avl>t okno® o rest! ISM at A’isior — Addraua: “NOVA DOBA” 611? St. Clair Av*. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 38t)ft) (NEW ERA) Naše geslo v (etn letu mora biti: 'dvajset tbuč članov do konvencije! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. As Second Class Matter April 15th, 1926, at Ths Pas« Offlc« at CUreland, O, Under Th* Act of March 3rd, H78. — Acceptance for-mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1929. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 15TH, 1928. — SREDA, 15. FEBRUARJA, 1927. VOLUME IV. LETNIK IV. dR0BNE vesti iz CLEVELANDA gensko dramatično dru-priredi v nedeljo >9. fPt!'1Klav jw. 1 Uar.ia v Slovenskem Na- n ifto “t mu zanimivo narodno Vzet^ . e8*Jonarji.” Ta igra je tije lz časov francoske okupa-a Slovenskem in je neka-Rodnica Nene J e Rokovnjačev.” ave dramatičnega društva ,So Po navadi dobro iz-številno obiskane. PrjL - kr°vit °. nJ'e predavanje pod po-Nnfej8tv°m Slovenske Na- i n6 (’’itr 1 • ptfj., Udmice se bo vršilo \ Ik 2večer 1. marca v dvora-> novo poslopje Sloven-dava| ar°dnega Doma. Pre->0 naš slovenski pesnik *van Zorman. Predmet •la bo: “Trije izmed največjih mož.” 0V> Uf d .. tain, bury, načelnik School Service v Clevelandu, Sd 'Os ‘l>hteria) vsem otrokom *lth ^ bedeče obvestilo: “Cie-, zdravstveni oddelek , !0sto protekciio proti da-(dr' "% M % rA S:'” ! K"c|il ll$! ' W* ,**reda katoliških in lu-Sol. V tednu 13. felt^*1 bo vsak otrok prvega \ vprašalno polo, da .’sVv C'oniov- Potrebno je, ij0 '*** a'i varuhi otroka pod-bvji-K0 P°l°> pred no more %i-( zdravstvenega oddelka °^ekcij°_ Učinek te ] >ro-je Je neškodljiv, in tisti, ki V Stii'ih dozah, so v ^ >. Va,,ovani proti davici za I!. Nedvomno je Vsakega očeta ali ma- TEDENSKI PREGLED OSTANEK DAVNIH DOB 11 j e Se Posluži te ponudbe in «i.” Kty'Vl1° s°dišče za Cuyahoga C^ne februarJa poda-d h °^°čitev glede tolmače- S vnega RVn; a^^hibicijski agenti ni-Xihake Pravice preiskovati P’% ^°mov» naj imajo pre-Sj^ik j 'Vari‘ant ali ne. Pri-UOB imeti v svojem za- 1,11 vitig p'-0I^u manjšo količino J’HUn brez ozira na tc i.fti 0 -io je dobil, in jo sme Lintel: ’ postreči z njo Ako bo to določbe ^visje a sodišča potrdilo tudi ■%)»,.c ržavno sodišče v Co-privatni domovi, kSln°jna Pijača ne proda-m Di- °LTla varni pred držav-S na° .^ijskimi agenti. ^v*Sje sodišče ne poda ^ ^em oziru, drži do-■lxnega sodišča. sVoj e otroke proti da prohibicij skega la odločitev pravi, da 1^ Mjh, -'-ClV bodo & ■Q*y ^iižh-v *■ its%ltifar ®l°venske Narod-V Clevelandu prosi N i ^ 'majo knjige iz-s ■ Al °l°coni čas, da jih fuw° kateri knjigo izgu-*Sk11 knjižničarju, da J' f') njie temu primerno so zaostali s v\^let0 ve^’ so ')>,^nihSe oglasijo v Čitalni-' dneh in isto porav- bodo č L JO > 0.* [JA l0čl^ 5l'st idl1 ‘/l* eti,c‘ 0^ ev>lk0 črtani in izgube v imeniku. S M>11 ■ S, jn ^'adinskega dru-j. °°d Boosters, št. w v Snv ',^eclnote, ki se je ■'01^%n l!- februarja v ni ■ 011111 ’ ie bila prav VS.. Agilni in 1 in dekleta t V^bii u^tva so dosegli f;v.ln nedvomno tudi Pri-sta-dru- OGENJ v zlatem rudniku v naselbini Timmins, Ontario, je dne 10. februarja zajel okoli 35 rudarjev. Po dosedaj došlih poročilih je mrtvih šest. Nekaj so spravili živih na površje. V dotični naselbini biva tudi nekaj Slovencev in bati se je, da so med ponesrečenimi tudi naši rojaki. ZVEZNI SENAT je s 56 proti 26 glasom sprejel resolucijo senatorja La Follette, ki določa službeno dobo predsednika Zedinjenih držav na največ dva termina. VELIKI in svetovno znani iznajditelj Thomas A. Edison je dne 11. februarja praznoval svoj 81. rojstni dan v svojem zimskem bivališču Fort Meyers, Florida. Iznajditelj električne žarnice, gramofona in tisočerih reči, ki neizmerno prispevajo k udobnosti vsega človeštva, je še vedno zdrav in čvrst in neprestano na delu. Pri praznovanju Edisoneve 81-letnice sta bila navzoča tudi njegova stara prijatelja Henry Ford in Harvey Firestone. Edison je bil rojen v vasici Milan, blizu mesta Sandusky, Ohio. OGNJENIK Krakatoa, ki je miroval od leta 1883, kaže znake, ki napovedujejo ponovni izbruh. To svarilo je poslala okolici dne ' 10. februarja nizozemska narodna geografska družba. Vulkan Krakatoa se nahaja v Sand ožini, med otokoma Java in Sumatra. Leta 1883 je ta ognjenik dobesedno jksplodiral in je pri tisti priliki izgubilo življenje nad 3,000 ljudi. Nihče, ki je videl eksplozijo, ni ostal živ, da bi povedal o nji. Grom eksplozije se je čul na Rodriguez otoku, tri tisoč milj proč. Erupcija je vzdignila morske valove ob Južni Ameriki, deset tisoč milj proč. TRGOVSKI tajnik Herbert Hoover je dovolil svojim pristašem v državi Ohio, da rabijo njegovo ime v spomladnih predsedniških primarnih volitvah. S tem je oddan prvi strel v boju, da prihodnja republikanska konvencija nominira Hooverja kandidatom za predsednika Zedinjenih držav. EVROPO je pretečeni teden obiskala vrsta nesreč. Na Angleškem in Irskem so silni viharji usmrtili 21 oseb. Utonilo je 24 ribičev, nedaleč od Leningrada. Na Norveškem so viharji usmrtili 21 oseb. Eksplozija dinamita v Rudžensko-vem, Rusija, je zahtevala 12 življenj. V premogovem rovu v Whitehall, Anglija, je zasulo 13 rudarjev. LETALSKI polkovnik Chas. A. Lindbergh je v pondeljek 13. februarja srečno dokončal svojo tretjo večjo turo, ko se je vrnil “domov” v St. Louis, s svojim slovečim letalom “Spirit of St. Louis.” Dne 13. decembra 1927 je poletel iz glavnega mesta Washington v Mehiko, od tam v Guatemalo, Honduras, San Salvador, Nicaraguo, Costa Rico, Panamo, Colombio, Vene-zulo, Virginijsko otočje, Santo Domingo, Cubo in od tam v St. Louis, Mo. Preletel je 9,390 milj brez vsake nesreče, le v par slučajih je bil nekoliko zadržan vsled meglenega vremena. Res: Lucky Lindy! Znanstveniki pravijo, da je živalstvo razvojne dobe bilo obdarjeno s tremi očesi. To je bilo seveda pred milijoni leti. Ako so sesalci kdaj imeli tretje oko, so isto izgubili že pred stotisoči let. Gotovo pa je, da se je nahajalo tretje oko v glavi bolj primitivnih živali. Lobanja nekega morskega zmaja, kateremu so znanstveniki nadeli ime “ichthyosaurus”, kaže v sredini čela vdrtino za tretje oko. Nekateri kuščarji današnje dobe imajo sredi glave še vedno nekaj očesu podobnega. Vdr-tina je zakrita z luskami in v isti se nahaja neka snov, ki bi se pod ugodnimi pogoji mogla razviti v oko. Na nekaterih malih, nenaseljenih otokih Nove Zelandije pa še danes žive kuščarji, ki imajo po tri očesa. Ta zanimivi kuščar se imenuje “tuatera” in ima poleg dveh normalno razvitih očes ob straneh glave, še eno na vrhu glave. To tretje oko mu je menda odveč, zato je pokrito z luskom. če se ta luskina odstrani, pokaže se spodaj oko, ki sicer ni normalno razvito, ker ga žival nikdar ne rabi, toda pri natančni preiskavi so našli znanstveniki, da sestoji iz popolnoma enakih delov kot normalno kuščarjevo oko. To je torej nekako oko v rezervi in bi se morda razvilo do popolnosti, če bi kuščar izgubil drugi dve očesi. Ti mali boječi kuščarji živijo, kot že omenjeno, na nekaterih nenaseljenih no\ ozelandskih otokih, v luknjah, katere si izkopljejo v zemljo. Preživljajo se z raznim mrčesom. Včasi je bilo te vrste kuščarjev dovolj po vsej Novi Zelandiji in Maori, domačini tistih krajev, so jih s slastjo vživali. Prišli pa so beli naselniki, ki so z ognjem uničili velike goščave in z njimi tudi mnogo teh reptilov. Kar ni opravil ogenj, so dokončali psi, mačke in prešiči. Zanimivo je, da so se te živali, ki spadajo v trianonsko dobo, torej milijone let nazaj, ohranile v bližini Avstralije, ki je, kar se živalstva tiče, jako zaostal svet. Tam žive “kivi”, ptiči brez perot, kenguruji, ki nosijo svoje negodne mladiče v kožni vrečici na prsih, neke vrste kljunači, ki imajo široke rožene kljune, štiri noge, ležejo jajca in dojijo mladiče, in več drugih nenavadnih živali. ----------------o------- Amerika prva. Pretečeno leto je bilo na znanem svetu 98 poplav, 75 ciklonov, tornadov in tajfunov, 31 večjih potresov in še nekaj drugih večjih nesreč. Od tega števila nesreč jih je odpadlo na Ameriko 25, torej je izmed vseh dežel na prvem mestu. V Italiji je bilo istočasno 21 večjih elementarnih nesreč. Ker so Zedinjene države neprimerno večje od Italije, pomeni, da je v Italiji najbolj nevarno za živeti. In Mussolini še ni vštet pri tem. KAJ MORE RAZISKOVALEC DOŽIVETI is fin 4nčni uspeh, h -‘«wdi nekaterim ,! ^'h ,iJ 1 i'1 članicam \ n!’Užtev. ki so šli mla-na roke. ^’Uateljsko Pomagajmo našim bratom na štrajku, da ne bodo črtani radi neplačanja asesmentov. Vsi tozadevni prispevki naj se pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jed-note. Koliko dežja pade. Iz oficijelnih številk je izračunano, da vsak dan na vsem svetu toliko dežja pade, da bi deževnica napolnila rezervar 400 kvadratnih milj obsegajoč in deset čevljev globok. Koliko izdamo za zdravnike. Neki statistik je izračunal, da povprečna ameriška družina izda letno $60 za zdravnike in zdravila. Zgodovinarji nam pripovedujejo, da je bil Buda ubog menih ki 'je učil Kitajce krepostnega življenja, pri tem pa je tajil bogove. Po svoji ; smrti pa je sam postal bog in dandanes ga kot takega častijo milijoni v neštevilnih pagodah dežele kamelij. >;e vse kaj taolj čudnega kot se je zgodilo Budi, se lahko primeri v današnjih dneh raziskovalcu trošenih pragozdov. Velika južnoameriška republika Brazilija je primeroma še zelo malo obljudena. Velikanska ozemlja so še tlocela neraziskana. Blizu meje Bolivije se prične ozemlje, imenovano Mat-to, Grosso, ki meri. kakšnih 350 tisoč kvadratnih milj. Potemtakem je večje kot”če bi skupaj postavili naše države Ohio, Illinois, Indiana, lo\\yi, Missouri in Michigan. Na tiem velikanskem ozemlju žive indijanska plemena, ki so po civilizaciji še v kameniti dobi. Ozemlje pokrivajo prostrane tiVipične džungle in v njih živi morda do pol milijona Indijancev. V teh džunglah lahko boli raziskovalec dobi ; zastrupljeno puščico med rebra, lahko podleže malariji ali kakšni drugi bolezni, lahko pa postane proti svoji volji in namenu živi ‘bog’ tamkajšnih domačinov. Niti eno, niti drugo ni prijetno in zaželjivo za civiliziranega človeka, toda “bogovanje” je menda končno še najboljše. Zgodilo se Je že, da so Indijanci tistih krajev ugrabili bele raziskovalce in jih častili kot bogove, pri tem pa skrbno pazili, da jim ne uidejo. Nekaterim se je kljub temu posrečilo pobegniti v civilizacijo, kjer so postali zopet navadni ljudje, o drugih ni bilo sluha ne duha nikoli več. Angleški znanstvenik in raziskovalec George M. Dyott se je nedavno napotil proti pragozdom Matto Grosso in bo skušal najti svojega tovariša polkovnika Fawcetta, o katerem že tri leta ni nobenega glasu. Polkovnik Fawcet je izurjen raziskovalec divjin in za časa svetovne vojne se je odlikoval v angleški armadi kot poveljnik artilerijske brigade. Leta 1925 je na poziv in s finančno podporo angleške geografske družbe in ameriških časnikarjev odšel v džungle Matto Grosso v svrho raziskovanja. Z njim je šel njegov sin Jack in prijatelj Raleigh Rimmell. Na zadnji postojanki civilizacije so si nabavili več mul in različnega provijanta. Seveda so vzeli seboj tudi puške in streljivo, kakor tudi kompase in različne priprave za merjenje. Po enem mesecu potovanja so dospeli do ozemlja Bakairi Indijancev, kjer so gori omenjene tri bele može zapustili domačinski gonjači in služabniki. Od takrat ni bilo o drznih raziskovalcih nobenega glasu več. Nihče ne ve, kakšna je njihova usoda, toda raziskovalec Francis G. Smith meni, da so možje živi in zdravi. Polkovnik Fawcett je vajen življenja v prago-zdih in glede hrane ni težkoč, ker tam se dobi dovolj užitnih sadežev, kakor tudi različne divjačine. Ni pa nevarnih zveri. Nevarnost mrzlice ni velika in polkovnik Fawcett je vajen občevanja z divjimi rodovi pragozdov. Mnogi raziskovalci sodijo, da so se Indijanci tistih krajev čudom čudili nadnaravnim činom belih ljudi, jih pripoznali za bogove ter jih sklenili obdržati (Dalje na 2. strani) KORISTNI NETOPIRJI Proti netopirjem imajo mnogi ljudje razne predsodke, ki so večinoma brez podlage. Očita se jim, da se zapletajo človeku v lase in da so polni mrčesa. To je izmišljeno in glavni vzrok ljudske mržnje proti netopirjem nedvomno izhaja iz dejstva, da letajo okoli v mraku in ponoči kot strahovi in da so čudni, oziroma celo grdi na pogled. Netopirji pa so izredno koristne živali, ker uničijo ogromne množine najrazličnejšega mrčesa. V okolici, kjer se naseli nekaj netopirjev, bodo tudi komarji kmalu iztrebljeni. V zmerno gorkih krajih žive le male vrste netopirji, ki jih nekateri ljudje nazivajo letajoče miši. Netopirji so posebne vrste sesalci, ki v resnici letajo po zraku. Samice rode žive mlade in jih doje, kot drugi sesalci. Okostje prednjih nog je netopirjem podaljšano in tvori ogrodje za kožnate peruti. Ce bi človek primeroma svoji velikosti hotel nositi take peruti, morali bi se mu prsti na rokah podaljšati za deset čevljev. Netopirji po dnevi spe v temnih votlinah, podstrešjih ali opuščenih poslopjih. Počivajo navadno tako, da stisnejo letalno mrežo k sebi in se z glavo navzdol obesijo s krempeljci zadnjih nog na kakšen predmet. So zelo družabne živali in prenočujejo v skupinah po več sto ali tisoč skupaj. V zmerno gorkih krajih tudi .večinoma vso zimo prespijo. Mnogo več netopirjev kot pri nas se nahaja V gorkih krajih, kjer so aktivni vse leto. Tam jih je najti vseh vrst in velikosti. Posebno veliko jih je na •tapadnoindijskih otokih. Netopirji, imenovani “letajoče lisice,’ merijo z razpetimi perutmi po dva čevlja in več. Te vrste netopirji se hranijo tudi s sadjem. Domačini tistih krajev se jih boje, toda so popolnoma nenevarne živali, samo nekaj škode povzročijo po sadovnjakih, Kar je manjših vrst netopirjev se pa skoro izključno preživljajo z mrčesi in so vsled tega zelo koristni. V skalnih votlinah, kjer netopirji prenočujejo v velikih množinah, se iz odpadkov nabira izvrsten gnoj. Kot omenjeno, se netopirji hranijo večinoma z žuželkami, ki so bogate na nitrogenu ali dušiku. Dušik pa je imenitno gnojilo. Domačini v tistih krajih nabirajo ta gnoj v vreče in ga prodajajo. Gnojilo je pa tako močno, da ga je treba pred porabo močno pomešati s prstjo, sicer ga rastline ne prenesejo. V Južni Ameriki žive veliki netopirji, ki jih nazivajo-vampirje, ker pijejo kri speči goveji živini in včasi celo trdno spečim ljudem. Ti netopirji seveda niso nič kaj prijetni gosti Toda kar je netopirjev na severni polobli, nimajo teh grdih lastnosti, ampak so v splošnem človeku zelo koristni, ker uničijo velike množine škodljivih mrčesov. GLASOVI Z RODNE GRUDE Petdesetletnico rojstva največjega še živečega slovenskega pesnika Otona Župančiča praznovali so v mnogih krajih Slovenije z velikimi slavnostmi. Jugoslovanski kralj ga je pri tej priliki odlikoval z redom Belega orla 5. razreda. VSAK PO SVOJE Letos, pričetkom meseca maja prispe v Jugoslavijo večja skupina angleških zdravnikov, približno 40 oseb. Ogledali si bodo razne pokrajine, v prvi vrsti Dalmacijo. V Jugoslaviji ostanejo več tednov. Obiščejo tudi Zagreb in Ljubljano. Sekretarijat mednarodne konference za pomirjenje narodov v Londonu vrši sedaj potrebne priprave, v svrho, da tri velike skupine visokošolcev iz Afrike, Anglije in Avstralije tekom letošnjega leta prepotujejo Jugoslavijo zaradi spoznavanja in zbližanja z našim narodom. Veleposestvo Fužine pri Vitanju, prej last veleindustrijalca Steinbeisa, je te dni na sodni dražbi kupila mariborska Mestna hranilnica. Razen obsežnih gozdov spada k omenjenemu posestvu električna centrala, ki preskrbuje termalno kopališče Dobrno z električno razsvetljavo, nadalje velika žaga z električnim obratom in več velikih poslopij. V Split je nedavno prispela luksuzna ameriška ladja “Con- queron” s skupino ameriških milijonarjev, ki si hočejo ogledati jugoslovansko ri vi j ero. To je prva letošnja tuja ladja, ki jo prispela na Jadran. V Rumi je nedavno umrla Elizabeta Krevedl v visoki starosti 104 let. Bila je, kakor zatrjujejo, najstarejša žena \ Sremu. Grad Ozalj pri Karlovcu, nekdaj last hrvatskega bana grofa Petra Zrinjskega, ki je bil — kakor znano — leta 1671 zarad: upora proti Avstriji skupno : grofom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu obglavljen je sedanji lastnik grof Thurn-Taxis poklonil “Brači hrvatskog zmaja.” Vendar enkrat! To kar so povprečni Američani sodili že davno, je končno potrdila tudi znanost. Po desetletnih poskušnjah zveznega poljedelskega depart-me/nta se je pronašlo, da se jajca s praženo slanino ali šunko izborna jed. Ta kombinacija vsebuje potrebne vitamine in redilne snovi v pravi proporciji. Veliko županstvo v Mostarji je prejelo mnogo prošenj iz raznih krajev Hercegovine, in sicer tako od katoličanov in muslimanov, kakor od pravoslavnih, naj se jim dovoli, da se izselijo. Posebno veliko prošenj je prišlo iz trebinjskega in stolškega sreza. Ljudje zahtevajo predvsem potne liste za Ameriko in Francijo muslimani pa večinoma za Turčijo. Novi občinski načelnik v Postojni nosi italijanski priimek Relli. Doma pa je iz Istre, kjer je le malo italijanskih priimkov. V italijanski armadi si je kot prostovoljec izbral priimek Relli in ga obdržal poprej pa se je zval Rožman. Giovanni Relli je Ivan Rožman iz Kopra, sin slovenskih staršev in zna dobre slovensko. V raznih vojaških pisarnah je bilo zaposlenih mnogo slovenskih fantov. Pisarniško službo so opravljali izborno ali za novo leto je prišel ukaz, da se imajo v pisarnah nadomestiti edinole vojaki italijanske krvi, nakar so bili odslovljeni takoj vsi Slovenci. Z astopn i k i en a i i ul vaj set i h ameriških republik, zbrani v Havani na Cubi, so navdušeno pozdravili našega Lindbergha, ki je tam dokončal svoje letalsko turo po Srednji in deloma Južni Ameriki. Noben kralj, noben državnik in noben vojskovodja ni bil deležen tolike slave kot ta mladi ameriški državljan, pri-prosti sin naselnika. Najlepše pri tem pa je, da si je to slavo fant zaslužil sam s svojim znanjem, pogumom in skromnostjo in da pozdravi, s katerimi ga obsipljejo milijoni, re.s prihajajo iz srčnih globin. Država Ohio je nekaj posebnega med svojimi sestrami. Tu ■je bila rojena znamenita Antisa-loonska liga, ki je povzročila in še povzroča toliko trubla. V državi Ohio je bilo gnezdo, iz katerega so se izlegli zloglasni oljni škandali. V državi Ohio smo imeli slovečo iVlillerjevo postavo, ki je v imenu prohibicije tako drzno kršila ustavne pravice državljanov, da jo je najvišje zvezno sodišče razveljavilo. Tu so takozvani narodni zastopniki sprejeli znano Marshallovo postavo, ki je bila v resnici stara Millerjeva postava, oblečena v drugo kočemajko in katero so volilci na splošnem glasovanju porazili s pol milijona glasov večine. Zanimivo pri tem je dejstvo, da se je za odpravo omenjenih dveh postav največ trudil državni senator Bender, ki ne pije opojnih ...pijač. V , državi Ohio imamo legislature, ki je po veliki večini republikanska, medtem ko je governer demokrat. Ta governer je že večkrat skušal prijateljskim potom poravnati premogarski štrajk, kar se mu pa žal ni posrečilo. In končno imamo v državi Ohio državno milico, ki se je odpravila v stavkovne okraje, ne s krog-ljami in bajoneti, ampak s kruhom in obleko. Državni miličar-ji namreč razdeljujejo med družine stavkujočih premogarjev. ki trpe pomanjkanje, živež, obleko in kurivo. Kruh in obleko, mesto jekla in svinca! Kljub kozlom, ki smo jih streljali in jih še streljamo, zasluži ta država še vendar krilato ime “Beautiful Ohio”! * V Italiji, ki šteje 40 milijonov prebivalcev, imajo glasom nove Mussolinijeve odločbe samo 11 tisoč gostiln. V New Yor-ku, ki šteje šest milijonov prebivalcev je 25 tisoč znanih prostorov, kjer se prodaja opojna pijača. Ta uspeh prohibicije mora nedvomno veseliti Mr. Volsteada in njegove vernike. ♦ O priliki avtomobilske nesreče se je neki mož v Iowi tako prestrašil, da je oglušil in onemel. Njegova žena je baje to opazila šele čez šest mesecev. To je verjetno, ker povprečni zakonski možiček je zadovoljen če ima priliko katero reči enkrat na šest mesecev. Posluša pa lahko, čeprav je gluh. M«- Brez strehe in ‘ najpotrebnejših” sredstev za življenje je zdaj na svetu šest kraljic, oziroma cesaric. To so ruska cari-nja-mati Marija, avstrijska cesarica Žita, portugalska kraljica Amelija, grški kraljici Zofija in Elizabeta in kitajska cesarica Pu Yi. Tako vsaj jadikuje neki veliki newyorški list. Za enkrat tem revicam ne moremo pomagati, ker imamo v tej deželi nad dvesto tisoč potrebnih (Dalje na 2. strani) “‘JVovJa Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. NO. 7 Bratstvo v praksi. Besedo bratstvo neštetokrat povdarjamo na sejah, v pismih, pri ustmeni agitaciji, v javnih govorancah, v člankih in dopisih. Tako pogosto rabimo to besedo, da se nam včasi nehote zazdi kot da ne more biti nič druzega kot navadna fraza. Naravno je in logično, da smo naproti rodnim bratom in sestram prijaznejši, uslužnejši, prizanesljivejši in obzirnejši kot napram drugim ljudem. V vseh slučajih žal ne velja to pravilo, toda v splošnem le drži. Širši pomen bratstva se povdarja in skuša do gotove mere prakticirati pri naših podpornih organizacijah. Tudi tu ni vse bratstvo, kar se odeva s tem plaščem; o tem smo že vsi imeli priliko se prepričati. Toda če odločimo vse pleve od zrnja, bomo baš v vrstah J. S. K. Jednote našli vendar mnogo pravega bratstva, ki zasluži to lepo ime. V slučaju, da društvenega člana obišče večja nesreča, se skoro vselej med sobrati in sosestrami prebudi zavest bratstva, ki se izraža v simpatijah in takih pomožnih činih, ki so v dani priliki najbolj potrebni. Marsikaj se stori v tej smeri, ker je tako predpisano in določeno v pravilih, toda poleg tega se izvrši marsikatero samaritansko delo, ki izvira iz bratske zavesti. Lep dokaz, da bratstvo ni prazna beseda, je vnema, s katero skušamo pomagati sobratom in sosestram prizadetim po dolgotrajnem štrajku. Društva, ki imajo priličnc dobro stoječe blagajne, volijo primerne svote v to svrho. Poleg tega se zbirajo prostovoljni prispevki v isti namen. Dalje se v mnogih naselbinah prirejajo veselice, katerih čisti dobiček je namenjen v pomoč našim štrajkujočim sobratom. To kljub temu, da je skoro v vseh večjih naselbinah število rojakov brez dela, četudi ni štrajka. Eden ali drugi daruje za veselico to ali ono, kar prinese denar in zviša čisti dobiček prireditve. Vse to se lahko z vso pravico imenuje bratstvo v praksi. Članstvo naše Jednote v prvi vrsti zbira prispevke v svrho, da se z istimi pokrije društveni asesment tistih sobratov in sosester, ki ga vsled dolgotrajne stavke ne morejo sami plačati. Kajpak ti naši sobrati imajo še druge potrebe, toda mi smo premajhni in preslabi, da bi mogli vsem zadostiti. Prva naša skrb je, da jih obdržimo v organizaciji, da v slučaju bolezni ne bodo trpeli podvojene mizerije, in da ne bodo prisiljeni pustiti našo dobro organizacijo vsled razmer, katerih niso sami zakrivili. Poleg tega vemo, da dobe nekaj, četudi skromne pomoči za življenje iz drugih virov. Iz teh drugih virov pa se v nobenem slučaju ne plačujejo društveni asesmenti. Res je, da so pomoči potrebni vsi, ki so prizadeti po štrajku, ne samo naši društveni sobrati, toda ti so nam najbližji in naša bratska zavest nam veleva, da tem najprej pomagamo. Druge skupine imajo morda drugod svoje bližnje, ki bodo pa njim najprej skušali pomagati. Mi, kot že omenjeno, smo premajhni in finančno preslabotni, da bi mogli odpraviti vso bedo med potrebnimi, da bi pomagali vsem. Logično je torej, da se omejujemo na ožji krog in pomagamo tistim, ki so nam najbližji. Kolikor smo pomagali našim ožjim društvenim sobratom, toliko smo v prenešenem pomenu odpo-mogli bedi v splošnem. Pri tem smo pokazali, da nam bratstvo ni prazna fraza, ampak plemeniti čut, ki o priliki očitne potrebe jasno vzplameni. Povprečni ljudje, kakoršni smo, v splošnem nimamo navade kogarkoli namenoma žaliti. Proti bratom ali sestram pa smo v tem pogledu še obzirnejši. Nismo vsi enakih nazorov in nikdar ne bomo, toda pri debatah, ki se razvijejo iz tega, se ogibljemo izrazov, s katerimi bi mogli brata ali sestro osebno razžaliti. Zavest bratstva nas sili, da se tudi v društvenih ozirih držimo te smeri. Skoro pri nobenem društvu J. S. K. Jednote ni kakšnih večjih sporov, in tudi v dopisih se sobrati in sosestre izražajo dostojno. Tudi v dosedanjih razpravah o pravilih smo imeli priliko to videti. Nazori so različni, toda izražanje je obzirno in dostojno. Upati je, da se bodo dopisniki držali te smernice tudi v bodoče, ker bo to v korist organizacije, torej nas vseh. Lepa beseda najde lepo mesto, izzivanje pa vzbuja odpor. Ni vse bratstvo, kar se nazivlje s tem imenom, v nobeni organizaciji, tudi v J. S. K. Jcdnoti ne, toda v splošnem pa le lahko trdimo, da bratstvo pri nas vendar ni prazna beseda in puhla fraza. Da, bratstvo biva med nami, po navadi skromno in tiho, toda kadar prava prilika nanese zapla-meni v vsej svoji lepoti. To je eno tistih svojstev, ki dajejo iejf ugled organizaciji, to je ena tistih sil, ki vodijo J. S. K. Jednoto vedno naprej in navzgor. IZ URADA GL. TAJNIKA NA GREGORJEVO ALI VALENTINOVO Tvoja roka, moj otec, zemlje mi lepoto odpirala in — čudo za čudom — zavese prirode odstirala; ti kazal si njiv mi plodove, sprovajal me v les, razkladal skrivnosti glasov in družine dreves, in vedela sva, kje kosi mladijo, kje drozdi, kod divji mož hodi, kje vile se skrivajo v gozdi. Na Gregorjevo — otec, še veš? — se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so! (Oton Župančič). Razpis izrednega asesmenta. Ker se primankljaj v dva in tridolarskem razredu bolniške podpore vedno veča, je glavni odbor sklenil, da se razpiše v razred za §2.00 dnevne bolniške podpore $3.00 izrednega asesmenta na člana za mesec februar; v razred za $3.00 dnevne bolniške podpore se pa razpiše stalni izredni assement po §5.00 od člana. V razredu za $3.00 bolniške podpore smo imeli stalni izredni asesment že od meseca avgusta 1927, toda kljub temu se v tem razredu primanjkljaj vedno veča, zato ni preostajalo drugega kakor izredni asesment zvišati. Od izrednega asesmenta so izvzeti člani, ki so zavarovani v razredu za $1.00 dnevne bolniške podpore in neenakopravni člani in članice. Dalje so od izrednega asesmenta izvzeti vsi novi člani za prvih 60 dni po pristopu. Joseph Pishler, glav. tajnik. -------o------- KAJ MORE RAZISKOVALEC DOŽIVETI (Nadaljevanje iz 1. strani) med seboj, da postanejo tudi sami deležni njihove mogočnosti. Pobrali so jim najbrže njihove inštrumente, brez katerih ne morejo naprej in jih drže v gostoljubnem vjetništvu. In tako morda sedi polkovnik Fawcett s svojima dvema tovarišema na pragu primitivnega wigwama in neprostovoljno igra boga. Vse naokoli so manjši wigwami, malo proč pa velikanski pragozd. Indijanski vojniki hodijo na lov, ali se vadijo streljanja s puščicami, njihove žene pa na odprtih ognjiščih pražijo meso tapirjev in opic. Beli bogovi so dobro založeni s tapirjevo in opičjo pečenko, pa tudi iguano-vih jajec, praženih mravelj in gosenic in svežega sadja dobe za posladkati. Da ne uidejo, je vedno čuječe na straži četa mladih deklet. Polkovnik Fawcett je izkušen dovolj, in ve, da bi bilo v takem položaju nesmiselno poskušati z begom, posebno ker ni nobene večje plovne reke v bližini. Igra se torej bogove s svojima tovarišima in dovoljuje, da jih domačini častijo s svojimi čud-.limi plesi in ceremonijami. Pri tem pa upajo vsi trije bogovi, da pride rešilna ekspedicija in jih zopet privede med navadne ljudi. Vodja rešilne ekspedicije G. M. Dyott bo skušal izgubljene raziskovalce najti s pomočjo letal. Morda se mu to posreči, morda ne. Ako ekspedicija ne bo imela uspeha in so izgubljeni raziskovalci v resnici še živi med divjaki, morali bodo pač še bogovati za nedoločen čas v srcu brazilskih pragozdov. -------o------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) družin štrajkarjev in par milijonov brezposelnih delavcev v krajih, kjer ni štrajka. * Ne vem, če je res ali ne, ampak slišal sem, da biva v naši naselbini pesnik, ki je nedavno spisal brošurico “mokrocvetečih rožic poezije”, da se izrazim s Prešernom. Za Božič je nekate re izvoljence obdaril s patentiranimi kopijami Pegazove ihte. Med obdarovanimi je bil tudi neki moj prijatelj, in ta revež toži, da ga od takrat neprestano trebuh boli. Dolži seveda tiste krilatice, ki bi rade bile pesmi, pa niso.| In k vsem znanim zdravnikom hodi po preskripci-jo za “njega”, pa vse nič ne izda. * Prihodnji torek, če ne bom preveč busy, bom dostojno obhajal svoj god, ker se zavedam, da sem se mnogokrat skazal vrednim svojega patrona. Kaj bi tajil in vihal nos, če je pa britka resnica. Sicer pa imam dosti soimenjakov, naj že to javno priznanje ali pa ne. I second that! (Op. stavca). A. J. T. DOPISI. Conemaugh, Pa. Slovensko pevsko in izobraževalno društvo Bled je zadnji mesec razposlalo svoje člane pobirat prostovoljne prispevke v pomoč stavkarjem. Nabrali smo lepo svoto $269.10, kar je zelo lepo za naselbino kot je Johnstown. V imenu stavkar-jev najlepša hvala! Veselica, ki jo je naše društvo priredilo v pomoč stavkarjem, je na žalost zelo slabo izpadla. Nekaj so seveda krive slabe razmere, nekaj pa je tudi pripomoglo društvo Naša Sloga, kateremu se na tem mestu najlepše zahvalimo. Najlepša hvala društvu sv. Alojzija, ki je prepustilo dvorano za to veselico brezplačno. Hvala tudi Glasu Naroda, ki je priobčil oglas brezplačno. Cisti dobiček na veselici je bil $20.25. Prostovoljnih prispevkov in na veselici skupno $289.35. Na Lloy-dell, Pa., smo poslali $120. Na South Fork smo poslali $30. Vsem s pripombo, naj razdele med najpotrebnejše Slovence. Priloženo vam pošiljam ček za $69.35, kar vključite v fond stavkarjev za J. S. K. Jednoto. Na S. N. P. Jednoto smo poslali $70. (Cek za $69.35 prejel in odposlal na glavni urad J. S. K. Jednote. Urednik). Rojakom v Johnstownu na-znajamo, da se je tukaj organiziral odbor, ki bo pobiral za stavkarje. Pobirali bodo vse, obleko, živila in sploh vse. Lokalni gospodarji gledališč so obljubili, da bodo priredili polnočno predstavo v pomoč stav-karjem. Katerim je mogoče, naj pazijo na to in se udeležijo, če je mogoče. Obenem naznanjamo, da bo naše društvo priredilo dne 18. februarja “Leap Year” in ma-škeradno veselico. Dekleta pridite, imele boste enkrat priliko da boste ve vpraševale za ples. Maskam se bodo delile nagrade, zato pričakujemo velike udeležbe. Ce ni kakega imena priobčenega, naj se zglasi na tajnika društva “Bleda.” Prispevali so: Slovensko pevsko in izobraževalno društvo Bled je darovalo $15. Po $5 so darovali: John Pajk, Anton Gabrenja, Viktor Navinšek, Frank Nograšek in Frank Jančar. Po $2: John Vičič, John Kukovič, Joe Zupančič, Peter Vindiš in John Potokar. Po $1.50: Ana Travnik. Po $1: Joe Turk, Anton Rovanšek, John Ceglar, Lojz Star-mec, Joe Ule, Frank Svete, Lojz Božič, Martin Birk, Anton Birk, Blaž Brezovšek, Matija Krebel, Andrej Urbas, Matija Šergan, Joe Brezovec, Mary Culkar, Joe Starmec, John Jančar, Albina Mrak, Štefan Mrak, William Travnik, Frank Pušnik, Anton Gostinčič, Karol Princ, I. Starmec in Mary Fine. Po 75 centov : Frank Dremek Po 50 centov: Mary Svobo- da, Mary Škufca, Frank Zajc in Anton Špendal. Skupaj $79.25. Nabiralca za Conemaugh, Pa.: Mrs. Ana Potokar in Mr. •John Jančar. Franklin in Bon Air: Darovali so: Po $5: Frank Bevc in Anton Stritaf, Po $3: Matija Černetič. Po $2.50: Frank Pristave. Po $2: Anton Urbas, Joe Okički, Lojz Cvelbar, Joe Luzar, John Tomc in Frank Turšič. Po $1.50: Lojz Ceglar in Andrej Ivančič. Po. $1: Rudolf Ošaben, Mihael Milkovič, Jakob Govekar, Frank Martinčič. Ii0.jz Benčina, Frank Capudar, Andrej Hom-leski, Andrej Uga, Joe Hudoklin, Joe Končan, Anton Zorc, Štefan Zabric, John Svete, Anton Turšič, John Jakobe, John Milavc, Joe Bregar, Peter Bukovec, Matevž Stražišar, Mihael Krofina, Mrs. Groznik, John Bizjak, Anton Turšič, John De- želan, John Medle, Matija Pristave, Anton Peršin, Frank Pristave in Joe Medle. Po 50 centov: Mrs. John Kapler, Mrs. Debevc, Ana Govekar, Mihael Ošaben, Frank Drobnič, Mihael Rok, Jeni Končan, Andrej Drobnič, Jakob Smrado, Frank Krajc in Vincenc Konchan. Po 30 centov: Anton Gar- mek. Po 25 centov: Jeni Škr- bec, Antonija Zalar in Joe Petrovčič. Skupaj $66.05. Nabiralca po Franklinu in Bon-Air: Mrs. Albina Mrak in Mr. Frank Jančar. Park Hill in Wood Valley: Darovali so: Po $2: Frank Podboj, Jakob Gabrenja, Mary Zabric, Frank Zupančič, Lojz Rovanšek in Mihael Rovanšek. Po $1.50: Frank Kus in Ja- kob Smrekar. Po $1: John Jernejčič, Joe Modic, Gregor Cekda, Matija Turšič, Jarni Lovko, Anton Mele, Gašper Petrovčič, Joe Urbas, Joe Volk, Frank Kušar, John Zupančič, Anton Semič, Jakob Gabrenja Jr., Jakob Kus, Frank Šuštaršič, John Turšič, Martin Jager, Vid Rovašek, Mrs. Štefanija Zupančič, John Janežič, Frank Kobal, John Brezovec, Anton Rovanšek Jr., Vid Rovanšek Jr. in Joe Rovanšek. Po 80 centov: Anton Cuk. Po 50 centov: Mihael Vajg- nar, Adolf Krasna, Lojz Martinčič, Frank Petrič, Jennie Kus, Ignac Špendal, Mrs. Frances Zupančič in John Kolar. Skupaj $44.80. Nabiralca: Miss Pavlina Travnik in Mr. Joe Zupančič. Moxham, Pa. Darovali so: Po $2: Joe Požar, Frank Pavlačič in Martin Lovko. Po. $1.50: John Saksek. Po $1: John Korelc, John Mivc, John Vidmar, Anton Zakrajšek, Mihael Derjani, Frank Fiket, Jurij Raspotnik St.,’ Lojz Kosmač, Andrej Vidrih, John Gabrenja, Gregor Olesni-cer, John 1’olanc, Leopold Bevc, Anton Kolar in Frank Korelc. Po 75 centov: Jeni Dimeč. Po 55 centov: Matevž Novšak. Po 50 centov: Jakob Snaj- dar, L. F. Stravasnik, Joe Miklavčič, Anton Okmar, Joe De-želan, Anton Logar, Frank Var-tar, Frank Prosen, John Bevc, Anton Zore, Lojz Bevc, John Kobal, Martin Bajc, Anton Medvešek, Anton Pucel, John Duehnik, Rudolf Granda, John Stušek, Joe Kavšek in Mrs. Justina Žnidaršič. J’o 40 centov: Frank Belihar. Po 25 centov: Frank Koče- var in Ix>jz Bevc. Po 20 centov: Jakob Suhodolnik. Sku- paj $34.90. Nabiralca po Moxham: Mrs. Mary Nograšek in Mr. Lojz Rovanšek. Cambria City, Morrevilie, Coop-ersdale, Tannersville, Johnstown. Darovali so:' Po $5: Joe Vivoda. Po $2: William Pleskovič, Jerry Seljan, John Bumbač, Gregor Hreščak in Adolf Udovič. Po $1: Anton Sinkovič, Ivan Ribarič, Rudolf Franetič, Marko Piskurič, Mike Thomas, Jerry Semerl, Frank Gal, Lojz Gal, Joe Golop, Frank Klučar, Frank Rovan, Frank Martinčič, Anton Zalar, John Hribar, John Jerasa, Mary Thomas Frank Mikulič, Lorene Turšič, John Klučar, John Kuzma, Peter Podbevšek in Joe Draksler. Po 75 centov: Frank Slabe. Po 50 centov: Matija Peč- jak, Anton Jance, Anton Skubic, Joe Gal Sr., Mrs. John Bombač, Frank Gunde, I. E. Keiper, C. Paskovich, Martin Banič, Anton Lunka in Frank Mikuš. Po 30 centov: George Črnič in Francis Hribar. Po 25 centov: Neimenovan. Skupaj $44.10. Nabiralci: Mrs. Josipina Jugoslovanska Katol. Jednota Inkorporirana 1. 19^ Ustanovljena 1. 1898 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. p Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave.i Duluth, Minnesota. „ „i. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban* Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col0, 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošil)atj® naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pr.c.} sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnlsK spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izPr membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave’’ Cleveland, Ohio. J Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan0 za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z^Ia tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P. obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani članicami. It ttUd; i® I Ufei ^8 ^bi i*d£ “lii) *&ji| hi Mi ‘n. Ch %\ »e 10 S Si s vai liij Špendal, Miss Pavlina Bartol, Mr. Anton Rovanšek in Mr. •John Brezovec. Za slovensko pevsko in izobraževalno društvo “Bled:” John Jančar, tajnik. Aurora, 1*1. Društvo sv. Jerneja, št. 81, •J. S. K. Jednote priredi na soboto večer 18. februarja letno maškaradno veselico v svoji lastni dvorani. Vstopnina 50 centov; ženske so proste vstopnine, oziroma katere niso maskirane. Vstopnice sem poslal vsakemu članu na dom v številu, kakor sem mislil, da mu jih zadostuje. Plačate jih pri redni seji 19. februarja z asesmen-tom; na večer veselice se ne bo pobiralo denarja za vstopnice, kakor običajno. Ker bo zgorej omenjeni večer poln zabave in razvedrila za mlado in staro, zatorej v tem smislu apeliram na vse člane našega društva, kakor tudi na ostalo slovensko občinstvo iz naše naselbine, da pridete nas posetit in se zabavate z nami. Prav gotovo vam ne bo žal, če pridete, fakt je, čim večja udeležba, tem večja nam bo zabava vsem skupaj. Zadnja redna seja je odločila, da se da štirim najbolj pomenljivim maskam nagrado. Torej na noge slovenska mladina iz Aurora; pokažite, kateri ali katera se zna najboljše napraviti in odnesti prvo nagrado. Oh sure, da ne boste suhih nosili grl po naši dvorani, na izbero bomo imeli kalifornijsko okrepčilno kapljico in ječme-novca se nam tudi ne bo manjkalo. Seveda prigrizek bomo tudi imeli, brez jedila se ne pije lahko. Igral nam bo slovenski petčlanski orkester iz Jolieta, 111. Ker bo godba prve vrste, naj bi bila še udeležba takšna, kakor še nikoli poprej. Ker sem že pri pisanju, naj opozorim vse one člane, ki ste zavarovani za $2 bolniške podpore, da imate za plačati $3 izrednega asesmenta. To je samo za mesec februar. Tisti člani, ki so plačali asesment za naprej, so prošeni, da doplačajo izredni asesment. Člani, ki so zavarovani za $1 bolniške podpore, ne plačajo izrednega asesmenta. Na veselo svidenje 18. februarja zvečer v dvorani društva sv. Jerneja, št. 81 J. S. K. Jed-note. Anton A. Verbič, tajnik. ■ Jedn»f haela, št. 27 J. S. K. p društvo št. 109 S. S. P. v j. 'j\r društvo Bratje Miru, .A S. N. P. Jednote. Na ornem seji je bilo sklenjeno, da l1!1' dijo imenovana društva no veselico na večer 28. J' iv S: % V, arja 1928, in da se čisti c^- ček pošlje v pomoč štr»J čim premogarjem. Vsak omen pvuivfcmjuu. ■ ppl j jenih treh društev ) s ‘tl^ !8t, '*) % »h ■C Ji S, ®hi i’ ti % S % M M \ kHi %l V voj0 kratkem času izdala ve^: knjigo “Ameriška >- g|cd^{ Vsebina bo približno ^ m nova, na zadnji v otwiua — />v Zgodovina Slovenske^ftlL Zveze in podrejenih P^jji ^ trjena pravila S. ž- ^’'Q0 koristni nasveti za £°' (Dalje na 3. «‘rfl: sP0U fli) O1 * v* Ji £ f (Na,, I)0PISI. levanje iz 2. strani) ^anki> lepe pove-o n° ^rugo zanimivo čti-, JVUdi angleški del za * 'no- Sploh se hočemo atve red' iška pre- LVft« non} .las' ! P? ali ™iti h k in ’• ^ako zammi- ffesk?Kt1na knjiga’ tla si 3° ... . oela vsaka zavedna a fužina. p* nam mogoče to knji- velikem obsegu in U °Zlni» pobiramo seve- ®£lase. Ker bo to prva ■>ii hjj^^ških Slovenk n bo i p &sj v .z.a njo veliko, bodo ^ ynjeJ' gotovo imeli velik ' .. /CG^o veliki množini se 'e^nd razPe^a^° gotovo v 4 He h ln °k°^c*’ zaostajanj Odo druge naselbine, V °na’ Sheboygan, Mil-H' to' ’ ^ueblo, Colo., nv ln.n-> Barberton, O., (jpoijl y ‘n Stelton, Pa., In-^n^-’ Detroit, Mich., \ sUrJge naselbine. Prav k t ej aPelira na vse tešijo 1 kr°vce, obrtnike in *5iti o^06’ ^a gredo nabi-na roko s tem, vatli° SVoj' oglas. A ko se (j , 'v1(! oglasi nobena na-igj ZeHte imeti oglas v ahk° vprašate za ce-^Podpisano. Članice .UVQ ,fenske Zveze se bo-ifv4i ' azale hvaležne vsem 3di# Jem g tem, da bodo njih ^i,'‘Poročale, kajti kdor se gotovo stri- t. *! ienie" pr$ \ dobi' ajl# ? i ’ *'! 2* ieJ' iien.11 , *ldiC!e- !C f M1 ■ iS. •edi * a se , tu i" 'e*' j(ii '"S ’ U vec t ta k SiŽev, lieb> tajnica to ne matice S. ž. Z. ' ^ St, Chicago, 111. • %di Chisholm. Minn. :J jr l,goslovani v Chis- da nudi vam feb 86 Pošteno razveseli-,^/Uarja 'n sicer Sokol-|.° bo priredilo veliki - '°“Scapinove zvija- la „r^anjih. Ta igra je ), a 250 let (24. maja 'it, v1 Vedno mlada in za-*i i1;(Sel>'na igre se da raz-/4jl*{/!*’ arte”> kot Pre' z ^1/^nec. že antična S' } k g2tla sl>-igo-lopova in ^o pozni potomec ii' ■ocy lieti •oža tin ll0t> 19- in'Ji#« )®1. t® t!? °b k r 0 sl v ler°vem času ni ^it^kriik, ampak ne-domači učitelj Aov* °četov, ki je skr-V ^aginjo. Spadalo siiieGK,’, je ime' vsak ti te; svojega slugo. Kre so sledeči: j'io Jnulemožen meščan “*»>, B«ka. '° 1 »ilfSov “in (Oktav). »’ft "Ž il/ lito.1” ‘5 idei0^ ’r,ez ^jeme. Na Kington School ^H01^0 društvo po- South Omaha, Neb. Skupno veselico v korist štrajkujočim premogarjem priredita tu Srbsko podporno društvo in hrvatsko podporno društvo sv. Petar i Pavao, ods. 101 H. B. Zajednice na večer 18. februarja v Srbski dvorani na 30. in “S” cesti v South Omahi. Vsi Slovenci in Slovenke še vljudno vabijo, da se omenjene veselice gotovo udeleže, ker čisti dobiček je namenjen v pomoč štrajkujočim premogarjem. Dobra dela usmiljenja so lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči. Ako mi kot delavci le malo občutimo usmiljenje do svojega bližnjega, ne bo nobeden South Fork, Fa. Meni ne gre v glavo, kako je to, da čim manj je dela, tem več je bolnikov. Jaz sodim, da v tem času ne more biti mnogo članov poškodovanih pri delu, ker večinoma doma sedijo, ali pa delajo le po polovico časa. Pa je kljub temu toliko bolnikov, da se Človek kar za glavo prime, ko pogleda v glasilo in vidi koliko izrednega asesmenta je za plačati. Jaz bi priporočal tistim “bolnikom iz navade,” ki mislijo, da morajo vsako leto nekoliko dobiti iz bolniške blagajne, da za enkrat prizanesejo, posebno nam stavkarjem. To je za tiste, ki smo zavarovani za $2 podpore, hud udarec, namreč plačati kar tri dolarje naklade na mesec. Priporočal bi tudi bolniškim obiskovalcem, da bolj pazijo na bolnike in se‘ držijo strogo po pravilih. Nihče naj se ne boji zamere in nihče naj ne prizanaša simulan-tom, saj tudi oni nam ne prizanašajo. Meni se zdi, da slaba plača, malo dni dela, mali prehlad in velika podpora, to producira največ bolnikov. Seveda član, ki je v resnici bolan, je opravičen do podpore, saj zato je pri organizaciji; toda ni dvoma, da so med nami tudi simulanti in radi teh največ trpi bolniška blagajna. Spominjam se, ko sem bil še član neke druge organizacije, ki danes kot taka več ne eksistira, in sem šel obiskat bolnika v torek. Ko me je vprašal, kdaj bom zopet prišel, sem odgovoril, da v soboto. Mož pa je na to pripomnil, naj rajše pridem v petek, ker v soboto se bo že zdravega javil. Posledica tega je bila, da sem ga jaz zapisal kar tisti dan za zdravega, ker je po mojem najboljšem prepričanju tudi bil, in tako so n111 odpadli trije dolarji. Glede nekega drugega člana prej omenjene organizacije se spominjam, da ga je zdravil za revmatizem zdravnik, neki brivec mu je pa na nekake rožice kri puščal. Dotični bolnik je dejal, da me bo iz hiše vrgel, če bom pri seji dejal, da ni prav, ker ga brivec zdravi. Jaz sem pa sodil, da če je bolnik toliko pri moči, da me more čez prag vreči, bo tudi že lahko delal. In taki-le se nedvomno dobijo marsikje in izkoriščajo našo blagajno. — Pozdrav! Anton Rukše, član društva št. 36 J. S. K. J. Lorain, O. Vsej slovenski javnosti v naši naselbini se naznanja, da jim hoče Gospodinjski klub Slovenskega Narodnega Doma prirediti zadnjo predpustno zabavo v mali dvorani na pustni torek 21. februarja. Odrasli in otroci v maskah dobrodošli. Posebna razvedrila in “free lunch” je pripravljen za omenjeni večer. Izvrstna godba na meh in banjo, igrata Anzelc in Fr. Jakopin. Ker je to zadnja veselica, na kateri se še pred postnim časom lahko razveselimo, in veste, da so ženske vedno brez denarja ter ga ni nikoli dovolj, ker je vedno kaj treba za v kuhinjo ali po domu. Enkrat lonec luknjo dobi, krožnik se razbije, kuhalnica se zlomi, rešeto popušča, predpasnik se strga, cunja se zasmodi, ker nesreča nikdar ne počiva in se nič zastoju ne dobi. Pridite, razveselimo se še enkrat ter s skupno močjo bo še nekaj preostalo za prepotrebne gospodinjske potrebščine. Dobrodošli in na svidenje na veselo zabavo na pustni torek. Pa ne mislite, da samo plešemo. V naše naj večje iznenade-nje je bil obisk koncerta v nedeljo 12. februarja nad vse pričakovanje dober. To se more reči tudi glede izvršitve programa. Samo prekratek je bil, ker človek bi kar naprej poslušal take speve in tako godbo. Smo ga pa s plesom potegnili, da je bilo vsega zadosti. Pozdrav! V. Kumše. no. Priporočam pa, da rojaki ne izročajo podpor za štrajkarje nepoznanim ljudem, ako se isti ne izkažejo z verodostojnimi listinami, da so upravičeni ko-lektati v to svrho. Večkrat se je že zgodilo, da so si nepošteni ljudje svoje lastne žepe polnili na račun usmiljenih src. Da so štrajkujoči premogarji v resnici potrebni vse mogoče pomoči, o tem ni nobenega dvoma. Mnogi nimajo niti najpotrebnejšega kruha, obleke, strehe in celo niti zdrave pitne vode. Nedolžni otroci gladujejo in prezebajo in bodo morda vse življenje trpeli na posledicah tega. Nedavno sem prejel pismo od neke članice iz Rentona, v katerem popisuje obžalovanja vredni položaj štrajkarjev in njih družin. Trikrat sem vzel pismo v roke, predno sem ga mogel pre-čitati, ker so mi solze zalivale oči. Tudi jaz sem siromak, star že 63 let, imam družino in sem že nad eno leto brez dela; torej si lahko predstavljate, da so mi življenska sredstva pošla. Toda tako nesrečen in reven vendar nisem, kot po štrajku prizadete družine, ker me nihče ne goni izpod strehe in imam vsaj zdravo pitno vodo. Torej, rojaki in rojakinje, kjerkoli bova jaz in sobrat Martin Jankovich, skupno ali posamezno potrkala na vrata, ne odprite samo vrat, ampak odprite tudi srca. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet, če je sto družin, ki ne morejo darovati več kot en cent vsaka, bo zneslo to en dolar in bo pomenilo nekaj kruha ža stradajoče otroke rev nih štrajkarjev. Z bratskim pozdravom Anton Zidanšek, tajnik dr. št. 174 JSKJ Sharon, Pa. V POMOČ .ŠTRAJKARJEM. — Vsem rojakom ih rojakinjam v tej okolici naznanjam, da smo pri društvu Sloga, št. 174 JSKJ na kratko razpravljali o pozivu sobrata glavnega predsednika, da skušamo vsi po svojih močeh pomagati premogar-skim štrajkarjem in njih družinam, ki se nahajajo v veliki bedi. Blagajna našega mladega društva je bolj pri slabem zdravju, čemur nismo krivi mi, ampak slabe delavske razmere. Sklenili smo torej pooblastiti dva moža, ki naj obiščeta rojake v tej okolici z nabiralnimi polami. Takega posla nihče rad ne vzame, ker ne pomeni samo dela in skrbi, pač pa ,ie treba pri nabiranju prostovoljnih prispevkov tudi marsikatero grenko požreti. Ta - posel sta končno sprejela sobrata Anton Zi danšek ■ in Martin Jankovich. Obiskala bosta vse tukaj šne rojake, društvene seje raznih društev, krstije in druge vesele družbe in bosta hvaležno sprejeto vsak najmanjši dar v podporo štrajkarjev. Imela bosta od društvenih uradnikov podpisane in z društvenim pečatom potrjene nabiralne pole, na katere se bodo zapisala imena darovalcev in darovane svote. Manj kot en cent ne vzameta. Vsaka svota, začenši s 25 centi in naprej bo priobčena v listih ,manjše svote pa skupno. Če nam bodo zamo-gli uredniki raznih listov dati dovolj prostora, bodo se tudi manjše svote priobčile z imeni posameznih darovalcev. Darovi, nabrani v veselih družbah in drugih večjih skupinah, se bodo na licu mesta prešteli in vpisali na nabiralne pole, tako, da bo vsak darovalec lahko zagotov ljen, da bodo darovi prišli na pravo mesto. Tem potom apeliram na može in žene, fante in dekleta, da prispevajo v - La človekoljuben namen po svojih zmožnostih. Malokateri je tako reven, da ne bi mogel utrpeti par centov, skupno pa bo potrebnim stavkarjem in njih družinam dosti pomaga- Sharon, Pa. Dne 5. februarja se je vršila redna mesečna seja društva Sloga, št. 174 JSKJ, ki je bila dobro obiskana. Bilo je precej presenečenja in razburjenja radi izrednega asesmenta, ki je bil razpisan za mesec februar. Za prizadete je bil to res hud udarec, posebno ker niso pred seje ničesar čitali o tem v glasilu. Neki družinski oče, ki ima šest članov v našem društvu, je kar malo čudno pogledal, ko je dobil komaj za eno cigaro iz dvaj-setaka. Seveda ni godrnjal, kakor tudi drugi člani niso, samo presenečeni so bili, ker pred sejo niso ničesar znali o izrednem asesmentu. Mi smo prepričani, da je bil glavni odbor primoran razpisati izredni asesment, kajti če je gotov bolniški sklad izčrpan, ga je treba zopet napolniti, toda morda bi bilo boljše, da bi se izredni asesment v manjših zneskih raztegnil na več mesecev. Dobro bi bilo tudi, da se razpis za prihodnji mesec priobči v zadnji izdaji Nove Dobe prejšnega meseca. Vsaj tistim, ki obdržujemo seje prvo nedeljo v mesecu, bi bilo s tem ustreženo. Sicer ne misli naše društvo s tem kritizirati ukrepov gl., od-bora, ampak izraža le svoje su gesti je. Tistim, ki niso bili navzoči na naši zadnji seji, sporočam tem potom, da se je naša društvena veselica preložila za po Veliki noči. Vzrok temu je, ker ima gospod Pust predolge noge in se nam je prehitro približal. Naši delničarji so pa še mladi in sc? nas prehiteli ter dvorano oddali, Tukajšnim igralcem se pa tudi ni zdravo zameriti, ker so vseh zvijač polni in še učijo se jih. Celo nekaj naših članic bi nam radi pobrali, in gledajo najbolj po mladih — kot vsak. Morda se kako pobotamo, če ne, se pa pritožim na gl. urad, da nam pošlje glavnega predsednika na pomoč. On bo že znal red napraviti, čeprav je tudi sam sodeloval pri takih igrah, ko je bil mlad. (Say, ta-le je pa malo prehuda celo za predpust. Jaz poznam glavne predsednike vseh večjih slovenskih jednot in zvez in vem, da ima JSKJ najmlajšega. In če bi bil med temi možaki kakšen kontest, in bi bile ženske sodnice, prav malo dvomim kdo bi bil zmagovalec. Op. urednika). Zdaj pa je možak in zmožen ter priljubljen predsednik naše vrle J. S. K. Jednote. Sicer pa je bil možak na svojem mestu, kar ga jaz poznam in to je že precej dolgo. Vsekakor upam, da nas bo pose-til na naši društveni veselici, ki jo priredimo po Veliki noči. In pričakovali bomo tudi več drugih naših prijateljev iz Pittsburgha. Mi pa od naše strani zagotavljamo, da bomo storili vse, da bo naše mlado društvo v tem letu toliko napredovalo, da bo poslalo lahko dva delegata na letošnjo konvencijo, če bo vsak posamezni član skušal v tem oziru nekaj storiti, je gotovo, da bomo dosegli zaželjeno število. Člani, povejte kandidatom, da je glavni odbor vpošteval našega in drugih društev prošnjo in dovolil prosto pristopnino tudi za leto 1928, in sicer za oba oddelka. Priporočam tudi, da vzamejo člani v roke pravila in da se kmalu prične z razpravami o pravilih na sejah, da nas čas ne prehiti, kakor nas je predpustna veselica. — Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! Anton Zidanšek, tajnik dr. št. 174 JSKJ. Bishop, Pa. Tem potom obveščam člane društva Napredek, št. 161 JSKJ, da je bil na seji 15. januarja izvoljen nov odbor kot sledi: Predsednik Anton Vrček, R. D. 3, Box 42; tajnik in blagajnik Anton Maslo, R. D. 3, Box 27; zapisnikarica Jennie Supančič, R. D. 3, Box 78. Vsi v McDonald, Pa. Društveni zdravnik je dr. O. S. Kocher, Bridge-ville, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne pri sosestri Ani Supančič. — Z bratskim pozdravom Anton Maslo, tajnik. -------o------ RAZPRAVE O PRAVILIH NEKOLIKO NASVETOV K RAZPRAVAM O PRAVILIH Vsi dopisniki, ki se odločijo javno razpravljati o izpremem-bi ali izboljšanju naših pravil, naj bi v prvi vrsti vpoštevali, da ima pisana beseda lahko vse drugačne posledice kot izgovorjena. MarsiJmj se včasi lahko reče, kar ne bi bilo priporočljivo zapisati. Dobro bi bilo dalje, da vsak dopisnik vpošteva sledeče: — Z lepo besedo se da mnogo več povedati in dosti več doseči kot z robatostjo, zmerjanjem ali zasmehovanjem. Dostojna razprava, opremljena s stvarnimi argumenti, im-ponira tudi nasprotniku. O vseli dopisnikih, ki posežejo v razpravo, bi morali soditi, da jim je pri srcu dobrobit in napredek Jednote; četudi se naša mnenja križajo, s tem še ni rečeno, da imajo naši oponenti slabe namene. Osebnosti ne spadajo v noben dostojen list, najmanj pa v glasilo bratske podporne organizacije in v razprave o pravilih. Pri razpravah o pravilih organizacije, v kateri smo vsi bratje in sestre, naj bi se polagalo večjo važnost na to kaj je pisano, kot kdo je pisal. Glasom obstoječih pravil se ne more niti priporočati in hvaliti, niti napadati ali zasmehovati nobene politične ali verske skupine. Dopisniki naj izvolijo tudi vpoštevali določbo glavnega odbora, katera je bila sprejeta na polletni seji. meseca julija 1027, in glasom katere sme vsak član v glasilu razpravljati o eni in isti točki pravil samo dvakrat. Ta sklep jr glavni odbor osvojil zato, da bodo mogli priti do besede vsi člani, ki bodo želeli razpravljali o pravilih. jaz najprej nekoliko omeniti o tem. Dosedaj se je delalo v tukaj šnih pi^mogovih rovih precej dobro, in sicer zadnjih pet mesecev. Sedaj proti koncu zime se pa pričakuje več počitnic, kajti to je stara stvar, da premogovne družbe na pomlad ne rabijo toliko premoga za trg kakor po zimi. Kot član J. S. K. Jednote hočem se nekoliko oglasiti tudi k razpravam o pravilih. V prvi vrsti bi priporočal, da prihodnja konvencija, oziroma delegacija prihodnje konvencije spremeni jednotino ime. Principi in pravila J. S. K. Jednote nikakor ne odgovarjajo imenu kot ga ima. Jednota kot taka ni katoliška, niti protikatoliška, ampak je samo jugoslovanska bratska podporna organizacija. Ime, ka-koršno je zdaj, ni prav nič privlačno. Dvomim, da privabi tisti “K” kakšnega vernega člana v naše vrste, ker pravila nimajo ničesar skupnega z istim. Marsikdo pa bi postal član Jednote, če ne bi ga ime že od daleč odbilo. Pa niti ni treba, da bi bil tak človek brezverec, samo proste roke hoče imeti kot član podporne organizacije. Prepričan sem, da je za rast J. S. K. Jednote, kot se je pokazala zadnjih par let, v veliki meri odgovorna njena nepristranost, njeno nev-mešavanje v verske in politične zadeve. Gotovo bo tudi v korist organizaciji, če še ime spremenimo tako, da bo v skladu s pravili. Po mojem najboljšem prepričanju nam tisti “K” v imenu prav nič ne koristi, v napotje nam pa hodi marsikdaj pri pridobivanju novih članov. In mi moramo v prvi vrsti gledati na to, kar pomaga k rasti in napredku in skušati odpraviti vse, kar jo zadržuje. Precej važen problem je tudi bolniška podpora. Po mojem mnenju naj bi se ista plačevala po odstotnikih. Naprimer, ako je član pri Jednoti eno* ali dve leti, naj bi se mu plačalo le toliko in toliko odstotkov. Ali pa naj se tridolarski sklad popolnoma odpravi. — To so glede teh zadev moji kratki nasveti. — Pozdrav! K. Erznožnik, član dr. št. 58 JSKJ. Red Lodge. Mont Mislim, da je to prvi dopis iz te naselbine v listu Nova Doba. Torej upam, da uredniški koš ne dobi poželjenja po njem. Ker skoro vsak dopisnik poroča o delavskih razmerah, hočem tudi Slickville, Pa. Ker je zdaj čas za razprave o pravilih, sem se tudi jaz namenil podati svoje mnenje. Delo prihodnje konvencije naj bi bilo v prvi vrsti kar največ zadovoljiti članstvo. Mnogo kritiziranja se sliši tako na društvenih sejah kot v pogovorih med posameznimi člani glede te neljube naklade. Da pa moremo to reč dobro urediti, je seveda treba dobro premisliti in dati dober nasvet članstvu, kakor tudi delegatom prihodnje konvencije. Ena glavnih točk konvencije bo bolniška podpora in izplačevanje iste. Po mojem skromnem mnenju bi bilo najboljše, naj bi se lestvica glede plačevanja, kakor tudi delitev bolniške podpore uredila po proračunu. Na kratko povedano, naj bi se glede tega uvedel tak ali podoben sistem kot ga ima SNPJ. Mnogo članov JSKJ je tudi pri prej omenjeni organizaciji, torej jim je dotični sistem znan. Seveda bo kdo rekel, da tisti ali podoben sistem ne odgovarja bratstvu. Ako pa malo dalje pogledamo, moramo priti do zaključka, da bo podoben sistem moral prej ali slej priti v razpravo in veljavo pri vseh podpornih organizacijah, sicer nas bodo vedno vznemirjali izredni asesmenti. Ako pa hočemo biti bratje, res pravi bratje, in podpirati drug drugega, imamo dosti prilike to storiti na več načinov. Morda bi bilo umestno ustanoviti si močen sklad izrednih podpor, za katerega naj bi sc razpisal potreben asesmont in bi služil v podporo našim onemoglim in neozdravljivim članom. Ako pogledamo sedanji pre-mogarski štrajk, vidimo dosti prilike za bratstvo. Društva, posamezni člani in. vsak, ki se za-, (Dalje na 4. strani) “W" I T 4* OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. (Nadaljevanje) “Prav dobro,” je rekel zdravnik. “Sedaj pa, ako je Jakcu prav, hočemo odpreti zavoj,” in položil ga je pred se na mizo. Zavoj je bil sešiti in zdravnik je moral po svoje zdravniško orodje in razrezati šive z zdravniškimi škarjami. V zavoju ste se nahajali dve stvari—knjiga in zapečaten papir. “Predvsem si ogledamo knjigo,” je opomnil zdravnik. Sodnik in jaz sva radovedno gledala preko njegove rame, ko jo je odprl—dr. Livesey me je namreč prijazno povabil bližje od stranske mize, kjer sem sedel, da bi tudi jaz vžival veselje iskanja. Na prvi strani je bilo samo nekoliko besedi napisanih, kakor jih utegne storiti človek s peresom v roki zaradi vaje ali za kratek čas. Na enem mestu so bile iste besede kot v tetoviranem znamenju: “Domišljija Billa Bonesa”; dalje je bilo tam: “Mr. W. Bones, krmar.” “Nič več ruma.” “Pri Palmu Keyu ga je dobil,” in nekoliko drugih odlomkov, večinoma posamezne in nerazumljive besede. Nisem si mogel kaj, da ne bi postal radoveden, kedo je bil pač oni. ki “ga je dobil” in kaj je bil “ga”, ki ga je dobil. Nož v hrbet najbolj gotovo. Naslednjih deset ali dvanajst strani je bilo napolnjenih s čudno vrsto zapiskov. Tu se je nahajal na enem koncu vrstice zaznamovan čas, na drugem pa vsota denarja, kakor v navadnih računskih knjigah, vendar mesto vsacega pojasnila samo neenako število križev med obema. Dne 12. junija 1745 n. pr. je bilo očividno treba izplačati nekomu vsoto sedemdeset funtov šterlingov in tukaj se ni nahajalo nič drugega kakor šest križev v pojasnilo vzroka. Na nekoliko mestih je bilo pridoda-no tudi ime kraja, kakor “Pri Caracasu,” ali samo označen j e zemljepisne dolžine in širine, kakor na. pr. G2° 17’ 20”, 19° 40”. Ta zapisnik je obsegal dobo skoraj dvajsetih let in vsota posameznih zapisnikov je naraščala s časom in na koncu je bila po petih ali šestih napačnih seštevanjih navedena cela vsota in pridodane te-le besede: “Premoženje Bonesa.” “Tega ne morem razumeti,” je rekel dr. Livesey. “Stvar je vendar jasna kakor beli dan,” je zavpil sodnik. “To je računska knjiga onega hudobnega psa. Vsote so lopovov delež in kjer se je bal dvoumnosti — vidite, je pristavil v pojasnilo kaj. “Pri Caracasu” n. pr.; vidite tukaj so pri onem obrežju zajeli kako nesrečno ladjo. Bog se usmili ubogih ljudi, ki so bili na njej.” “Tako je,” je rekel zdravnik. “Sedaj vidiš, kaj se pravi biti popotnik. Da! In vsote postajajo vedno večje, kot vidite, cim je stopal višje v službi.” Malo drugega se je nahajalo v knjižici kakor nekoliko zapiskov o legi krajev na praznih listih proti koncu in tabela za preračunjavanje angleškega, francoskega in španskega denarja na skupno vrednost. “Varčen človek!” je vzkliknil zdravnik. “Tega niso mogli prevariti.” “Sedaj pa,” je rekel mirovni sodnik, “drugo stvar.” Papir je bil na več mestih zapečaten z naprstnikom kot pečatom, morebiti z ravno tistim naprstnikom, ki sem ga jaz našel v kapitanovem žepu. Zdravnik je z največjo skrbnostjo odprl pečate in iz zavoja je padel zemljevil nekega otoka, z zemljepisno dolžino in širino, globočino vode, imeni gričev in zalivov, večjih in manjših, in z vsako podrobnostjo, ki bi jo utegnil potrebovati, ako bi hotel ob njegovem obrežju varno zasidrati ladjo. Bil je kakih devet milj dolg in pet širok; imel je obliko, bi dejal, po konci stoječega debelega zmaja, ter je imel dve zavarovani luki, v sredi pa se je nahajal grič, zaznamovan z imenom “Daljnogled”. Nahajalo se je tudi nekoliko dodatkov iz poznejših časov, pred vsem pa trije križi z rdečim črnilom—dva na severni strani otoka, eden na jugozapadni, in poleg tega poslednjega napisane z istim rdečim črnilom in z majhno, lično pisavo, zelo različna od kapitanovih ležečih črk, te-le besede: “Večji del zaklada tukaj.” Zadaj na drugi strani je ista roka napisala sledeče opazke: “Visoko drevo, greben Daljnogleda, eno točko od SSJ proti S.” “Otok okostja, IJI proti I.” “Deset čevljev.” “Srebro v palčicah se nahaja v severnem skrivališču; najdeš ga na strmini vzhodnega malega griča, deset niti južno od črne skale z znamenjem na njej.” “Orožje se lahko najde v peščenem griču; S točka severnega zaliva, I in eno četrtino S.” “I. F.” To je bilo vse; vendar je navdalo mirovnega sodnika in dr j a. Liveseya z velikim veseljem, n^jsi je tudi bilo kratko in meni nerazumljivo. “Livesey,” je rekel mirovni sodnik, “na mestu zapustiš svojo borno prakso. Jutri odidem v Bristol. Tekom treh tednov — 'dveh tednov — desetih dni — bomo imeli najboljšo ladjo, gospod, in najbolj izbrane mornarje Angleške. Ti boš imeniten kabinski deček, Jakec, vi, Livesey, ste ladjin zdravnik, jaz pa admiral. S seboj vzamemo tudi može kakor so Redruth, Joyce in Hunter. Imeli bomo ugodne vetrove, hitro vožnjo in niti najmanjše težave najti kraj in denarju na kupe, da se bomo valjali v njem in se igrali ž njim vse čase kasneje!” “Trelawney,” je rekel zdravnik, “jaz grem z vami, in jaz sem porok za to, da se vse dobro izteče, in Jakec tudi in delali bomo čast podjetju. Samo en človek je, ki se ga bojim!” “In' kdo je to?” je zavpil sodnik, “imenujte mi tega psa, gospod!” “Vi sami,” je odgovoril zdravnik, “kajti vi ne morete brzdati svojega jezika. Mi edini vemo o tem papirju. Oni ljudje, ki so v današnji noči napadli gostilno — drzni, obupni ljudje gotovo — in drugi, ki so ostali na ladji, in še več drugih, to smem reči, ne daleč proč, so vsi popolnoma prepričani, da pridejo do tega denarja. Nikdo izmed nas ne sme biti sam, dokler nismo na morju. Jakec in jaz ostaneva med tem časom skupaj; vi pa vzemite Hunterja in Joyca, ko pojdete v Bristol; pred vsem pa: nihče ne sme ziniti besedice o tem, kar smo našli.” “Livesey,” je odvrnil mirovni sodnik, “vi imate vedno prav. Molčal bom kot grob.” (Dalje prihodnjič) Jaroslav Hasek: Dobri vojak Svejk med svetovno vojno. (Življenje in Svet). (Nadaljevanje) švejk ga je potisnil k sebi; pijanec je pozabil na vlak in jel posnemati razne živalske glasove. Najbolj mu je prijalo petelinovo petje in njegovo kikirikanje je zmagoslavno odmevalo po ulici. Ves ta čas je švejk ravnal ž njim brezobzirno strogo. Ka-darkoli se je kurat pripravljal, da stori kako škodo, ga je švejk sunil pod rebra, da se je mož topo sesedel in nagni! glavo na blazino. Proti koncu vožnje se je lotila vojnega kurata huda melanholija. Jel se je jokati in vpraševati švejka, ali je ime) mater? “Usmilite se me, ljudje božji,” je vpil iz kočije, “sam samcat se mostal na svetu.” “Ne delaj mi sramote,” ga je opominjal švejk, “takoj bo vsakdo spoznal, da si se ga na-kregal.” “Jaz nisem ničesar pil, tovariš,” je odvrnil vojni kurat, “sem docela trezen.” Strumno je vstal in zasaluti-ral: “Ich melde gehorsamst,^ Herr Oberst, ich bin besoffen.” “Kakor goba sem poln,” je ponovil desetkrat zaporedoma s čuvstvom popolne brezupnosti. Obrnivši se k švejku ga je jel moledovati: “Vrzite me iz avtomobila, čemu neki me vozite?” Vsedel se je in momljal: “Okoli lune se delajo kolobarji-” Bruhnil je v grohot, trenutek na to pa je apatično zrl v Švejka in pravil: “Dovolite, gospod, kje neki sem vas že videl? Ali niste bili na Duna- ju? Morda pa se poznava iz semenišča?” Nekaj trenutkov ga je zabavalo recitiranje latinskih verzov, ki so mu blodili v spominu: “Aurea prima satast aetas que vindice nullo.” “Dalje oa ne gre,” je rekel, “vrzite me vendar iz avtomobila. Zakaj me ne pustite? Saj si ne bom storil nič žalega!” “Gospod,” je dejal trenutek na to, “dragi prijatelj, prilepite mi zaušnico.” “Eno ali več?” je vprašal Švejk. “Dve.” “Nate jih . . .” Vojni kurat je glasno štel zaušnice in se je blaženo cmeril, ko jih je dobival. “Taka-le reč mi prav dobro de,” je pravil, “je koristna tudi želodcu, da lažje prebavlja. Dajte no še enkrat.” “Srčna hvala!” je vzkliknil, ko mu je švejk brez obotavljanja izpolnil željo. “Zdaj sem popolnoma zadovoljen. Raztrgajte mi telovnik, prosim.” % Izražal je najrazličnejše želje. Tako si je želel, da naj mu švejk zvije nogo ali ga praska; hotel je, da mu ostriže nohe in izruva sprednje zobe. Prihajale so mu mučeniške težnje; predložil je, da mu Švejk odrobi glavo in jo zavilo v vrečo zaluči v Vltavo. -.Nato je žlobudral o raznih tekmah in prešel kmalu na ba^ let. “Ali plešete čardaš?” je vprašal švejka. “Ali pa medvedji ples? Takole . . .” Hotel je poizkusiti, kako je poskočen in se je zvalil na švejka. ki mu je do dobra pokazal svoje sposobnosti za rokoborbo in ga potlej šiloma posadil na sedež. “Nekaj hočem!” je vpil vojni kurat, “pa se ne morem domisliti, kaj. Mar vi veste, kaj hočem?” Povesil je glavo v popolni resignaciji. “Pa kaj mi je do tega, kar hočem,” je rekel resnobno, “in tudi vam, gospod, ni nič do tega. Saj vas niti ne poznam Drzni ste, gospod, da me tako srepo merite s pogledi!” Za hip je postal bojevitejši. Poizkusil je zopet navaliti na Švejka. Le-ta ga je bil kaj hitro umiril, preverivši ga o svoji popolni fizični premoči. Nenadoma je vojni kurat nedol žno vprašal: “Kaj je danes: pondeljek ali petek?” Bil je tudi zvedav, je-li december ali julij in je sploh pokazal nenasitno radovednost: Ali ste oženjeni? Ali radi jeste gorgonzolo? Ste-li imeli doma stenice? Kako vam ka,i gre ? Tudi sicer je njegova žlobudrava zgovornost še bolj narasla. Pravil je, da je dolžan za jahalne škornje, bič in sedlo. “Zares, tebe sem pa že nekje videl!” je vzkliknil sredi tega izbruha dosti neslovih besed. Skušal je švejka objeti in ga s svojimi zaslinjenimi ustnicami poljubiti. “Saj sva hodila v isto šolo.” “Ti srček ti,” je pravil nežno in gladil lastno nogo; “kako si zrasel, odkar se nisva videla. To najino svidenje odtehta vse dosedanje muke.” Dobil je pesniški zanos in je jel govoriti o povratku v solnčni sij srečnih obrazov in veselih src. Potlej je pokleknil in jel moliti, pri čemer ga je prijel blazen grohot, ki mu je dušil besede v grlu. Ko so se ustavili pred njegovim stanovanjem, ni bila lahka reč, dobiti kurata iz kočije. “Saj še nismo doma!” je vpil in rohnel. “Na pomoč! Ugrabiti me hočejo! Jaz moram še dalje z vozom.” Moža so'v pravem pomenu besede potegnili iz kočije kakor kuhanega polža iz odlivka. Zdelo se je, da ga bodo pretrgali, s tolikšno močjo se je bil zaplel z-nogami pod sedež. Pri tem se je na ves glas smejal, rekoč: “Pretrgali me boste, gospodje.” Pa sta ga vendarle privlekla po stopnicah v stanovanje in ondi vrgla kakor klado na divan. Pravil je, da ne bo plačal avtomobila, ki ga ni bil naročil. Dobre četrt ure je trajalo, preden so ga bili preverili, da ni bil avto, marveč kočija. “Vi bi me radi prevarili,” je ugovarjal in podremano upiral oči zdaj v švejka zdaj v koči-jaža. “Saj smo, vendar prišli peš.” Tedajci pa se ga je na mah lotila brezmejna velikodušnost; vrgel .je kočijažu denarnico in rekel: “Kar vse si vzemi, ich kann bezahlen. Ni mi do krajcarjev.” Pravilno bi bilo, da mu ni bilo do šestintrideset krajcarjev, zakaj več jih v denarnici ni bilo. Na srečo je bil kočijaž dovolj nezaupljiv; preštel je novec in je jel govoriti o klofutah. “Pa jih daj,” je rekel vojni kurat korajžno, “mar misliš, da jih ne vzdržim? Pet tvojih prenesem brez nevolje.” V kuratovem telovniku je našel kočijaž petkronski novec. Vzel ga je in odšel, pre-k lin ja j e svojo usodo in vojnega kurata, ki ga je za par bornih grošev toliko časa zadržal. Vojni kurat se je počasi uda-jal spancu, a medtem je že koval neke načrte: obljubil je Švejku svojo sestro, ki je ni imel. Naposled je čvrsto zasmrčal. V lepem vremenu je dobro pregledati na vrtu grmičje in drevesa, če ni na njih zalege rjavih moljev in gosenic, če uničimo ta gnezda zdaj, obvarovali bomo vrt velike škode. Ako -v tem času odrežemo par vejic forsytije ali rmenih zvončkov (yellow bells) in jih potak-nemo v vazo na oknu, napolnjeno seveda z vodo, bodo cvetni popki kmalu pognali in se razcveteli. Cvetje v tem času je zelo dobrodošlo. Priporočljivo je koristnim pticam, ki prezimujejo pri nas, včasi postreči z drobtinicami, zrnjem in različnimi odpadki jestvin. Ptice rade ostanejo v bližini krajev, kjer je dosti živeža in nas bodo v poletju za našo naklonjenost bogato odškodovale z uničevanjem škodljivih mrčesov. Regrat na vrtu nam je v zgodnji pomladi navadno prav dobrodošel kot zdrava salata. Poleti pa povzroča mnogo neprilik na vrtnih tratah. Razkosati'se tako, da skoro uniči travo in skoro nemogoče ga je odpraviti, če se je vdomačil na vrtni trati. Kdor hoče imeti lepo, gosto trato pri hiši, seveda ne bo trpel regrata med travo. Zelo dober način za uničiti regrat je baje z gasolinom. Samo par kapljic gasolina se kane v srce regrata in v nekaj dneh se posuši do najnižjih korenin. Paziti pa je treba, da se ob enem ne polije trava, ker gasolin uniči vsako rastlino. --------o------- del, preden sem pristopil, kakšno je ime organizacije, in mislim, da je to vedel tudi vsak drngi član ob pristopu k temu ali drugemu krajevnemu društvu. Ustanovitelji so dali organizaciji tako ime in nam se ga ni treba sramovati. Mislim tudi, da bi spremenitev imena povzročila precejšne stroške. Val. Vidmar, član društva št. 145 JSKJ. \ Kaj se ljudje pogovarjajo. Dr. Carney Landis z wesley-ske univerze je želel pronajti o čem se ljudje največ pogovarjajo na cesti. Ure in ure jo poslušal pogovore mimoidočih na cestnih vogalih v New Yorku, v Columbusu, O. in v Londonu, Anglija. Iz mnogoštevilnih pogovorov je povzel, da ameriški možje govore med seboj največ o “biznesu” in denarju. Ameriške ženske se med seboj pogovarjajo o moški ženski in ženski modi, o sebi in drugih ženskah. Moški med seboj in ženske med seboj imajo v Londonu precej podobne pogovore kot v Ameriki. Ameriški moški govore z ženskami o športu in nakupovanju; Anglež pa govori z žensko o sebi, o ženskah in o obleki. Angleži se v svojih pogovorih skušajo prilagoditi ženskam, ameriške ženske pa se zanimajo za moževo trgovino in podobno. V splošnem je našel dr. Landis več raznovrstnosti v pogovorih v Angliji kot v Ameriki. ----------------o------- DOPISI. (Nadaljevanje iz 3. strani) veda bratstva, podpira svoje tovariše, ki se borijo za svoj obstanek-in tudi za boljše življen-ske pogoje nas vseh. Kdor pa ljubi le samega sebe, takemu je bratstvo deveta briga in se ne bo vnemal zanj ne na en, ne na drugi način. Ime organizacije ni glavno vprašanje. Organizacija, oziroma podporno društvo more biti dobro pod enim ali drugim imenom. Glavni urad J. S. K. Jednote naj bi se premestilo v Cleveland, ki je najbolj v sredini jednoti-nega delokroga in najbolj pripravno mesto za bodoče konvencije. Sem tudi proti vsaki združitvi bodisi z eno ali drugo organizacijo. Frank Medvešek, član društva št. 143 JSKJ. SKUPNA POTOVANJA Ako sle namenjeni v stari kraj, boste najbolje potovali, ako se pridružite enemu izmed naših skupnih potovanj, ki se bodo vršila kot sledi: 1. Velikonočno potovanje — 17. marca — na najnovejšem in najhitrejšem parniku Francoske linije — ile de France. 2. Majniško potovanje — 28. aprila — tudi na največjem in najmodernejšem parniku Francoske linije — Ile de France. 3. Tržaško potovanje — 6. maja — na novem in hitrem parniku Saturnia, ki rabi samo 12 dni do Trsta. 4. Poletno ali glavno potovanje — 9. junija — zopet na slavnem Ile de France. Poznejša skupna potovanja bodo pravočasno naznanjena. Lahko potujete tudi po kaki drugi liniji ali z drugi;n parnikom. Mi za-stopamo vse važne linije in vam lahko postrežemo v vsakem slučaju. V vašo korist je, da se čim prej prijavite ter si tako zagotovite dober prostor in nam omogočite pravočasno preskrbo potrebnih pravic itd. Za cene, vozni red in druga pojasnila se obrnite na SLOVENSKO 15ANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAKK 455 W. -12d St. New York, N.Y. Imam na zalogi že LUBASOVE vseh vrst in modelov, ■# dve ske, kranjske in chrOff ne; tri in krat, trikrat uglašene. štirivrstne. Štiri*1* in ko’- goto" Imam na zalogi tudi čeke, glasove, nove mehove in druge P°- i(f dele. Cene harmonik3® znatno znižal. Pišite po cenik D6' ALOIS ŠKULJ ^ 323 Epsilon Pl., BrookJJ* ■ Edini zastopnik I” ‘‘'“'zdr*1 I.UBASOVIH HARMONIK Državah III# JiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiHisi1'"11 | Lepe | tiskovine E „ zn vaša društva, **[(<# S posameznike, za v v3f|fl — ne prireditve dobit | po nizkih cena^ S , jjj, = r prvi Hlovenaki Jinj) j|f< karni y Zjed. drz» p l»' “ dobite ob vsakem nesljivo in | točno postrežbo Se priporočam ff jakom, trgovcem zil ,jy^ 5 like. Prevzamem« kot najmanjša del®- I Ameriška Doffl^ A** ?1 Vi- sle Joj Jol Prv 'k iiat i: 6117 St. Clair CLEVELAND, °’ IZŠEL JE Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1928 Cena s poštnino vred 50«* Naročite ga pri: GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAS NA# NAJSTAREJŠI NB0S& SLOVENSKI DNfr‘ V AMERIK^ ^ Je najbolj razširjen 9 v**ii, list v Ameriki; don^S nje svetovne novosti, jo izvirna poročila iz rev^‘ vine; mnogo šale in P manov najboljših pK8 Pošljite $1-$, in pričeli ga bom« Vs* pisma naslovih i GLAS NAR0',' >*■ *t>. 82 Cortlandt St., N«* ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar j* 4905 Butler Street, Pittsbur* ^ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, ®Pfji(D vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi z* ^ stari kraj. Pišite ali pridite osebno. VRTNARSKI NASVETI Kmalu bo tu čas, ko bodo ne-številna življenja, ki zdaj spe pod rjavo rušo, pogledala na dan. Za enkrat pa še vse spi. Vrtni trati in grmičem pa je še vedno čas dati nekoliko gnojila. Dober je pregnit hlevski gnoj, a še boljša je kostna moka. Topeči se sneg i11 gorak pomladni dež bo dovedel gnojilo h koreninicam rastlin- RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR ■eV> Ir fit*' Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko spadajoče posle. , Qb'°' 933 E. 185th St. Cleveland, ik<; ct1 Največja in najetarejša slovenska zlatarska trgovina v Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in rad in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, Hollsopple, Pa. Kakor je razvidno iz raznih dopisov v našem glasilu, se je zdaj pred konvencijo zopet začelo razpravljati glede pravil in tudi o spremembi imena naše Jednote. Tudi jaz želim objaviti moje mnenje. Ne vidim nobenega vzroka, da bi se spreminjalo ime, oziroma, da bi se izraz “katoliška” nadomestil s čim drugim. Jaz sem prej ve- • lif Velikonočni skupni izlet v Jugoslavijo in ^a priredimo s parnikom “PARIS” u dne 24. marca 1928 (1. A. M.) zi ,1 o Potniki bodo imeli tedaj spremljevalca, ki jih bo spremljal s .«•■!} K ledni bo na to, da bodo vsi udobno potovali ter skrbel za vso P , CENA VOZNEMU LISTU III. RAZREDA <1 do Ljubljane ........................................... $114.67, tja . * nH/,nJ ...................................$103.50. tja 11: y Kdor je namenjen potovati, naj se čmiprej pi’>JaV du Trsta IZLE? II. SKUPNI AL! MAJSKI s parnikom “PARIS” priredimo dne 12. maja 1928 (1. A. M.) ,n ji* Tudi tedaj bo prideljen potnikom spremljevalec skozi do i'.lr'1 roko v vseh ozirih. Kdor se je vdeležil naših dosedanjih skup prepričal, da se tedaj najbolj udobno in brezskrbno potuje. SAKSER STATE BAN*, Cortlandt ELCO THEATER - ELY, MIN v V nedeljo in pondeljek 19. in 20. februarja nastopi “NJEN DIVJI OVES” (Her Wild Oat) Coll*eI' sliki Tu pokaže Colleen Moore svoje najboljše sliki. Ne zamudite je! z in oz s s ?v, fv; S n \ %, S s s s h \ s s s \ *ic % \ \ v< > S K