DELEGATSKE VOLITVE - DOGOVOR SAMOUPRAVLJALCEV
Delegatski sistem tvorimo mi vsi
Samo še nekaj dni nas loči od najbolj množičnega deja-nja več kot leto dni trajajočih priprav; stopili bomo na voli-šča in dali svoj glas za delega-te, ki naj bi v prihodnjem mandatnem obdobju usklaje--vali naša frotenja, zahteve in stališča in sprejemali odloči-tve na podlagi skupnih intere-sov. Ob tem naj izrazimo pre-pričanje in željo - pa tudi po-ziv, naj ne bi bilo občana, ki ne bi 11. marca v svoji delovni organizaciji in 14. marca v svoji krajevni skupnosti od-dal glasu za delegate v druž-benopolitičnih skupnostih in v sisih.
Če govorimo o dolgotrajnih pripravah, potem mislimo na demokratično zasnovane predvolilne postopke, v kate-rih je sodeloval kar najširši krog delovnih ljudi in obča--nov. Iz množice evidentiranih možnih kandidatov je bilo po-trebno izbrati tiste, ki bodo najbolj ustrezali na določe-nem področju. Kandidatne li-ste, ki so pred nami, so rezul-tat dolgotrajnih, poglobljenih in demokratičnih razprav.
Ob tem, ko se odpravljamo na volišča, pa najbrž ne bo odveč, če se ozremo nekoliko nazaj na prehojeno pot dele-gatskega sistema. Začelo se je pred osmimi leti, kcrsmo ime-li prve delegatske volitve. Izvoljeni delegati so se tedaj znašli pred nehvaležno nalo-go, da zaorjejo ledino v si-stem, kakršnega so poznali samo iz teoretskih zamisli in takrat že veljavnih dokumen-tov. Soočili so se z izredno trdno zakoreninjeno misel-nostjo in z nalogo, da uveljavi-jo višjo obliko predstavniške-
ga in poslanskega sistema -delegatski sistem. Birokrat-ske in tehnokratske strukture v družbi so se zelo težko odre-kale svojemu vplivu in mož-nosti, da so nastopale v vlogi zapovednika, ki naj bi mu bile delegatske skupščine samo glasovalni stroj za uveljavlja-nje predlogov in stališč.
Po drugi strani pa je bila miselnost v družbi še zelo ne-delegatsko naravnana. Tisti, ki so v takratnem obdobju do-jeli smisel delegatskega siste-ma, so imeli kar veliko pregla-vic pri uveljavljanju novega načina dela. Razbijati je bilo potrebno vpliv birokratskih in tehnokratskih struktur in se boriti proti miselnosti, da delegat ne bo samo poslanec ali odbornik v starem smislu, ampak dejansko aktivni gla-snik okolja, delegatske baze, iz katere je prišel.
Praksa je pokazala tisto, če-sar smo se sicer zavedali že v začetku: delegatski sistem je postal učinkovit in močan povsod tam, kjer je bila dejav-na in učinkovita delegatska baza. Najbrž ne bomo poveda-li preveč, če pribijemo, da bo to pravilo obveljalo tudi v pri-hodnje. Delegatskega sistema ne bodo tvorili samo delegati, združeni v delegacije in kon-
ference delegacij. Delegatski sistem tvori vsa naša družba, kjer so delegati aktivni dejav-niki v sredinah, iz katerih pri-hajajo in kjer dejansko deluje-jo kot podaljšana roka krajev-nih skupnosti in organizacij združenega dela, da na pri-stojnih me.stih usklajujejo ho-tenja najširšega kroga delov-nih ljudi in občanov, se dogo-varjajo in sprejemajo najbolj optimalne odločitve na podla-gi skupnih interesov.
V prihodnjem mandatnem obdobju - tretjem po vrsti in prvem, v katerega stopamo brez našega tovariša Tita, bo-mo morali opraviti še vrsto nerešenih zadev. Med drugim bomo morali izvojevati bitko v vojni s papirji; onemogočiti birokratskim strukturam v strokovnih službah, da zasi-pavajo delegate z gorami neuporabnega gradiva, ki ga delegat ne more obdelati in zato tudi ne more o njem kva-lificirano odločati. Navaditi se bomo morali na to, da bodo delegati odločali o končnih rešitvah s tem, da jim bodo znane posledice takšne ali drugačne odločitve. Strokov-ne službe pa bodo odgovarja-le za izvedbo posameznih od-ločitev.
Niko Isajevič