brado in v dvomu zrl v bolnika. Ali ni mogoče dognati na srcu še nobene nevarne izpre 1 membef jevprašal gospod Maxwell. "Kako menite?" "Če ni nobene izpremem-be, nobenega šuma?" "Ne," je odvrnil zdravniks ves osupnjen. Čez čas je dejal: "Vi veste zelo mnogo, mladenič! Odkod imate prav zaprav svoje znanje o nevarnih izpremembah in o šumu area?" "O," ie trudno odvrnil gospod Maxwell, "o teh rečeh se sli&i pri zdravnikih in strežnicah in to ostane nehote v spominu.'' Ko je zdravnik oddel v kuhinjo, je gospod Maxwell slidal, da je glasno rekel: , "Koga imate v hiši?" I "Siromaka, ki je na svojem potovanju prišel pred nekaj meseci k nam." "Kako mu je ime?" "Mi nismo nikoli vprašali, a slišali smo, ko se je imenoval Robert Maxwell." "Že vidim," je dejal zdravnik in pisal recept. "Ukazal ga bom prenesti v bolnišnico za uboge." "Potemtakem je mrzlica nalezljiva?" v^ "Ne, niti misliti ni, prav tako ne, kakor ni kašelj ali prehlad. Toda tu ne bo imel prave postrežbe.*' "Kaj še," je razburjeno dejala starka, "če je vse res, kar pravijo,/tudi tam ni postrežba najboljša/ "To je vse samo klepetanje starih babur, moja dobra gospodinja. Če bi jaz zbolel, bi šel sam v bolnišnico." "Prav, to lahko storite, toda dokler ubogi revež sam ne zahteva, ostane,,kjer je."| Zdravnik ni nič odgovoril, temuč stopil zopet v sobo. "Vi poznate svojo bole- j zen," je dejal gospodu Max-wellu. "Prestali ste jo že dvakrat. Jaz bi Vas spravil v bolnišnico, kjer bi imeli dobro i postrežbo in oskrbo. Ti do-bri ljudje imajo še stare pred sodke in Vas hočejo pridržati. Ker bolezen ni nalezljiva, ne morem nič proti. Napravite, kar sami hočete!" "O kakšni bolnišnici govo rite?" je vprašal gospod Maxwell, ki ga je globoko ganilo sočutno zanimanje teh ljudi. "Samo ena je — bolnišnica za uboge. Toda opremljena je izborno in našli boste potrebno postrežbo." "Da, in če umre, ga puste umreti brez duhovniške tolažbe ter ga pokopljejo v kotu za samomorilce," je dejala starka, ki je ravno vstopila. "No," je odvrnil zdravnik, "jaz si umi jem roke. Seveda Vas bom še obiskal, a v Vaši bolezni je prva in glavna stvar: dobra postrežba." Gospod Maxwell je dolgo molčal. Nato je nenadoma rekel: "Ker so ti ljudje tako dobri, da me hočejo imeti, bom tudi ostal. Stvar leži v. rokah Višjega/V: "Dobro," je dejal zdravnik, ki se je odpravljal. "Samo od časa do časa mi poročajte, kako Vam je." Obrnivši se k Petru je dejal: "Zdravilo, mazilo in vato dobite v lekarni za uboge." Ko je stopil skozi vrata, se je hipoma obrnil in pripomnil s pritajenim glasom: "Mladenič ni bil na potovanju, le verujte mi." In tako je gospod Maxwell ostal, viseč med življenjem in smrtjo, pri teh neizkušenih, več ali manj nevednih ljudeh. Vedel je dobro, kaj je zastavil, a bil je zadovoljen. Potem se je potopil v globok, z vsakovrstnimi sanjami pretrgan spanec. Ko se je zbudil, je stal ob njem stari gospodar. Zdelo se mu je, da je ob postelji nekakšna izpre-memba. Po dolgem premišlje vanju je dognal, da so odnesli verske podobe, ki jih je ponoči tako pozorno opazoval. Omenil je to starcu. "Glejte," je odvrnil, "žena in Debbie vsekakor menita, da jih ne gledate radi; kar se tiče vere, bi Vam prav radi ne delali nobene nadlege." "Bodite tako dober in recite Debbie, naj jin prinese zopet nazaj na staro mesto." "To bom storil. Njo in mater bo zelo veselilo. '' — Podobe so prinesli nazaj. To jim je vlilo poguma, da so si upali dalje. Vsled rahlo-čutja in spoštovanja pred bolnikovim prepričanjem niso nikdar omenili vere; zdaj pa se je nahajal v smrtni nevarnosti in njegova "uboga duša" jim je povzročala vell- . - ■ ; . v, . T ke skrbi. Pozno zvečer, ko so mu oviti otrte raz bolele ude y pavolo, je dejal Owen Mc-Auliffe: "Ker ste imeli zdravnika, smo mislili, da bi radi imeli koga, s katerim bi lahko iz-pregovorili besedo o svoji duši." "Ali je kak anglikanski duhovnik kje blizu?" "Najbližnji bo v Traleeu. Tam spodaj, kjer vidite stolp ali stari grad, je svoje dni stala cerkev, a pred leti so jo zaprli in streho prodali." Gospod Maxwell je dolgo molčat Slednjič je rekel: "Kakšni ljudje so pa Vaši duhovniki?" • "Če bi jih sami ne omenili, bi jaz nc bil nič rekel. Mi imamo dobre, prave duhovnike, ki jih ni boljših na celem Irskem.". "Ali je kateri med njimi star, to se pravi: že v zrelejših letih?" * v "Seveda. Toda zelo čudno je, da je starejši gospod kaplan, a mlajši župnik." j "Kako to? Mislil sem, da je narobe." "Tudi bi moralo biti, tudi bi moralo biti. A včasih se zgode zelo čudne reči." V prisotnosti protestanta ni hotel Owen nič več reči, a gospod Maxwell ga je silil. "No, v kratkem, stvar se je zgodila tako: stari gospod, živ svetnik, je bil pred dvajsetimi leti tu župnik in ni bilo, ne samo raditega, ker jaz pravim; ni bilo boljšega in zvestejšega' pastirja lastni čredi, kakor je bil Father Cosgrove. Kaj je bilo, se ne ve. Nekateri trde to, drugi drugo. A naj bo že karkoli, naš ubogi župnik je podlegel in je bil odstavljen. O, to ie bil žalosten, bolesten dan za župnijo. Za nekaj Časa so1 mu zopet podelili oblast, & moral je iti v službo kot kaplan in je tudi šel. Toda čutil je vedno domotožje po stari župniji in po svojih Župlja-nih. Prosil je, naj ga pošljejo za kaplana tušem. V splošno presenečenje ga je poslal škof nazaj in tako je zopet tu; ljudje bi poljubljali zemljo pod njegovimi stopinjami" "hi župnik, ali je že star?'' "Star? Jejsa, ne! Tako mlad je, da bi bil lahko vnuk Father Cosgrovea.'' "Tega moža moram videti,'' je dejal gospod Maxwell po premolku. "Ali mislite, da pride?" Lahko se zanesete!" je ves vesel odvrnil Owen Mc-Auliffe. j Na višinah. Isti čas, ko je gospod Maxwell ležal težko bolan — nekega mračnega, motnega novembrskega dne — je sedel major v nasljanjaču pri prijet nem ognju v kaminu. Z žalostnim srcem je dal prisiljen dovoljenje svoji hčeri za poroko z gospodom Outramom. I Z veliko muko in po težkih srčnih bojih je opustil svoj najljubši načrt, poroko Ma-beli z gospodom Mexwellom, o katerem je trdno verjel, da se je izgubil. Izprevidel je, da se mora v tej stvari, kakor v mnogih drugih zadevah, kloniti volji svoje muhaste, a zelo odločene hčerke. Gospoda Outrama je sicer sprejel kot pravega zeta; a njegovemu poštenemu značaju je bilo nemogoče, pokazati zanimanje, ki ga ni občutil, ali toplejše čuvetvo, ki bi bilo ponarejeno. Mučila sta ga dva različna občutka, ki sta se koncem konca uničevala: občutek nenaklonjenosti napram gospodu Outramu, ki si ga ni mogel razložiti, in občutek pravične jeze proti gospodu Maxwellu, ker ga je tako bridko razočaral. Ker se pa, v kolikor je prišel v po-štev gospod Outram, ni tikalo važnih principielnih vprašanj, ker ni bilo nobenega ža-Ijenja glede nazorov o stanovskih razlikah, niti prekr-sitve starih, priljubljenih nazorov, ga je bib laže privesti do tega, da je sprejel tega, ka kor pa da bi odpustil onemu, ki je prekršil vso dostojnost, prestopil zapovedi lastnega stanu in bo čisto mogoče za- Albert Ivnik D. C. ZAHVALA. Tem potom se zahvalim slovenskemu doktorju kiroprakti-ke na 6408 St Clair Ave. ki je ozdravil moje bolezen trajajočo čez so let, ter me rešil mojega dolgotrajnega trpljenja Zelo ga priporočam rojakom ter bi mi bilo v veselje dati vsakomur natačnejša pojasnila. FRANK KRHIN, is6i E. 6oth CESTA ITJLZn^lTILO. MOJ NOVI ZDRAVNUKI URAD V KNAUSOVEM POSLOPJU BO ODPRT 22. JULIJA, 1920. L A. STARCE, OPH. D. SLOVENSKI DOKTOR OPHTHALMOLOGU1 «127 SL Clair Arena«, . , Cleveland, Ohio Odstranim vzroke očesnih neredov, glavobola In nervos-nosti i ophtalmologičnn Metodo in pravimi očali. Uravnam križpagled breg operacije. | Uradne ure: 10-12, 2—4, 6—8. Ob nedcl}ah in sredah od HMJ dop. ftaznanilo. Ustanovljeno 1841 AMERICAN EXPRESS /M® COMPANY, liH'8 P zoPe* prodaja "C >e$ flfl x£f El* Nai posebni zastopnik v Zagrebu nam H H H9 pošilja ugodna poročila o sdaola)lh V "I 'M K *|B| Mn Jugoslaviji. Polja cvetejo. pričakaj« se o-ifiB K iEk fromne letine, in veakdo je videti bolj radi ififl Ki kiD £HS dovoljen. Ta dejstva, zajedno * hitrim oa< HE H DO V En fK ralčanjem Jugoalovanske krone, vse to naa nS hn fi"* livS- i® prepričalo, da najbolje poatreiemo naif C*® In F®® E* odMmlcem ako zopet poUHsmo m o-' i ElO JBHB IggdgT ney ordre v kronah, kot vedno bodejo * liBPVift?!i naie cene jako nizke, in zagotovit« si no- iL^rTSOTRigKlfuft tT7 ve cene' Pre(*no pošiljate. I iffiliflnlBl JX The American Express Company )e ,v in j l&ji )PP' ijjfjlj ?fg trgovini osemdeset let ter ima kraano ime fdl.frP?*' *feawi..-fig?JLjjS za pošteno poslovanje. Ona pošilja več ■iBEfc* bančnih nakaznic v Evropo kot vsaka dru- . ga banka, Vso akrb posvečamo veliki po- Glavni urad: šiljatvi, da je pravilna in točno odprem- American Express Co. Ijena. Navzočnost našeia posebnega za- 65 Broadway, stopnika v Zagrebu nam zagotavlja, d« New York, N. Y. dobijo naši odjemalci najboljšo postreibo Jugoalovanske krone in dru^i tujezemski denar naprodaj. Oglasite se v katerikoli ekapresnem uradu ali podružnici, aH v našem lokalnem uradu.: 2048 East Ninth Street, Cleveland ALI POŠLJITE V SVOJIM DOMAČEM JEZIKU NA: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT AMERICAN EXPRESS COMPANY, «5 BROADVAY, NEW YORK. Setnllc gibanji, ki Ithb spr*' vl deželo v nemir hi vladajoči sloj v pogin in polom. P0H-st| počasi je začel misliti na gospoda Maxwella kot izdajalo« lastnega stanu • in on, stari vojak, ki mu je bila izdala greh, je končno prišel k sklepu, da mu da slovo in dovoli nčeri poroko z gospodom Outramom. Dalje prihodnji*. NAZNPLO. Vsem oenjenlm odjemalcem poznano trgovino iugel * Godec na Class Ave, naznanjam ,da aem prevzel aam in ae v bodoče priporočam vaem rojakom in tojaklnjaifi ta nndaljno naklonjenost odjemalcev moje trgovine. Za hitro, točno, «iato postreibo ter prodajo blaga po najnlfjih cenah, kar se jih more danes zahtevati, vam ftmči rojak BLAŽ GODEC, 6303 Glass Ave. Najboljše! Najbolj sigurno! Najbolj praktično! Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare Jh Lake Shore Banking & Trust <± Vogal 55. cwte in St. Clair Ave. Cleveland, O. Stara Lake Short banka Izdaje bančne menjlce, (for. draft) katere se izplačujejo po celem svetu, posebno pa pri ugoalovanakih , denarnih zavodih, kakor hitro ae p red loti j o v izplačilo. Vloiili,vo,c Pr'hranke In imejte svoje bančne posle t banko, j katere OGROMNO PREM02ENJE znaia avoto preko $26,000.000. H Mi plačujemo 4 procente obresti od vaeh vlog. Vse naie podružnice imajo tujezemski oddelek, preko katerega morete poatati denar v staro domovino, ' Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v Collin wood u v naši na novo otvorjenl podružnici na EUCUD AYE. IN IVANHOE ROAD. ■ ' ■» NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC; E. 55th St. a St. Clair Ave. SL Clair Ave. & K 135th St. Prospekt Ave. A Huron Road. Superior Ave. & E. 120th St. Superior ft Addison Road, Enelid Aje. ft Ivanhoe Rood. Točnost in sigurnost je nase geslo. Za vae Informacije, pošiljanje denarja, kako morete dobiti vale rojake in prijatelje k sebi, se vselej obrnite na upravitelja naSega tujezemskega oddelka g. j. B. Mihaljevič, ki vam hoče vselej prijazno postreči in dati vse potrebne informacije. Pridite osebno sli pa pilite na The Lake Shore Ranking & Trust Company E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland. O. National Drug Štore I SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair a v«, in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške pred|>ise. \ zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. , PRODAJALCI, KI GOVORE SLOVENSKO. DOBRA PLAČA,. Možje, ki govorijo slovensko poleg dobre angleščine dobijo tu krasno službo z jako dobro plačo in provizijo. Od vas je odvisno koliko denarja naredite poleg redne plače. MI VAS NAUČIMO KAKO. Slovenski ljudje bodejo veseli, če se oglasite pri njih s ponudbo kot jo nudimo mi. Če ste energičen delavec, pridite čimprej med 9. uro zjutraj in 6. zvečer. Vprašajte za Mr. Biro THE SUBURBAN DEVELOPMENT CO. Kinney & Levan Bldg. 2nd floor. ■ J. S. Jablonski! SLOVEMSn FOTOGRAF. j i i ii " aaMaa——— jB 6121 ST. CLAIR AVE. ladelaje alike xa ienitbe in drnliaake alike,otroike I alike, po naj ovejli modi in po nitkih cenah. Z« M HI 04.OO vrednostnih alik (en docat), naredimo S eno Teliko sliko r naravni velikosti ZASTONJ. E VSE DELO JE GARANTIRANO/ i ■ I POZOR. Naprodaj imam več hil, katerim je cena od $4000 do $10.C00. Hiie so v najboljtem stanju, v krasni legi in jih bodete kupili ko jih vidite. Plača se od $500 do $2000 takoj, drugo na lahka odplačila. Hile so zraven Euclid slovenske fondre v Euclidu. Vpraiajte pri D. GARAPIČ, Blis Rd. Euclid, O. (87 PRODA SE POCENI EN KONJ n~voz Vpraša se na 15416 Saranac Rd. (87) NAPRODAJ JE H. D.~ MOTORNO KOLO s side karo. Poceni. Vpraiajte na 1371 E. 43rd St._(86) 2ELIM KUPITI dobro ohranjeno po- hiitvo, od družine katera se misli izseliti v stsro domovino, in če mogoče rent rsvno tam, ponudbe naj ae*po!i-, Ijajo ustmeno ali pismeno na nank | U**f' 1264 E- 60111 SL ^ (86)