Perspektivni plan gospodarskega razvoja v l. 1957-1961 V tej številki nadaljujemo objavljanje giadiva iz perspektivnega plana gospodarskega razvoja od 1. 195? do 196) in prinašamo članke o gradbeništvu ter graditvi. Prav tako nadaljujemo člaaek »Kako beremo po- kazateljei. GRADITEV IN GRADBENlšTVO V PERSPEKTIVNEM PLANU Perspektivni plan računa z naslednjim porastom investicij, v zvezi s tem pa tudi gradbenih del (v milijardah): 1956 1961 '/• porasta Skupne investicije .... 620 870 40 Vrednosl pradbenih del . . . 214 358 b? Vrednost in obseg gradbenih del naraščata torej hitreje kakor investicije. To je rezultat politike, da povečujemo nego- Vrednost gradbenih del (v milijardah) spodarske investicije hitrcje kakor gospodarske. Delež gradbe-nih del v negospodarskih investiciiah je namreč večji, delež opreme pa maujši kakor pri gospodarskih investicijah. Plan računa z naslednjimi spremembami v vrednosti grad-benih del (v milijarclah dinarjev): 1956 1961 )lt porasta Kapitalna graditev .... 150 197 52 Družbeni standard .... 84 161 91 Gradbena dela se bodo torej povečala tudi v kapitalni (go-jpodarski) graditvi, še bolj obeutno pa v graditvi objektov dmž-benega standarda. Da bomo uresničili tako povečanje investicij in gradbenih del, moramo za to veliko clolo usposobiti gradbeništTO in druge gospodarske veje, od katerih je odvisna graditev, kakor. so industrija gradbenega matcriala, gradbeaa obrt, projektivne organizacije itd. Mehanizacija gradbeništva Najvefjo oviro zs obvladanje teh nalog ponienita zaostalost ln nezadostna zmogljivost gradbpništva. S takim gradbeništvom — fcprav jf tudi doslcj naprodovalo — ne inorenio opraviti ob-scga {rradbcnih dcl. s katcnni rainnamo. razen tcga pa bi biia ta dela /u dru/bpno sknpmmt /flo (Irdfra. Vse to tfrja. da povpčaino gradbpnc zmogljivo-sti in da zmanjSujemo nbrtne. nesodobne organizacije graditve, predvsem pa: da uvajamo in smotrno izkoriščamo stroje. Na tisoč delavcev je v letu 1955 odpadlo 54 gradbenih strojev, v letu 1961 pa računamo, da jih bo odpadlo 110 Ob neki priložnosti smo objavili strokovno oceno o tein, kaj dosežemo z uvedbo mehanizacije. Sedaj ponovno prinašatno iz tc ocene nekatere številčne podatke za več gradbenih strojev: Nadomesti ljudi Bager z žlico 1 kub. m . . . i . 156 Traktor s 4 ježi........ 224 Zerjav >Wolf*........ 140 Dvigalo za dviganje 1 m visoko . 41 Pocenl delo 2,5-krat 3,2-krat 8 krat 3,4-krat Tako samo ti štirje stroji napravijo v eni uri dela toliko, kolikor 70 ljudi ves delovni dan in tako večkratno porenijo gra-diiev in povečajo zmogljivost gradbeništva oziroma pospešijo delo in ga same po sebi prevaja.jo na sodobnejšo tehnično osnovo ter mu vsiljujejo sodobncjšo delovno organizacijo. Plan računa, da bo gradbeništvo mehanizacijo podvojilo: v letu 1955 je iraelo na 1000 graflbenih delaTcev povptečno 54 strojev, v lctu 1961 pa jih bo imelo 110. Osnovni pogoji za to mehanizacijo so zagotovljeni. To so denarna sredstva za investiranje v stroje in proizvodnja samih strojev. Proizvodnja gradbenih strojev in naprav (v tonah) POSEBNA PRILOGA I Kar se tičc sredstov, določa plan, da bodo investicije v grad-beništvo šu cnkrat večje: od osmih milijard (brez obratnih sred-stev) v letu 1953 sc bodo dvignile na 15.5 milijarde v letu 1961. Ta sredstva so določena predvsem prav za nakup strojev in drage opreme (naj takoj pripomnimo, da bomo velika stedstva za napredek graditve vložili tudi jx)sredno, to je v industrije, ki dajejo gradbene materaaie in prvine, v giradbeno obrt in v šolanje kadrov). S proizvodnjo gradbenih sirojev in naprav prav tako račn-namo. Lani sino jili izdelali že nad 5000 ton (v primerjavi s 108 to.uami v letu 1939). Približno 40 tovarn v na.ši državi danes že izdeluje skoraj 200 vrst raznih staojev in naprav za gradbeništvo, med temi tucli bagerje, buldozerje, vsc vrste dvigal, žerjavc >Wolf«, drobilne in mešalne stroje, silosne naprave, železne grad-bene odre, elcvatorje, transporterje, sita, vibratorje itd. Raču-namo, da bomo to proizvodnjo do leta 1%1 popetorili od 5000 na 25.000 ton, tako da je ta skupina izdelkov na enem izmed prvih mest pri pričakovanom porastu proizvodnje. Ostaja le še, da bo gradbeništvo te možnosti izkoristilo in rea'lizira]o. Lahko pričakujemo, da bodo v tem pogledu težave največje, toda tudi te bomo obvladali. Znano je, da se je usmcritev k inelianizaciji in razbremenitvi graditve od preiiranc uporabe »ekvalifioirane delovne sile počasi iiveljavljala — pa še sedaj se uveljavlja bolj počasi, kakor bi se morala — v samili gradbenih podjctjih, tako da je celo nekaj fasa bilo dovolj tako strojev kakor sredstev, stroji pa so kljub temu ostali neprodani. Tu pa 131111 smo imeli opravka tudi z odporom in z dokazovanjcm, da se stroji ne izplačajo. Zato je hi'lo vcč vzrokov. Na prvem meslu bi omenili raz-merje med plačami in cenami strojev, ki je bilo takšno, da se je včasih s staiišča samega podjetja zarcs bolj izplačalo zapo-sliti delavce kakor kupovati stroje, čeprav je bilo za družbo in za gospodarstvo nasprotno mnogo dražje zaposlovati veliko šte-vilo nekvalificiramik delavcev. Imcli pa smo tudi opravka z na-vadami vodilnih in strokovnih kadrov v podjetjih, ki so radi organizirali in vodili dclo po starcm. Uvajanje strojev jiin je pomend-lo napor, kcr so se morali prilagoditi drug-ačnejnu, bolj sodobnenm vodenjn dcla, v mnogih priinerih pa tudi ntijnost, da tudi sami napredujcjo s tehniko in se učijo novih stvari. Položaj se je sedaj že spremenil, spreminjal pa se bo iudi v prihodnje. Razmerjc nied cenami strojev in plačami se čedalje bolj spreminja v korist plač, vodilni kadri pa postopno osvajajo in uporabljajo mehanizacijo ter nove metode graditve. Industrija gradbenega materiala Obsežne nalogc ffradbeništva terjajo ne samo povečanje in moderniziicijo njegovih zmogljivosti. temveč tudi nmogo večjo proizvodnjo vseh matorialov, ki jih uporabljamo pri graditvi. od opeke in cemcnia do Icsa in železa. Da bi to dosegli, je po-trebno, kakor navaja dokumeniaci^a, ki je priložena predlogu plana: PROIZVODNJA IZDELKOV ZA GRADBENISTVO Merska Proizvedeno planirano Cement tis. ton...... 1.555 2.400 Opeka mil. kosov..... 813 1.600 Strešna opeka mil.kosov..... 186 249 Prefabrikati tis. ion...... 160 520 Rezani les tis. m3...... 1.832 1.953 Lesne plošče tis. ton...... 14 65 Elektroiostalacij- ion........ 780 1.400 ski material Stroji in naprave ton........ 5.121 25.500 rekonstruirati in modernizirati scdanje zmogljivosti indu-strije gradbonega raateriala in industrije nekovin. povcčati pro-izvodnjo. uvesti nove izdrlke in izboljšati kakovost; postaviti nove zmogljivosti za deficitne gradbcne rnaterialc, za prcfabriciranc prvine in konstrukcije. za nove materiale na osnovi industrijskih odpadkov; izboljšati in povočati proizvodnjo bctonskcga jekla visokc kakovosti, da bi dosegli pri betonskem železu navadne kakovosti približno 30°/ii prihranka; povpčati proizvodnjo in asortima lesne industrije. elektro-industrije. kovinskopretlclovalne, kemične in papirne industrije-kakor tudi čme metalurgije. II POSEBNA PRILOGA Za eno stanovanje porabijo v Italiji 4,2, v Nenčiji 6,5, v Angliji 7,5, v Jugoslaviji pa porabirao 10 m3 lesa Za tc iiamene bouio odvedli skoraj 40 milijard Jinarjev. NaJ navcdemo, kako bomo — po pričakovanjih — povečali v letu 1961 v prinierjavi z letom 1956 proizvodnjo nekaterih industrij-skih vej, katerih niateriali so važni za gradbeništvo: melalurgije za 62°/o, industrije cementa za 550/« opckarske industrije za 97 */o, industrije apna za 81 °/o, in industrije mavca za 136 °/o. Le pri rezanem lesu računamo z zmanjšaniem proizvodnje za 5 °/o. Los namreč ni samo cden izmed najdefieitnejših mate-rialov, ki jih jrradbeništvo uporablja, njegovo uporabljanje resno omejujejo tudi saini naravni pogoji v vseh gospodtrskib vejah, ker sečuja ne smc presegati prirastka. Zato mora tudi gradbe-ništvo s tcm materialom varčevati. Pogoje za takn varčevanje imamo, ker smo se doslcj posluževali lesa prav razkošao. Za eno stanovanje smo porabili 10 m3, medtem ko porabijo T Angliji 7,5 m', v Nemčiji 6,3 mJ, in v Italiji 4,2 m». Les lahko ponekod popolnoma nadomestimo. kot na primer pri gradbeuih odrih, ponekod ga laliko bolj varčno uporablja-1110, na nekaierih mestih lahko naincsto mchkega iiporabljamo trdi les, lahko pa izkoristimo fudi odpadke, tako da izdelujemo več raznih vrst umetnih plošč in drugih materialov. Izboljšanjc in modcrnizacija graditve sta sploh v veliki meri odvisna od industrije. Najdoslednejša oblika industriali-zacije graditve in premagovanja obrtnili prvin v njej je vse-kakor proi/.vodnja inouta/.nili in polmontažnih zgraclb. Po planu računamo. da bo industrijska proizvodnja stanovanj dosegla v letu 1961 250.000 ni- stanovanjske |K>vršijie. Prav tuka računamo z večjo proizvodnjo raznili prcfabrikatov (od 160.000 ton v letu 1956 na 320.000 ton v lctu 1%I), konstmkcij in prvin za vgra-jevanje. Vzporedno s tem bo niijno, da izvedemo tipizac jo graditve in standarclizacijo'proizvodnje. to je, da določiino. kntere osnov-ne tipe zgradb bomo zidali in kakšne velikosti in druge tchiiič-ne lastnosti bodo imele pr\ini' za vgrajcvanje. L.e takn bonio lahko organizirali tako gradiiev. ker da bi mogli gradbene prvine serijsko proizvajati v in-dustriji, morajo biti njihove velikosli i.n Porast deleža družbenega standarda v skupnem obsegu gradbenih del J druge najvažnejše lastnosti v naprej določene, projektant in izvajalec del pa niorata biti v naprej zavezana, da bosta gradila tako zgTadbo, v kaiero bo mogoče te prvine vgraditi. Gradbena obrt Po sedanjem staiiju ni niti gradbenu obrt dorasla zahtevam, ki jih bo postavil innogo večji obseg gradbcnih del, posebno pa, ker bo mnogo bolj zaiK>slena tudi z vzdrževanjem sedanjih sta-novanjskih hiš, saj težiino za tcm, da bomo tudi njihovemu vzdrževanju posvečali mnojfo vcč pozornosti. Zato bi po zamislih pliina prišlo tiidi tu do določcnih spreniemb. Po eni strani bi z industrializacijo graditvc, o kalori sino že guvorili, »priliranili« obrtne usluge, ker bi posaineznc clclc zgrudb. s katerimi je pove-zanega mnogo obrhu-ga dela, in tudi' cele zgradbe dobivali že izdelane. Tako bi nekoliko ublažili deficitnost obrtnih zmog-ljivosti. Po drugi sirani bi v nekem smislu tudi gradbeno obrt >in-dustrializirali«, to je, opremili bi jo s stroji in drugo opremo. To bi pomcnilo tudi povcčanjc njene zmogljivosti. Za pospeše-vanje gradbcnc obrti jc duločciiih približno 5 milijard dinarjev, predvscm za naknp mcliaiiizacijc, v prvi vrsti v deficitnih stro-kah, kakor so vodovod, kaiializacija, centralna kurjava, tcraser-ska, fasaderska, kamnoseška, parketarska in uekatcra druga dela. Gradnja stanovanj in ekonomičnost V perspektivnem planu raeunanio z naslcdnjinii povprečnimi fetnimi investicijami v stamovanjsko komunalne objckte (v mi-lijardah): v minulem razdobju 52 milijard, v prihodnjem planskem razdobju 74 milijard. lijiizacija in staiulardizacija, o katerih smo govorili, bo v tem pogledu veliko prispevaJa, kcr bo taJ-.o investitorja kakor projcktanta silila k skromncjšim, bolj ekouomičnjm in prak-tičnej.šim rešitvam. Kljub temu bo ta stvar še naprej pretežno odvisna od organov in organizacij, ki bodn gradile stanovanja, tako da nosijo delavski sveti in upravni odbori tcr ljudski od-bori veliko odgovornost za rešitev stanovanjskega vprašanja. Prav lako imamo stvarne možnosfi — kar bo vsekakor odvisno tako od moderni/.acije kakor mchanizacije graditve kot pogroja za povečanje zmogljivosti — da v stanovanjsko graditev vložimo voč, kakor računamo. Na dejansko vsoto investicij bodo vplivali predvsem delovna storilnost in realizacija dohodka v gospodarskih organizacijati ter obscg lastnih sredstev in ktedi-lov, za katcrc se bodo podjetja in komune odločile, da jih bodo odvedle za gradnjo stanovanj. Razgibanje zasebne in zadružne ffradbene pobude bo še naprej ostalo skrb vseh odgovornih činiteljev. V tej smeri bo postopno vplivalo tudi zvi.ševanjc oscbnih dohodkov delavcev in uslužbencev, v bolj oddaljeni pcrspektivi pa tndi približe-vanje stanovanjskih najemnin gospodarski opravičeni višini, to je k gospodarskim stanovanjskim najemuinatn. Smotrna razdelitcv in nporaba stanovanjskega prostora bo prav tako prispevala k nblažitvi pomanjkanja stanovamj. Znano jc, cla imamo še vedno primere, ko stanovanj ne dobijo tisti, ki bi jim jih bilo treba dati. Tako so na primer v nekaterih hišah, ki so jih zgradila podjetja, nshižbenci dobili več stanovanj na račun delavcev z enakimi ali višjimi kvalifikacijamd in tudi 7. "vcčjo poirebo po stanovanju. Upravni orgaai so včasih prepre-čcvali tako ncpravilno delitev stanovanj, bili pa so tudi primeri, da jim niso nasprotovali. Dolžnost odgovornih organov ostaja, da še naprej izpol-njujejo način uporabe sredstev za kreditiranje stanovanjske gradiive in da s temi sredstvi čim bolj spodbujajo racionalno in ekonomično graditev ter zadružno oziroma zasebno iniciativo. V lelih od 1952 do 1956 je prišlo povprečno 7 na novo zaposlenih delavcev in uslužbencev na 2 na novo zgrajeni stanovanji. V prihodnjem razdobju pričakujemo na enak nov slanovaujski prostor 6 na novo zaposlenih. To pomeni določeno izboljšanje, ki pa še vedno ni zadostno. Lahko pa bomo dosegli še večjo graditev, kar bo v največji mcri odvisno od velikosti in ekono- mičnosti investicij ljndskih odborov in podjetij Ce upoštevamo še določeno zasebno oziroma zadružno ini-¦eiativo, računamo, da bonio v prihodnjih 5 lctih zgradili še približno 200.000 stanovanj. To število je še vedno raajhno in ne more zadovoljiti niti sedanjih potreb, posebno pa ne potreb povcčanega števila delavcev in uslužbencev. Računamo, da bomo v tem razdobjn imeli povprečno v&ako leto: približno 40.000 novih stanovanj, približno 120.000 novih delavcev in uslužbencev. Na vsake tri nove delavce ali tislužbence bi torej odpadlo samo eno stanovanje. Ce upoštevamo, da bodo mnogi izmed njih že imeli zagotovljena stanovanja. posebno v manjših krajih in na vasi. ter da jc v eni družini pogosto več zaposkmih oseb, je še vedno očitno, da ne bomo niogli zadovoljiti vseh novih potreh po stanovanjih. .Kljub temu pa so možnosti, da se bodo tndi s temi sredstvi, ki jili bomo imcli. položaj popravil. To bi predvscm dosegli z graditvijo bolj skromnili ir: bolj ekonomičnih stanovanj. Po svojem ndobju, uporabljenih maferialih, posebno pa po izdatkili za dela, ki iniajo samo dekorativno in estetsko vrednost, pome-nijo stanovanja. ki jili gradimo pri nas, luksus ne saino v pri-merjavi z našimi možnostmi. teinveč tudi z možnostini tnnogih bolj razvitih držav. Čim bolj odločno bomo osvajali spoznanje. da stanovnnjska graditev ne služi za »reprezentanco« in olep.še-vanje, temvcč za zadovoljitev nujnih potreb delovnega človeka, toliko z večjim uspehom bomo reševali stanovanjsko vprašanje. Industrializacija gradbeništva in kadri Na temelju povečanja obsega del, posebno v stanovanjski graditvi, kakor tudi z upošievanjem porasta delovne storilnosti (približno za 8 %), ki ga pričakujemo, računamo, da bo v grad-beni.štvu leta 1961 zaposlenih približno 250.000 ljudi, medtcm ko jih je bilo leta 1956 zaposlenib 200.000. Industrializacija gra-diive, uvajanjc uove mehaoizacijc in bolj sodobnih metod gra-ditVe lerjajo, da se spremcni ne samo štcvilo, temveč tndi kako-vo&t delovnc sile. Tehnika in naprednejša graditev zahtevata kvalificirane delavcc in tako računamo s tem, da se bo delež kvalificiranega osebja v giradbeništvn povečal od tretjine (v letu 1956) na polovico (v letu 1961). K tcmu smotru naj najvcč prispeva izobraževanje delavcev v posebnih tečajih in šolanje gradbenih poslovodij, ki jib. po-sebno primanjkuje. V tem razdobju I>o potrebnih še približno 2000 gradbenih iliženirjev in 6500 iehnikov. Na hitrejši dotok diplomiranih inže-nirjev in tehnikov laliko veliko vpliva revizija učnih programov in nadaljnje približevanje študija praksi. Od skupnega števila v gradbeništvu zaposlenih je bila v 1. 1956 tretjina kvalificiranih delavcev in uslužbencev, v I. 1961 pa računamo, da se bo število kvaliliciranih dvignilo na polovico POSEBNA PRILOGA Ul KAKO BEREMO POKAZATELJE V tfm olankni boin« ne.ko-liiko podrob-neje pojais.ii.ilj bistvo indeksov cen, Usta-¦viH se bomo samo prii trch najpomem.b-nejših sikiupinali itndi^ksov cem. To so in-daksa oon proizvajalcev, j.ndttksii cen na drobno iin iind'pkeai življipnjt»ki:h stroškov. Veak ianwxl njiih imn drujfačne osnove, Avuig načiin izraču.navain j-a in dru.ffačen po-mtn 2a usrotavljanie dojrajanij y goepo-darstm. Važno je pni tcmi, da se seztna-nimo z ninoštvom nazjiiih irndoksov, da i>i znato brati ti-stt indeksi[ oan prodzrvajalcev odecvajo splošne težnje &iibanja cen, po katonih so il (podjetia. kmetovalci) pro- svojc izdelkie. V naših uradinnli statisti.kah ni skupnesa enotnega pokazatelja vseh cen proiizva-je^kev, temv>eč i.maimo le d^va imdekea v<^6jih skiiipiin: i«nd<'ks cen proizvaja-lccv i.ndiustrijskih izo nampnu kot i-n-deks oen diclovnvh sredstcv, materiala za re-produkoijo in potrošnega folajja. pa i;a-prei po proizvodmih vejah \xi po skupi-•na^h izdclkov (voln^np I.kanine, bombažne tkanino oVmfev \U).). Za oene pridcloval-cev kinptii&kih pnd^likov obiavliaTOO slcupni indeks cen, ind^k^e po veiah (po-Ijedelsfvo, žiTinoreja itd.) in po skupii-nah pridelkov fžito. vrtniiine v(d.). Kako važno \e spoznavanje manjših skupin. viidiimo iz nas pT>ej:ieosaTnez.riostih vendar precej veli-ke razlike; da so se cene kmHijskih ori-diclkov d'vi!rnilov, temveč je treba poglrdati tudi giba-nji? manjših skmp-in in narobe. fzjračuuavanje iml-eksov cen na drob-no, (o jo cen, po katerih kupuje Ma.Ro pot.r<>šnik. je innoiro bolj za.plett-no ka-kor za oen-c proizvn jalcev. Teffa blaijra din u«.l!ug-) jie /iclo vHiiko. pTodajajo sa ne-nfbno, in jovvečdpsct tisoč trgovi.»ah na drobno in na dwet Ineoč prodaj'nih miizah pposfepa (rsa. Tu s-e stalistika zatoka k še o/joinu izboru, zapisuje c.cne s pois<'b-ti.imi jsneTnnnji r cen v več di^setonah mest. v določonih pKHlaiataah ali na tr-?u. ob daločeneiin času — za 5tandard.n0 bl«?o, to je 7.a bkgro. loi g» prodajo v najvrt"jih kolit-i.nnli. Tako dobljene cene v statisiič.nih zavodiih ponderirajo (nrno-/.ijo) s kwfirien(ii, ki pomoniio ko!i4iin-e. in ta.ko izračunajo indpkpip. Razpn splo-ŠTiojja indoksa cen na drobno objavljajo (u
  • top«. Indeiksi namreč ofl«pvajo samo ho1.šnr> jil^anjp iiti-deks.1 -iorazimorno ma jhpn. Se w>lo nfl5pro.tujo.ca si aiibamja f=p noscsto s«>br>i:Tio izravnajo. Nai navrdpmo primpr: f? ]? zinašal in.(k>ks (oktober 1*K>7^ r.a cf-ne ži-ta in izridH:kov m*d ««-l>r>j skora i izravnnio. Pndobno ic 7 ra'.-likamii v conali v po^am^znili srcliva mnojro i\a oovprpčno cp^tio v državi, zato pa n-o tiud.l na ind^ks. Ta-ko se pojaTlja neznnpanie v imdp^ks. kpr imn potrošniik pr<»d očm.i sanno cpti-e \t-dol.kov. ki jih fmši. vn to ne tistih cen. kii s« ne Rp.WTniui.jajo ali kii sc postopno »ni7U.je.jo. ternveč cen>p. ki nflraščajo 1*1 fim zflto pripi«ui<» vpčji prnnrn. 7-ato ip 1rp-ba 7aradi piivriolnfriip ooirošn^kov in- ccti na drob.no (pna-ko velia za in- žn'Tljpnfni'ri ^rodisčih. Tako se matprial.i o c^nnh tueni material. dflovno orodje, žjtviiniska krma itd.). Olede na določene lastnoesti je indeks '.ivljcnjskih stroškov slab iu nepopoln. Po e-ni strani ne vsebuje stroškov pro-mota (ka j bi tu pomenjlo juiroslovansko povprečje?) alii stroškov dopnisU)vanja in poido'bno. na drujfi stran; pi mora za vsak mesec odspvaifci dolof^na ffibanja. kii za posamezno diružino in ffospodia.jstvo ne pomenijo vsakornesečneira na«kupa (kurivo. proprogc, zavese. ^tedilniki itd.). 7-ato inoramo poudaritii. da i^ tukesra standax-da. Tako pWdan.je je napačno. [ndeks aiv-ljenjskih stroškov \mmnil.. kot nlo-ni-pik indpk-fl nonii.nabip olnčp 7. indek«fvm /ivljipniskih stroškrvv. V Bvsrustn lpt^o« ie zinašal in6 1 •-*. kpr ie ind^k« nominnlnp olar-p r.nn^^l M" itirlfks 7» v'i«Ti iskih «tro5.kov pa 99 (11? : 99 = ll+^. (Nadaiievanie sledti)