Poštnina plačana v gotovini Cena 1 Din nn i/»_ 11 m iiiim IZHAJA VSAKO SOBOTO Letna naročnina 40 Din. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica 8, telefon št. 2109 Račun poštne hranilnice št. 16.160. — Rokopisov ne vračamo. Inseratov ne sprejemamo! Štev. 7. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1932. Leto I. Vsa vzgojna sredstva v roke državne uprave! Že mnogo sc je pisalo in govorilo o vzgojni nalogi in pomenu, ki jih imajo radio, kino in gramofon na ljudstvo. Res je, da morejo ta sredstva za prenašanje misli prav mnogo in zelo koristiti vseobčemu napredku; morejo pa v nepravih, brezvestnih, le na dobičkarstvo usmerjenih rokah še več škodovati. O koristni in škodljivi strani današnjega radia v Jugoslaviji ne bomo besedovali, ker je poldržavno podjetje. Ljudstvo in država imata čezenj dovolj in lahko nadzorstvo. Še ! najlaže ga nadzorujejo poslušalci sami. Ker | je radio nekako obče in javno sredstvo za prenašanje misli in glasbe, bi poslušalci-od-jemalci ne dopuščali podajanja programov, ki bi bili preveč očito škodljivi interesom ljudstva in države, morale in etike. Vse nekaj drugega je s filmom in gramofonom. Ta dva sta last posameznikov, in če že ne posameznikov, vsaj ozke družbe, ki I dostikrat špekulira na slabe človeške instinkte, da iz tega vleče dobiček in si polni i na lahek način svoje žepe. Tudi sta film in gramofon odmerjena vsak na svoj krog poslušalcev, ki ga mnogokrat sestavljajo razni nerazsodni, čestokiat mladi ljudje. In tu tiči nevarnost. Nadzorstvo je težko, ker je odvisno le od nekaj cenzorjev, od par ljudi, ki se prav lahko zmotijo. Malo ljudi malo vidi, mnogo ljudi mnogo vidi. Množina vidi tudi stvari, ki so skrite in z določenim namenom prikrite. Zato sta film in gramofon v dobrih in poštenih sestavinah vzgojni sredstvi, v slabih sta pa naravnost škodljiva. Posebno film more in lahko škoduje moralno, če trak kaže ali če zvočno podaja nemoralne prizore v dejanju in besedi, ki morejo zato kvarno vplivati na gledalce in poslušalce, ker mu razdvajajo in zavajajo duševnost. O filmski navlaki se je že veliko pisalo, a vendar še vedno premalo. Da bi se moglo reči, da je ta omejena ali iztrebljena, ni govora. Mogoče je celo nasprotno res! Vidimo še vedn6, da se bohotno razvija in cvete. Želeli bi, da vsahne. V ponedeljskem »Jutru« jc prvak naše opere Julij Betetto točno, čeravno nekoliko prikrito povedal svoje mnenje o medsebojnih odnosih opere in kinematografa. Rezultat njegovih primerjav je dovolj porazen, če je moral v svojem upravičenem pesimizmu izreči bojazen, da bo nekega lepega dne naše lepe slovenske opere — konec. Mi nacionalisti pa izjavljamo, da bo istega dne tudi konec nemških filmov v slovenski Ljubljani, ker bomo z vso našo silo preprečili, da bi nemški film igral koračnice pri pogrebu slovenske opere. Mi vsi smo na strani našega nacionalnega gledališča in bomo ostali, dokler bo to naše gledališče v resnici tudi nacionalno. Je pa še drugo zlo, ki nam ga nosita film in gramofon in ga trosita po vsej Jugoslaviji dan na dan, mesec za mesecem in leto za letom že ves čas po vojni sem. Kje je to zlo? Pri nas se predvajajo skoro sami nemški zvočni filmi, nemški šlagerji, kupleti in po popevke; to tuje blago slišimo dan na dan povsod, v mestih in na deželi. Nič ni čudnega, če slišiš v sami Ljubljani z gramofona himno naših zakletih zarotnikov fašistov, ali pa tudi druge italijanske ali nemške pesmi. V kinu ti predvajajo film z nemškim besedilom. Gotovi krogi se že nekaj časa bavijo z mislijo snimanja »Hlapca Jerneja«. Kaka ideja! Kdo izmed Slovencev ne bi rad videl našega Jerneja na platnu? Na vsak način jc treba idejo podpreti in jo izvesti. Sestavljen je tudi že proračun. Če bi se za začetek zadovoljili samo z nemim filmom, bi stroški ne znašali več ko 120.000 Din. Pri tem je všteto snimanje na originalnih tleh, na Vrhniki, v Ljubljani in na Dunaju. Če bi se enkrat posrečil ta film, bi začeli z drugim z veselo vsebino. Ali se ne bi od srca smejali, če bi gledali Matajevega Matijo uganjati burke po ljubljanskih ulicah ali pa Martina Krpana na njegovi majhni kobilici. Če bi se komu zahotelo salonskih ljubavnih scen, evo Jurčičeve Manice iz Desetega brata ali pa že toliko opisane Veronike Deseniške. Koliko lepega gradiva nudijo naše bajke in pravljice. Bajka o Triglavskem Zlatorogu že težko čaka spretne roke režiserja. Če bi hoteli veličast-nejšega filma v stilu »Quo vadiš«, kaj je boljšega kot naša preteklost »Pod svobodnim soncem«. In pa naši pisatelji? Ali ne bi do-biii pri tem novih poletov? —----------- No pa dovolj takih lepih sanj. Vprašanje je sedaj, kako jih uresničiti. Kje vzeti denar? Da ne bi zmogli skromne vsote 120.000 dinarjev, ali pa malo višje? Saj ni treba, da je film 100% zvočen. Zadostovalo bi, da bi bile vsaj nekatere glavne scene zvočne. Da bi film prevajala vsa jugoslovanska kinematografska podjetja, o tem ne dvomimo. Č e bi ne h o t e 1 a, b i se jih prisililo. Slične narodne filme bi dobivali seveda tudi iz Zagreba in Beograda. Ni izključeno, da bi naš film predvajale tudi ostale slovanske države in nam pošiljale svoje v zameno. Saj je Skalin film žel na Poljskem ogromne uspehe. Badjurov triglavski film je vzbudil v Zagrebu veliko pozornost. Bi si že pomagali z napisi pod slikami, kakor to delamo z nemškimi filmi. In končno, zakaj ne bi naše filme predvajale Avstrija in Nemčija? Denarja imamo več ko dovolj. Le poglejmo dobičke naših kinematografskih podjetnikov. In kam roma ta denar? Tu naj se vzame. Nujna zahteva je, da preidejo ta dobička nosna podjetja iz privatnih rok v državno upravo, kakor se je to storilo z narodnimi gle da 1 i š č i. Upamo, da nam pri tem ne bo nekdo skočil v hrbet z demagoško gesto: »Zgledujte se na prvi ljubljanski zvočni film!« O taki produkciji, ki je bila, mimogrede povedano, v — nemških rokah z jug o-napisom, tu ni govora. Mogoča je le skromna domneva, da je bil ta film snimljen v takem skrpucalu samo zato, da ne bi škodoval nemški navlaki. Sličnih konkurenčnih sredstev smo že več doživeli tudi na drugih poljih. Slovenci smo dokazali dovolj možgan in tudi spretnosti, zato nam tudi tako delo ne bo povzročalo preveč preglavic. Sicer pa so naši filmski amaterji že dokazali, kaj zmorejo. Zdi se, da so slovenski narodni zaspanosti in motni nacionalnosti mnogo, premnogo krivi nemški zvočni filmi, šlagerji in popevke. Naš nacionalni problem trpi radi tega škodo. Rešiti ga moremo te more le z odpravo slabe robe. Slovenci, ki živimo na skrajnem severu in zahodu Jugoslavije, ki smo ogroženi od treh strani od naših vekovitih neprijateljev, smo najbolj potrebni nacionalne vzgoje, da dosežemo ono potrebno stopnjo miselnosti, ki je danes edino potrebna. Šola ne zmore vsega, dom stori malo. Kar ta dva storita, kino in gramofon skvarita. Da se rešimo tega, naj vzame država kino v svoje roke. Vodstvo naj izroči vzgojitelju in režiserju-umetniku, saj jih imamo dovolj. Vodstvo mora imeti poleg dobre in dovoljne pedagoške izobrazbe tudi fin umetniški okus. Dolžnost države ne sme še nadalje obstojati v tem, da vodi in upravlja samo vzgojna sredstva, ki obremenjujejo državni proračun, njena pravica je, da zaseže tudi taka vzgojna sredstva, ki iz enega sli drugega vzroka do-našajo dobiček. Ves dobiček sedanjih kinematografskih podjetij naj se uporablja za podporo gledališč in za industrijo naših kulturnih in vzgojnih filmov. Isto naj se zgodi po vseh večjih mestih Jugoslavije, odnosno naj se osnuje eno samodržavno podjetje za vso Jugoslavijo. Pri tem ne izključujemo tujih filmov. Nasprotno, kar je dobrega in poučnega, bi šc propagirali. Pred kratkim je izšel v ljubljanskem popoldanskem dnevniku spored praških filmov. Notica končuje zelo zanimivo: »Vidimo torej, da prinaša tudi praški filmski program po veliki večini nemške filme, kajti izmed 14 filmov je zdaj na sporedu v Pragi 11 nemških, 1 francoski in le 2 češka«. Tista le dva češka filma za nas zelo dosti pomenita. Zakaj naša kinogledališča tista dva filma ne nabavijo? Naša dolžnost ie, da podpiramo napredne I Čehe in da jih posnemamo. Zato bodo tudi oni nas podpirali. Če bi mi imeli le dva jugoslovanska filma, bi bili lahko kljub nemškim filmom zelo ponosni. Mi potrebujemo zavedne in pozitivne, aktivne Jugoslovane. Mi rabimo ljudi, ki se bodo zavedali povsod in ob vsaki priliki svojega jugoslovanskega porekla: Nikdar ne bomo dosegli tega, če bomo svojo mladino vzgajali na način, kakršen je danes v veljavi. S tujo govorico na filmskih trakih in gramofonskih ploščah tega ne dosežemo, ker želimo in ker moramo osvojevati — srca in duše da napravimo integralne, goreče in zavedne Jugoslovane iz mlačnežev. Če hočemo imeti boljšo mladino, ji moramo kazati boljšo pot, kakor smo jo imeli in jo imamo mi. Mi sami vzgajamo potomce. Oni bodo boljši, če bomo mi boljši. Sami moramo biti požrtvovalni, sebi odrekljivi, dobri, pošteni, čiste vesti in čistih rok, navdušeni za lepo in dobro, če hočemo, da nas bo mladina posnemala. Naše resnične besede bodo vzbudile pri kopici ljudeh nerazpoloženje. Tega se zavedamo. Enkrat za vselej pa povemo, da bomo vse polemike, ki bi nastale, smatrali kot zagovor gmotno zainteresiranih ljudi in ne kot izraz ljudske volje. V tem vprašanju imajo pravico govora samo nepristranski ljudje, ki sta jim skrb in blagor naroda najbolj pri srcu. Predvsem naj spregovore vzgojitelji in umetniki! Vzgled je najboljše vzgojno sredstvo. Iz skušenj najdemo in si poiščemo sredstva! Naprej moramo — in ne nazaj! Ven iz mlake današnje filmske navlake! Le zbrane trake, le zbrano delo, visoke moralne vzgojne in umetniške vsebine na platno mladini in ljudstvu! Kar se pa tiče gramofonskih plošč s tujim besedilom, ki ni slovanska govorica, naj bodo prepovedane, ker neprijetno in nedostojno je hreščanje z gramofonskih plošč v tujih neslovanskih jezikih. Ljubimo svoje čez vse! Naše je najlepše in najslajše! Tu posnemajmo naše sosede! Napravimo tudi v tem oziru red v Ljubljani in naši Jugoslaviji! ---- Ma Re Drevi ob 18. uri manifestira vsa zavedna Ljubljana za skupno našo misel: Jugoslavija! Kako naj se ubranimo nemške zavojevalnosti? Z našo osvoboditvijo smo dobili na severni meji naše ožje domovine razven v predelih Ko* roške ncodrešenc domovine in neodrešenim Gra* diščanskem skoraj bi rekel etnografsko mejo. Med naše ljudi so se začeli naseljevati Nemci okoli 1. 1870. Ti Nemci so prišli med naš narod po na* ročilu Sidmarke. Kupili so posestva naših ljudi za sramotne cene in če niso imeli sami denarja, jim ga je dala Sidmarka. Malokateri od teh nem* ških pritepencev se je poslovenil. Večinoma so ostali zvesti Germanstvu in z vplivom na svojo okolico jo stopnjema zavojevali. Tako se je po« časi širil med našim ljudstvom nemški duh. Kar niso dosegli ti nemški kmetje, so dosegli nemška šola, obrtniki, trgovci, gostilničarji, tovarne, držav* ni uradi, občinski in župnijski uradi, ki so bili bolj ali manj v službi germanizacije. A glavni po* magač Nemcev pri zavojevanju ljudi je bila nji* hova trdna narodna zavednost. Naši ljudje, ki pa so že po zgodovini, oziroma po dolgi suženjski dobi bili mlačni, so kmalu zaplavali v nemške vo* de. Seveda se germanizacija ni izvrševala tako hitro, kakor bi si navaden človek mislil. Pri germanizaciji razločujemo prav za prav tri etape, za katere lahko računamo dobo 20—30 let. Prva etapa pri germanizaciji je bila, naše ljudi napraviti popolnoma narodno nezavedne. Druga etapa je bila nemško*prijazen (dajčfrajndlih). Tret* ja pa nemško misleč (dajčgesint). V tej tretji etapi germanizacije naših ljudi nas je zalotil pre* vrat. Ako hi bili takrat energični, bi bili lahko marsikaj dosegli. A na žalost smo bili nevredni svobode in smo v zarji osvobojenja pozabili na naše priganjače, ter smo se rajši medseboj začeli prepirati za malenkostne stvari. Nemci pa so že spoznali našo slabost in kjer sc dva prepirata, se tretji smeji. Tako so Nemci začeli zopet dvigati glave. In danes stoje pred nami kot naši stari za* tiralci v naši lastni hiši. Ali ni to sramota za nas? Smo sploh vredni svobode? Sedaj ni čas, da bi premišljevali, kdo je kriv temu stanju. Zadnji čas je, da se vsi idealni na* cionalisti združimo in udarimo po tej nesramni nemški hidri, ki hoče v naši lastni narodni državi kupovati naše duše. Potrebni pa so nujni ukrepi, ki naj jih pristojna cblastva upoštevajo, če hoče* mo zaustaviti germanizacijo. Potrebno je: 1. Na vse urade, državne in privatne v obme j* nih krajih naj se nastavijo neoporečeno narodno zavedni uradniki, ki so vživali vsaj doma sloven* sko vzgojo, če ne že v šoli. V ta namen naj vsa uradnik, preden nastopi službo v obmejnem kraju, izpolni tiskovino: Potek svojega življenja in svo* jih staršev s posebnim ozirom na narodno udej* stvovanje! To naj velja seveda tudi za orožnike in financarje ter sploh za vsako uradno osebo, ki občuje z javnostjo. 2. Noben državni in avtonomni uslužbenec, ki ima sorodstvo na drugi strani meje, ne sme vršiti službo na meji. 3. Državni in avtonomni uslužbenec, ki ima ženo Nemko, mora z meje v zaledje, ker je znano, da te žene najbolj nemškutarijo in dajejo družini nemško oheležje. 4. Vsi obrtniki na meji, ki niso zmožni dr* žavnega jezika v pisavi in govoru, naj se istega nauče v roku 1 leta. Po tem roku naj položi izpit, ako ga ne položijo z uspehom, naj se jim prepove izvrševanje obrti. 5. Takoj naj se odstavijo vsi župani, ki niso zmožni državnega jezika. 6. V tovarnah in drugih obratih mora biti ob* čevalni jezik izključno državni. 7. Naši ljudje, ki silijo svoje otroke v nemške razrede, naj se strogo kaznujejo. 8. Starši, katerih eden član je naš, ne smejo dajati ctrok v nemški razred. 9. Nemci, ki silijo naše ljudi, ki so od njih gospodarsko odvisni, da dado svoje otroke v nem* ške razrede, naj se kazensko zasledujejo. 10. Šoloobvezni deci naj se prepove prehod čez mejo' tudi y spremstvu staršev, ker isti vza* mejo otroke čez mejo z namenom, da tam ob* iskujejo nemške šole. 11. Prepove naj se šoloodrasli mladini učenje obrti v Avstriji, ker morajo tam obiskovati obrtno nadaljevalne šole, kjer jih narodnostno popclno* ma odtujijo. 12. Raznim cirkuškim, kinematografskim pod* jetjem, pohajkujočim »pevcem« itd., naj sc pre* pove udejstvovanje, ker govore tako spačeno našo govorico, da je sramota za naš narodni ponos. 13. Ko imajo Nemci onostran meje šovinistične veselice, naj se prehod čez mejo našim hujskačem zabrani, ker se dogaja, da hodijo Nemci, oziroma nemškutarji iz naših krajev čez mejo okraševat veselične prostore in slično. 14. Večja pažnja naj se posveti avstrijskim državljanom, ki imajo vinograde v našem obmej* nem pasu, ker ti vlačijo s seboj cele družbe bur* šakov, ki tu izzivajo, hajlajo in hu jskajo naše ljud:. 15. Iz vseh javnih poslopij naj izginejo dvo* jezični napisi. 16. »Kulturbundu« naj se prepove prirejati Bo* žičnice, ker iste izrablja v germanizatorične svrhe. 17. Cerkvena oblast naj prepove rabo nemških krajevnih imen na nagrobnih spomenikih. 18. Cerkvena oblast naj v nobenem slučaju ne uporablja pri cerkvenih obredih nemške molitve, ako je bil pokojni ali ženin ali pa novorojenček Slovenec. 19. Avstrijcem naj se vendar enkrat prepo* vedo nakupi nepremičnin v naši obmejni coni. 20. Pazi naj sc strogo na nemške otroške šole in vrtce, ker obiskujejo dosti takih šol slovenski otroci! To bi hili na kratko najnujnejši predlogi, ki naj odpravijo razne nedostatke pri našem narod* nem delu. Končno si moramo biti vsi, ki služimo naši veliki domovini, na jasnem, kaj je naša naloga ob meji. V prvi vrsti moramo doseči, da naši mlačneži in Nemci pridejo do spoznanja, da je naš jezik potrebno znati in da brez njega ne more nihče izhajati. Danes pa po 14 letih obstoja naše države lahko na prste seštejemo vse tiste Nemec, ki so sc potrudili tu ob meji naučiti se našega jezika. Da se ga drugi ne uče, smo sami krivi, ker veliko je naših ljudi, tudi inteligentov, na meji, ki govore blaženo nemščino, katere so navajeni že od mladih nog. Nemci trobijo, dobro je znati tu na meji dva jezika — seveda to pravilo pa naj velja samo za nas!? Tega mora biti konec! Da sc bodo razmere izboljšale, naj pristojna oblast upošteva gornje predloge in tudi noš jezik ho deležen spoštovanja pri drugih. MeJ“5- Maček — Trumbič! V angleškem listu »Manchester Guardian« je izšla pred kratkim izjava g. dr. Trumbiča. On, ki je bi! prvi jugoslovanski minister za zunanje za* deve, se je postavil s to izjavo v isto kategorijo, kamor spadajo Perčec, Perčevič, Pavelič in slični podli izdajalci našega naroda. Kako si predstavlja g. dr. Trumbič rešitev takozvanega hrvatskega vprašanja? Prepričan je, da bi bila najidealnejša rešitev tega problema v ukinitvi unije Jugoslovanov in priključitvi Hrvat* ske k Avstriji. Ni ga strah pred Italijani, ne pred Madžari, ker so po njegovem mnenju Srbi naj« večji sovražniki Hrvatov in bi evropske velesile ne dopustile, da bi se Italijani ali Madžari vmešavali v to ureditev hrvatskega vprašanja. Pa je še g. dr. Maček dodal svoje. Povsem je sogiašal z izjavami g. dr. Trumbiča, le v svoji silni mržnji napram Jugoslaviji je dodal, da nima smisla ubijati bogatega strica, od katerega se pri* čakuje dedščina, ko se itak ve, da mora, prepuščen samemu sebi, kaj kmalu umreti naravne smrti. Ju* goslavija da je kot človek, ki trpi na neozdrav* ljivi bolezni in bo gotovo umrl. Ta smrt bi osvo* bodila Hrvate. In ta dva gospoda, ki se prištevata med ve* like hrvatske patriote, sramotita na naravnost podel način Jugoslavijo pred tujim svetom. Ne zavedata se menda, da Hrvatska brez Jugoslavije ne more obstojati. Naši zakleti sovražniki z naj* večjim zadoščenjem podpirajo taka stremljenja izdajalcev lastnega naroda, ker dobro vedo, kako obilen plen se jim obeta, če hi res prišlo do kakršnekoli razdružitve Jugoslovanov. In ravno dr. Trumbič, ki je imel priliko pri pogajanjih za meje naše države opazovati koliko se brigajo velesile za interese malih narodov, bi moral vedeti, da poznajo glavne velesile le svoje interese. — Poglejmo Primorje in Koroško in Za* der in otoke — kaj ne kako zelo lepo so velesile čuvale tu naše interese? Ne gospod dr. Maček — ne bo še tako kmalu umrl bogati stric, na katerega dedščino čakate. Umrl boste Vi in g. dr. Trumbič in Pavelič in Per* čee in slični, a Jugoslavija bo trdna. Zgrajena je na kosteh padlih junakov in borcev za svobodo, s krvjo je plačana nična svoboda in edino s krvjo ji bo mogla biti odvzeta, ne pa s praznimi fra* zami in meglenimi upi plačanih izdajalcev, med katere se sama postavljata dr. Trumbič in dr. Ma* ček. Ne pomaga demantiranje doma, ko se pa v tujini ustvarja tako škodljivo razpoloženje proti naši državi. In s tem dejanjem in s takim zločin* skim početjem napram lastni državi sta si dr. Ma* ček in dr. Trumbič sama spisala spričevalo^ ter sc uvrstila med najpodlejše izdajalce naše države. Zaslužila sta si plačilo. .ludeževe groše na j odšte* jejo naši sovražniki, a naša država naj jih tudi primerno nagradi. MiaHaaBiBiiMn NACIONALISTT-GOSPODARSTVEN1KI, V POTREBI ZAPOSLITVE POSLUŽUJTE SE BREZPLAČNE DELAVSKE POSREDOVALNICE NARODNE ODBRANE V LJUBLJANI ! m \z r.'barsko mreže na L Ji? hi ja ici po J tromosijem --ij Ne pomaga nobena beseda. Na naš poziv, naj »Radio.-Ljubljana« predvaja na obletnico Gor; tancve smrti le italijansko glasbo, nam je radio ustregel le v toliko, da je v resnici predvajal pri opoldanski reproducirani glasbi le domače komade. Naše zadovoljstvo pa se je zvečer preobr* nilo v nezadovoljstvo. Pred univerzo lučke - znak žalosti, v radiu poveličevanje znane itali* janske opere — Trubadur Gospoda- okrog radia se bo sicer zagovarjala, češ da je bil prenos^ iz prestolnice — Beograda. Te pregrehe ne odpuščaš mo niti Beogradu. Toda greh Ljubljane jc večji. Pomisliti moramo, da smo blizu meje in da ljubljansko postajo poslušajo vsi radio imejitelji v Primorju. Kaj so si poslušalci tam doli ta večer nrslili, ni treba omenjati. Gotovo so se veselili skrbi in pozornosti, ki jim jo nudi in izkazuje maj* ka Jugoslavija. Ponovno se jc vodstvo našega radioprograma tozadevno že opozarjalo. Ne zaleže nobena bese* da. Gospoda noče slišati. Treba bo poseči po ra* dikalnejšem sredstvu. Čudimo se, da imajo tako Važno vzgojno in propagandno nacionalno sredstvo kot je radio v rokah ljudje, ki se tako malomarno spominjajo naših žalostnih obletnic. Ker ne pomaga nobena beseda, srn ; prisiljeni smatrati, da oni to nalašč de’ajo Ne bo drugače kot da se z njimi Pomede, da se jim vodstvo radioprograma odvza* me in da preide vsa stvar v reke ustanovi, ki spo* štuje dneve naše žal sti in ki ne bo izzivala nas in naše nesrečne zasužnjence. —Ij Bre plačni n:ali oglas! Ker je v teh težkih časih sitno trošiti denar za oglase, po-natiskujemc danes brezplačno mali og as, ki je bil priobčen v našem dnevnem časopisju: Mizarske stroje: D:ch tenhobel maschine — .Fresser — Zirkular — Loch* bohrmaschine — Ekshaustor — lagerje in trans- | misijo proda Franjo Gerkman Laško. Ij Žalostna ugotovitev. Naši dični matu* j fanti in nematuranti so obhajali obletnico Gor* tanove smrti ves popoldan v »Unionu« s — plesom! Ples je spremljala nemška glasba. Že danes opozarjamo vsa društva, da bomo brezobzirno prišli na dan z imeni enih organizacij, ki bodo priredile v soboto 12. novembra plesne zabave. Ij Izženite ga! V Ljubljani imamo precej družb, katerih ravnatelji so čistokrvni Nemci. Med lakirni tvrdkami je tudi neka , stavbna družba, ki ima za v-.djo zagrizenega Nemca, kateri izigrava Paše delavstvo po mili volji. Vrzite ga preko meje! —!j Morda še ne veste, da se nekateri naši operni pevci pogovarjajo med seboj, čeprav so vsi S ovenet, nemški in italijanski in da imajo v na* šem narodnem gledališču nastavljenega nekje za kulisami Nemca! —Ij »Slovenec« se jezi na Francoza Jaquina češ, da je v svoji najnevejši knjigi o Jugoslaviji mipisa!, da je duhovščina v Sloveniji bila do zlo ma in še tudi ob prevratu prežeta habsburškega 'Juha in ovirala razvoj jugoslovanske misli med Slovenci. —Ij »Ubogi Ivan, kako te danes pogrešamo!« 'Jako vzdihuje v jubilejni številki »Slovenec« za P°k. »najboljšim slovenskim časnikarjem »Stefe-tom.« Kdor se spominja, kako je 1, ll)18. tik pred ‘"»vobojenjem nastopal g. Štefe proti Jugoslaviji, tako je skušal zadržati niz dogodkov in pridobiti "ase ljudstvo za avstrijsko rešitev, ta bo razumel Slovenčev« vzdih, ki je ravno za sedanje čase zelo Pomemben. Ij Slovenski kulturni delavci so si baje zelo v laseh. Pravijo, da jih je razburil znani članek 'tona Zupančiča v »Ljubljanskem Zvonu« tako, d« so ga pozvali na odgovor, češ da bo sicer on odgovoren pred zgodovino za vse nadaljnje do* Kodke. Nekateri so ga menda že proglasili za re-uegnta. Tako že kmalu več ne bomo vedeli, kdo 'o še pravi Slovenec in kdo rcnegat. Tem slovetu * borcem je namreč renegat vsak, kdor veruje, da J* poleg »samobitne in samorodne slovenske ku! ture« še kaka druga na svetu. Akademiki! Udeležite se v soboto zvečer manifestacij za kralja, ves naš narod in državo! Hrastnik DIE WACHT AM REIN! Zadnjič g. urednik, sem Vam poročal o dvo* jezičnih koncertih, ki so v Hrastniku prepotrebni za ono peščico ljudi, ki ne morejo prikriti svoje ljubezni za blaženo tevtonščmo, čepraV sami pri* znavajo, da samo »lajajo«, ker pravilne nemščine itak ne znajo. Je pa tu v Hrastniku v službi gdč. K. Slo* venka, katera 'ob vsaki priliki kaže in izpoveduje svojo nemčursko mišljenje. Zakaj bi ga tudi ne, saj se ji radi tega ni treba bati za kruhek pri na* ših nacionalnih podjetjih. Kako daleč gre njena nemškutarska zagrizenost in nesramnost, je dokaz to, da je dala v neki tukajšnji gostilni za 25 vrč* kov pive gospodom sodrugom internacionaleem, da so skupno zapeli v naslovu imenovano nemško bojno himno. Zelo radi gospodje sodrugi nagla* šqte svojo internacionalnost, toda če ste res to, kar trdite, če ste padli že tako daleč, da pojete himno militaristično aristokratske Nemčije, zakaj niste poleg nje zapeli še kake jugoslovensko*na* eianalne pesmi, saj na Vašem prepričanju itak ne bi nič zgubili, ker istega, za katerega nosilce se smatrate, itak nimate, vsaj v Jugoslaviji ne. Vam, gospodična, pa povemo, da nam je dovolj Vašega izzivanja in če ne boste mirovala, potem vedite, da bomo tudi z Varni, čeprav ste ženska, obraču* na'i na način, ki Vam ne bo prijeten, bo pa inenda najizdatnejši za vaše nemčurske glave. Dovolj dolgo smo molčali in trpeli, toda narod hlapcev vstaja ter bo znal obračunati z izzivajočimi tujci in lastno odpadniško sodrgo. " * KDO VODI NAŠO MLADINO? It. Prejeli smo in lojalno priobčujemo: Velecenjeni gospod urednik! — V 5. številki »P«hoda« je Vaš dopisnik iz Hrastnika v svojem članku pod gornjim naslovom kritiziral mlajše uči. teljstvo. Očital mu je, da ne vrši v zadostni meri svoje nacionalne dolžnosti z ozir, m na poverjeno mu deco. Podtika se mu dalje težak očitek, da bo baš ono krivo nezavednosti in patrictične mlačnosti mlajše generacije. Priznavamo, da je šolska mladina v glavnih počitnicah podvržena raznim osebam, ki vsaka po svoje hoče pridobiti otroško dušo. Kdo je poklican, da delo, ki ga vrši šola in Sokol med letom, v dobi glavnih počitnic nadaljuje? Mi,rda zopet oni ki vse leto ves svoj prosti čas (in to v dobesednem pomenu besede) posvetijo nacionalni vzgoji mladine in odraslih! Nedavno nam je ugleden Hrastničan dejal: »Zadnji čas je, da bi bilo mlajše učiteljstvo plačano tako, da bi zamcglo tudi v počitnicah ostati v službenem kraju, kajti med počitnicami gre ves, med letom pridobljeni uspeh k vragu in z novim šolskim letom pričenjate graditi popolnoma znova.« Čutili smo na eni strani pomilovanje, mogoče malo kritike, na drugi pa dovolj veliko priznanje. Gotovo pa je v Hrastniku tudi še kak drugi človek, ki bi vsaj v počitnicah lahko žrtvoval nekaj časa mladini. Pisec članka iz 5. številke Pohoda n. pr. je s svojimi besedami pokazal visoko stopnjo pojmovanja, kako dvigniti hrastniško mladino v nacionalnem oziru. Zakaj ne bi poizkušal teh misli tudi z dejanji podkrepiti? Jugoslovanskemu učiteljstvu in z zakonom osnovanim organizacijam očita pisec frakarstvo, nerazumevanje do trpečega ljudstva, poudarjanje na* prednjaštva in narodne zavesti. Očita nam, da nimam ; ljubezni do ljudstva in d.i mirno gledamo, kako zavajajo našo mladino k nezavednosti in k sovraštvu do naše države in našega jezika — Hujšega učitelju ni mogoče očitati! Mlajše učitelje, ki se ne bi mogli zagovarjati pred s vejo vestjo, mora tako brezvestno obrekovanje tirati v obup. Kdo so člani teh mišljenih organizacij, kakšno je njih ponašanje in delo v smislu idej teh društev v zadnjih letih, prepuščamo v presojo treznim in poštenim domačinom, ki so sposobni pravilno oceniti društveno delo in prizadevanja posameznikov. Ni pa tak pisec, ki nas je v zadnji številki »Pohoda« ocenjeval. Ne vemo, kdo je ta človek. Gotovo pa je, da je prav malokrat v Sokolskem domu, sicer bi nam vendar pomagal z nasveti ali opomini na možat način. Tako pa smo mnenja, da nas je napadla ta oseba kot »orodje« drugega podleža. Ono o »nabasanih denarnicah« pa zveni baš v našem primeru (specialno za hrastniške razmere) kot ironija in zasmeh. Odstavek: »Ledina nas čaka strašno zapuščena, s plevelom zasajena — pridite graditelji boljše bodočnosti Jugoslavije« se je piscu prav posrečil, le če bi stalo mesto pridite in primite, raje pridimo in primimo za delo!! Hrastnik, dne 10. vinotoka 1932. M. Mahkota, S. Volk, B. Završnik, mlajši učitelji. Pri današnji proslavi manifestirajo vsi pravi Jugoslovani! Kranj NEMŠTVO V KRANJU. Eno izmed zadnjih nedelj smo doživeli nekaj, kar močno kazi ta toliko opevani nacionalni Kranj. V odličnem hotelu so se zbrali nemški prvobori* telji na manifestacijsko zborovanje, na katerem so , razpravljali o brezposelnosti svojih bratov v Avstriji. Resno besedo na sestanku je večkrat poživila njih glasna pesem in hrupna godba, ki je prišla prav nalašč iz Ljubljane. Razume se, da so igrali same »šlagerje«, ko pa je to že vse pošlo so poizkusili zaigrati tudi slovenski potpurij. H go* spodu kapelniku pa je takoj pristopila »dama« in z ukazom prekinila slovensko glasbo. Škoda, da ni bilo zraven tiste naše narodne zavedne inteligence, ki tako rada posluša nemške »tolkaee«. No, za Slovenca v sodobni Jugoslaviji taka vprašanja pač nimajo nobenega pomena. Za* kgj? Marljivo prebere debele naslove v naših časo* piših, ko pišejo, kako zapirajo onstran naših meja ngše ljudi zaradi narodnih popevk. Biti strpen se pravi, pustiti človeku tuje na* rednosti državljansko svobodo, nikakor pa ne, da moramo ob količkaj veseljaških prilikah kazati lica vseh narodnosti, samo našega lastnega ne. F a še nečesa lepega se naučimo lahko od teh Nemcev. V naši nespoštovanj domovini so si na* brali toliko premoženja, da so velikodušno sklenili podpirati brezposelne rojake v Avstriji... Tudi udeležba je bila vsega spoštovanja vredna, okrog 60 se jih je zbralo iz vse Gorenjske. Počastil jih je i njih odličen predstavnik. In mir1 Zadnjič so priredili v Kranju trboveljski otroci prisrčen koncert. Udeležili so se sestanka tisti mali ljudje kakor ponavadi. Močno smo pogrešali tiste inteligence, ki je postavljena za vzgojo mladine. Onim drugim »težkim« inteligentom pa po* verna tole: če bi se bil vršil kak tak koncert pri Nemcih, v Italiji, na Madžarskem ali pa recimo v Makedoniji, bi se brez razlike stanov ;n brez razlike premoženjskih kast pulili, kdo bi to pri* srčno in revno mladino bolj pogostil, jim dal za ljubezen njihovega nedolžnega otroškega srca vsaj majhen dar hvaležnosti. Zavedali bi se pač, da je to srčna kultura! Vprašajmo se, kdo je temu kriv, kdo jih zadržuje, da tako mirno prezro tudi obhajanja narodnih, državnih praznikov in po* debilih spominskih prireditev. Krivo je to, da je zamrlo v njih bistvo kulture človeka! Kako bi jih ozdravil? Poslal bi jih med rojake preko meje in prepričan sem, da bi ozdravele njihove duše, če ne prej. vsaj na bazoviških grobovih in na Gosposvetskem polju! Tujci pri nas! Nekateri naši časopisi prav radi poročajo o velikem razmahu naše industr.jc 'n, da ni v Kranju skoro nobenega tujca, najmanj pa Nemca v službi. Vendar je čudno, da slišimo v Kranju toliko nemške govorice. Pa men la niso 0 letoviščarji, ki so nam prišli lajšat krizo m brezposelnost? Morda pa hodijo v naše tovarne na poučne izlete. Menda je bilo nekako faKo: Na teh ižletih so videli čuda, da te tovarne ne obra* tujejo, ker mi Slovenci nimamo nič blagajnikov, 1 ijjigovodij, pisarniških moči, poslovodij, tud) nič mženjerjev. pa so nam iz prijaznosti zavzeli ta mesta. No, hvala Bogu, ti so sedaj nenadomest* Ijivi. To so pokazali na nedeljskem sestanku. Mi jim verjamemo, da so nenadomestljivi, kajti kako b' pa mog1' naši ljudje izkazovati gostcljubnost, stcpnost, hlapčevstvo in druge take čednosti, če ne bi imeli prilike. — Bolnih pojavov je pri nas še na koše veliko ... Jesenice »POHODU« — ZDRAVO! Pozdravljen »Pohod« v našem industrijskem in obmejnem mestu. Živa je bila potreba, da si stopil na plan, da s svojo neizprosnostjo in železno silo ožigosaš vse, kar je gnilega, trhlega, tujega, uvoženega in nejugoslovanskega. — Vsi sloji čitajo tvoje vrstice. Povsod si se priljubil, povsod si doma. Vsak te dobro razume. Ce ne razumejo tvoje domače besede gospodje, puste tvojo bodečo vsebino prestaviti. (Žalostno, prijatelj »Pchod«, ko ne razume tvoje govorice »gospoda«, ki že destletja je kruh tvojega hlapčevskega ljud« stva.) Zato glej, da bo tvoja pot ravna in odloč« na; naj te ne premotijo kupi zlata, naj te ne pre= moti lepa beseda starega, bogatega lisjaka, ki čaka za oglom z mošnjičkom, na primeren čas, da ti spoštljivo ponudi krvave srebrnike. »Pohod«, ti si se dvignil iz najnižjih in najver« nejših jugoslovanskih vrst, ti si se dvignil v času, ko je največja potreba, da služiš svojemu narodu »Pohod«, tvoja naloga je, da si dosleden, brez* obziren in energičen zagovornik nacionalnega, rev« nega in teptanega ljudstva v domači hiši. »Pohod«, ti moraš udariti povsod tam, kjer smrdi po nečistem, po korupciji in po izmozgaš vanju! »Pohod«, če bo tvoje delo čisto in nepodkup« Ijivo, vedi, da ne potrebuješ potem nikakc reklame za svoi c.bstoj, ker naše zdravo ljudstvo zna ceniti in ve, kaj je dobro in kaj je slabo! Zato naj bodo tvoje zvezde vodnice: Narod« nost, Socialnost, Pravica in Poštenost. p. p. * Tako je pri nas... Ko stopiš v glavno pisarno K. 1. D., te pozdravi mrmrajoče in zategnjeno vratar. Skoraj, da ne veš, kje si, ali si v »Rajhu« ali v Jugoslaviji. Stopiš skozi ena vrata ven skozi druga noter — povsod nemščina. Če nisi »dobro vzgojen« in če se nisi plazil po šulferajnskih klopeh, moraš imeti tolmača, ako hočeš govoriti z najvišjimi in včasih tudi z najnižjimi, ki so ne« nadomestljivi. Stopiš po hodniku, pa prisluhneš na vrata, pogledaš na posetnic.; —■ ej, prijatelj, kakšen pa je uradni jezik? — Ha, morda slovenski morda jugoslovanski, morda nemški, morda češki, morda koroški, morda onkraj Save celo madjar« ski — ah ne; jezik je nacionalni jugoslovanski na debelo nomešan z nemškim In zato vse tako lepo funkcijcnira in nikogar to ne moti v naši mili domovini. — Bog obvari, kdor dvigne glavo — ta lahko poduha cvetko, ki raste po vrtovih celjskih grofov. — — — in zakaj je tako!? Kočevje ZAPOSTAVLJENI! KAKO DOLGO? Že v zadnji številki našega lista smo opozarjali na to, da se pripravlja razpust sedanjega i.b einskega odbora. Govori se, da mora biti občinski odbor izpopolnjen na nekdanje število, v katerem pa bodo kakor slišimo, zastopali meščanstvo po večini gospodarski faktorji, o katerih smo že zad njič govorili. V ta namen se je vršil prejšnji teden v gostilni »Gruber« sestanek vse strok obrtnikov iz Kočevja, kamor pa zastopniki uradn štva in de. lavstva, ki tvori večino prebivalstva, sploh niso bili povabljeni. Glavno besedo je imei seveda zo pet oni gospod, ki smo ga že zadnjič omenili. Pri shodu se ni govorilo o gospodarskih pro? blemih temveč le o osebnem maščevanju. Dovolj žalostno je pač to, da se o naši dvetretjin-ski vc> čini v občini sploh ni govorilo in izgleda, da bomo ostali kljub vsem apozoritvam osamljeni. Ali ni; mamo med nami dovolj sposobnih ljudi tako med uradništvom kakor med delavstvom, ki bodo znali zastopati vse gospodarske interese občine mnogo b Ije kakor pa oni, ki se danes trkajo na prsa, da so edini gospodarji Kočevja in da morajo kot taki imeti glavno besedo. Mi imamo žal le preveč hudo žalostnih izkušenj v tem oziru in vemo že vnaprej da bo taka .gospodarska politika doživela ponovno polom. Mnenja smo, da smo upravičeni opozoriti merodajne faktorje na to in tudi na število v;: lil cev jugeslovenske narodnosti, ki jih je nad dve trc< tjini. f:cmu potem beganje ter iskanje sposobnih ljudi za imenovanje v občinski odbor? Naj se Nemcem da na razpolago njihovemu številu odgos varjajoče sorazmerje zastopnikov, nam pa isto-tako, in videli bomo ali smo sposobni ali ne. Nam ne gre za koritarstvo temveč za pametno gospo« darsko ipolitiko in za mirno sožitje z ostalim me; ščanstvom, ki nam mora pač priznati, da smo biii v tem oziru žal le preveč lojalni napram njemu. To je bila velika napaka ne samo nas samih temveč vseh vodilnih faktorjev, in to napako je treba popraviti sedaj najprej s tem, da dobimo svoje lastne zastopnike v občini. Čemu kompro« misi ter druga legalna in nelegalna sredstva za zbližanje, ko je vendar vsaka beseda bob ob steno. Odstranimo raje kar je gnilega in nesposobnega ter zberimo iz naše srede može, ki so neoporečne preteklosti in sposobni za sodelovanje v tako važni upravi, in s tem bo konec vseh debat in prere« kanja. Pristojna oblastva opozarjamo na gori nave» dena dejstva in zahtevamo, da se nam prizna vse ono, kar nam pripada kot svobodnim jugosloven« skim državljanom, ki vsekdar in povsod gledajo le na dobrobit narodnega gospodarstva in ne na korita. Opozarjamo pa tudi vse slovenske politike, ki v kalnem ribarijo in hujskajo, da s tem za vselej odnehajo. Prihodnjič bomo priobčili zopet rezultat po« gajanj, kompromisov itd., v kolikor se bo to vršilo in polagoma bomo pričeli objavljati vse, kar ne zanima samo nas samih marveč vso nacionalno javnost sploh in prav gotovo tudi oblastva. Čemu hlapčevanje? 14 let po našem osvobo« jenju se ne morejo nekatere dame, ki ob raznih prilikah posebno rade poudarjajo svojo narodno zavest, priučiti občevanja v slovenščini. Tako se pri sejah nekega tukajšnjega jugoslovanskega žen« skega društva, katerega odbor sestoji iz petih Slo« venk in štirih Nemk (od katerih je ena hči slo« venske matere), posluje izključno nemški. Ali je nekaterim hlapčevstvo tako v krvi, da se ga ne morejo otresti, in mar ga mislite še nadalje go« jiti? Maribor NAS NAJ BO BOLJ SRAM KOT PRIZADETEGA ! O strahovitem in obupnem pačenju in mrcva-renju naše slovenščine po mariborskih Nemcih, nemškutarjih in žal tudi Slovencih so ljubljanski in mariborski slovenski listi že ponovno p.ročali. Če se ne motim, sta bili v ljubljanskem dncvn:ku objavljeni celo dobesedno dve zdravniški spriče« vali, čijih jezik je bil tak, da so se zgražali celo preprosti naši ljudje, ki običajno ne pazijo na ob* l;ko uradnih listin. Nedavno mi je prišlo v roke zopet takšn>; spri« čevalo, ki izhaja nedvomno — po slogu sodeč — ispod istega peresa kot prej omenjeni dve: zna; menje, da se izvestni mariborski gospodje požviž« gajo na vsa naša dobrohotna opozorila, ker so si pač v svesti, da smo se že tako navadili nositi jim dobre jugoslovanske dinarčke, da smejo počenjati z nami po mili volji. Spričevalo se glasi: »T. S. 9 let stara, iz St Jakoba v Sl. gor. potrdi, da je bila soboto 13. VIII. t. 1. poškodovana po udarcih s roko. S noči potem je dobila en nervozen slučaj, ki je trajalo 5 ur, kar oče otroka potrdi. Pri imenovani je za konsta« tirati: Ena praskuna rana na čelu in ena rana na lovi strani nosa. Ta poškodovanja so prizadeta s topem predmetu, cn so lahka. Poškodovana je bil i bolana le dve dni.« Pečat: Med. univ. dr. X. Y. or* dinirt von 1—3, Sonntags von 8—9. Speciell fiir Kinder und Frauenkrankheiten. Naš: mladi zdravniki, narodno zavedni in kri naše krvi, se z največjo težavo uvajajo v prakso, mi pa podpiramo one. ki še po 14 letih Jugoslavije ne znajo ceniti našega gostoljubja niti toliko, da bi se b:li naučil našega jezika! Posledn ji čas je nacionalisti, da se prične resna in dosledna agitacija za ono že pred vojno toliko« krat preskušeno geslo: »Svoji k svojim!« UtiJa Svojevrstna nemška reklama. Sin tukajšnje tr; govke, z nemškim priimkom in imenom, ki živi od žuljev slovenskega kmeta in obrtnika je zagrizen nemškutar, ki prav nič ne skriva svoje nemške na cionalnosti. Čeprav rojen v Litiji, se je pri zad« njem ljudskem štetju vpisal za »Nemca« in vložil disciplinsko in kazensko postopanje proti urad« niku, ki ga je opozoril, da je vendar Litijčan in Jugoslovan. • Sedaj si je pa nabavil sivo suknjo z velikimi vpijoče « zelenimi hrastovimi listi in z njo izziva po Litiji in okolici ter vabi naše zaslepljeno ljud« stvo, da mu nosi v trgovino svoje borne dinarčke. Če bo šlo tako naprej in bo uradništvo in de« lavstvo brzelo v omenjeno trgovino občudovati krasne hrastove liste, bo gospod najbrže naročil iz Graca še več takih sukenj s še večjimi hrasto« vimi listi in jih razdelil med svoje prijatelje, in odjemalce. Ako naš opomin ne bo pomagal, bomo prišli prihodnjič na dan z imenom! NARODNA ODRANA. Zbor vsega članstva točno ob 'A 18. uri na Krekovem trgu pod lastno značko! h/lozirje Te dni nam je prišla pod roke listina katastr« ske uprave v Slovenjgradcu, v kateri smo imeli priliko citati z zvezdico opremljeno opazko: »Pia« ča se pri c. kr. deželnem plačilnem uradu v Ljub« ljani. Torej po štirinajstletnem bivanju v svobodni državi, dobiš še star obrazec, da lahko plačaš pri »cesarsko kraljevem deželnem uradu«., Mnenja smo, da bi morali naši državni uradi v prvi vrsti gledati na to, da take listine porabijo za kake druge svrhe. Take stvari so v posmeh in spri« čevalo brezbrižnosti na eni strani, na drugi pa v zadovoljstvo naših še vedno c. kr. čutečih ele« mentov. Gornja Radgona Tudi člen 3 Ustave kraljevine Jugoslavije. Dne 1. oktobra 1.1. sem bil priča sledečemu do« godku: Iz Avstrije se pripeljejo na motornem ko« lesu s prikolico trije naši ljudje iz Murske Sobote. Po predložitvi dokumentov jim ukaže službujoči finančni stražnik slediti v nekoliko dalje stoječo carinarnico radi vpisa vozila. Finančni organ je ogovoril potnike samo v nemščini. Vozač je se« veda glasno protestiral, češ da želi slišati službeni jezik, toda finančni stražnik je še dalje in po« novno odgovarjal v nemščini. Šele na carinarnici se je gospodu javnemu organu zahotelo naše go« vorice in to s precejšnim ugovarjanjem. Odgovoril jim je, da mora biti na meji vljuden z ljudmi. Lepa vljudnost, če te na svoji zemlji ogovarjajo v tujem jeziku. Lastnik vozila je poučil gospoda stražnika, naj se v bodoče poslužuje samo mate« r uščine in šele, ko uvidi, da ga kdo ne razume, mu lahko pomore radi vljudnosti s tujim jezikom. Menda ni treba boljše šole za take ljudi kot vzgled pri naših sosedih, ki govore vedno samo svoj uradni jezik! V tem pogledu naj dobe naši čuvarji meje potrebna navodila! Zbor VSEM strelcev ob uri na Kreko- vem trgu pod lastno značko! Dolnja Lendava Proslava Gortanove smrti. Podružnica Soče v Dolnji Lendavi je s sodelovanjem Narodne Od« brane imela v nedeljo dne 16. oktobra ob II. uri spominsko predavanje o Gortanu in bazoviških žrtvah. Predavanja se je udeležilo približno 20 oseb: - tako, da sta govornika govorila tako re« koč prazni dvorani -Drugi dan ob četrt na 8. se je v tukajšnji župni cerkvi brala maša zadušnica pri kateri je bilo navzočih 9 oseb! Ali res ti nacionalni društvi razpolagata samo z zgoraj ome> njenim številom članstva? Ako »ne«, kje so bili drugi? Kakšna discipliniranost vlada med njimi? A i res nimata ti nacionalni društvi v javnosti nikakih simpatij? Gotovo bi bilo bolje, da se tako slabo organizirane nacionalne prireditve ne vršijo več zlasti v narodno mešanem kraju. Apeliramo na odbora obeh društev, da vzgojita v svojem članstvu več čuta do skupnega nacionalnega dela. Žigosati javnost in ji očitati nacionalno mlačnost bi bilo neumestno, ker so do sedaj bile vse nacio« nalne prireditve, ki so bile vsaj deloma priprav« ljene razmeroma prav dobro obiskane. — Na« cinnalisti! Očistimo smeti lastnega praga in ne delajmo se za mučenike tam, kjer je to najmanj treba! Nacionalizem ni, ne sme biti in tudi ne bo trgovina par ljudi, ki se zdijo abonirani nanj. Tako delu več škoduje kot pa koristi narodni stvari posebno v kraju, kjer smo vzpostavljeni najostrejši kritiki. t Drago Bajc (f 25. oktobra 1928.) Turobni vi jesenski dnevi, ki pišete kroniko naše zgodovine. September, oktober, november — Bazovica — Gortan — koroški plebiscit — Bajc — Rapalo —r Svoboda. Krvavi koledar junaštva, slave, osvobojenja in tudi naše sramote. Meseci slovenske krvi in slovenske povestnice ... Prihodnji četrtek 25. t. trti, i pred štirimi leti je padel rdeči cvet naše čuvstvene, mehke, ljube* če, opojne Vipave. Vinske gorice sočne Vipave so položile na žrtvenik domovine svoje najboljše. Tiha, plemenita, muČeniška narav mladega ideal* nega nacionalista je padla v objem črne svoje domače grude, ki je sprejela svojega sina z lju* beznijo in toplino. Preganjen, strt, bolan, in zrušen si bežal pred štirimi leti, Drago, pred nosilci kulture in civiliza* cije, ki so Te lovili s puškami in bajoneti. Bežal si v zavetje onih, ki so Te ljubili in ščitili. Vendar Tvoje moči so bile pri kraju,' omagal si v obcest* nem jarku. Hladen dež je gladil Tvoje izsušeno lice in Tvoje izmučeno telo. Zemljica naša se je zmehčala in hladila Tvojo vročico. Prišli so bratje Tvoji — sotrpini; prišli so pre* pozno. Grenke, tihe solze so jim polzele po licih; s strašno tugo so Te dvignili, s stisnjenimi pestmi in večno prisego zvestobe so Te položili v samotno hišo, da Te izroče že v najkrajšem času zopet oni tihi, sladki zemljici naši, ki si jo tako ljubil. Samo še za hip se je odprlo Tvoje oko k zadnjemu slo* vesu in že je odbrzela Tvoja duša na častno mesto slovenskih mučenikov. Prikovan je stal Tvoj oče ob Tvojem muce* niškem truplu. Orjaška njegova postava, izklesana od vipavske burje in kristalnega solnca je srepo motrila dplo morilcev ... Pripeljali smo Te domov. Krčevito je dahnila Vipavska dolina, zatulila je krotka Gorica, stresla sc je možata Pivka; ali zatrepetali so tudi oni bc* jazljivci, divji zaplotniki .. . V mali hišici, v borni sobici pod kršnim Na* nosom, smo Te čuvali. Pod klanico je dušljivo je* čal neznaten pevski zbor slovenske žalostinkc. Za kmečkim vozom pa je plakal človek, ki je pljunil na svojo zemljo — izdajalec... Počitka Ti niso dali, niti k ljubeči Tvoji zemlji* ci Te niso pustili. Čuvali so Te bajoneti stražni* kov — Ti veliki naš mesija. Dneve in noči so odla* gali Tvoj pckop, množice pa so čakale, da se po* slovijo od svojega velikega sina. Vendar smd Te pokopali. Dolga je bila vrsta Tvojih častilcev in prijateljev, dolga tudi Tvojih in naših krvnikov. Cvetja Ti niso pustili in tudi ponoči so stražili Tvoje hladno ležišče; naša lju* bezen pa je našla pot skozi puške in bajonete in prinašala našega cvetja na Tvojo grudno postelj. Tako, Drago, bo tudi letos kakor je bilo ved* no. naša ljubezen ko kitila Tvoj spomenik, zgrajen v noči in burji. Slovensko cvetje bo krasilo Tvoj grob kljub puškam in bajonetom! — Nismo Te po* zabili. Podnanoški. LISTNICA UPRAVE. Naročnike-zamudnike ponovno prosimo, da nam nakažejo naročnino. Kdor je položnico izgubil, naj si nabavi pri poštnem uradu golico in napiše: št. 16160 Mestna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani — list. Ljubljana. — Nacionalisti, upoštevajte, da je naš list navezan zgolj na naročnino, ker načeloma ne sprejemamo oglasov! Pošljjte nam naslove prijateljev in znancev, da jim pošljemo list na ogled! UPRAVA. POSREDOVALNICA. Delavska posredovalnica »Narodne odbrane« išče prvovrstnega delavca za šivano obutev, specialno pa za smučarske in turistovske čevlje. Pogoj nezaposlenost in odločen nacionalizem. Ogla* site se v upravi našega lista! Naši pogledi v preteklost in bodočnost n. V dobi po zgodovinskem kraljevem manifestu zapazimo veliko, nadvse važno činjenico; vzgoja omladine se vrši v šolah v enotnem, z jugoslovan* sko mislijo prepojenem duhu. To je glavno, kar moremo od držače zahtevati in to nam je država dala. A več ni mogla. Tudi sedaj ni bila omladina odtegnjena raznim radikalnim vplivom komunizma in separatizma. V tem oziru je šlo vedno na hujše, in še gre, kar si moramo odkrito priznati. Težke gospodarske prilike, ki morijo ves svet, niso pri* zanesle niti nam. Težkoče, ki so tu nastopile, so dale vsem našim sovražnikom dovolj snovi, ki jo pridno izrabljajo, da odtujujejo narod jugoslovan* ski misli in veri v boljšo bodočnost. Ti sovražniki v svojem tajnem delovanju niso pozabili na omladino. Med njo so z največjo agil* nostjo širili svoje izmišljene vesti in neutemeljene zaključke; »da se Slovencem jemlje jezik, da se jim uničuje kulturo itd.« Seveda je vse to obrodilo močan odziv omladine. Tega morda ne ve površen opazovalec, kajti tajno delovanje ni tako lahko zasledovati kot javno, a kdor je o stvari infor* miran, bo mojim zaključkom gotovo pritrdil. Samo poglejmo val tako zvanega »slovenstva«, ki je lanske jeseni preplavil dravsko banovino. Lahko mu potegnemo paralelo. V jeseni so se pri nas prvič pojavili akutni pojavi gospodarske krize, ki se je od takrat vedno stopnjevala. Tu lahko vi* dimo, da je poslabševanje gospodarskih prilik ustvarjalo zelo ugodna tla za protinacionalno agi* tacijo, ki sta ji mladina, kot tudi narod, vedno bolj podlegala. Ta, imenujemo jo »slovenofilska« smer, je za* vzela velik obseg. Postala je tako rekoč »moderna«. Kdor je hotel biti interesanten, pogumen in se ho* tel pokazati politika, ta jo je zastopal. Prišlo je do tega, da so pričeli vanjo vtikati svoj nos vsi, tudi oni, ki o prejšnjem razvoju dogodkov niso imeli pojma in jim je bil to prvi politični pro* blem. Ne zastopajo ga zato, ker mislijo, da je pereč, ker preti uničiti slovensko zavednost na* roda, ne, zagovarjajo ga in bore se zanj veči* noma zato, ker jim to dopadc, ker delajo tako skoro vsi, ker je moderno. Ponavljam: Večinoma. Kajti tudi med svojimi nasprotniki imamo ljudi, ki se bore za svoje ideale, ki jim je postalo »slovenstvo« v svojem ekstrem* nem značenju vera. Čim pa človek v neko stvar »veruje«, ga ne morejo od tega odvrniti nobeni dokazi in zato vsa moja izvajanja ne zadevajo teh ljudi, z njimi se ne bomo borili na papirju, temveč v življenju, tam naj se pokaže, čigava ideo* logi ja je zmožna bolje učiti življenjske naloge. Oni vedo kaj hočejo in mi tudi. A tu bi rad ponovno pogledal one »moderne slovenofile«, za katere lahko mirne vesti rečem, da ne vedo, kaj delajo, vsaj tako izgleda. Poznano jim je samo nekaj fraz, te premlevajo in premišljujejo. Zato ni čuda, da se potem včasih znajdejo na zelo čudnih potih. Tako je tudi v zadnjem času z raznimi resolucijami naših omladinskih društev. Ali morda ne vedo, kaj pomeni dati v sedanjem času javnosti take izjave, ali pa se tega zavedajo, a so v svoji duši sklenila postaviti pečat na svojo jugoslovansko preteklost, ki je bila vedno isto* vetna s pravim in realnim slovenstvom, in zahajajo v nasproten ekstrem, v tabor najhujših sovraž* nikov .njihove prejšnje ideologije. Preostaja pa še tretje, da so se njihovi vodje ustrašili poraza, da izgube članstvo in simpatije širših krogov, ter tudi oni obupali nad jugoslovansko bodoč* nostjo. Če so oni gledali to bodočnost v pravi luči ali ne, je drugo vprašanje. Zadnja dva razloga sta edina, ki sta jih morda navedla na ta korak, prvi se mi zdi pa nemogoč, kajti takega nerazu* mevanja takta in nepoznavanja časa pač ne mo* rem nikjer pričakovati. Torej preostane iz vsega tega žalosten resume: skoro vsa, res omladinska društva so vsaj v očeh najširših krogov zapustila čisto jugoslovansko smer. Vsi ti dogodki niso posledica realnih zahtev in logičnih zaključkov, ampak samo deli v sestavu onega gibanja, ki ga vedno opazimo, ko se mase ogrejejo za kako idejo. Tu ni časa za razmišljanje, vsak zagovarja novo misel, ne da bi razmišljal o njeni upravičenosti; ogreva se zanjo ravno zato, ker je nova in ker so gotovi krogi proti njej. Sele ko doseže tako gibanje mas svoj vrhunec, pride do iztreznjenja, in to z gotovostjo pričakujemo tudi v tem slučaju. Omladina, dosedaj vedno elita in prvobori* teljica jugoslovanstva, se je tudi predala toku, da jo nese kamorkoli. To ni prav. Vedno bomo naj* hujše obsojali one, ki so v teh trenutkih klonili, ko je doživljala, oziroma že preživela naša ideja svojo fazo iztreznjenja, in mesto da bi se z nami borili za njeno zmago, so odpadli in se pridružili oni masi nevernežev ter omahovalcev, ki ji vedno v odločilnem trenutku zmanjka poguma. Ljubši so nam sovražniki, oni se vsaj bore, kot pa taki, tvorci sporazumov, ki skušajo postaviti kompro* mise tja, kjer vemo mi in naši nasprotniki, da so nemogoči. Jugoslovanstvo se bori in si utira svojo pot dalje, ono bo zmagalo, kajti ono edino je zmožno enkrat /a vselej ugodno rešiti gospodarske in kul* turne probleme južnih Slovanov. Tu nas ne ovira nič, mi se bomo borili do zadnjega moža. Vemo, kaj pravi zgodovina: Ali boste Jugoslovani, ali pa vas sploh ne bo. Mi nočemo, da bo v bodoč* nosti naš narod zbrisan s površja zemlje, ampak hočemo, da bo živel, in to večno. Za dobro ureditev narodovega življenja je treba mnogo, ogromno preoblik, izprememb. Tudi to vemo, tudi zanje se bomo borili. Pravična, so* cialna ureditev države, to nam je prva naloga. Za vse res enaka pravica, in z enako mero tehtan kruh. Nikdar nismo in ne bomo zahtevali uničenja kulture poedinih sestavnih delov Jugoslavije, ni* kakor, tu mora biti dana najširša svoboda raz* vijanja. Materin jezik nam bo vedno največja sve* tinja. Mi nismo nikaki fantasti, utopisti. Vemo, da od ideje še nihče ni živel, zato je treba najprej pristopiti k reševanju socialnih in gospodarskih vprašanj, kr jih je možno rešiti edino v okviru pravično in dobro urejene jugoslovanske države. To mora narod uvideti, kajti vsak drugi način reševanja bi bil zaman potrošeni čas. Brez uspeha bo razno iskanje rešitve v »slo* venski avtonomiji« in v zastrupljanju naroda s se* danjim »slovenstvom«, s katerim se samo podpi* huje sovraštvo proti jugoslovanstvu in se na ta način narod samo oddaljuje od končne za vse sloje pravične rešitve. Morda bo kdo rekel, da je slovenstvo v tem duhu kot se sedaj javno izraža, upravičeno. Re« cimo, da je. A komur je poznano ozadje in vzroki tega gibanja, bo uvidel, da je to samo prikrita borba proti jugoslovanstvu, razdiralno, ne pa kon* struktivno delovanje. Tega se mnogi, ki v tem gibanju aktivno sodelujejo, ne zavedajo in so na ta način samo mrtvo orodje raznih mračnih sil. Ura je dvanajst. V kratkem bo odbila. In mi bomo tedaj zaklicali: Stoj! Ustavili bomo pot navzdol in dokazali svetu, da je med Slovani mož* na tudi sloga; ali pa padli, da ne bomo živi gledali, kako se z bodočnostjo našega naroda igra in mu sesa par političnih mogotcev njegove zadnje kap* 1 je krvi. Nočemo gledati, kako se bo z nasmehom šlo preko onega, za čemer so hrepeneli in umirali naši predniki. Mi pojmujemo besedo »nacionali* zem« pravilno, edino geslo nam je: »za narod!« Zanj so žrtvovali naši idejni predniki vse in mi jim hočemo biti vredni nasledniki. V realnost, v življenjsko konstruktivno delo naj krene naš pogled, ne smemo se potapljati v abstraktnih idejah, potem bomo doživeli svojo zmago, zmago jugoslovanstva in ustvarili narodu boljšo bodočnost, ki je vzrok našega delovanja. Sancin Boris. Kako so nas goljufali pri plebiscitu na Koroškem? (Ob dvanajstletnici plebiscita.) V članku v štev 5. našega lista se nam je vrinila tiskovna napaka. Princ Livio Borghese, predsednik italijanske delegacije pri meddržavni plebiscitni komisiji, kateremu so za njegove »uslu* ge« pri plebiscitu, Avstrijci v znak hvaležnosti po deželni vladi v Celovcu kupili in podarili lepo vilo z vrtom v Vrbi na celovškem jezeru, je napram pokojnemu Schallerju ne pa Sehleicherju izjavil, da bi brez njegove pomoči Avstrijci pri plebi* scitnem glasovanju nikoli ne zmagali. Nacionalisti, drevi se snidemo vsi na pohodu jugoslovanskega edinstva! Primorci — begunci! Otvarjamo anketo o izredno važnem vprašanju naših bratov* emigrantov in vabimo vse dobro misleče javne delavce, da prispevajo k razčiščenju pojmov. Uredništvo. 2e od prevrata dalje se vrši priseljevanje na« ših ljudi iz zasedenega ozemlja in moramo s takim priseljevanjem računati tudi v bodoče. Sprejemali smo svoje brate odprtih rok in jih smatrali kot resnične svojce. Nihče jim ni oviral njih nasta« nitve in nastavitve pri nas, nasprotno, vsi zasebni in uradni krogi so vršili napram njim svojo brat* sko«naciona!no dolžnost. To prvotno tako iskreno razmerje se je polagoma ohladilo in danes smo ta« ko daleč, da čujemo pritožbe z ene in druge strani. Eni se pritožujejo, da so se begunci preveč raz* šopirili, da so zasedli vsa najboljša mesta, da uži« vajo pretirano protekcijo na škodo »domačih«, drugi pa se čutijo zapostavljene, zaničevane, pre« zirane itd. Tako nastalo ozračje ni zdravo, treba je svežega vetriča, da odstrani ta težki vzduh. Predvsem dve splošni ugotovitvi. S stališča dr« žave, celotnega jugoslovanskega naroda, zlasti pa s stališča nas Slovencev gotovo ni koristno, če zapuščajo naši ljudje svoje rodno grudo in slabe s tem številčno in moralno zavedni naš živelj v mejah Italije. Interes naroda in države zahteva, da ostaja vsak naš človek do zadnjega na onem mestu, kamor spada po svoji krvi in po svojem rojstvu. Kdor zapusti postojanko, kamor ga je po* stavila'usoda, ta povzroči nenadomestljivo vrzel v vrstah svojega trpečega naroda! V zasedenem ozemlju bije 600.000 naših bratov boj na življenje in smrt, vsak je dolžan stati v vrstah teh divnih borcev. Vsi za enega, eden za vse, ta čut mora imeti vsak v svojem srcu, ta čut mora prevejati misli in dejanja vsakega posameznika. Le tako bo možen zmagovit odpor. Nujni interesi našega na« roda in naše države zahtevajo torej, da se izselje« vanje iz zasužnjenih krajev omeji do skrajnosti le na primere višje sile. Kdo je begunec potemtakem? Samo oni naš brat, ki nima druge izbire ko pribežati k nam ali pa iti radi svojega nacionalnega prepričanja v kori« finacijo, ječo ali pa celo pred puške. Seveda iudi oni, ki stoji baš zato, ker je zaveden Slovenec ali Hrvat, pred gospodarskim polomom! Take resnične begunce mora narod sprejeti odprtih rok in jim nuditi vse. da si ustvarijo novo. mirno eksistenco v varnem okrilju lastne, nacionalne države, po ka« teri so hrepeneli, za katero so delali in izpostav« Ijali sebe in svoje družine,- Ne preneha naša zemlja tam, kjer jo reže državna meja. Jugoslavija je povsod, kjer bijejo jugoslovanska srca, za pravega nacionalista sega država tja preko Soče. Vsa ta zemlja, ves ta narod sta in ostaneta naša, čut skupnosti in enotnosti gre preko državnih mej, k: so še vedno padle, če je bil ta čut dovolj globok in jak. Naj pride torej be« gunec v Ljubljano, Zagreb, Beograd ali Skoplje, domov je prišel in se mora čutiti ko doma, kakor pod svojim rodnim krovom. Ali so torej begunci vsi oni, ki so prišli iz zasedenega ozemlja? Na to bodo odgovorili baš pravi begunci sami, ki odklanjajo vsako skupnost in zamenjavo z onimi brati, ki so zapustili svoje domove brez nujne sile, torej prostovoljno iz enega ali drugega vzroka, morda celo iz samega udobja! Ko so prihajali v letih 1918.—1020. prvi naši bratje iz zasedenega ozemlja, takrat še ni bilo resničnega preganjanja, takrat še ni bilo vseh onih peklenskih muk, ki si jih ie izmislil šele fašistični režim in jih je stopnjeval do današnjega strašnega stanja. »Nismo mogli gledati Italijanov na naši zem« Iji, prevelik ie naš gnjev«, tako so opravičevali svoj odhod. Glavni del teh emigrantov jc bila in« teligenca. Pustimo v nemar državne in občinske nastavljcnce. Vedeli so, da bodo zapostavljeni na« nram italijanskim tovarišem, da jih bo italijanska uprava prestavljala sem in tja in spravila daleč od doma. Če so oni raje prišli k nam, je to človeško novem razumljivo in hi bilo brezsrčno očitati jim radi tega brezbrižnost napram lastnemu narodu. Val emigracije pa je narastel po nastopu fa« ■šističnega nasilja. Dan za dnem so prihajali in pri« bajajo tudi še danes — sedaj res samo taki, ki si Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Izdaja rešujejo golo življenje z begom preko meje. Vedno bednejši so bratje, ki pribeze k nam, vedno obup« nejši je njih položaj. To ni čudno. Sedaj prihajajo resnični borci, ki so vztrajali do zadnjega, ostali zavedni in bili baš zato preganjani. Šli so skozi ječe in konfinaeije ponosnih glav. Brez lahko« miselne izzivalnosti so skušali vztrajati na svojih mestih in tudi vztrajali, dokler je bilo to mogoče. Ko pa pridejo obupani in uničeni k nam, ne dobe kruha in strehe v tej državi, ki nudi dobro in varno streho mnogim drugim bratom, ki so se že pred leti in brez skrajne sile mirno pripeljali preko meje. Ali je čudno, da se čujejo trpke, besede iz ust emigrantov — trpinov samih na naslov drugih, ki so pravočasno poskrbeli za sebe in na ljubo svojemu udobju zapustili svoj dom. Na drugi strani pa je tudi človeško, če se »domačini« v teh težkih časih več ali manj pri« tožujejo. Borba za kruh in najponižnejšo možnost eksistence je v časih današnje brezposelnosti obupna. Kdor moleduje za službo in naleti pri vsakem koraku na »Primorca«, ta si pač misli, da so baš ti »Primorci« krivi njegove bede. Preprost človek vidi le zunanji učinek, ne razmišlja o tem, odkod ta učinek. On ne pomisli, da bi on sam merda tudi bežal iz svoje domovine, če bi prišla pod oblast fašistov ter si iskal kruha drugje. On vidi le sebe in zabavlja radi tega na vse, kar mu vsaj po njegovem mnenju zapira pot! In tako ču« jete danes povsod zabavljice čez »Primorce«, ki so po njihovem mnenju zasedli najboljša mesta in ba« je iz teh mest favorizirajo predvsem »Primorce«. Ali pa niso temu krivi tudi emigranti sami? Reveži, ki so prišli preko meje baš v zadnjh letih najhujšega preganjanja in prišli »preko« le s tem, kar so imeli na sebi, ti so po večini brez kruha ali pa se morajo zadovoljiti s prav bedno eksi« stenco. Jo to so baš oni mali, tihi borci, ki so vztrajali do zadnjega in se res žrtvovali za svoj red in svojo grudo. Med njimi ni mnogo inteli« gence, večinoma so to mali ljudje, kmetje, delavci, rudarji. Poznam ljudi, ki so se z begom rešili pred streli v Jirbet, pribežali praznih žepov k nam in stradali mesece in mesece! Ni bilo mesta za ljudi, katerim bi bilo treba postavljati spomenike, oni niso našli razumevanja niti med vodilnimi emi« granti samimi. In vsi srečni so zagrabili za vsako delo, da so si lahko pošteno zaslužili skromno skorjico kruha! Trpke so njih besede, a jeklena so njih srca, njih misli so vedno tam preko pri narodu, ki so ga morali zapustiti, snujejo si orga« nizacije bednih in zlagajo dinar k dinarju, da laj« šajo boli drugih, še bednejših! Ne kupujejo si zastav, ne prirciaio slavnosti z zvenečimi frazami in blestečim pompnm. tiho, na znotraj poglobljeno ie njih delo, oni so bili borci in to tudi ostanejo! Oni so pri nas le s telesi, njih misli in srca so nri niil’_ hraHh onefran meie. Oni smatrajo svoje bi« van'e pri nas le za prehodno, ljubezen do rodne Prnde 'ih vabi in jih bo vabila, dokler bodo živi. Masa seveda nc loči dobro od slabega, ona vidi le »Primorce« in zavzema napram vsem ena« ko, več ali manj odklanjajoče stališče. Ta men« t^Meta mase ne datira od danes, ona je nastajala polagoma in postajala vedno boli nenaklonjena. "Toi't comprendre c’cst tout nardonner«. pravi francoski pre«ovor. Naj je ta miselnost še tako nevšečna. jo ie treba razumeti in v to svrho iskati njene. izvore a — na drugi strani pa so se vodilni sloji te emigracije povsem aklimatizirali našim, ziasti pon« ticnim prilikam, nastopali torej ne kot ločena emi« gracija, marveč kot flel domačinov, in mirno se lahko trdi, da so se ti krogi popolnoma uživeli v naše razmere: Oni sicer vedno in povsod omenjajo, da so iz zasedenega ozemlja, niso pa dravski ba« novim niti najmanj spremenili njenega lica, niso nas prav nič naučili, nasprotno so se sami prila« godni našim .prilikam, ki jim očividno prav uobro prijajo. In ni jih malo, ki priznajo odkrito, da bi ostali tu pri nas na svojih mestih, čeprav bi zasijala svoboda zasužnjenemu delu naše zemljel Glavni vzrok tvorijo torej naši emigranti sami in ga bodo tvorili, dokler sami povsem svobodno in v svojem lastnem interesu ne rešijo vprašanja: Ali so pri nas doma ali pa smatrajo svoje bivanje pri nas le kot prehodno, izsiljeno odstranitev od svojega pravega doma. Če so pri nas doma, potem so naši, potem nimajo pravice do neprestanega poudarjanja svojega bivšega doma in nastopanja, ki naj že na zunaj kaže neko separiranje od do« mačinov. Potem tudi nimajo pravice reči, da se ne vtikajo v notranje — politične zadeve države oziroma v notranje«politične spore raznih struj glede notranje ureditve naše države! Če pa smatrajo svoje hivanjei pri nas le kot prehodno, potem je položaj drugi. Potem pa je njih prva dolžnost, da stvorijo »telo zase, ker je naloga in cilj emigracije poseben«. V tem primeru morajo seveda opustiti vsako vmešavanje v naše notranje«politične zadeve, stvoriti morajo ono krepko falango, ki bo nosila ves naš nacionalistični pekret in potegnila za seboj tudi nas! Biti morajo klicarji složnega dela za dosego naših skupnih ci« ljev, biti morajo propovedniki sloge in evangelisti našega nacionalnega evangelija: Jugoslavija do So« če! Če pa hočejo biti to, potem še celo ne smejo reči, da se nc smejo vtikati v notranje«poIitične spore raznih struj glede notranje ureditve naše dr« žave, kot jc baje zaključil na zadnjem svojem kon> gresu Savcz emigrantskih društev. Notranja ure« ditev naše države ni identična z notranjimi poli« tienimi zadevami naše države. Brez dvoma so si vsi naši emigranti na jasnem, da more prinesti re« šitev našim zasužnjenim bratom le močna, edinstve« na Jugoslavija. Njih interes jc torej, da bo ta glav« ni pogoj njih lastne rešitve čim prej ustvarjen, njih naloga je zato, da z vsem svojim ognjem :n vsemi svojimi močmi sodelujejo pri notranji ure« ditvi naše države. Baš naši emigranti so dolžni za« htevati in podpirati tako notranjo ureditev naše države, da bo ta država res žarišče volje enega, enotnega naroda, ki zasleduje enotne cilje in je baš radi te enotnosti tudi sposoben doseči te cilje! Dr. Josip Cepuder. za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z (predstavnik Francč Štrukelj). Vsi v Ljubljani. o. z., Ciril Majcen. — Tiska Učiteljska tiskarna