Mali vodnik potovalcem na jug. Skupno poučno potovanje slovenskih učiteljev in učiteljic.' Tukaj podajamo potovalcem kratek kažipot, ki bo vsakemu sopotniku v ponatisku na razpolago. Male izpremembe se lahko izvrše po dogovoru na licu meata. Kdor hoče z glavo in srcem polno uživati brezštevilne nove vtiske, ki jih bomo dobili, naj ae pripravlja že zanaprej na to. Priporočamo te-le knjige za pripravo: 1. Die Ssterreichiach-ungariache Monarchie in Wort und Bild. Das Kustenland. Dalmatien. Bosnien und Hercegovina. (Te knjige se nahajajo menda v vsaki okrajni učiteljski knjižnici). — 2. Hartlebens Illustrierter Filhrer durch Dalmatien. Wien, Leipzig, 1910. 5 K. — 3. L. H. Fischer, Ragusa und Umgebung. — 4. lllustrierter Fiihrer durch Bosnien und die Herzegowina. Wien, Leipzig, 1910. Hartleben. 4 K. — 5. Reiserouten in Bosnien und in der Herzegowina. Wien, Pest, Leipzig. Hartlebenaverlag. — 6. I. pl. Andrejka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini. (Družba sv. Mohorja). — 7. Smolle, Dr. Leo, Die neuen Reichslande Osterreich-Ungarns Bosnien und die Herzegowina, Graz und Wien, Verlagsbuchhandlung »Styria«. 2'2O K. >Koliko bo stalo?« vprašajo nekateri. Tega natanko ne morem reči. A jaz sodim, 1 Oglasilo se je 46 udeležencev. Pet jih je zopet odpovedalo svojo udeležbo. Za znižano voznino do Trsta se jih je oglasilo 26. Kaj pa je z drugimi ? Ali ne žele znižanih kart? Zadnji čas je, da zvem, koliko nas bo. Kdor se ni oglasil za znižano karto na železnici, naj mi vsaj do 30. t. m. naznani, ali sc nam pridruži ali ne. Dalje časa ne morem čakati. H. Schreiner. kakor sem že povedal: z 200 K se bo dal0 shajati. Kdor pa hoče uživati različne udob» nosti in morebiti tudi nakupovati vsakojalce reči, mora globlje seči v žep. Kako se naj oblečeš ? Prav lahko. Vroče bo. Toda topel plašč je neobhodno potreben. Sicer pa velja staro pravilo: Kolikor mogotJe malo prtljage! Prvi dan. Nedelja, 20. avgusta. Trst (200.000 prebivalcev.) Seatanek v hotelu Balkan ob 8. urj zjutraj. Ogledovanje mesta: Luka, stara in nova. — Ribarna (peacberia). — Veliki kanal, 332 m dolg, 15 m širok. — Mostovi na vrtiljek. — Pravoslavna cerkev. Znameniti ikonoatasi. — Korso. — Borzni trg. — Glavni trg. — Lloydova palača. — Jožefov trg. Spomenik cesarja Maksimiliana. — Svetilnik, 33 m visok, sveti na 16 morskih milj. —. Morski akvarij. — Miramar. Normanski slog. Veliko znamenitosti. Največji kras je park« (Fotografirati je prepovedano.) — Opčina.. Električna vzpenjača. Izpred obeliska prediven razgled, ki ae mu more vzporediti le malokateri na svetu. — Prenočevanje. Drugi dan. Ponedeljek, 21. avgusta. Iz Trsta v Pulj: Odhod ob 8. uri zjutraj. Lloyd. — Med potom vidimo: Koper (Capodistria), Isola. Piran (13.000 prebivalcev). Rimskt Pirrhanum. Jako slikovita leža. Znamenita stolnica. — V bližini kopališče Portorose. Umago. Brez znamenitosti. CJttannova. Od 524 do 1828 škofija. Poreč (9000 prebivalcev). Za rimske dobe Parentium. Se nekaj rimskih razvalin. Stara, zanimiva stolnica. Že v tretje na iatem meatu sezidana. Našli so pod njo dvojna tla, vsaka po 1 m globlja. Rovinj. (Prihod 11*30, odhod 12'30. 9000 prebivalcev.) Izpred cerkve krasen razgled. Nasproti Brionskim otokom bokeljskočrnogorska vas Peroj, naselbina iz 1. 1658. Pravoslavniki s starimi običaji in šegami. Potem Fasana. V fasanskem kanala 1. 1379. morska bitka med Genuezi in Benečani. L. 1866. je Tegetthoff tu zbral svojebrodovje in odjadral proti Viau na zmagoslavni boj. Pulj (50.000 prebivalcev). Prihod ob 2. uri. Obed. — Ogledovanje: Amfiteater. Edini svoje vrste. — Pred areno spomenile cesarice Elizabete. — Porta gemina. Dobro. ohranjena, menda glavna rimska vrata. — Sergijev spomenik. Krog 1. 25 pr. Kr. — Avgustov tempelj. Sezidan 1. 8 po Kr. — Morski arzenal. Ladjedelnice na Maslinjakem otoku. — Oklopnjača. Izlet na Brionski otok; odhod 630^ prihod 7'10. Praatare in rimske naselbine,. potem mnogo stoletij zapuščen, zdaj pravL raj. Prekrasna flora. Pinija, lavor, mirta, paltnev bambus. — Nazaj v Pulj 930—1015. Tretji dan. 22. avgusta. Odhod iz Pulja 1215 z »Dalmacijo*. — Na čeri (scoglio) >Porer€ 36 m viaok svetilnik. Mali LoŠinj, prihod 4*30, odhod 5'15. — Razaežna luka. — Nekaj čaaa samo morje. Potem na levo otok Asinello, na desno Premuda. Na levo ugledamo vilinjaki Velebit Na desno se vrsti otok za otokom: Melada, Sestrunj, Rivanj, Ugljani. Na levo sela Peterzane, Zalon, Diklo, potem Zader (15.000 prebivalcev). Prihod ob10*—, odhod ob 11*30. — Stara luka. Izprehod po mestu. Po moraki ulici, na desno po stolni ulici k stolnici. Stara, romanska bazilika s krasnim pročeljem. V cerkvi nekaj znamenitih slik Palme ml. in V. CarpaccijaZa njo prastara cerkvica S. Donata, ki je zdaj atarinski muzej. Mimo knezoškofijskc palače preko zelenjadnega trga, ki ima n* deano rimsko soho s pritrjenimi prangerskiB" verigami, na novo luko. Po novi obali skofl Porta Pile v Blažekovičev park, potem 9° promenadi (na starem mestnem ozidju) ^ stari luki nazaj. Če bo še časa, piazza dell3 Collona in piazza dei Signori. Ulice iz večiDe jako ozke. — Kraane kopeli. Zader-Šibenik. Kanal med kopnetf in otokom Ugljan. Pod Zadrom Arbanas1 (Borgo Erizzo), albaneška naselbina iz 18. sto* letja. V ozadju Velebit. Na desno otok Pašmon z velikim mostanom Tkon, ki ga je ustanovil »tfvaški kralj Krešimir III. Na kopnem Bio- rad (Zaravecchia). Nekdaj grad hrvaških Laljev. — Pakoštani. Zadaj Dinarsko go- •e Vse polno otokov in otočičev. — r iudstvo se peča z nabiranjem koral in gev — Največji otok Zlarin. Tu se kanal jako zoži. V prejšnjih dobah ga je zapirala veriga. Šibenik (12.000 prebivalcev). Prihod 0.30, odhod 5*—. Presenetljiv pogled. Mesto eZidano po strmem pobočju holma, na vrhu crrad. Največja znamenitost je stolnica. Iz j5_ in 16. stoletja. Zato različni slogi- V južnem kotu luke, v Magdaleni, šolska ladja ,Dandolo« za mladeniške pomorščake. Šibenik-Split. Pri izlazu iz Sibejiiškega kanala na desno Zlarin. Morje iopet jako otočno. Na levo globoka zaseka, Da nje koncu Krapanj. — Primošten (Cap°cesto)* — R o g o z n i c a. — Pri rtu ,planka« se obala obrne proti vzhodu. Spljetski zaliv. Na desno in levo otoki in čeri. Spljet. Prihod ob 9. uri. Nofevanje. Četrti dan. Sreda 23. avgusta. Spljet (25.000 prebivalcev). V jutro 23. avgusta ob 6*30 izlet v S o 1 i n jželeznico. Prihod 646. Naprosili bomo konservatorja monsignora Buliča, da nam razkaže akopanine, ki se vrše pod njegovim vodstvom. Solin (rim. Salona). Jako zanimive izkopanine iz rimske in prvokrščanske dobe. Mestno ozidje, vodovodi, kopeli, gledališča, bazilike, pokopališča itd. Odhod iz Solina 10*31, povratek v Spljet 10*44. Obed. Ogledovanje Spljeta. — Dioklecianova palača, 30.000 m2. V njenem okviru je sezidano skoro vse staro mesto, kjer atanuje do 3000 ljudi. — Stolnica, mavzolej cesarja Diokleciana, ki je v njem tudi pokopan. — Aeakulapov ali Jupitrov tempelj, zdaj baptisterij. — Arheološki muzej. — Stro6mayerjeva obala. — Bačvice (kopeli), Kataliničevi vrti. — Povratek v novo mesto. — Hrvojina kula (benečanski stolp). — Gradaka obala. — Mramornati vodnjak cesarjaFrancaJožefa.— Spomenik Luke Botiča. — Izprehod na Marjan. Prekrasen raz-.. •gled. Tam bi bila lahko skupna večerja. — Prenočevanje. — Nameato izleta v Solin bi se mogel prirediti izlet v Trogir, kamor bi pač bilo izletnike bolje volja. Trogir (Trau) je najzanimivejše in najbolj karakteristično dalmatinsko meato. Povse srednjeveškega znaČaja. Peti dan. Četrtek 24. avgusta. Odhod iz Spljeta ob 4'00 zjutraj z »Dalmacijo«. Hvar (Lesina). Prihod 6*30, odhod 6-50. Avstrijska Madeira. Mesto ima deloma še utrdbe. Dve trdnjavici, na levo Fort Spagaolo iz 14. atoletja, na desno Napoleon izza francoske okupacije. Stolnica, lombardski slog « 14. stoletja. Vis (Lissa). Prihod 8*10, odhod 8*30. — Zgodovinska znamenitost Spomenik dne 20. julija 1866. padlim pomorščakom. Palme in rožiči. Komisa. Prihod 945. Izlet v Bisove (Busi) 10-—. Modra špilje. Slična oni svetovnoznani na otoku Kapri. Vhod 1 '/2 m visok, 37- m širok. Špilja 30 m dolga, 16 m široka. Globočina 16—18 m. Modra luč nastane zaradi podmorskega vboda na nasprotni strani. ^b ugodnem stanju solnca prodre dnevna s'etloba skozi podmorska vrata do dna špilje, °d koder se odbija. Voda absorbuje vse ruge žarke, in le modri trakovi prodro na Poušje. Iz Bisova nazaj v Komiso, odkoder °dhod ob 11 00 zvečer z Lloydom. Šesti dan. Petek 25. avgusta. Parnik zavozi v kanal Pelješac. Na levo P°Iotok Pelješac (Sabiancello), na desno ^j°k Krč (Curzola). Na pečini Glavat >lnik. Na sve- desni otok Miljes (Melada), na ^v° nadalje več otokov: Jakla, Župana, °Pud in otočičev. ^ Gruž-Dubrovnik. Prihod 7*30, od9 30. — Med Gružem in Dubrovnikom jj"otok Lapad. — Otok Lakroma. — 1 trdnjavami Punta d'Ostro na levo, Ma^u a na otoku Rondoni in Pta. d'Arca na (bo^m Polotoku Cuštica kotorsko ustje ^*e & Cattaro). V ozadju Novigrad (Caatelnuovo). Na levo ae zaje hercegovinska Sutorina (pred okupacijo neutralno ozemlje) v Dalmacijo prav do morja; rt Kobila. — Teodoški zaliv; arzenal c. in kr. mornarice. — Kanal >le Catene« se je svojedobno zapiral z verigami, odtod ime. — Kotorski zaliv. — Kotor. Prihod 130. — Prekrasen pogled. — Kotor ima kakih 4000 prebivalcev. V starem veku Ascrivium. Nima mnogo zanimivega. Jako ozke ulice. Interesantne stare hišice. Stolnica. Izprehod proti Lovčenu do razgledne točke >Bella Vista«. — Prenočevanje. — Sedmi dan. Sobota 26. avgusta. Odhod iz Kotora 6*00 z Lloydom. Rižana (Risano). Prihod 7*15, odhod 8*15. — Najstarejši dalmatinski kraj, ustanovljen najbrže v drugem stoletju. V ozadju znamenite Krivoščije. Novigrad (Castelnouvo). Prihod 10*00, odhod 10'30. — Staro ozidje in stare trdnjave. Na vrhu Fort Spagnuolo iz 1. 1538. Trdnjava v nižavi — Forte die Terra — je še starejša. Mesto je ustanovil 1. 1373. prvi bosanski kralj Tvrdko I. Kotromanovič. Nekdanja prestolnica vojvodine Saba, ki jo je ustanovil Stefan Kozača pod cesarjem Friderikom IV. 1. 1440. Današnja Hercegovina. Čavtat (Ragusa vecchia). Prihod 12*30, odhod 130. — Menda stari Epidaurus. Gruž. Prihod 2 30. Obed. Izprehod v Dubrovnik. Raz Boninar (Bella Vista) diven pogled na Dubrovnik, Lapad, Pile, Lovrijenac (Fort S. Lorenzo) itd. — Pot drži po viaoki, strmi obali. Velike agave in kakteje. Predmestje Pile. Nova bolnica. Meatni park Gradac. Hotel Imperial. Skozi pileška vrata vhod v Dubrovnik (Ragusa, kakih 15.000 prebivalcev). — Staro in močno ozidje (miri od grada). Zgodovinsko jako zanimivo mesto. Pred pileškimi vratmi je monumentalen vodnjak kiparja Rendiča z vilo iz Gunduličeve drame »Dubravkac. Skozi vrata ae pride takoj na placo (stradone), ki je bila svojedobno kanal. Palače so si čudno slične; nastale so istodobno po potresu 1. 1667. Na levo cerkev Sv. Spas. (S. Salvatore) s klasičnim pročeljem iz 1. 1520. Dalje frančiškanska cerkev z zanimivim zvonikom 1. 1424, v 17. stoletju deloma prenovljen. Lepa gotska vrata. Samostanska lekarna je izmed najstarejŠih v Evropi. Na koncu place je na levo dogana, pred njo Roland-soha, znak trgovske prostosti. Na desno rektorska palača, sezidana 1388—1424, prenovljena po potresu 1. 1667. Lepo dvorišče. Rektor je bil za republike predsednik malega sveta. Poleg rektorske palače občinska hiša, lokalni muzej in gledišče. — Cerkev sv. Vlaha, dalje stolnica Velika Goapa. Slika v velikem oltarju (Vnebovzetje Marije) pripisujejo Tizianu. Na stranskih altarjih tudi znamenite slike, ki so jih slikali Pordenone, Palma star., Andrea del Sarto itd. Obe cerkvi sta baročni. Gunduličev trg s spomenikom od Rendica. Vojaška bolnica, prej jezuitski samoatan, in Collegium Ragusinum. Izprehod po ozidju v spremstvu vojaka; dovoljenje se izposluje na komandi. — Na vzhodnem koncu place pločka vrata. — Mala luka (Cassone). — Samostan Dominikancev. Krasne slike. Znamenit obhod (Kreuzgang) — Rastlinstvo okrog Dubrovnika se bliža tropičnemu. Palme, agave, velikanske platane, kakteje itd. — V Dubrovniku ali Gružu prenočevanje. (Konec.)