1 STUDI J	I
• KNJIŽNICA j
! V CELJU
Leto VII.	Hrastnik, 2. 7. 1971
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Franc, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
Pogovor novinarja Milana Vidica s predsednikom skupščine občine Hrastnik
Tovariš predsednik, kako občinska skupščina in vi osebno o-cenjujete dosedanji družbenoekonomski razvoj Hrastnika s posebnim ozirom na izvajanje dosedanjega srednjeročnega razvojnega programa? S čim ste bolj, s čim ste manj zadovoljni?
Skupščina občine Hrastnik je v prvi polovici letošnjega leta obravnavala in ocenjevala rezultate, ki jih je hrastniška družba dosegla v svojem razvoju v času od leta 1966 do 1971, na dveh sejah. Doseženi rezultati, če upoštevamo objektivne možnosti v slovenski in jugoslovanski družbi v tej dobi, so v poprečju zadovoljivi. Zadovoljivi so predvsem, ker sta tako gospodarstvo kakor tudi o-stale dejavnosti v občini bistveno presegla postavljene planske naloge. Bistveno preseganje zastavljenih nalog je predvsem posledica hitrih sprememb v cenah, šele nato rezultat poslovnih uspehov. Kljub ugotovitvi, da so doseženi rezultati zadovoljivi, pa je skupščina opozorila na nezadovoljiv razvoj posameznih podro-
čij. Prva ugotovitev se nanaša na neprimerno strukturo gospodarstva. Ves razvoj zadnjih nekaj let je pokazal, da nismo uspeli v občini dobiti nobene nove dejavnosti, v kateri bi zaposlili predvsem žensko delovno silo.
Druga ugotovitev se nanaša na stagnacijo stanovanjske izgradnje. Kljub jasnim predpisom o izločanju namenskih sredstev za ta namen, so bile zastavljene naloge na področju družbene gradnje stanovanj dosežene le s 33 %. Na področju indvidualne gradnje pa je bil zastavljeni plan 100 % realiziran.
Področje družbenega standarda je v tem času doživelo precejšnje pozitivne spremembe, med katerimi je najpomembnejše, da smo v dobri meri realizirali program modernizacije cestnega omrežja in urejevanja okolice pri stanovanjskih in poslovnih objektih. Končno je bil zgrajen tudi Delavski dom, avtomatsko kegljišče in še nekateri drugi objekti, ki prispevajo k boljšemu počutju občanov.
Naši občani že precej vedo o prizadevanjih občinske skupščine, njenih organov in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij za sanacijo plazov. Kljub temu pa jih zanima, če bi jim lahko na straneh našega tovarniškega glasila povedali, kaj ste še ukrenili, da bi se trajnejše preprečila nevarnost drsenja zemljišč, kot tudi, ali ste prepričani, da bo mogoče v bližnji prihodnosti odpraviti večje in širše zaplinjevanje in zastrupljanje ozračja, torej nadloge, ki hudo pestijo del naših delovnih ljudi in občanov.
Občinska skupščina je spričo izredno kritične situacije, ki jo povzroča drsenje zemeljskih plasti, sprejela program sanacije plazov, v katerega so vključene tudi nekatere republiške institucije (vodni, cestni sklad, sklad Borisa Kidriča itd.).
Ta program je srednjeročnega značaja in je torej vezan na daljši čas in na precejšnja finančna sredstva, zaradi česar se pojavljajo pri njegovi realizaciji določena odstopanja. Poleg tega pa se
s tem problemom ukvarja posebna strokovna komisija, ki v skladu s finančnimi možnostmi proračuna sanira najbolj pereče točke na ogroženih območjih.
Z namenom, da se v čim večji možni meri prepreči drsenje zemeljskih mas, je skupščina občine sprejela odlok o prepovedi obdelovanja posameznih področij, vendar je taka odločitev precej neugodno vplivala na razpoloženje vrtičkarjev. Prepričani pa smo, da bodo občani spoznali, da je takšna odločitev v prid celotni občinski skupnosti in bomo odlok tudi v bodoče izvajali.
Področje onesnaženja ozračja s plini in sajami, je poseben problem, ki tare občane, predvsem tiste, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Seveda povzroča to neugodno stanje tudi škodo na o-stalih nepremičninah in celo zdravju ljudi in živali.
Tudi na tem področju se je občinska skupščina močno angažirala, čeprav na žalost vseh prizadetih vidnih rezultatov ni.
Enako kot za sanacijo plazov je (Dalje na 2. strani)
Ob občinskem in rudarskem prazniku 3. juliju in Dnevu borea 4, juliju delovnemu kolektivu Steklarne in vsem občanom čestitajo
Skupščina občine Hrastnik Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL
Občinski sindikalni svet Zveza združenj borcev NOV Občinska konferenca ZMS
Krste Crvenkovski, Stane Dolanc in Andrej Marinc v Hrastniku
Na povabilo komiteja občinske konference ZKS sta se pred kratkim mudila v Hrastniku člana izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ, Krste Crvenkovski in Stane Dolanc. Z njima je bil tudi sekretar sekretariata CK ZKS, inž. Andrej Marinc. Ugledni gostje so najprej obiskali naše podjetje, kjer so jih direktor tovarne Jože Klanšek, Martin Mlinar, inž. Maks Mrcina in dragi seznanili z razvojem Steklarne in predvsem z gospodar jenem v zadnjih nekaj letih in letos ter njenimi načrti za
prihodnje. Tega pogovora so se udeležili tudi hrastniški druž-beno-politični delavci: predsednik skupščine občine Brane Milinovič, sekretar komiteja občinske konference ZKS Milan Babič, predsednik občinske konference oziroma izvršnega odbora občinske konference SZDL Viktor Malovrh, predsednik občinskega sindikalnega sveta in drugi.
Ugledni gostje so se predvsem zanimali za letošnje poslovanje podjetja v okviru politike uresničevanja stabilizacijskih ukre--
Pogovor s predsednikom občine Hrastnik
(Nadaljevanje s 1. strani) tudi za to področje naročena posebna študija, ki jo pripravlja Hidrometeorološki zavod v Ljubljani in ki bo temeljila na konkretnih meritvah onesnaženosti ozračja v dobi 18 mesecev.
Reševanje na tem področju je izredno zamotano in zahteva dobro mero potrpežljivosti prizadetih. Prvi rezultati meritev onesnaženosti bodo posredovani javnosti, po zagotovilu Hidrometeorološkega zavoda, ob koncu meseca.
Prepričani smo, da bo omenjeni zavod našel strokovno in sprejemljivo rešitev tudi za to nadlogo, ki nas tare odkar obratuje termoelektrarna Trbovlje I, posebno pa še po pričetku obratovanja TE II Trbovlje.
Tu je potrebno pripomniti, da bo občinska skupščina v bodoče, če bodo doseženi ustrezni sporazumi s posameznimi onesnaževalci, zahtevala od TE II Trbovlje, da izpolni vse obveznosti, ki jih je sprejela ob izdaji gradbenega dovoljenja za ta objekt.
Strokovne in druge službe skupščine snujejo predlog novega razvojnega programa nadaljnjega razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Kje bo poudarek, čemu posvečate posebno pozornost, česa se bo treba najprej lotiti?
Srednjeročni program razvoja občine za čas od 1971 do 1975 mora posvetiti posebno pozornost modernizaciji proizvodnje v obstoječih delovnih organizacijah, vzporedno s tem pa odpiranju novih delovnih mest, ki jih bo zahtevala sodobnejša proizvodnja.
Na področju negospodarstva so pred nami težavne naloge, kajti v tem času moramo zgraditi potrebne šolske in varstvene prostore tako v Hrastniku kot na Dolu pri Hrastniku, končno bomo morali poskrbeti za kopališče, ki je že vrsto let kamen spotike med občani.
Posebno odločno pa bo moralo b'ti delovanje vseh odločujočih faktorjev pri realizaciji urbanističnih načrtov Hrastnika in Dola, ker bomo morali intenzivirati stanovanjsko izgradnjo.
Ali ste optimist ali pesimist glede na možnosti, da bi v Hrastniku v primernem času dogradili, se pravi, dokončno usposobili zdravstveni dom za njegov na-
men? Kaj predlagate v zvezi s tem?
Čas, v katerem živimo, zahteva od nas, da nismo pesimisti, temveč, da stvari obravnavamo predvsem realno in pri tem upoštevamo dane možnosti. Prej omenjeni srednjeročni program bo nedvomno zajel tudi nadaljnji razvoj zdravstvene službe v občini.
Že srednjeročni program razvoja do leta 1971 je predvideval gradnjo B faze zdravstvenega doma, vendar do njene realizacije iz objektivnih razlogov ni prišlo.
Potrebe po tovrstnih večjih kapacitetah so že sedaj očitne in lahko pričakujemo le še njihovo stopnjevanje.
Menim, da danes ni umestno konkretno govoriti o možnostih nadaljevanja gradnje zdravstvenega doma, da pa je očitno, da bo ta zadeva morala biti v bližnji bodočnosti naša skupna skrb in da bomo potrebna finančna sredstva lahko zbrali, ko bodo za to ustvarjeni pogoji.
Občinski praznik Hrastnika je vedno priložnost, da se obrnete na občane. Kaj bi jim povedali ob letošnjem, kaj pričakujete oct njih, na katere zadeve bi jih želeli posebej opozoriti, pa naj si bodo to ugodne ali neugodne?
Ob letošnjem občinskem prazniku 3. juliju se moram v imenu skupščine v prvi vrsti zahvaliti našim delovnim ljudem, delovnim organizacijam in samoupravnim organom, ki so v preteklem letu pokazali polno mero družbene zavesti, ko so prispevali potrebna sredstva za zgraditev Delavskega doma in ko so s svojimi prispevki in delom prispevali k urejevanju cest in okolice ob ob-iektih po krajevnih skupnostih. Želel bi, da bi takšen odnos vladal tudi v prihodnjem letu. ko bo skupščina potrebna še večie pomoči. kajti pred nami je obdobje stabilizacije, ki bo nedvomno zahtevala od slehernega proizvajalca in občana določene napore. Prav v tem neugodnem času pa smo sj zadali nalogo, da pričnemo z eradnio šole v Hrastniku in na Dolu in tudi, da končno le dobimo v občini nov obrat, ki bo dal zaposlitev okrog 150 ženam.
Prepričan sem, da bomo s skupnimi napori in prizadevanji uspeli spremeniti življenjske pogoje tako, da bodo iz leta v leto boljši.
pov in za probleme, s katerimi se srečuje naše podjetje pri tem. Jože Klanšek je uvodoma govoril o poslovni politiki zadnjih nekaj let in pri tem orisal stanje v tovarni neposredno po vojni, se
izvažajo več kot tretjino svoje letne proizvodnje. Zdaj prodaja blaga na konvertibilna območja ni tako rentabilna in stimulativna, kot bi morala biti, predvsem če upoštevamo, da Steklarna ne-
Od leve proti desni ing. Andrej Marinc, Krste Crvenkovski, Stane Dolanc, Babič Milan, Viktor Malovrh in Klanšek Jože
dotaknil rekonstrukcije in modernizacije podjetja, nato pa je beseda stekla o prizadevanjih kolektiva za uresničitev letošnjega proizvodnega in finančnega oziroma poslovnega načrta. Krste Crvenkovski je spoznal kvalifikacijsko strukturo našega kolektiva, politiko nagrajevanja, se seznanil z delom samoupravnih organov in vlogo družbenopolitičnih organizacij, predvsem ZK. Razprava je seveda posegla tudi na uveljavljanje našega podjetja v mednarodni menjavi. Naši predstavniki so opozorili svoje goste na težave in probleme, s katerimi se srečujemo v izvozu in poudarili, da bi kazalo prodajo našega blaga v tujino bolj stimulirati, kar zdaj zaradi nenehnih podražitev surovin in reprodukcijskega materiala ni primer. Steklarna je zainteresirana za povečan izvoz, so menili naši predstavniki, vendar pričakujemo, da bodo zvezni organi kmalu sprejeli nov zunanjetrgovinski in devizni sistem, ki bosta morala bolj stimulirati predvsem vse tiste kolektive, ki
katere surovine in reprodukcijski material plačuje celo za 200 % dražje kot prej.
Krste Crvenkovski je dobil odgovor tudi na nekatera druga vprašanja, zlasti o razvoju hrast-niške občine, njenih načrtih za prihodnje, politiki občinske skupščine v zvezi s stabilizacijo gospodarstva, izgradnjo stanovanj in objektov družbenega standarda. Njegovo zanimanje je veljalo problemom zaposlovanja, strokovnega in družbenopolitičnega ter ekonomskega izobraževanja, politiki vzgoje in izobraževanja, kulture, delovanju ZK v občini in njenih organizacij. Krste Crvenkovski je opozoril, da se pripravljamo na nadaljnjo vsebinsko reorganizacijo pa tudi na drugačno organiziranost ZK, predvsem v delovnih kolektivih, o čemer je razpravljal izvršni biro predsedstva CK ZKJ pred tem, ko se je mudil v Hrastniku. Inž. Andrej Marinc je v svojem izvajanju opozoril na slovenska stališča glede našega nastopanja na (Dalje na 3. strani)
Član Izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ Krste Crvenkovski se je zanimal za delo kolektiva
KRSTE GRVENK0V8KI, STANE DOLANC IN ANDREJ MARINC V HRASTNIKU
kratkem času in da je dokazala, da jugoslovanski narodi sprejemajo tak koncept, kot je bil predložen, ne glede na nekatere dopolnitve in dodatne predloge, ki so jih dali posamezniki in skupi-
di. Ustavne spremembe so odraz doseženega družbeno-ekonomske-ga in samoupravnega razvoja naše jugoslovanske družbene skupnosti. Vsakršni poskusi podcenjevati doseženo realnost, so napač-
Pogovor v našem podjetju je bil zelo sproščen. Gostje so se zanimali za vsa področja delavskega upravljanja, tehnološki napredek itd.
ne v javni obravnavi teh ustavnih dopolnil. Krste Crvenkovski se je najdlje zadržal pri vlogi ZKJ v ustavnih razpravah. Opozoril je, da, naša partija ni v celoti izpolnila svoje idejnopolitične vloge, ker je v nekaterih primerih premalo odločno obsodila poskuse vnašanja šovinizma v javno razpravo, in namesto da bi bila v ofenzivi, se je pogosto znašla potisnjena v obrambo, ko je morala pravzaprav braniti ustavna dopolnila, namesto da bi z ofenzivno akcijo izpričala svojo idejnopolitično moč in enotnost.
Po besedah Krste Crvenkovske-ga ustavne spremembe omogočajo resnično krepitev državnosti in suverenosti vsake republike, vsakega naroda in narodnosti v jugoslovanski skupnosti, vendar se bo morala ZKJ odločno boriti tudi za to, da bomo ustavna dopolnila dejansko izpolnili v vsakdanji praksi. Nevarno je, je poudaril Krste Crvenkovski, zanašati se na to, da bodo ustavna dopolnila po sprejetju sama od sebe zaživela. Kdor koli misli tako, mu je treba povedati, da je v hudi zmoti. Idejno politični boj za dejansko izvajanje vseh ustavnih sprememb se šele prične in ZKJ bo morala na tem področju izpričati, da je avantgarda našega delavskega razreda in delovnih Iju-
V drugem delu svojega izvajanja je Krste Crvenkovski spregovoril o tem, kaj je razpravljal Izvršni biro predsedstva CK ZKJ v Beogradu v zvezi z pripravami na drugo konferenco ZKJ, ki bo jeseni. Na njej bodo, kot je znano, posvetili največjo pozornost nadaljnji vlogi ZKJ, njeni organiziranosti in utrjevanju njene afe cijske sposobnosti za nadaljnje delo. Krste Crvenkovski je dosti govoril o vlogi republiških organizacij ZK in ZKJ kot celoto. Opozoril je, da ostaja ZKJ monolitna avantgardna organizacija, ki jo republiške organizacije ZK ne samo dopolnjujejo, marveč so njen sestavni del. Ugotovil je tudi, da bo treba ZK na terenu oziroma v občinah in delovnih skupnostih reogranizirati. Spet bo treba ustanoviti organizacije ZK v podjetjih, kjer bodo morale prevzeti nase še širšo in večjo odgovornost.
Krste Crvenkovski je v svojem izvajanju med drugim poudaril trdno odločenost predsedstva in izvršnega biroja CK, da na drugi konferenci temeljito pretresemo vsa odprta vprašanja v zvezi z nadaljnjo idejno politično vlogo
Zadovoljni, s tistim kar so videli, odhajajo naši gostje iz tovarne
ni in se nam utegnejo hudo maščevati. Prav zavoljo tega ima ZKJ še tembolj pomembno nalogo in dolžnost, ki pa jo bo opravila samo v nenehnem dialogu, v krepitvi demokratičnega centralizma in z jasno idejnopolitično usmeritvijo vsega njenega članstva.
in dejavnostjo jugoslovanskih komunistov, da jo še bolj oborožimo za njeno sedanjo vlogo in dolžnost, k vsemu temu pa morajo bistveno prispevati vsi komunisti v pripravah na ta delovni dogovor. Krste Crvenkovski je tudi odgovarjal na nekatera vprašanja udeležencev.
tujih tržiščih. Dejal je, da smo v Sloveniji vsestransko zainteresirani za tak zunanjetrgovinski in devizni sistem, ki bo omogočil našim podjetjem enakopravnejše nastopanje v mednarodni menjavi oziroma v mednarodni delitvi dela. Slovenski predlogi so bili doslej pri izdelavi novih deviznih oziroma zunanjetrgovinskih sistemov deloma že upoštevani, treba pa bo še nekaj razprav, da bi sprejeli tudi nekatere druge. Kasneje sta si Krste Crvenkovski in inž. Andrej Marinc ogledala naše proizvodne in druge obrate. Ugotovila sta dejanski napredek, se u-stavila ob avtomatskih strojih za proizvodnjo stekla, kjer ju je inž. Maks Mrcina nadrobno seznanil s tehnološkim in proizvodnim postopkom teh naprav, kasneje pa še z delom v drugih obratih.
Isti dan popoldan so ši Krste Crvenkovski, Stane Dolanc in inž. Andrej Marinc ogledali . še podjetje »Sijaj«, s katerim naša tovarna poslovno-tehnično sodeluje, nato pa je imel Krste Crvenkovski pogovor s hrastniškim političnim aktivom, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja iz Trbovelj in Zagorja ob Savi.
Milan Babič sekretar obč. komiteja ZK Hrastnik pozdravlja tov.
Crvenkovskega
Krste Crvenkovski je v prvem delu svojega izvajanja govoril o pravkar končani javni razpravi o ustavnih spremembah. Ugotovil je, da je potekala v razmeroma
Visoki gostje si z zanimanjem ogledujejo delo naših steklarjev
Tudi dekoracija naših izdelkov je goste zanimala
Samoupravni sporazum steklarn
Po izidu zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju kakor tudi družbenega dogovora so tudi steklarne pristopile k izdelavi samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Na podlagi iniciative sindikalnih organizacij in Rogaške Slatine je obveljalo stališče, da bi steklarne Rogaška Slatina, Hrastnik, Herpelje in steklarski šolski center Rogaška Slatina v okviru steklarske industrije v Sloveniji sklenili skupen enoten sporazum. S tem v zvezi so delavski sveti posameznih delovnih organizacij imenovali komisije in zadolžili ustrezajoče službe, da pripravijo osnutek besednega dela sporazuma in ustrezajoče izračune kalkulativnih osebnih dohodkov, akumulacije in drugih pokazateljev, ki so določeni v družbenem dogovoru. Komisija se je sestala v Steklarni Hrastnik kakor tudi v Rogaški Slatini in pripravila vse potrebno za izdelavo sporazuma. Na tej podlagi je v začetku junija komisija izdelala dokončen predlog, ki se bo obravnaval pri članih delovnih skupnosti in delavskem svetu podjetja. V začetku julija pa bo predlog obravnavan pri verifikacijski komisiji pristojnega republiškega organa, ki bo dokončno odločila o uveljavitvi sporazuma.
Ob takem stanju želimo člane delovne skupnosti predhodno seznaniti s temeljnimi določili samoupravnega sporazuma. Tako samoupravni sporazum obvezuje vse podpisnice, da bodo z dobrim gospodarjenjem ustvarile takšen dohodek, ki bo zagotavljal poleg izpolnitev družbenih obveznosti tudi ustrezajoča sredstva za osebne dohodke in sklade in da bodo sredstva za razširjeno reprodukcijo hitreje naraščala kot sredstva za osebno potrošnjo. Zanimiva je zagotovitev, po kateri podpisnice zagotavljajo osebne dohodke najmanj v višini osnov, ki so dogovorjene s sporazumom; v kolikor pa podpisnica tega ne bi mogla zagotoviti, mora takoj pristopiti k sanacijskemu programu, v katerem pa mora predvideti ukrepe in merila kakor tudi čas odprave take pomanjkljivosti. Istočasno se podpisnice tudi obvezujejo, da je osebni dohodek posameznega člana odvisen od delovne storilnosti, strokovnosti in pogojev dela in da so razlike med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih poklicnih skupin odraz razlik v delovni storilnosti delovne skupine ali delovne organizacije. Podpisnice se tudi obvezujejo in sporazumejo, da so kalkulativni osebni dohodki eden izmed osnovnih elementov za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Po strokovni usposobljenosti so člani delovne skupnosti razvrščeni v 7 skupin, za katere je določen tako imenovani kalkulativni Osebni dohodek. V prvo skupino se razvrščajo delavci, ki niso pridobili nobene kvalifikacije in znaša njihov kalkulativni neto osebni dohodek 800 din. V drugo skupino so razvrščeni delavci, ki so se po obveznem osnovnem šolanju priučili za določeno delo in znaša njihov kalkulativni neto osebni dohodek 1.100 din. V tretjo skupino se razvrščajo delavci, ki so končali poklicno šolo kakor tudi delavci v neposredni proiz-
vodnji, za katere se zahteva poklicna izobrazba kvalificiranega delavca in znaša kalkulativni osebni dohodek 1.450 din. V četrto, peto in šesto skupino se razvrščajo delavci, ki so si pridobili najmanj srednjo, višjo ali visoko strokovno usposobljenost kakor tudi delavci v neposredni proizvodnji, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva kvalifikacij a visokokvalificiranega delavca. Kalkulativni osebni dohodki znašajo 1.700 din, 2.000 din in 2.500 din. V sedmo skupino pa so razvrščeni delavci, ki so po diplomi visoke šole ali fakultete opravili še javno pismeno specializacijo in znaša njihov kalkulativni osebni dohodek 2.700 din.
Kalkulativni osebni dohodki pa se zvišajo, kadar se po ugotovitvah Zavoda za statistiko zvišajo življenjski stroški več kot za 5 %. Za vodilna delovna mesta in individualno izvršilne organe se poveča kalkulativni osebni dohodek za 40 %. To pa samo za tista delovna mesta, za katera je tako določeno v statutu podjetja ali v drugem splošnem aktu. Težina in pogoji dela so vrednoteni s pro-centnim sistemom in znaša na najtežjih delovnih mestih 25 % povišanja kalkulativnih osebnih dohodkov, v nekaterih primerih pa je ta dodatek opredeljen z 20 oziroma 10 %.
V	sporazumu je tudi določeno, da znaša najnižji osebni dohodek delavca za normalni delovni učinek v polnem delovnem času neto 800 din, najvišji pa 6.000 din. Poleg tega pa posamezne podpisnice oblikujejo najvišji osebni dohodek tako, da se povprečni osebni dohodek pomnoži s faktorjem 25, nadalje pa še s posebnim faktorjem glede na število zaposlenih.
Določena so tudi posebna merila, na podlagi katerih se zagotavlja delitev na sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev in na akumulacijo. Pri tem se upoštevajo razmerja med ostankom dohodka in doseženim dohodkom, poslovnimi sredstvi, doseženim dohodkom in sredstvi za kalkulativne osebne dohodke kakor tudi razmerje med osnovnimi sredstvi in sredstvi za kalkulativne osebne dohodke. Na tej podlagi se izračuna faktor stimulacije, ki izraža možnost delitve dohodka, rentabilnost gospodarjenja s poslovnimi sredstvi, produktivnosti dela, kakor tudi tehnično opremljenost. Podpisnice so se tudi sporazumele, da se določa minimalna stopnja akumulacije v višin 8%.
V	ostalih določilih so podpisnice tudi določile še nekatera druga izplačila, ki so enotna za vse podpisnice, poleg tega pa so v dodatnih tabelah podane možnosti, da posamezne podpisnice izplačajo nadomestila, ki so specifična za posamezne podpisnice. Tako se daje možnost, da vsaka posamezna delovna organizacija posebej obračunava in daje izplačila za ustrezajoča dela. V kolikor bo verifikacijska komisija ta nadomestila potrdila, se bodo vključila v izračun mase kalkulativnih osebnih dohokov, vsekakor pa se bodo izplačevala in šla v mase osebnih dohokov. Enotno je določeno, da se izplačuje nadomestilo osebnega dohodka za bolniški stalež za nesrečo pri de-
lu, poklicno obolenje, vojne invalide in učence v višin 100 %. Za poškodbe na delu in izven dela po lastni krivdi pa 70 %. Za vsa ostala obolenja in poškodbe do 3 dni 70 %, za ves čas obolenja do 30 dni 80 % in za nego družinskega člana 80 %. Osnovo za izplačilo pa določa zakon. Zaradi posebnih pogojev dela v času poletnih mesecev lahko podpisnice s svojim splošnim aktom določijo delovna mesta, za katera se potem izplačujejo ustrezajoči dodatki, kar pa je prikazano v posebni tabeli. Za nočno delo so se podpisnice dogovorile, da se izplačuje dodatek v višini 20 %. Za delo v podaljšanem času pa 50 %, kar pomeni, da nadurno delo ni potrebno plačati v vsakem primeru s 50 % povečanjem, temveč je to potrebno določiti s posebnim aktom. Za delo na dan državnega praznika se poveča nadomestilo do 50%. Voznikom motornih vozil se za delo v podaljšanem delovnem času izplačuje osebni dohodek v mesečnem pavšalnem znesku, in sicer v višini do 30 % povišanja od mesečne osnove, odvisno od zahtevnosti opravljenega dela. Enotno so tudi določene nagrade za učence s tem, da je nagrada odvisna od praktičnega in teoretičnega uspeha. Za službena potovanja v državi je določena dnevnica v višini 80 din. Za službena potovanja v tujino pa se izplačujejo dnevnice v višini, ki so določene s predpisi za upravne organe. Za uporabo lastnega osebnega avtomobila se določi enotna kilometrina za vsak prevožen kilometer v višini 0,90 din. Višina nadomestila za ločeno življenje znaša 400 din, če tako določi pristojno kolektivno izvršilni organ vsake posamezne podpisnice. Terenski dodatek je določen v višini do 600 din.
Nadomestilo za organizacijo in koriščenje letnega dopusta se določi v razponu od 300 do 600 din enkrat letno.
Za strokovno izobraževanje se izdvojijo posebna sredstva, ki se
Tudi v maju nismo dosegli zastavljenih rezultatov, čeprav smo v tem mesecu imeli na razpolago vse proizvodne kapacitete. Če primerjamo rezultate januar-maj leta 1971 z istim obdobjem lanskega leta, potem bi lahko rekli, da so nas lanskoletni rezultati zaslepili. Doseženi rezultati so nam dokaz, da se na minulih uspehih ne da živeti.
Z letnim planom smo predvideli 1795 zaposlenih, 1. maja smo imeli 1804 zaposlene, maja je podjetje zapustilo 29 ljudi, na novo pa se jih je zaposlilo 14, tako da je stanje zadnjega maja 1789 zaposlenih v delovnem razmerju za nedoločen čas, 20 v razmerju za določen čas in 32 vajencev.
Proizvodnja za leto 1971 znaša 21,972.780 kg ali mesečno 1.831,065 kg, v maju pa smo vskladiščili 1,759.576 kg ali 96,10 % mesečnega povprečja.
Predvideli smo, da bomo v letu
določijo v višini 1 % od bruto o-sebnih dohokov.
V	končnih določbah je določeno, da lahko tudi druge delovne organizacije na podlagi predhodnega sporazuma vseh podpisnic pristopijo k temu sporazumu. Za kršitev samoupravnega sporazuma so določene tudi denarne sankcije od 2.000 do 20.000 din, ki gredo v korist posebnega sklada za štipendiiranje učencev posebne stroke.
V	posebnih tabelah so določeni posebni dodatki in nadomestila. Tako dodatki za stalnost v delovni organizaciji od 30 din 230 din glede na strokovno usposobljenost in vštevna leta, obstoječi vročinski dodatek, dodatek za težke artikle itd. Upoštevani so vsi dodatki, ki jih je Steklarna Hrastnik že izplačevala. Dodan je samo dodatek za višinska dela. Pri nadomestilih pa je naknadno določeno, da se članom, ki delajo na štiriizmensko obratovanje, določi še nadomestilo v višini 20 % od opravljenega dela. Za pripravnike je določeno, da se jim izplačuje-85 % povprečnega osebnega dohodka enake strokovne usposobljenosti članov. Ob prerazporeditvi na drugo delo na podlagi mnenja zdravnika se določi 100 % osebni dohodek zadnjih treh mesecev. Zaradi sprememb v brigadi se izplača nadomestilo za prerazporejeni čas po povprečju lastne brigade. Ostala nadomestila so ostala skoraj neizpremenjena.
Na podlagi izračunov po obstoječih skupinah znaša masa mesečnega neto kalkulativnega osebnega dohodka 2.326.270 din. Po delovnih urah ugotovljen bruto kalkulativni osebni dohodek pa znaša letno 42,565.157 din. Upoštevajoč še dodatke, znašajo skupna startna dogovorjena sredstva za osebno in skupno uporabo 45,084.354 din. Pri tem je pa še potrebno upoštevati akumulacije, kar pomeni, da bomo dejansko morali izvršiti in izpolniti planske naloge, v kolikor bomo ob akumulaciji lahko zagotovili tudi sredstva za osebno in skupno potrošnjo.
1971	prodali 22,126.580 kg, mesečno 1,843.882 kg, v mesecu maju pa smo prodali 1,719.334 kg ali
93,25	% mesečnega povprečja. V obdobju januar—maj so se zaloge gotovih izdelkov znižale za 417 ton. Mesečni operativni plan proizvodnje v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje je bil dosežen s 109,54 %, v obratu avtomatske proizvodnje pa 75,47 %, ali za oba obrata skupaj s 86,16 %.
Prodaja v primerjavi z mesečnim operativnim planom je bila v maju dosežena v obratu 301 z
97,34	%, v obratu 302 pa z 67,93 %, za podjetje kot celoto pa z 76,29%.
Letni plan izvoza znaša 2,312.397 $, mesečno bi morali izvoziti za 192.699,81 §, v maju smo izvozili za 157.865,74 $ in s tem dosegli plan z 81,92 %, V obdobju januar—maj smo izvozili za
981.263,15	S, plan za to obdobje pa smo dosegli s 101,84 % ali 8,62% več kot lani.
(Dalje na 5. strani)
Kako smo gospodarili v maju 1971
Poslovni odbor je obravnaval rezultate za dobo januar-maj
Na razširjeni seji 23. 6. je poslovni odbor obravnaval rezultate poslovanja v mesecu maju. Predno so bili podani rezultati, je tovariš direktor, predsednik poslovnega odbora podal nekaj uvodnih misli glede izvrševanja tistih sklepov poslovnega odbora, ki se nanašajo na proizvodnjo. Omenil je, da sprejeti sklepi morajo najti svoje mesto na tistih področjih dela, za katera so bili sprejeti.
Nato je bilo podano poročilo o poslovanju za mesec maj. Iz rezultatov je bilo razvidno, da kljub sklepom organov upravljanja, sprejetih ob obravnavi rezultatov poslovanja za prve štiri mesece, se situacija ni veliko izboljšala. Proizvodni odpadek o-staja še naprej naša bolna točka in ne samo to, tudi produktivnost ni na nivoju lanskega leta za isto obdobje. Direktor je vprašal, zakaj v avtomatski proizvodnji ne dosegamo.planske prodajne cene za kg? Odgovor je podal tovariš Mlinar. Na povprečno prodajno ceno v avtomatski proizvodnji vplivajo kozarci, teh pa dva meseca nismo proizvajali, zato je prodajna cena pod plansko; planirano prodajno ceno bomo do konca leta dosegli le, če bomo v mesecih, ki nam ostanejo na razpolago, uredili proizvodnjo na H-28 in zmanjšali odpadek pri IS-4 rjavi.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Povprečne prodajne cene za obrat ročne in polavtomatske proizvodnje znašajo po planu za leto 1971 7.350 din/tono, v maju smo dosegli 7.835. din/tono, za avtomatsko proizvodnjo smo planirali 3.950 din/tono, v maju pa smo dosegli 3.685 din/tono.
Podatki o lomu se v mesecu maju niso bistveno spremenili na bolje. V obratu ročne in polavtomatske proizvodnje znaša letni plan 17,09%, v maju smo dosegli
18,07	%, za celotno obdobje januar—maj pa 18,45 %. Za obrat avtomatske proizvodnje znaša planski lom 12,13 %, v mesecu maju je dosežen z 23,10%, za obdobje januar—maj pa 15,69 %. Za celotno podjetje je bil planiran 12,78 %, v maju je dosežen 22,47 %, za obdobje januar—maj pa 16,08 %,.
Iz rezultatov je razvidno, da še nismo storili vsega, posebno na področju odpadka. Ugotovljeno je, da nam je padla kvaliteta in kvantiteta. O vzrokih pa bi sigurno moral vsak član kolektiva razmisliti in pri tem najti svojo vlogo in vpliv za dosego čim boljših rezultatov.
Po letnem planu znaša vrednost prodaje za mesec dni 9,942.926 din, po operativnem planu za maj pa 10,556.261 din. Dejansko smo v maju prodali za 8,923.780 din in s tem dosegli letni plan z 89,75 %, mesečni pa z
84,54	%. Za celoto obdobje januar —maj je z letnim planom predvideno, da bomo prodali za 49,714.634 din, dejansko pa smo prodali za 45,812.445 din.
Udeležba stroškov v celotnem dohodku je porasla, s planom 1971 smo predvideli, da bo stopnja rentabilnosti znašala 6,24 %, v maju pa smo jo dosegli le 4 %,
Tovariš Žagar je govoril o vzrokih odpadka v avtomatski proizvodnji TWIST OFF in pa takrat, kadar gremo v proizvodnjo z raznimi laki, medtem ko pri proizvodnji standardnih izdelkov (vegeta, eter, penicilin) je odpadek izpod planskega. Precejšnje težave so tudi zaradi bolniškega staleža, tako da smo dejansko ostali brez ekipe za vzdrževanje in menjavo in skoraj vse menjave moramo opravljati v nadurah.
Mlinar Martin je predlagal, da se do prihodnje seje poslovnega odbora pripravi analiza vzrokov obolenj, ker takšno število odsotnih zaradi bolniškega staleža presega vse okvire in jih ne moremo tolerirati v nedogled. To ni problem samo v avtomatski proizvodnji, situacija tudi ni nič boljša v ostalih oddelkih.
Vprašanje proizvodnega odpadka ostaja še naprej nerešljiv problem, ker se vsi skupaj premalo angažiramo za zmanjšanje odpadka. Planirani odpadek je v višini kot smo ga dosegli v letu 1970, to se pravi, da bi letos moral biti nižji, predvsem s stališča napredka, kar pa je pri nas ravno obratno, zakaj bi gospodarili bolje, če lahko slabše.
Po razpravi o tem problemu je poslovni odbor sprejel sklep, s katerim zadolžuje vse izmenovodje, da so odgovorni za kvaliteto in kvantiteto na svoji izmeni. Za vse
povprečno za obdobje januar-maj pa znaša 5,21 %.
Povprečni osebni dohodek je z letnim planom predviden v višini 1.284,14 din, v maju pa je realiziran z 1.190,28 din, za obdobje januar—maj pa je povprečje 1.186,64 din ali 92,41 %.
Terjatve do kupcev se niso bistveno spremenile, tudi likvidnost ostaja še naprej težavna.
V	maju smo dosegli celotni dohodek v višini 9,161.653 din, porabljena sredstva znašajo 5,124.247 din, pogodbene in zakonske obveznosti pa 667.067 din.
Dohodek podjetja je bil v maju 3,370.338 din. Planska delitev dohodka je 84,55 % za osebne dohodke in 15,45 % za sklade. Po tej delitvi odpade na osebne dohodke 2,849.621 din, izplačali pa smo 3,063.841 din in v mesecu maju ustvarili 154.220 din nepokritih osebnih dohokov. Če k temu še prištejemo 196.088 din nepokritih osebnih dohokov iz obdobja januar—april, imamo zdaj 350.309 din nepokritih osebnih dohodkov.
V	maju smo ustvarili 520.717 din bruto skladov, rezervni sklad
41.666	din, skupni rezervni sklad 28.743 din, tako da znašajo u-stvarjeni neto skladi v mesecu maju 450.308 din.
Za obdobje januar—maj smo ustvarili 2,463.802 din neto skla dov ali 37,30 % letnega plana.
Razmerje delitve celotnega dohodka znaša za maj:
63,21	% poslovni stroški 36,79 % dohodek podjetja.
Za obdobje januar—maj je delitveno razmerje:
61,50% poslovni stroški
38,50	%, dohodek podjetja
Doseženi rezultati v maju nas obvezujejo, da se še nadaljè prizadevamo, da dosežemo vsaj planske okvire poslovanja.
izpade, ki so subjektivnega ali objektivnega vzroka, so dolžni, da se pogovore z brigadirji, problematiko pa prenesejo na obratovod-stvo.
Bil je določen tudi datum sestanka, in sicer 26. 6. 1971 vodstev pomožne dejavnosti, priprave dela, avtomatske proizvodnje in komerciale, na katerem se bo razpravljalo o sinhronizaciji dela na relaciji naročilo—izdelava dokumentacije — izdelava orodja — proizvodnja. Ta sestanek bi moral dati odgovor na vprašanje, zakaj ne dosegamo operativnih planov v avtomatski proizvodnji.
V okviru praznovanja dneva mladosti je KMP naše steklarne organiziral v Mladinskem klubu na Rudniku razstavo svojih izdelkov, opremljeno s pisano dokumentacijo.
Takoj v začetku moramo povedati, da sami take razstave ne bi mogli organizirati brez velikodušne podpore in pomoči nekaterih tovarišev in organizacij. Tu gre gotovo največja zasluga našemu direktorju tov. Klanšku, ki nam je omogočil, da smo tehnično u-redili razstavni prostor in nas nasploh vsestransko podprl pri organizaciji razstave. Veliko uslugo nam je storilo tudi vodstvo podjetja »Sijaj« iz Hrastnika, ki je omogočilo, da so njihovi strokovnjaki v rekordnem času opremili oziroma kompletirali razstavljene izdelke razsvetl javnega stekla. Ob tej priliki se jim v imenu predsedstva ZM Steklarne iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem našim
mojstrom in drugim tovarišem, ki so doprinesli svoj delež pri organizaciji razstave.
Razstavo smo svečano odprli
26.	maja ob 17. Prisotni so bili: direktor Steklarne Hrastnik tov. Klanšek, predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Hrastnika, predstavniki organizacij Steklarne ter številni povabljeni tovariši našega kolektiva, ki so neskromno sodelovali pri delu KMP. Opravičujemo se, da zgolj
Na osnovi predvidenih rezultatov v mesecu juniju in doseženih stroških v obdobju januar—maj je poslovni odbor sprejel predlog, da se za mesec junij določi točka v višini 1,70 din. Kritje za to višino točke nam omogoča realizacija 950 milijonov S-din. Vsaka nižja realizacija ne pokriva stroškov v celoti.
Če želimo ustvariti osebne dohodke, ki so predvideni v novem pravilniku, moramo ustvariti realizacijo preko milijarde S-din. K temu cilju bi morali težiti vsi, ne z besedami, ampak i dejanji.
zaradi tehničnega spodrsljaja pri dopisovanju nismo povabili predstavnikov podjetja »Sijaj«. Našemu povabilu so se odzvali tudi mladinski aktivi Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, TGA Kidričevo in »Metalna« Maribor, s katerimi tesno sodelujemo pri mladinski »Akciji 75«. Otvoritveno svečanost je posnela RTV Ljubljana, prisotni pa so bili tudi novinarji.
Predno je bila razstava odprta, smo bili priča majhni slovesnosti, ob kateri smo se mladinci »Steklarne Hrastnik« zahvalili svojemu dolgoletnemu mentorju tov. Jožetu Klanšku in mu ob tej priliki izročili skromno slovesno darilo in mu zaupali čast, da je odprl razstavo. Darilo mu je izročil tov. Vidovič, predsednik tovarniškega aktiva ZMS. Tovariš direktor se je za darilo in zaupano pozornost iskreno zahvalil, zatem pa je pohvalil delo KMP, opozoril na ne-
katere pomanjkljivosti in napake pri delu, nazadnje pa je zaželel klubu še mnogo uspehov v prihodnosti, zatem pa je uradno odprl razstavo.
Naj povemo nekaj besed o razstavi.. Vsi prisotni so si bili enotni v tem, da je razstava vsekakor izredno kvalitetna, dobro organizirana in okusno aranžirana. Razstavljeni eksponati so bili postavljeni na okusnih policah ob vseh (Dalje na 6. strani)
Kako smo gospodarili v majo 1971
VTISI Z RAZSTAVE KMP STEKLARNE HRASTNIK NA RUDNIKU
Pozdravne besede tov. Klanska ob otvoritvi razstave KMP
Vtisi z razstave KMP Steklarne Hrastnik
da smo napravili še več napak, ki pa naj bodo le opozorilo za nadaljnje delo.
(Nadaljevanje s 5. strani) stenah .razstavnega prostora. Izdelki so bili bolj dekorativni kot pa uporabni, z nekaj izjemami. Precej prostora smo določili za izdelke naših mladih kovinarjev. Posebno pozornost je vzbujal lepo izdelan model za pepelnik v obliki školjke, ki je bil tudi razstavljen. Obiskovalci so najbolj
neizgotovljene izdelke mladih u-čencev itd. Predvsem smo premalo prikazali osnovno dejavnost kluba, to je učenje in izobraževanje mladih. O razstavi so se pohvalno izrazili tudi tovariši Rancinger Ludvik, Rački Viktor, Bevec Justa in drugi. V vpisni knjigi so številne pohvale na razstavo in pa vzpodbude za nadalj-
Mlaclinci Steklarne so ob otvoritvi razstave skromno počastili direktorja Steklarne tov. Klanska
V vpisni knjigi je bilo dosti pohvalnih besed o razstavi
občudovali razne oblike vaz v raznovrstni dekoraciji. Posebna novost so bila tudi razsvetljavna telesa, ki smo jih kompletirali in opremili v »Sijaju«. V sredini prostora so bili na panojih povečani fotografski posnetki o delu KMP in mladinske organizacije v Steklarni, obrazloženi s podpisi.
Razstavljeni izdelki
Tov. direktor nam je podal po ogledu razstave nekaj pripomb, ki smo jih kritično sprejeli. Po njegovem mnenju smo dali preveč poudarka kvaliteti artiklov oziroma estetiki, pozabili pa smo prikazati samo učenje v KMP,
Lično izdelane vaze, pokali, svečniki in skodele, delo mlađih steklarjev
in brusilcev
Šolsko leto učenecv po pogodbi je končano
Če povzamemo zaključek o razstavi, lahko rečemo, da je vsekakor uspela, da je bila prijetna osvežitev ob praznovanju dneva mladosti in da si želimo v bodoče čim več takih in podobnih manifestacij.
Motiv z razstave KMP
Spominsko darilo mladincev Steklarne svojemu mentorju
nje delo kluba. Posebno priznanje nam je izrazil predsednik občinske konference ZMS tov. Ramšak Viktor, ki je ponovno pohvalil delo našega mladinskega aktiva in ga postavil drugim za vzgled.
Razstava je bila odprta 5 dni, obiskalo jo je okoli 200 obiskovalcev. Da ni bil obisk še večji, smo precej krivi organizatorji sami, ker smo prepozno in v premajhni meri obvestili hrastniško javnost o razstavi. Zavedamo se,
Pri strokovno izobraževalnem centru v Zagorju ob Savi, kjer se teoretično in prvo leto tudi praktično izobražujejo naši učenci, ki imajo pogodbeni odnos z našim podjetjem.
Naše podjetje ima na tej šoli vpisanih skupaj 32 učencev, od tega 28 kovinske in 4 elektro stroke.
Ker se tudi na tej šoli končuje pouk, smo se odločili prikazati učne uspehe za posamezne letnike.
V prvem letniku imamo 10 u-čencev, ki se bodo izučili vsi samo za kovinsko stroko.: strugar, ci-zeler, ključavničar. Učni uspehi prvega letnika so naslednji: odličnega uspeha ni dosegel nihče, prav tako ni nihče dosegel prav dobrega uspeha, 4 učenci so končali z dobrim uspehom, 2 z zadostnim, 4 pa z nezadostnim uspehom. Trije ličenci bodo morali pred začetkom novega šolskega leta delati popravne izpite iz 2 predmetov; glede na to, da ima en učenec več kot štiri negativne
ocene, pa ima možnost ponavljati razred, vendar bomo v tem primeru razvezali učno pogodbo.
V	drugem letniku je uspešno končalo razred od skupno vpisanih 14 samo 10 učencev, tudi v tem letniku bosta morala dva o-praviti popravni izpit, dočim dva nimata pogojev za nadaljnje šolanje glede na preveliko število negativnih ocen.
V	tretjem letniku, kjer smo. imeli vpisanih šest učencev, so letnik uspešno končali vsi, prav tako so uspešno opravili praktični del nalog, dočim je dvema sreča pokazala hrbet pri izdelavi pismenih nalog. Upamo pa, da bosta to naknadno uspešno opravila, saj sta bila oba skozi triletno šolanje zelo uspešna.
Povzetek učnih uspehov ni posebno zadovoljiv, posamezniki bi lahko dosegli znatno boljše ocene kot so jih pa dosegli. Čudimo se, da ni pravilnik o nagradah učencev še bolj pozitivno vplival na prizadevanja posameznikov.
A. J.

l J
X Gb občinskem in rudarskem prazniku
X ♦
X 3. juliju in Dnevu borca 4. juliju
X ♦
X vsem Hrastničanom
Uredništvo »Steklarja«
čestita
♦
♦
:
V.	KONFERENCA ZK OBČINE HRASTNIK
V soboto 29. maja tega leta se je sestala občinska konferenca ZKS občine Hrastnik. Na konferenci so bili navzoči poleg članov tudi številni predstavniki druž-beno-političnih organizacij občine in predstavniki delovnih kolektivov.
Na konferenci so bile obravnavane ocene gospodarskih gibanj v občini glede na stabilizacijski program in sklepi 17. seje predsedstva CK ZKJ ter 20. seje CK ZKS. Prav tako so analizirali javno razpravo in sprejem ustavnih amandmajev.
Komunisti so v široki razpravi podprli prizadevanja delovnih kolektivov in kritično ocenili nekatere pojave malodušnosti in tendenc, ki so v nasprotju s stališči Zveze komunistov. Zato so sprejeli nekatere sklepe, ki obvezujejo vse komuniste v občini, da na svojih delovnih mestih in okolju, kjer delujejo, te dosledno izvajajo. Komite konference ZKS Hrastnik pa bo na osnovi sprejetih sklepov določil posamezne nosilce nalog in tudi postavil časovne termine.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1.	Komunisti občine Hrastnik enotno podpiramo sklepe 17. seje predsedstva ZKJ in 20. seje CK ZKS ter govora predsednika Tita v Labinu in v Sarajevu. Zavedamo se, da sklepi pomenijo politični trenutek, ki zahteva od slehernega komunista večjo aktivnost in večjo odgovornost za u-resničevanje sprejetih nalog ter večjo idejno in akcijsko enotnost. Bitko za uresničevanje sklepov moramo komunisti prenesti v vse sredine in je naša naloga, da jasno in razumljivo povemo delovnim ljudem, da je od uresničitve sklepov odvisno, kdaj in kako bomo rešili sedanje ekonomske in politične probleme in kakšen bo naš bodoči samoupravni razvoj. V občini, delovnih in drugih organizacijah ter v vseh samoupravnih strukturah se bomo zavzemali za dosledno uresničevanje, zavedajoč se pri tem, da je mnoge probleme mogoče in nujno rešiti v komuni.
Hkrati odločno zahtevamo enako doslednost v vseh republiških in zveznih organih. Od komunistov, ki delujejo na vseh nivojih in družbenih položajih, zahtevamo, da se bore za dogovorjeno politiko. Ni mogoče neučinkovitosti opravičevati z najrazličnejšimi razlogi in se skrivati za samoupravnimi odločitvami, pri tem pa mora biti odgovornost tesno povezana s pomembnostjo družbenega položaja. Tiste, ki nasprotujejo tem sklepom in stališčem, je treba poklicati na moralno, politično in tudi kazensko odgovornost.
2.	Iz ocene je razvidno, da rast celotnega dohodka ter iz tega izvirajočih OD ni rezultat povečane proizvodnje oziroma povečane produktivnosti. Delovne organizacije naj takoj preverijo gibanja teh razmerij ter se ravnajo po Stabilizacijskih ukrepih, ki narekujejo zvišanje OD le na osnovi produktivnosti in v skladu z začrtano ekonomsko politiko v letu
1971.	Poleg družbenih dogovorov, ki jih bodo delovne organizacije sklepale v okviru svojih grupacij, pa je komisija mnenja, da je
potrebno doseči tudi bolj realne in sprejemljive odnose med OD posameznih profilov v občini.
Občinska konferenca ZK vztraja na uresničitvi urejanja delitve dohodka po družbenih in samoupravnih dogovorih, ki naj odpravijo anomalije in kršitve pri delitvi osebnih dohodkov. Komunisti so dolžni spoznati bistvo družbenih in samoupravnih dogovorov in prenesti to pozitivno gibanje v svoje okolje ter se boriti za njih uresničitev.
Posebna odgovornost leži na občinskem sindikalnem svetu.
3.	Delovne organizacije na stabilizacijo iz različnih vzrokov niso pripravljene in nimajo izdelanih ustreznih stabilizacijskih programov. Delovne organizacije morajo takoj pristopiti k izdelavi teh programov, ki naj jasno obsegajo:
a)	kritično presojo asortimana glede na akumulativnost,
b)	zmanjšanje tehnološkega odpadka,
c)	racionalnejši izkoristek obstoječih proizvodnih kapacitet,
č) ekonomska presoja uporabljenih surovin in proizvodnega materiala,
d)	izkoristek delovnega časa,
e)	korekture cen naj bodo v skladu z ekonomsko politiko 1971 in naj se upoštevajo gibanja na svetovnem trgu.
Zvišanje cen naj služi družbeno dogovorjenim osebnim dohodkom, stimulaciji produktivnosti, kompenzaciji povišanih proizvodnih stroškov, predvsem pa povečanju akumulacije.
4.	Investicije v modernizacijo in povečan obseg proizvodnje v zadnjih letih stagnirajo.
Potrebno je ponovno pričeti investirati v modernizacijo proizvodnje, ki bo dala večji dohodek ter sprostila delovno silo. Na drugi strani pa je nujno takoj pristopiti k nadaljnji rasti obstoječih proizvodnih kapacitet, ki bodo dale večjo stopnjo finalizacije in delno absorbiralo razpoložljivo delovno silo. Nujno je v občini osvojiti kakršno koli novo proizvodnjo zaradi viška delovne sile in popestritev industrije, ki je še vedno bazičnega značaja. Zato pa moramo v občini združiti sile in sredstva, ki bi omogočila take pristope.
Prav tako je .nujno že pred časom sprejeti program negospodarskih investicij v občini, ga obravnavati pod istimi pogoji in ga dosledno tudi realizirati.
5.	Material, ki ga je pripravila komisija, posebej ne opredeljuje značaja dosedanjih vlaganj. Ugotavljamo pa, da nekatere investicije niso bile najbolj ekonomsko opravičene, pa tudi programi, ki so v teku, ne kažejo najboljše smotrnosti. Investicije morajo biti finančno pokrite, morajo imeti značaj koncentriranih vlaganj, ne pa drobljenja za izgradnjo istovrstnih kapacitet v raznih delovnih organizacijah.
Dosedanje vlaganje, ki dokazano ne morejo v najkrajšem času vračati investicijskih sredstev, naj se na najmanj boleč način likvidirajo.
6.	Splošne potrošnje ocena ne omenja, bila pa je predmet razprave na seji komiteja ob pripravah na konferenco. Ugotovljeno je, da občinska potrošnja enako
kot republiška in zvezna, zajema od gospodarstva več sredstev kot je dopustno z ustreznimi zakoni. Občinska skupščina naj poskrbi, da se nadplansko zajeta sredstva od gospodarstva v tekočem letu ne koristijo v vseh sferah potrošnje oziroma naj se le-ta ravna po nadaljnjih ukrepih, ki v zvezi s stabilizacijo sledijo. TIS, kot največji potrošnik teh sredstev, naj se ravna po istih principih. t Konferenca ugotavlja, da je treba oceniti trošenje sredstev iz naslova samoprispevkov za kulturo in šport, ker dosedanje trošenje za nekatere atraktivne dejavnosti ne daje pričako'vanih rezultatov. Na naslednji seji je treba formulirati politična stališča do razvoja posameznih panog v skladu z možnostmi hrastniške družbe. Predvsem pa je ustvariti pogoje, ki vzbujajo množičnost, rekreacijo in pripravljenost na ljudski odpor.
Posebno zanemarjeno pa je področje šolskega kulturno in te-lesno-vzgojnega delovanja, ki mu je posvetiti dosti več pozornosti in nameniti tudi več sredstev.
7.	V oceni je omenjena stanovanjska gradnja kot del vlaganj v družbeni standard. V celoti rast družbenega standarda ne zadovoljuje potreb občanov, niti ni v skladu z rastjo gospodarskega potenciala. Ugotovljeno je, da delovne organizacije doslej niso namensko uporabljale niti vseh sredstev, ki so jih akumulirale iz naslova 4 % stanovanjskega prispevka. Kljub potrebam torej niti namenski denar, še manj pa iz sredstev skladov skupne porabe, v ta namen ni bil angažiran. V tem pogledu je v delovnih organizacijah takoj uvesti red ter preprečiti prelivanje v druge namene. Namenska sredstva je ne samo dejansko usmerjati v stanovanjsko dejavnost, temveč jih je oplemenititi s sredstvi skladov skupne porabe in bančnimi krediti. Prav tako je uvesti red v sami organizaciji stanovanjske gradnje.
8.	Ocena ne menja vlaganj na ostala področja družbenega standarda. Obstojijo sprejeti sklepi in družbeni dogovori, ki obvezujejo delovne in druge organizacije za zbiranje sredstev v te namene. Doseči je red in spoštovanje sprejetih dogovorov, ter razumevanje za nadaljnja namenska skupna vlaganja.
9.	Čeprav stabilizacijski program ne omenja odnosov do najnižjih OD, socialnih podpor, davčne politike in socialne diferenciacije nasploh, komisija predlaga, da naj vsi družbeni faktorji ob izdelavi programov in ukrepov v komuni skrbijo za to, da te kategorije ne bi bile prizadete.
10.	V okviru komune imamo delovne organizacije, ki se poslovno in organizacijsko vežejo na poslovne centre izven občine. V skladu s sprejetimi resolucijami na II. kongresu samoupravljal-cev ter sklepi 20. seje CK ZKS, še posebej pa v uveljavljanju 21. in 22. ustavnega amandmaja, naj komite konference prouči medsebojne odnose. Pri tem naj teži k pospešeni graditvi samoupravnih odnosov in krepitvi materialne podlage v organizacijah združenega dela.
11.	Ocena občinske skupščine, pa tudi ugotovitve komisije za ekonomske odnose, kažejo na precejšen razkorak med razvojem gospodarstva in kvalitetno strukturo zaposlenih kadrov v gospodarstvu in družbenih službah. Glede na tako stanje morajo za to odgovorne institucije sprejeti ustrezne eksterne ukrepe, ki jih je treba politično opredeliti, jim dati podporo in vztrajati na dosledni kadrovski in štipendijski politiki.
12.	Komunisti v samoupravnih organih morajo izkoristiti ugodno organizacijsko stanje v decentraliziranem samoupravljanju. Gospodarska situacija zahteva čim močnejše angažiranje komunistov v samoupravnih strukturah, da gospodarska stabilizacija in družbena reforma ne bosta prepuščeni stihiji. Prizadevati si morajo, da ju realizirajo v takšni meri, kot nas obvezujejo zadnji sklepi predsedstva ZKJ in CK ZKS ter sklepi današnje seje konference ter možnosti na drugi strani.
Posebno odgovornost za realizacijo teh nalog imajo sekretarji Zveze komunistov v delovnih organizacijah.
13.	Kljub temu, da kmetijstvo v občini Hrastnik ni jposebno-gospodarsko pomembno, je potrebno vendarle zadržati nadaljnje propadanje. Pri tem je še nadalje vztrajati pri sedanji davčni politiki ter pomoči socialno ogroženim kmetom.
Poseben primer je kmetijska zadruga ki se drži le še z izredno nizkimi dohodki. Takšno stanje traja že tri leta, ko je posebna komisija pri skupščini sprejela sanacijski program. Program je predvideval :
a)	ustanovitev trgovine,
b)	posojilo iz rezervnega sklada za kritje stroškov za vzdrževanje sadovnjaka,
c)	usmeritev zadruge v strokovni servis kmetov,
d)	usmeritev zadruge v nove, bolj pridobitvene dejavnosti,
e)	iskanje partnerja za kooperacijo ali integracijo.
Ugotavljamo, da sta prvi dve točki izvršeni, vendar se stanje bistveno ni izboljšalo.
Konferenca zahteva ponovno analizo stanja v kmetijski zadrugi s strani že omenjene komisije in izdelavo ustreznih predlogov za sankcijo.
14.	Konferenca nalaga občinskemu komiteju ZK, da prouči organizacijo osnovnih organizacij ZK, z ozirom na veliko število članov ene osnovne organizacije, ki zajema več kot 50 članov.
Dosedanji rezultati kažejo, da so te osnovne organizacije slabo obiskane in s tem tudi premalo učinkovite, čeprav imajo že sedaj OO ZK možnost za samoiniciativno organizacijo drugih oblik delovanja.
15.	Konferenca zaključuje, da je kadrovska politika v občini takšen problem, ki zahteva v najkrajšem času (še v letošnjem letu) posebno analizo in razpravo na problemski konferenci ZK v Hrastniku.
16.	Konferenca je na osnovi sprejetih sklepov naložila komiteju, da takoj določi nosilce posameznih nalog, ki jih mora tudi terminsko opredeliti.
MLADIM STEKLARNE SE MORA AKTIVNEJE VKLJUČITI PRI REŠEVANJU
AKTUALNIH PRORLEMOV V PODJETJU
Glede na zelo razgibano in zahtevno politično delo v zadnjem času mora tudi ZM kot organizacija aktivno in akcijsko reševati interese mladih in družbe nasploh. Drugi kongres samouprav-ljaleev v Sarajevu in sklepi brionskega zasedanja nas obvezujejo, da z vsemi političnimi organizacijami začnemo skupno reševati in realizirati postavljene sklepe.
Odraz teh sklepov se mora čutiti v delovni organizaciji, v organizacijah združenega dela in na delovnih mestih. Za dosledno izvajanje sklepov v delovni organizaciji je odgovorna vodilna struktura v ZM, ZK in sindikatu. Odgovornost za delo se ne more in ne sme posplošiti kot je bila dosedanja praksa, temveč se mora določiti konkretna zadolžitev in odgovornost posameznikov. Ustvariti moramo »politično hrbtenico«, ki naj bo idejni vodja in usmerjevalec na vseh področjih družbenopolitičnega in ekonomskega življenja.
ZM Steklarne mora prispevati svoj delež pri izvajanju sklepov kongresa samoupravljalcev in brionske seje CK ZKS.
ZM Steklarne Hrastnik je bila aktivno vključena na vseh področjih političnega dela v delovni organizaciji in občini. S tovarniškimi aktivi ZM Slovenije, smo sodelovali pri »AKCIJI 75« ki jo je organizirala RK ZMS. Na podlagi dosedanjega dela ZM Steklarne Hrastnik sprejemamo na-.slednje naloge oz. sklepe:
I.
1.	ZM kot organizacija mora še naprej utrjevati in akcijsko usposabljati svoje članstvo. Aktiv ZM mora biti shematično določen in dodelan v vsej organizaciji združenega dela v delovni organizaciji.
2.	ZM mora popestriti svoje delo in se aktivno vključevati pri reševanju družbenopolitične in ekonomske problematike. V organih samouprave, sindikatu in ZK moramo ustvarjati idejna jedra mladih, katera bodo nosilci napredka.
3.	ZM mora v svoji vodilni strukturi določiti nosilce posameznih akcij. Odločno se mora upreti dosedanji praksi, katera je posploševala odgovornost v vseh ključnih vprašanjih razvoja socialističnega sistema. ZM ne more in ne sme dovoliti, da se vodilne strukture skrivajo za splošno odgovornostjo. To velja na delovnih mestih v proizvodnji in političnih organizacijah.
4.	ZM se mora odločno upreti miselnosti, ki se skriva pod okriljem samouprave in je družbeno škodljiva, in sicer:
a)	samoupravne pravice organizacij združenega dela, delovnih organizacij, družbenih služb morajo prenehati takrat, ko so posledice škodljive in nedopustne za razvoj socialističnih odnosov;
b)	za odgovornost investicijskih vlaganj v razširjeno reprodukcijo ali obnovo Obstoječega stanja se morajo določiti konkretni nosilci odovornosti ;
c)	vodilna struktura v proizvodnji mora prevzeti odgovornost realizacije proizvodnih nalog;
d)	delovni ljudje v delovnih organizacijah morajo spoštovati delovne naloge in proizvodno disciplino, ki je prvi pogoj za dobro gospodarjenje.
II.
1.	Pri podpisu družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnega dohodka je naloga ZM, da podpre akcijo sindikata. Na ta način bomo preprečili diferenciacijo v osebnih dohodkih in pospešili akumulacijo v delovnih organizacijah.
2.	Organizacija ZM odločno podpira akcijo sindikata o najnižjih osebnih dohodkih. Sklep sindikatov naj bo stalna akcija ZM. Najnižji osebni dohodki naj znašajo 800 din in se vsako leto zvišujejo.
3.	Drugi kongres samoupravljalcev Jugoslavije v Sarajevu je bil preokretnica v našem družbenopolitičnem in ekonomskem sistemu. Ustavna dopolnila ter brionska seja CK ZKJ zavezujejo ZM, da se aktivno vključi pri reševanju skupnih nalog.
III.
1. Glede na dosedanjo prakso izobraževanja mladih v Steklarni, naj se izobraževanje pospeši v
Pričetek
Proti koncu meseca maja je bila gotova montaža novega dvigala v skladišču gotovih izdelkov. Po predhodno izdelanem programu se je pričela polnitev etaž. Takoj v začetku je bilo potrebno izprazniti etažo v nivoju slikarnice, to pa zaradi tega, ker se bo tu vršila končna obdelava obeskov za svetlobna telesa. Skladišče samo je razdeljeno na 7 nadstropij, pritličje in klet. Etaža 4, 5, 6 in 7 so enake in bodo služile za skladiščenje manj frekventnega blaga. V etaži 3 je polnilni prostor za viličarje, brez katerih si preglednega skladiščenja sploh ne moremo zamisliti. Etaža 3 je nekoliko manjša po površini, prav tako tudi etaža 2, v kateri je že
obliki seminarjev, predavanj in vseh možnih oblik strokovnega usposabljanja.
2.	KMP je dosedaj najuspešnejša oblika izobraževanja mladih. To obliko dela je potrebno še naprej negovati in dopolnjevati. KMP mora tesno sodelovati z izobraževalnim centrom in delavsko univerzo pri sestavi programov izobraževanja.
3.	Ker imamo v naši delovni organizaciji zaposlene precej mladoletne mladine, ki ne sme delati v nočni izmeni, se bo začelo pojavljati pomanjkovanje steklarskih kadrov. Zaradi tega je takoj potrebno formirati dislocirane oddelke poklicne steklarske šole. KMP mora skupno z izobraževalnim centrom in delavsko univerzo pripraviti ustrezne programe.
IV.
1. Stabilizacijski ukrepi morajo imeti svoj odraz v delovnih organizacijah, ki morajo pričeti z urejevanjem notranjih rezerv in proizvodnih pomanjkljivosti.
ZM Steklarne mora opozoriti na napake, ki se pojavljajo v naši delovni organizaciji, zlasti rta:
—	kršenje delovne discipline,
—	malomaren odnos do dela,
—	neupoštevanje proizvodnih nalog,
dela v novem
skladiščena proizvodnja predvsem razsvetljavnih teles. Etaža 1 je kot sem že napisal zasedena za končno obdelavo obeskov, prostor pa bo tudi za pakiranje in skladiščenje dekoriranih izdelkov. Pritlična ali delovna etaža na ka-
Preizkušnja avtomatskih zavor na novem dvigalu
Ekipa, ki je delala na montaži novega dvigala v skladišču gotovih
izdelkov
—	zamujanje na delo.
V	navedenih primerih opažamo, da ravno mladi precej kršijo delovna pravila. ZM mora do teh vprašanj zavzeti odločno stališče in napake odpravljati.
2. V samem proizvodnem procesu opažamo, da povezave med organizacijami združenega dela in oddelki v OZD ni.
V	teh primerih se opažajo napake, kot so:
—	medfazni odpadek, ki znaša v nekaterih primerih tudi 50 % ;
—	zaradi dotrajanega orodja v osnovni proizvodnji so večkratni dnevni izpadi;
—	pri dostavi orodja k delovnemu stroju so orodja nečista in pokvarjena;
—	kriteriji dela niso ostro določeni, zato se večina izdeluje po principu kvantitete in ne kvalitete;
—	večkratne menjave asortimana, posebno pri polavtomatski predelavi stekla, nam povzročajo nove zastoje in izgubljene ure.
ZM mora te probleme razkriti in jih posredovati samoupravnim organom v obravnavo in rešitev. Sami pa . moramo dokazati, da smo sposobni izvrševati delovne naloge in se pokoravati delovni disciplini.
Predsedstvo ZM Steklarne Hrastnik
skladišču
Možgani novega dvigala
teri se artikli nalagajo na kamione, pa bo služila , za skladiščenje in kompletiranje vagonov. V vagone bomo v bližnji prihodnosti nalagali izključno na nakladalni rampi. Da pa bomo to dosegli, se mora sama manipulacija urediti tako, da se bo večina artiklov nalagala v vagone na paleti.
Kletni prostori služijo sedaj za skladiščenje težkih artiklov in pa kompletiranje artiklov za prekomorski eksport. V načrtu pa je premestitev skladišča za prekomorski eksport v eno od etaž, kletni prostor bo pa v celoti predviden za skladiščenje embalaže. Vsi ostali skladiščni prostori se odpravijo in se izvrši preselitev v nove prostore.
Paleta naj bi bila in bo v skladišču tovarne enota, ki tvori neko zaključeno celoto. Ta enota se formira že v proizvodnji in je potem nespremenjena vse do kupca.
(Dalje na 9. strani)
ŠIROKE MOŽNOSTI ŠOLANJA IN STROKOVNEGA IZORRAŽEVANJA ZA ZAPOSLENE
Če za delovno mesto, ki ga zasedate ali si ga želite pridobiti, nimate zahtevane izobrazbe, vas vabimo, da si jo pridobite z DOPISNIM ŠOLANJEM PRI DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI v Ljubljani, Parmova 39, telefon 312-141
Na voljo so vam naslednje šole: tehniška srednja šola strojne, elektriške, lesne, kemijske stroke,
Pričetek dela v
(Nadaljevanje z 8. strani)
To tovorno enoto paleto nameravamo prekriti s plastično folijo, tako da bo trdnejša, bolj kompletna in pa odporna proti vremenskim neprilikam. Trenutno je že približno ena tretjina artiklov paletiziranih in jo od skladišča, ki je sedaj na razpolago za te palete, vozimo v posamezne etaže. Ker je odnos neposredno vezan na skladišče, naj omenim še to, da se bodo paleti-zirali vsi artikli na končnih delovnih mestih, ko bodo izgotovljeni. Odvažanje bo potekalo z viličarji; trenutno še ni dokončno
delovodska šola za strojno stroko, poklicna šola za kovinarsko stroko, administrativna šola (dveletna), osnovna šola (5., 6., 7. in
8.	razred), ekonomska srednja šola in tečaji:
nemškega jezika, italijanskega jezika, tečaj tehniškega risanja (o-snove tehniškega risanja), tečaj za skladiščnike, tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinarski
novem skladišču
vožnja na dvigalu pod kontrolo in nemoteno. Dvigalo je od vseh obstoječih dvigal precej večje — vanj spravimo 4 palete — in pa hitrejše. Vozi s hitrostjo 1 m na sekundo. Dopustna obremenitev dvigala znaša 2000 kg, ima avtomatske naprave za odpiranje vrat in pa avtomatske naprave za izključitev iz obratovanja za primer nepravilnega ravnanja v sami kabini dvigala. To so glavne značilnosti dvigala. Trenutno stanje pa je tako: v novem skladišču je vskladiščeno 230 ton in to predvsem embalaže. Skladiščenje se vrši po predvidenem planu in
Tako izgleda gornja etaža novega skladišča
bodo vsi artikli, ki so trenutno v skladišču, predvsem pa artikli, ki so na zalogi v večjih količinah, spravljeni v novo skladišče do srede meseca julija.
Za sam odvoz in prevoz artiklov so na razpolago 4 viličarji in 1 vlečni voziček z dvema prikolicama, naročen je še 1 viličar, prirejen prav za vagonsko nakladanje. Prepotrebno je, da se na paletizaciji in manipulaciji robe dela natančno in hitro, ker bomo “slej ko prej prisiljeni s strani kupcev, seveda če to ne uredimo še prej sami, da preidemo na to sodobno manipuliranje.
Koliko naših kupcev je zainteresiranih za paletiziranje, nam pove podatek, da lahko takoj od-premljamo približno 40 milijonov kosov embalažnega stekla po načinu paletizacije, pri tem pa niti ne upoštevamo, da je ves prekomorski eksport paletiziran. Vsi ostali kupci po Evropi pa tudi že zahtevajo paletizirano robo.
Mislim, da bomo s tem do prihodnjega leta v celoti uspeli in da bomo s tem odpravili večkratna ozka grla v posameznih oddelkih tovarne, še najbolj pa bomo s tem razbremenili skladišče.
urejeno polnjenje samih akumulatorjev; ko bo polnilnica dokončno gotova, bodo odnašali vozniki po izmenah. Samo skladišče bo delalo tako kot dosedaj,na dve izmeni. Dvigalo upravljajo vozniki dvigal, ki tudi skrbijo, da poteka
Tako bomo skladiščili v novem skladišču
stroki, tečaj za varnost pri delu, tečaj za letno preverjanje znanja iz varstva pri delu
KAKO POTEKA DOPISNO ŠOLANJE
Učenec ne obiskuje rednega pouka, temveč študira sam ob učnih pripomočkih — učnih knjigah in skriptih — ki mu jih pošilja šola. Snov je v njih obdelana tako, da omogoča učencu samostojno učenje. Posameznim učnim knjigam oziroma skriptom dodajamo še posebna vodila, ki učenca usmerjajo k smotrnejšemu učenju, približajo predmet in mu pomagajo, da v obširni snovi doume, kaj je bistveno in kaj dodatno, vendar neogibno potrebno za razumevanje predmeta. Vodila vsebujejo tudi ponavljalna vprašanja in teste s pravilnimi rešitvami, da z njih pomočjo učenec lahko sam kontrolira, če je snov pravilno dojel.
tJčenec izdeluje tudi domače naloge. Le-te pošilja v korekturo določenim profesorjem, ti pa mu popravljene vračajo. Pri popravkih korektorji tudi kažejo učencu pomanjkljivosti v njegovem delu ter ga opozarjajo, kaj mora ponovno predelati, da si pridobi popolnejše znanje. Učenec lahko ob nalogah postavlja korektorju konkretna individualna vprašanja.
Za posamezne predmete, kjer je samostojno učenje težje in dolgotrajnejše, dajemo učencem pomoč v obliki zgoščenih predavanj in posvetovalnih seminarjev. Sistem le-teh kakor tudi iz-
bor predmetov za seminarje odreja šola po preverjenih pedagoških načelih. Seminarji oziroma predavanja potekajo v krajših ciklih in ne obremenjujejo učenca več kot dvakrat tedensko. ŠTUDIJSKI SISTEM
Ko učenec v celoti preštudira snov posameznega predmeta za določeni razred (ali stopnjo), se prijavi k izpitu. Učenci — dopisniki opravljajo izpite pri rednih šolah za posamezne stroke (izpitna središča navajamo podrobno pri posameznih šolah).
Dopisnikom je na voljo več letnih izpitnih rokov. Na začetku šolanja jim predložimo natančen izpitni razpored za celo šolsko leto. To omogoča, da si dopisnik lahko napravi osebni študijski načrt po lastnih zmogljivostih.
Vse šole delajo po učnih načrtih rednih šol. Za tečaje so prirejeni posebni učni načrti, ki u-poštevajo potrebe.
Dopisna delavska univerza organizira tudi posebne študijske skupine, predvsem v posameznih gospodarskih organizacijah ali na območju delavskih univerz. Tudi v teh skupinah izprašujejo praviloma profesorji rednih šol, tako da so zagotovljena obča merila za zahtevano znanje. PREDNOSTI DOPISNEGA ŠOLANJA
Učenec lahko študira ob svoji redni zaposlitvi. Dopisno šolanje ga ne obremenjuje z rednim o-biskovanjem pouka, kot je to potrebno v večernih šolah, temveč (Dalje na 10. strani)
Nedeljski zapis iz Portoroža
Na poti s tridnevnega izleta po Istri sem se ustavil tudi v Portorožu. Na prvi pogled vidiš, da se je tu veliko spremenilo, veliko je novih hotelov pa delikates, snack barov in podobnega. Nas izletnike oziroma dopustnike pa najbolj zanima to, kje bomo lahko izpostavili svoje telo soncu in se nato ohladili s kopanjem v hladnem morju.
Bil pa sem »prijetno« presenečen, ko sem moral plačati v kopališču v Luciji 4 din za vstopnico. Nič hudega sluteč sem vzel ležalno desko, ki je bila na obali in si zložil stvari poleg, čez nekaj časa je pritekel kopalni mojster in mi v italijansko-hrvaški slovenščini pojasnjuje, da moram za desko plačati 3 din. Nisem se hotel prepirati in sem odštel še to, tako da me je stalo triurno kopanje 7 din.
Naredil sem majhno kalkulacijo, koliko bi naš delavec ali u-službenec plačal za kopanje, in to za 4-člansko družino, brez u-porabe ležalne deske. Kopat se hodimo ponavadi dvakrat na dan, pred in po kosilu. Račun pa po-
kaže to:
dopoldne	4X4 din = 16 din
kopanje
popoldne	4X4 din = 16 din
Skupaj dnevno	32 din
Za desetdnevno letovanje pride na 4-člansko družino kar lepa vsota 320 din, ali da ne bo pomote 32.000 starih dinarjev.
Zato opozarjam vse dopustnike, da ne bodo nasedli lepo urejenemu kopališču in si raje poiskali kopanje v drugem predelu in ne v zalivu od novih hotelov Neptun, Apollo do Lucije.
Na upravi se nisem zanimal za cenik, kot mi je možakar predlagal ter sem verjel blokom, katere sem dobil kot potrdilo, in pa denarnici. Upam samo to, da nam drugo leto ne bodo šli računat še sonce, ker izgleda, da ne bo dolgo, ko bo vsa obala ograjena in potem se bomo morali sprijazniti s cenami, ki jih postavljajo, ki so že sedaj bolj »slane« kot morje, kar se lepo vidi iz majhnega računa; ali pa ostati v našem domu in si namakati noge v umivalniku.
Ob zaključku svojega šolanja se zahvaljujem kolektivu Steklarne Hrastnik za sredstva in razumevanje, s čimer mi je bil omogočen študij,
Ivan ing. Surina
NASTOPILI SMO V LOKI PRI ZIDANEM MOSTE
Nastop moškega pevskega zbora »Svoboda II.« Hrastnik ob 30-letnici
OF v Loki
Pred kratkim so nastopili člani pevskega zbora »Svoboda II.« v domu starčkov v Loki pri Zidanem mostu. Koncert je bil posvečen 30-letnici OF. Lep popoldanski dan je privabil v park pred dom veliko število poslušalcev, ki so izvajanju programa sledili z velikim zanimanjem. Vsako izvajano pesem so nagradili z burnim aplavzom. Pred pričetkom koncerta je vse nastopajoče pogostilo osebje doma. Ogledali smo si tudi prostore doma, ki so vzorno urejeni, še posebno lep je nov prizidek doma, v katerem so o-kusno urejene sobe z dvema po-steljema. V Loki je tudi nekaj Hrastničanov. Pogovarjali smo se z njimi, povedali so nam, da so v glavnem zadovoljni, ker se nahajajo v tem domu, pogrešajo pa toplino domačega ognjišča, poču-
tijo se preveč pozabljene od svojih najdražjih, katerim so nudili v svojem življenju vse. Danes pa jih le-ti redko kdaj obiščejo; ob tem pripovedovanju se je utrnila prenekatera solza in zdrsnila po razoranem in razočaranem licu. Pravo prijateljsko vzdušje je nastalo po koncertu, ko so se pevci pomešali med poslušalce in z njimi skupaj zapeli. Dobro uro smo skupaj prepevali naše lepe slovenske pesmi in ni jih zmanjkalo. Tako smo se nekajkrat poslovili pa spet so nas pregovorili, naj še ostanemo, končno je le prišel čas slovesa. Na željo vseh smo napravili za spomin še skupni posnetek, nato smo se srečni odpeljali proti domu z zavestjo, da smo v enolično življenje prebivalcev doma prinesli košček sreče.
Jože Gerhard
Skupinski posnetek prebivalcev doma v Loki in članov pevskega zbora
Del poslušalcev v Loki z zanimanjem sledi programu
V pogovoru smo izvedeli marsikatero zanimivost
Čestitamo
V bližnji preteklosti je republiška skupščina sprejela predpis, da mora vsaka delovna organiza-
cija v ustrezajoči obliki organizirati varstvo pri delu in da lahko to službo opravljajo samo osebe, ki si pridobijo višjo strokovno usposobljenost, poleg tega pa še specifično smer varstva pri delu.
Na tej podlagi je bilo mnogo delovnih organizacij postavljenih pred vprašanje, kako pridobiti u-strezajoč kadrovski kader. S tem v zvezi je tudi Steklarna Hrastnik poslala na šolanje tovariša Surino Ivana, ki je v rekordnem času opravljal vse izpite, zaključil šolanje kot eden najboljših diplomantov in si tako pridobil naslov varnostnega inženirja. Ne moremo mimo dejstva, da je tovariš Surina Ivan ob svojem rednem delu izpolnil tudi vse pogoje, ki jih je pred njega postavljala šola in da je moral ves svoj prosti čas, kljub temu da ima družino, posvetiti študiju in delu in da je v tako kratkem času z odličnim uspehom končal šolanje in s tem izpolnil pogoje, ki jih pred delovno organizacijo postavlja republiški zakon. K takemu uspehu mu iskreno čestitamo!
Kadrovsko-pravna služba
OBVESTILO
Občinski odbor Rdečega križa obvešča prek vašega cenjenega glasila vse sedanje in bodoče kandidate, ki žele opraviti izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil, da je vpis za zadnjo skupino pred letnimi počitnicami v petek, 2. 7. in ponedeljek, 5. 7. v pisarni občinskega odbora RK.
Občinski odbor RK si pridružuje pravico, da odpove predavanje in izpite, če ne bo dovolj kandidatov.
Prosimo tiste, ki so kandidati za opravljanje izpita za voznike motornih vozil, da še tiste, ki tega obvestila ne bodo brali, o tem obvestilu obvestite vi.
Sporočamo vsem bodočim kandidatom, da bodo naslednja predavanja po 13. 9. 1971.
Občinski odbor RK Hrastnik
ŠIROKE MOŽNOSTI ŠOLANJA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA ZA ZAPOSLENE
(Nadaljevanje z 9. strani) mu omogoča, da učenje prilagodi svojim osebnim razmeram. Z dosledno organizacijo za študij namenjenega časa lahko posameznik za učenje porabi dnevno manj ur, kot bi ga zahteval urnik rednega pouka v večerni šoli. Zlasti je to važno za žene z družinami, ki jim je težko žrtvovati za družinsko življenje dragocene večerne ure.
Dopisna metoda tudi omogoča, da se šolajo kandidati, ki žive v bolj odročnih krajih in jim večerne šole niso dostopne. Tak način šolanja ustreza tudi delavcem na terenskem delu ali v tujini, saj jih po pošti poslano gradivo doseže koderkoli, izpite pa jim omogočimo tudi individualno ob izrednih rokih. Ugodnosti pri učenju imajo tudi delavci, ki delajo v izmenah in jim delovni sistem ne omogoča, da bi redno sledili šolskemu urniku v večernih šolah.
Šolanje v naši šoli ni strogo vezano na šolsko leto. Učenec se lahko vpiše kadarkoli in lahko tudi sam prestopa v višji razred ne glede na začetek šolskega le-
ta. Tako lahko hitreje napreduje. Naša evidenca izpričuje primere, ko so posamezniki končali štiri-razredno srednjo šolo v 28 mesecih, kar dokazuje, da je možno študij usmerjati po individualni zmogljivosti.
Dokazano je tudi, da se ljudje s pretežno samostojnim študijem v dopisnem šolanju zelo usposobijo za umsko delo in da znajo samostojneje reševati delovne naloge. Mnogi naši absolventi uspešno nadaljujejo študij na višjih in visokih šolah.
Odpreti nameravamo:
—	srednjo šolo za organizacijo dela (za preddelavce in kontrolorje,
—	interne kvalifikacije — ozek profil
—	šolo za tajnice (za kandidatke ki imajo uspešno opravljeno srednjo šolo)
—	dopisno gimnazijo
—	strojepisni tečaj (z gramofonskimi ploščami)
—	tečaj za funkcionalno usposabljanje delavcev v blagovnem prometu
—	tečaj za poslovno korespondenco.
Poročilo o delu komunalnih služb v letu 1970 in stanje komunalnih naprav ter instalacij
Zaradi izrednega pomena, ki ga pripisujemo tem dejavnostim, imamo v podjetju organizirano posebno delovno enoto, ki vodi in upravlja vsa dela na komunalnih službah. V smislu Zakona o komunalnih delovnih organizacijah in v skladu s samoupravnimi akti in registracijo podjetja ter na osnovi sklenjenih pogodb z občino Hrastnik, opravljamo in vršimo naslednje dejavnosti splošnega družbenega pomena:
—	javni vodovodi na območju občine
—	javno kanalizacijsko omrežje
—	redno vzdrževanje cest IV. reda
—	vzdrževanje javnih zelenic in parkov
—	opravljanje pokopaliških storitev
—	javna snaga
—	nadzor javne razsvetljave.
Ker je delokrog teh dejavnosti zelo zahteven in specifičen, saj se sleherni naš občan dnevno z njimi srečuje, posvečamo temu glavno skrb in jih štejemo kot osnovno dejavnost podjetja.
Žal pa se ravno pri opravljanju teh dejavnosti, ki imajo izreden vpliv na razpoloženje občanov, vse češče srečujemo s problemom nezadostnih finančnih sredstev. Ta pojav je posebno pereč pri službah, ki se financirajo iz komunalnega sklada pri občinski skupščini in je postal že resna ovira za nemoteno in uspešno delovanje. Razvoj celotnega gospodarstva, zlasti pa stalno večanje stanovanjskega fonda, nujno zahtevata izgradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih komunalnih naprav. Tudi porast splošnega in osebnega standarda zahteva korenito izboljšanje komunalnih uslug in storitev. Današnje stanje in nivo komunalnih dejavnosti je posledica vrste činiteljev, ki so vplivali na to, da je bil razvoj komunale v stalnem in vse večjem zaostanku za vlaganji v gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov. Šele nove cene za komunalne storitve, pri katerih je koristnik znan in zajemajo tudi del sredstev za razširjeno reprodukcijo, so nekoliko izboljšale položaj teh dejavnosti.
sejah poslovnega odbora ter delavskega sveta. Vzdržujemo dokaj tesne in pristne stike z občinsko skupščino in pristojnimi sveti, kar nam je v veliko pomoč pri načrtovanju nadaljnjih investicij. Na seje delavskega sveta, ki so posvečene obravnavanju važnejših vprašanj s področja komunalnih služb, vabimo predstavnike občinske skupščine in javnosti. Vsi zaposleni v I. delovni enoti (komunalnih službah) imajo enkrat mesečno sestanek, na katerem obravnavajo predvsem strokovne in operativne probleme s področja svoje dejavnosti.
Zaradi plazov poškodovano poslopje »stare komunale« smo morali
izprazniti
Zavedamo se, da so to izredno občutljive javne službe, zato poskušamo tudi njihovo problematiko čimbolj približati javnosti. To dosežemo z občasnimi obširnimi poročili, ki so obravnavana na raznih nivojih in so končno tudi priobčena v tovarniškem časopisu »Steklar«. Naši delavci obiskujejo zbore volivcev, kjer tolmačijo načrte in probleme komunalnih služb ter posredujejo izrečena mnenja in priporočila občanov pristojnim službam v podjetju in na
Komunalno Obrtno P ODJETJE
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJ EM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽE LIMO PRIJETNO PRAZNOVA-NjE OBČINSKEGA PRAZNIKA ' HRASTNIK

Del novih obratov komunale pri Rudniku
VODOVOD
Leto 1970 je bilo za vse delovne organizacije, ki se ukvarjajo z dobavo pitne vode prebivalstvu in industriji, zelo neugodno. Mete-reologi že vrsto let niso zabeležili tako malo padavin v poletju in tako dolge suhe jeseni kakor v tem letu. Zato so v nekaterih krajih morali skrajno racionalizirati potrošnjo vode v gospodinjstvih in omejiti obratovanje nekaterih večjih potrošnikov v gospodarstvu.
Naša delovna organizacija je, zahvaljujoč večjim investicijam v preteklih letih in vsestranskemu prizadevanju v kritičnem obdobju, uspela prebroditi sušno obdobje brez večjih izpadov pri dobavi vode. Trdimo celo, da je bila preskrba z vodo na splošno v tem kritičnem letu mnogo boljša kakor v preteklih letih. To je odraz uspešnega uresničevanja programa razvoja vodovodnega omrežja, katerega smo si zastavili v letu 1967, ko je Skupščina občine Hrastnik sprejela nove cene za vodarino, ki vsebujejo tudi del sredstev za razširjeno reprodukcijo vodovoda. Šele na tej osnovi smo se lahko lotili bolj zahtevnih in dolgoročnih naložb, kot so:
—	gradnja dodatnega zajetja Ribnik II.
—	gradnja zajetij in omrežja Rakovec
—	gradnja obširnega sistema drenaž zajetij cevovodij in razte-žilnikov na območju Mrzlica, Kajtna in Čeče.
Te naložbe so skupaj z znatnimi stroški za investicijsko vzdrževanje v glavnem pripomogle k relativno solidni preskrbi pitne vode, čeprav imamo zajete še izdatne količine vode v Čečah, katere pa zaradi neustreznih cevovodov ne moremo speljati v Hrastnik.
V letu 1969 smo se udeležili namenskega natečaja za gradnjo vodovodov, ki ga je razpisala KBH Ljubljana — Sektor za kreditiranje stanovanjske in komunalne izgradnje. Zaradi nezadostnih razpoložljivih sredstev na tem natečaju nismo uspeli, ker so imeli prednost vodovodi, ki so se nahajali v skrajno kritični situaciji.
Zato smo v začetku leta 1970 pripravili skupaj s projektantsko organizacijo Projekt nizke zgradbe podroben program in glavni projekt za cevovod 0 200 mm Čeče—Hrastnik in rezervoar R421. Vzporedno z glavnim projektom je bil izdelan tudi predračun v znesku
1.399.396.68	din. Predloženi program in projekt je proučil in osvojil še svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, nakar nam je bilo izstavljeno gradbeno dovoljenje. Vzporedno s tem smo pridobili soglasje prizadetih lastnikov zemljišča, po katerem bo potekal predvideni vodovod. S tem materialom in piodrobno ekonomsko obrazložitvijo smo se v začetku leta udeležili ponovnega natečaja za razpoložljiva bančna sredstva v letih 1970/71 z zahtevkom za 800.000 din, s tem da razliko do predračunske vrednosti v znesku
599.396.68	din krijemo v dveh letih iz sredstev za razširjeno reprodukcijo vodovoda. Pri tem razpisu smo imeli nekoliko več uspeha, saj nam je banka odobrila kredit v višini 500.000 din za dobo 15 let, pod pogojem, da ga črpamo v letu 1970 200.000 din in v letu 1971 ostalih 300.000 din.
Poleg tega smo morali v začetku leta skleniti novo kreditno pogodbo s KBH Ljubljana — Podružnica Trbovlje za 250.000 din, ki so bili porabljeni v letu 1969 za gradnjo II. faze vodovoda Mrzlica— Čeče. Računali smo, da bomo lahko dosegli daljši odplačilni rok, vendar nam to ni uspelo. Ta kredit je izredno neugoden za tako dolgoročno naložbo kot je vodovod, saj ga moramo vrniti v treh letih, začenši z letom 1970.
(Dalje na 12. strani)
Poročilo o delu komunalnih služb v letu 1970
(Nadaljevanje z 11. strani)
Ker so bila kreditna sredstva za nameravane investicije okrnjena, in zaradi splošnega pojava nelikvidnosti, ki v naši delovni organizaciji prizadene predvsem vodovod, smo morali delno spremeniti program novogradenj. Razdelili smo celotno investicijo na posamezne etape, časovno prilagojene dotoku sredstev. Zato smo v tem letu z razpoložljivimi sredstvi uvozili Symadur cevi 0 200 mm ter oskrbeli vezni in spojni material, manesman cevi in projekte za predvideno investicijo v letu 1971, v skupni vrednosti 322.189,95 din.
Že v letu 1969 smo ugotovili, da stalno večanje cen za repro-material, električno energijo, sanitarne storitve in povečanje stroškov za osebne dohodke, ne dopušča več zbiranja sredstev za razširjeno reprodukcijo v taki višini, kakor je bilo predvideno s kalkulacijo v letu 1967. O tem smo obvestili pristojne činitelje v občini in pričeli pripravljati nove kalkulacije. V začetku leta smo ugotovili, da po odbitku vseh stroškov, ki so potrebni za redno in normalno funkcioniranje vodovoda in kanalizacije, ostane le še 0,10 din za razširjeno reprodukcijo, namesto 0,30 din, kar je bilo predvideno s kalkulacijo. Občinska skupščina Hrastnik je potrdila nove cene za vodarino z veljavnostjo od 1. 7. 1970 naprej, po katerih se je cena dvignila za 0,20 din po m3 prodane vode za obe katogiriji potrošnikov. Na ta način smo nekoliko zmanjšali že ustaljeno razmerje 1 : 3 med gospodinjstvom in industrijo. Pri tem velja pripomniti, da naša kalkulacija še vedno vsebuje tudi stroške za redno vzdrževanje kanalizacijskega omrežja ter brezplačno dobavo, vzdrževanje in zamenjavo vseh vodomerov v omrežju.
Pripravljanje symalen cevi 0 200 mm za vodovod Čeče Hrastnik
Trenutno je instaliranih 540 komadov vodomerov od 0 V2" do 3". Naslednja razpredelnica prikazuje trenutne cene za vodo in uporabo kanalizacije v nekaterih sosednjih občinah in primerjavo s Hrastnikom. Pri tem je pomembno predvsem dejstvo, da imajo v vseh sosednjih občinah za vzdrževanje kanalizacije pribitek na osnovno ceno vode, medtem ko mi odštevamo 15 % v ta namen.
Kraj	Vodarina			Kanalizacija	Vodarina in kanal.		
	'd .S	obrt	gospod.		T3 .S	obrt	gospod.
Trbovlje	2,70	1,60	0,90	35%	3,64	2,16	1,21
Zagorje	2,70	1,60	0,90	15 %	3,10	1,84	1,03
Sevnica	3,15	2,10	1,05	10%	3,46	2,31	1,15
Celje	2,00	2,00	1,20	20 %	2,40	2,40	1,44
KOP Hrast.					1,90	1,90	0,75
Kljub sorazmerno nizki ceni smo uspeli formirati znatna sredstva za novogradnjo, ki pa zaradi že opisanega v preteklem letu in v prvi polovici tega leta niso dosegla planirane višine, in sicer:
1967	—	od	1. 7.	134.792,40	din
1968	289.426,50	din
1969	251.628,80	dm
1970	—	do	30. 6.	po	stari	ceni	54.081,90	din
od	1.7. po	novi	ceni	168.685,50	din
Skupaj: 898.615,10 din
Porabljena in vezana sredstva za razširjeno reprodukcijo
1.	Vezano pri KBH
2.	Udeležba pri gradnji vodovoda pod Mrzlico
3.	Investicije v letu 1970:
a)
b)
c)
izdelava glavnega projekta V-405 dobava 20.620 kg Symadur cevi s carino in transportnimi stroški po rač. 41/95420 Metalka dobava 8340 kg manesman cevi 0 200 mm
manj kredit KBH
120.000,— din 320.240.— din
32.000,— din
263.665,75 din
26.524,20 din 322.189,95 din 200.000.— din
122.189,95 din 122.189,95 din
4. Kupci vode v Hrastniku dolgujejo
porabljeno in vezano
razlika
541.126,80 din 1,133.556,75 din — 234.940,65 din
Del mehanizacije za zemeljska dela
Pri tem velja omeniti še dejstvo, da smo morali za doslej opravljene investicije, ki so se financirale iz kreditov ali pa lastnih sredstev, izdvojiti še sredstva za izgradnjo elektroenergetskih objektov v višini 75.799 din. Za premostitev te vezave smo delno koristili sredstva amortizacije. Iz istih sredstev, ki so se formirala v višini 153.403,25 din, smo izpopolnili vo?ni park s komunalnim vozilom, ne-obhodnim za opravljanje te službe. Razen tega smo opremili vse zasune, hidrante in važnejše elemente omrežja s posebnimi vidnimi oznakami, da jih je lahko vsak trenutek, posebno pa v zimskem času poiskati. S tem smo tudi izpolnili dolgoletno željo gasilcev, za katere so bili hidranti pod globokim snegom skorajda neuporabni,
Letos smo imeli izredne težave zaradi plazov in drugih zemeljskih premikov. Zaradi tega je naenkrat popolnoma usahnil izvir na Lopati, kar je povzročilo, da je ostala brez vode cela Veličkova cesta in drugi odjemalci na tem področju. Zato' smo morali preurediti sistem napajanja na ta način, da smo dobavljali vsaj najnujnejše količine vode iz rezervoarja K-5. To je povzročilo slabšo preskrbo tudi na tem področju, ker smo morali vodo prečrpavati iz rezervoarja pri Meketu do Roša in naprej. Po obsežnih zemeljskih delih srrio vodo ponovno zajeli in jo po novih ceveh speljali do rezervoarja, ker so bile stare (položene v letu 19641) popolnoma deformirane in nepropustne.
Skoraj isto se je zaradi zemeljskih premikov zgodilo z izvirom zg. Mamule, ki napaja vas Studence, ki je gravitacijsko povezan s sistemom Čeče-Hrastnik. Večji premiki so bili še pri izviru Meke, saj smo morali cevi, ki potekajo iz izvira v plazu do rezervoarja v šestih mesecih trikrat skrajšati. Tudi pod skalo v spodnjih Mamulah, pa celo v samem Hrastniku, smo imeli vrsto večjih popravil in preložitev zaradi zemeljskih premikov. Zato je nujno, da čimprej realiziramo naš program izgradnje vodovodnega omrežja, ki bo preskrbelo vodo za Hrastnik izven plazovitih območij, katera zahtevajo strahovito visoke stroške za vzdrževanje.
(Dalje prihodnjič)
Obrat »Cementnine« izdeluje cevi in druge betonske elemente za komunalno opremljanje zemljišč
BRODARSKO DRUŠTVO, DRUŠTVO MLADIH
Več kot dvajset let dela B. D. v Hrastniku je dovolj zgovorno, koliko je to društvo zakoreninjeno med nami. Predvsem mladi so spoznali korist in lepoto kajakaškega športa. Ta športna panoga je pri nas še premalo razvita. Zadnje čase pa postaja ta zvrst športa vse bolj priljubljena. Kljub izrednim naravnim pogojem, ki jih imamo, kajakaštvo še ni doseglo svojega mesta. Če bi na kratko omenili, kakšne koristi ima vsak posameznik, ki goji ta šport, bi spoznali, da je veslanje največji vir pridobivanja fizičnih moči. Nenehni stik z naravo, spoznanje rek ter okolice, premagovanje divjih brzic, pomeni nevsakdanje doživetje, pomeni premagovanje naravnih elementov ter samega sebe. Pridobivanje fizične kondicije, zdrav razvoj telesne konstrukcije, največjo izurjenost v plavanju ter reševanje iz deročih voda, izredno prisebnost duha ter še vrsto drugih sposobnosti si pridobi človek v tem športu. Zadnje čase spoznavamo, da so takšne športne panoge koristne človeku tudi v druge namene. Preobremenjeno delo v tovarnah ter prevelike koncentracije onesnaženega zraka nas primora, da se vse bolj ukvarjamo s športi v naravi, kjer je edini izvor zdravega razvoja ter črpanja novih moči za odpornost pri delu ter sposobnost za obrambo domovine.
Brodarsko društvo šteje 86 članov. Od tega je večina članstva izpod tridesetega leta starosti. Največ pa je šolske mladine. Lahko trdimo, da je to eno redkih društev v Hrastniku, ki ga mladi jemljejo resno ter z veseljem. Čeprav ima vodstvo tega društva veliko za vsakega posameznika, deluje povsem amatersko. Niti trener ne prejema nobenega honorarja, kot je to urejeno v vseh društvih in klubih, čeprav ima največjo odgovornost. Društvo deluje z minimalnimi sredstvi. To je rezultat slabega financiranja športne dejavnosti v naši občini ter premajhnega interesa s strani političnih in gospodarskih organizacij. To se je pokazalo predvsem pri zbiranju sredstev za to dejavnost. Nekatere gospodarske organizacije se ne čutijo dolžne, da sofincirajo in zato neredno odvajajo sredstva ali pa sploh ne. Tako ovirajo delo občinske zveze za telesno vzgojo ter
društva, ki neredno prejemajo dotacije. Zato so društva in klubi večkrat primorani, da z lastnimi prošnjami pridejo pred delovne kolektive za finančno ali materialno pomoč. Vendar pa so tudi takšne prošnje malokdaj ugodno rešene. Izvzamemo lahko le kolektiv Steklarne ter vodstvo tega podjetja, ki je že neštetokrat priskočilo v pomoč kateremu koli društvu v nasino dobili ustrezne klubske pro-ši občini. Po zaslugi tega kolektiva store. Večkrat pa so nas tudi finančno podprli.
S prostovoljnim delom smo si že uredili klubske prostore, kar je bil dolgoletni problem. Naj omenim, da smo se v vsej dobi obstoja morali dvajsetkrat preseljevati, ker ni bilo primernih prostorov. Sedaj smo postali precej močno društvo in smo po članstvu ter doseženih uspehih tretji za ljubljanskim kajak klubom in klubom iz Nove Gorice. Finančno pa zaostajamo za manjšimi.
Boljše finančno stanje bi nam omogočilo razširiti druge dejavnosti, ki tudi spadajo v okvir Brodarstva. Predvsem si želimo razgibati modelarstvo, za katerega je v našem društvu vedno dovolj interesa. V preteklih letih je bilo modelarstvo na precejšnji višini. Radi slabega delovanja Obč. odb. za ljudsko tehniko nismo nekaj let nazaj dobili nobene dotacije za to dejavnost. Zato želimo v bodoče uspešneje delovati tudi na tem področju. Saj smo v preteklih letih večkrat razstavljali in dali občinstvu v pogled naše modele. Večja podpora s strani LT pa bi nam omogočila, da bi sami izdelovali čolne in tudi modele iz plastične mase. To bi bil vsekakor velik napredek za naše društvo. Še mnogo podobnih načrtov in želja imamo, ki pa ostajajo neizpolnjeni. Zato ostajamo le pri osnovni dejavnosti, to je kajakaštvo. V pretekli sezoni nam je bilo prvič omogočeno, da so se naši tekmovalci udeležili vseh planiranih tekmovanj. Udeležili se niso le dveh tekem v Skopju, ker ni bilo denarja za potovanje.
Dolgoleten problem prevoza ter transporta čolnov nam je rešila steklarna, ki nam je dala v uporabo prevozno sredstvo. Vsekakor smo hvaležni kolektivu Steklarne za tolikšno razumevanje, ki bi bilo lahko za vzgled tudi drugim kolek-
tivom. Saj je bilo prav boleče gledati fante, ko so marljivo in zagrizeno trenirali, na tekmovanje pa niso mogli. Sedaj nam je to omogočeno, vendar pa s tem nastajajo tudi večje finančne potrebe.
Kljub pomanjkanju opreme in dobrih rekvizitov smo v pretekli sezoni zabeležili nekaj zelo dobrih rezultatov. Za naše društvo, ki živi v tako skromnih razmerah, so ti rezultati še posebno pomembni. Zelo uspešno smo se udeležili republiškega in državnega prvenstva ter še treh pomembnih mednarodnih tekmovanj. Precej dobrih rezultatov smo dosegli tudi na ostalih tekmovanjih. Zaradi slabe opreme in nekvalitetnih čolnov pa smo bili največkrat prikrajšani tudi za najvišja mesta. To pa je tudi rezultat slabega finančnega stanja. Saj tekmovalcem ne moremo nuditi niti najoosnovnejših rekvizitov in najcenejših. Večina tekmovanj traja dva ali celo tri dni. Prenočujemo v šotorih. Tudi ta oprema ni najboljša. Zato smo ob slabem in deževnem vremenu večkrat deležni mokrote in mraza. Hrano si pripravljamo večinoma sami, ker ni denarja, da bi se hranili kje drugje. Zato moramo največkrat stroške prehrane kriti iz svojih žepov. Tudi opremo si v glavnem kupujemo sami. Rekviziti so precej dragi in zato smo v stalnih težavah.
V preteklem letu smo razpolagali z 8.000 din. Če bi prikazali, kako smo morali to borno vsoto razdeliti na stroške vzdrževanja, tekmovanja in še ostale potrebe. Osem-desetčlansko društvo s takšnim denarjem ne more uspešno delati. Če to vsoto razdelimo na vsakega člana društva, lahko vidimo, koliko lahko takšno društvo nudi članu v enem letu. Če želimo na tak način pridobivati množičnost, je to nemogoče. Vsako leto pa potrebujemo nove čolne, ki stane eden 1:500 din, vesla in še mnogo druge opreme. V sezoni, ki se že pričakuje, s takšnim denarjem ne bomo mogli ničesar storiti. Za najnujnejšo silo potrebujemo za letošnjo sezono vsaj tri nove čolne z dodatno opremo. Za transport čolnov moramo nabaviti ustrezno prikolico. Prirediti moramo dvoje tekmovanj v Hrastniku, eno od teh bo prvenstvo Slovenije.
Kakor vsako leto tudi letos pričakujemo nove člane. Narašča pa tudi število tekmovalcev, ki bodo v tej sezoni sposobni za vsa tekmovanja. Zato bomo še bolj primorani skrbeti za nabavo čolnov in opreme. Vodstvo društva je pred problemi. 2e večkrat smo s proš-
njami opozorili občinsko zvezo za telesno vzgojo, naj bi Brodarskemu društvu zvišali dotacijo. Vendar se to zelo počasi rešuje. V preteklih letih so se sredstva delila bolj na simpatizerski način kot pa po resnih potrebah. Zato sredstva niso bila realno razdeljena. Še bolj neracinalno pa so nekatera društva in klubi ta sredstva zapravljali. Šele v zadnjih letih se je to stanje po zaslugi nekaterih, nekoliko izboljšalo. Vsekakor pa stanje še zdaleč ni zadovoljivo. Pri novem načinu zbiranja sredstev za športno dejavnost v naši občini pa je Obč. zveza naletela na neresnost nekaterih gospodarskih organizacij, ki se morda čutijo neodgovorne za sofinanciranje, ali pa mislijo, da šport ni potreben. Le-ti bi morali vedeti, kako pomembna in potrebna je ta dejavnost ravno v današnjem času in za vsakogar.
Skupno imamo v tej sezoni preko dvajset tekmovanj. Med njimi tudi nekaj zelo pomembnih in na visoki kvalitetni ravni, ki se jih bodo naši tekmovalci udeležili. Pojasniti moramo, da imamo ravno v Hrastniku eno najbolj obetajočih mladinskih ekip v Jugoslaviji. Zato smo še bolj obvezni, da se ti mladinci tekmovanj udeležujejo. Ker je kajakaštvo postalo tudi olimpijska panoga, bi morali ta šport podpreti še bolj, da bi mladi prišli do svojih zaželjenih ciljev. Saj imamo že več primerov, ko so mladi Hrastničani posegli v sam vrh športnikov. To pa je nam vsem v ponos. Zelja je, da bi tudi v bodoče še več polagali na športno dejavnost, posebno zato, ker mladina kaže voljo. Mladi imajo svoj cilj! Družba pa bi jih morala razumeti ter podpreti njihove zdrave in upravičene želje, Le-te pa se najbolj odražajo v športnih društvih. Ce ne bodo v njih našli tega kar želijo, bodo iz njih odhajali in se razhajali, kot je to ponekod že močno občutiti. Društvo, tovarištvo in skupnost, ki jim sedaj pomeni vse, jim bo postalo tuje.
Zato poudarjamo in želimo razumevanje, da bi posebno pozornost in največ podpore dajali takšnim klubom, kjer so mladi pokazali interes, voljo ter najbolj aktivno delujejo.
Mar ni preko šestdeset mladincev, članov nekega društva, zadostna garancija, da ima takšno društvo trdno osnovo ter obetajočo prihodnost.
B. A.
Vožnja s kajakom je svojevrsten užitek, čeprav zelo naporen šport
Hrastniški ligaši so uspešno zaključili sezono 1970/71
TRETJE MESTO JE USPEH
V	svojem četrtem letu nastopanja v republiški ligi so rokometašice »Steklarja« zasedle 3. mesto. To je do sedaj največji uspeh, saj so bile skoraj enakovredne prvoplasirani ekipi Branika in drugouvrščenemu Slovanu. Brežice so zavzele 4. mesto : z zaostankom 11 točk. Takega uspeha se pred pričetkom tekmovalne sezone 1970/71 ni nadejal nihče, saj je bila ekipa vse prvenstvo brez trenerja, čeprav moramo povedati, da je Dornikova odlično vodila ekipo namesto svojega moža, ki je maja lani odšel v JLA. Na začetku prvenstva so ekipo spremljale tudi poškodbe igralk, obenem pa je klub zapustila Stegenškova. Vse te in še druge težave pa niso omajale prizadevnosti igralk, ki so v jesenskem delu izgubile samo eno tekmo in tako po končanem tem delu prvenstva zavzele 2. mesto pred Branikom.
V	spomladanskem delu prvenstva pa ni bilo nič boljše, saj je ekipo zapustila odlična vratarka Puflerjeva, 3 tekme pa je zaradi poškodbe pavzirala tudi Bratuševa. Vse to in še druge okolnosti so povzročile neugoden poraz z Alplesom v Selci ter poraza s Slovanom v Ljubljani in Branikom v Mariboru. To so bili glede na dane pogoje in trenutno kvaliteto igralskega kadra tudi predvideni porazi, čeprav bi lahko z malo več sreče osvojili najmanj še 2 točki več.
. Za takšen uspeh velja pohvaliti prav vse igralke, prizadevno vodstvo in vse oštale, ki so kakorkoli pomagali, da je ekipa lahko kompletna nastopala na vseh prvenstvenih tekmah.
Od skupno 270 doseženih golov v 18 tekmah so bile uspešne: Bratuša 67 golov, Jel-čič 59, Mlinarič 46, Sergan 42, Dornik 28, Se-kili 20, Vretič 6, S. Sušter 1 in Z. Šušter 1.
Bratuševa in Jelčičeva sta se tako uvrstili med. deset najboljših strelk v Sloveniji, in to Bratuševa na 5. mesto, Jelčičeva pa na 9. mesto.
Letošnje prvenstvo lahko v celoti ocenimo tako, da so bile prve tri ekipe precej boljše od ostalih, kar govori v prid ustanovitve II. zvezne lige, v kateri bi lahko igrala najmanj dva predstavnika Slovenije, ker v I. ligi ni mesta za slovenske rokometašice, kajti kvaliteta slovenskega ženskega rokometa precej zaostaja za kvaliteto v drugih republikah.
O načrtih za prihodnje leto je težko že sedaj govoriti, vendar podajamo nekaj najosnovnejših podatkov. Od 1. 8. do 12. 8. 2971 bodo dekleta vsak dan trenirala pod vodstvom trenerja Dornika, ki bo ta čas na dopustu, poleg tega pa bo v tem času na našem igrišču na pripravah tudi ekipa zagrebške Lokomotive, katero trenira priznani trener Krešo Pavlin, ki bo skupaj z Dornikom treniral ta čas tudi naša dekleta. To bo vsekakor velika pridobitev na kvaliteti. Izredno pomemben faktor bo tudi razsvetljeno igrišče, tako da bodo lahko treningi in tekme ob večernih u-rah. V oktobru se vrača iz JLA trener Dornik, ki je ravno ta čas na trenerskem tečaju v Seči. Pomembnejše pa je še to, da bo ekipa ostala v takšnem sestavu kot je nastopala letos, poleg tega pa bo v spomladanskem delu prvenstva ponovno branila vrata Steklarja Puflerjeva. Nà osnovi tega se lahko pričakujejo dobri rezultati in dober plasma.
Upajmo, da bo v redu tudi s financami, da bodo prizadevni funkcionarji še naprej zavzeto delali in uspehi ne bodo izostali.
DOPISUJTE V
STEKLARJA
Po odličnem startu nogometašev »Hrastnik« v jesenskem delu te prvenstvene sezone je bilo pričakovati, da se bodo fantje potegovali ponovno za povratek v republiško ligo. Kasnejši rezultati in rezultati v spomladanskem delu prvenstva pa so demantirali takšna pričakovanja, tako da so zasedli med dvanajstimi ekipami 7. mesto. Takšna uvrstitev glede na razmere ni neuspeh, čeprav bi bilo lahko boljše, če bi imeli malo več športne sreče. Tako bodo še naslednjo tekmovalno sezono nastopali v zahodni conski nogometni ligi, prvak Koper pa se seli v republiško ligo.
Lestvica:
1. Koper	22	15	3	4	24:18	33
2. Zagorje	22	12	4	6	37:32	28
3. Vozila	22	9	9	4	49:32	27
4. Usnjar	22	10	5	7	46:34	25
5. Piran	22	9	6	7	46:36	-24
6. Tolmin	22	9	6	7	39:30	24
7. Hrastnik	22	8	6	8	38:37	22
8. LTH	22	8	2	12	31:34	18
9. Adrija	22	5	8	9	39:43	18
10. Bela Krajina	22	7	4	11	39:53	18
11. Tržič	22	6	6	10	36:58	18
12. Tabor	22	3	3	16	25:72	9
Rokometašice »Steklarja so v tej sezoni proti pričakovanju osvojile v republiški ženski rokometni ligi 3. mesto, kar je do sedaj največji uspeh, saj so se enako kosale z Branikom in Slovanom. Od 18 tekem so izgubile samo 4 srečanja, 3 na tujem terenu in 1 na domačem. Za tak uspeh so zaslužne prav vse, saj so izredno marljivo vadile, kljub temu, da nekatere delajo na izredno težkih delovnih mestih. Pohvala vsem, kakor tudi vodstvu.
Lestvica:
1.	Branik	18	16	1	1	293:159	33
2.	Slovan	18	16	0	2	300:169	32
3.	STEKLAR	18	14	0	4	270:188	28
4.	Brežice	18	8	1	9	223:191	17
5.	Olimpija	18	7	2	9	238:197	16
6.	Polet	18	7	1	10	168:196.	15
7.	Piran	18	6	2	10	179:198	14
8.	Alples	18	7	0	11	173:194	14
9.	Koper	18	5	1	12	188:262	11
10.	Kranjska g.	18	0	0	18	125:400	0
Rokometaši »Hrastnika«, ki nastopajo v ljubljanski conski rokometni ligi, so tekmovanje pričeli z željo, da bi se uvrstili v republiško ligo. Da bi dosegli ta cilj, tudi ni veliko manjkalo, saj so nekaj tekem izgubili zaradi neobjektivnega in slabega sojenja, v prvi vrsti pa morajo iskati krivca v svojih vrstah, saj so izgubili nekaj tekem, kjer so bili izraziti favoriti. Tudi 5. mesto ni ne-
uspeh, upajmo bolje.	pa,	da bo v		naslednji sezoni		
1. Sevnica	20	14	2	4	429:321	30
2. Kranj	20	13	0	7	432:330	26
3. Zagorje	20	12	2	6	348:317	26
4. Duplje	20	11	3	6	328:288	25
5. HRASTNIK	20	11	2	7	321:280	24
6. Olimpija	20	11	2	7	335:298	24
7. Mokerc	20	10	1	9	336:310	21
8. Križe	20	9	0	11	312:328	18
9. Kamnik	20	6	3	11	390:414	15
10. Krmelj	20	5	1	14	313:400	11
Tri rokometašice v
reprezentanci Slovenije
Rokometna zveza Slovenije .je obvestila vodstvo »Steklarja«, da so selektorji izbrali v mlado reprezentanco Slovenije kar 3 igralke iz Hrastnika, in to Bratuševo, Jelčičevo in Mlinaričevo.
Državno prvenstvo za mladinke pod nazivom »Prvenstvo bratstva in enotnosti« bo letos na Kosovem od 7. do 11. julija.
Glede na to, da rokometašice kontinuirano delajo že več kot leto dni brez počitka, poleg tega pa jih čaka še republiško mladinsko prvenstvo nato pa s 1. 8. 1971 naporno treniranje skupaj z Lokomotivo, je malo verjetno, da bodo dekleta odpotovala z reprezentanco. O tem bomo pisali še več v prihodnji številki.
Tabele za drugo ekipo »Steklarja« tokrat še ne moremo objaviti, ker še niso odigrane vse zaostale tekme. Po zadnjih podatkih so dekleta »Steklar B«, ki nastopajo v ljubljanski conski ligi, ki šteje 10 članov, zasedle 7. mesto.
Naši športniki tekmujejo
KONČANO JE PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU
V soboto, 12. junija je bil končan pomladanski del nogometnega prvenstva. Prvi del je pripadal malo nepričakovano, a zasluženo
II.	ekipi delavnic. Prvenstvo se je pričelo 17. aprila in je trajalo slaba 2 meseca. Verjetno bi bilo končano dosti prej, vendar se je zaradi športnega peteroboja v Kranju in pa prvomajskih praznikov malo zavleklo. No, kljub temu je popolnoma uspelo in doseglo svoj glavni namen — množičnost. V sedmih ekipah, ki so med seboj odigrale 21 tekem, je nastopilo okrog 80—90 igralcev. Vsako soboto pa si je tekme ogledalo tudi precej gledalcev, ki so več ali manj prišli na svoj račun. Nekaj tešem je bilo tudi na precej visoki ravni kar zadeva znanje nogometa. Razveseljivo je tudi to, da ni bilo nobenih pritožb in pa komplikacij okrog odigravanja tekem. Še več, bolj ko se je prvenstvo bližalo koncu, več tekmovalnega duha je vladalo med igralci. Kar škoda, da je bilo prvenstva konec. Pa si o-glejmo še posamezne rezultate tekem.
I.	kolo
Delavnice I. : Brusil, namešč.	3:1
Not. obrat II. : Hajduk	2:0
Delavnice II. : Avtomati	0:2
II.	kolo
Hajduk : Delavnice II.	2:5
Brusil, namešč. : Not. obrat II.	1:3
Nov. obrat I. : Delavnice I.	1:0
III.	kolo
Not. obrat II. : Not. obrat I.	0:1
Delavnice II. : Brusil, namešč. '	6:2
Hajduk : Avtomati	0:3
IV.	kolo
Brus. namešč. : Avtomati	5:1
Not. obrat I : Delavnice II.	3:3
Delavnice I. : Not. obrat II.	2:0
V.	kolo
Delavnice II. : Delavnice I.	3:1
Avtomati : Not. obrat I.	2:0
Hajduk : Brus. namešč.	4:2
VI.	kolo
Not. obrat I. : Hajduk	3:0
Delavnice I. : Avtomati	1:2
Not. obrat II. : Delavnice II.	1:3
VIL kolo
Avtomati : Not. obrat II.	1:2
Hajduk : Delavnice I.	0:1
Not. obrat I. : Brus. namešč.	3:2
To so rezultati. Kot vidite, je bilo precej presenečenj.
In še lestvica po 1. delu prvenstva:
1. Delavnice II.	6	4	1	1	20:11	9
2. Not. obrat I.	6	4	1	1	11: 7	9
3. Avtomati	6	4	0	2	11: 8	8
4. Delavnice II.	6	3	0	3	11: 7	6
5. Not. obrat II.	6	3	0	3	8: 8	6
6. Brus. namešč.	6	1	0	5	13:20	2
>7. Hajduk	6	1	0	5	6:19	2
Na lestvici strelcev vodita po prvem delu Mlakar in Ramič s 6 goli, sledijo pa Smodič in Gornik 5, Majcen, Premec, Tržan 4 s 4 goli itd.
Vodilna ekipa prvenstva je igrala v naslednji postavi: Podlunšek Vili, Kotnik, Stoklasa, Mlakar, Smodič, Hauptman, Štiher Robi II, Kolenc Vinko, Žibert.
Tako, prvi del prvenstva je za nami. Z jesenskim delom bomo pričeli v drugi polovici septembra. O pravkar končanem občinskem sindikalnem tekmovanju v raznih športnih panogah, ki je bilo izvedeno v počastitev občinskega praznika, dneva borca, dneva rudarjev in 30. obletnice OF, pa bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
J.P.
Rokometašice in rokometaši ljubljanske tobačne tovarne naši
gostje
V nedeljo, dne 20. 6. 1971 so nas obiskali športniki in športnice LTT, ki so se pomerili z našimi športniki in športnicami. V lepem vremenu se je na igrišču za Savo zbralo kakšnih 100 ljubiteljev rokometa. Srečanje ženskih ekip je bilo dokaj nezanimivo. Gostje, ki so še v povojih ženskega rokometa, so bile nedorasle našim dekletom, pa čeprav je naša ekipa nastopila v zelo pomlajeni postavi. No, gostjam moramo kljub temu priznati, da so igrale srčno in se borile do zadnje sekunde.
Steklarna : TTL (ženske) 32 : 4
Steklarna: Krajnc, Bratuša S.
1,	Selcili 8, Bratuša N. 12, Vretič
2.	Bole 2, Poljšak 1, Bajda, Na-roglav 1, Jelčič 5, Dujič A, Dujič M.
TTL: Režonja, Potočnik, Mas-lek 3, Rupnik, Pirc, Trboča, Žonta, Hlede 1, Gebič.
Povsem drugačno pa je bilo moško srečanje, kjer so se gostje dosti bolj upirali našim fantom. Mnenja sem, da je ravno ta tekma pokazala, kako močno rokometno ekipo imamo, s katero bi se na preteklem peteroboju v Kranju prav gotovo borili za 1. mesto na rokometnem turnirju. Naši fantje so pokazali nekaj zares odličnih potez. Posebno ligaški igralci Ržek X., Kotnik in Ži-bret so bili nerešljiv problem za
LOKOMOTIVA NA PRIPRAVAH V HRASTNIKU
Od 1. do 12. avgusta bo v Hrastniku na pripravah ženska rokometna- ekipa zagrebške Lokomotive. Vodstvo Lokomotive se je odločilo na 12-dnevne priprave v Hrastniku predvsem iz tega razloga, ker bodo imeli v ekipi Steklarja dobrega partnerja za trening tekme, poleg tega pa jim je všeč tudi naše igrišče ter tereni za kondicijski trening v Gorah, kjer bodo tudi nastanjeni.
Ekipa Lokomotive je sedemkratni državni prvak in 9-kratni državni prvak pokala Maršala Tita, to pomeni, da je ena izmed najuspešnejših jugoslovanskih ženskih rokometnih ekip, iz katere je izšlo vrsto odličnih jugoslovanskih reprezentativk. Lokomotiva bo vsako dopoldne trenirala v Gorah, v popoldanskih urah pa na igrišču za Savo, vsak večer pa bo trening tekma.
8.	ali 9. avgusta pride v goste Lokomotivi odlična ženska rokometna ekipa Polisens iz Švedske. Vodstvo Lokomotve bo v teh dneh za dva dni pripeljalo ekipo Polisensa tudi v Hrastnik, kjer bomo odigrali mednarodni turnir.
Dekleta »Steklarja« so obljubila, da bodo v tem času vse na treningu, kar je pohvalno in razveseljivo, saj lahko pričakujemo dobre priprave in dobre tekme.
Vzrok, da prihaja Lokomotiva v Hrastnik, je med drugim tudi visok plasma domače ekipe v slovenski ligi, kar je vsekakor izredno priznanje domačim rokometašicam in vodstvu.
gostujočo obrambo. Strahoviti streli mladega Žibreta pa so bili neubranljivi za sicer odličnega vratarja gostov Pirca. Pri domačih lahko pohvalimo vse, pri gostih pa je bil boljši od ostalih zares dober vratar Pirc. Obe srečanji 'sta dobro vodila sodnika Ži-bert in Žagar iz Trbovelj.
Steklarna : TTL (moški 31 :15.
Steklarna: Gornik 1, Volaj, Ži-bert 8, Ržek I. 7, Ržek II. 2, Koritnik 1, Štiher, Blagotinšek 3, Kotnik 9, Strniša.
Tobačna tovarna: Pirc, Udovč 2, Ule 4, Bole, Blakšič 3, Pucihar 3, Drofenik 2, Pisk, Horvat 1.
Po končanih tekmah so se vse štiri ekipe zbrale na skromnem kosilu v naši menzi, kjer so se gostje prek svojih sindikalnih predstavnikov zavzemali za še tesnejše sodelovanje med našima tovarnama^ Mi smo vabilo sprejeli, ker smatramo, da je tako sodelovanje potrebno in koristno. Tu ne mislimo samo na Tobačno tovarno iz Ljubljane, ampak tudi na ostala podjetja, s katerimi obstajajo ustrezajoči pogoji za sodelovanje na športnem področju. Prepričan sem, da gre takšen način sodelovanja s še bolj razširjeno množično rekreacijsko dejavnost v lastnem podjetju samo v prid že znani paroli: »Zdrav duh v zdravem telesu!«
J. P.
Kolektivno
zavarovanje
Iz naslova sklenjenega kolektivnega zavarovanja so bile v preteklosti zaradi poškodb izplačane ustrezajoče vsote, in sicer
Jeranu Francu 2.160 din, Bradaševiču Petru 291 din in Podlunšku Rudolfu 2.602,80 din. Istočasno opozarjamo vse člane delovne skupnosti, da kakršnekoli poškodbe priglasijo kadrovsko pravni službi ali službi varstva pri delu zaradi uveljavljanja pravic iz naslova kolektivnega zavarovanja.
KADROVSKE VES T l
Prišli v podjetje
Bržogič Spasoje-pobiralec črepinj, Stefanovič Vitomir - odnaša-lec, Venko Joža - obratovni knjigovodja IL, Kostandinovič Miloš
-	pobiralec črepinj, Marinci Ivan
-	pobiralec črepinj, Velej Stanka -delavka v menzi, Frokaj Zorica -skladiščna delavka, Hrstič Ham-ša - odnašalka, Kreča Mirko - dostav. modelov in mazalec,
Odšli iz podjetja
Babič Hermina - kontrolor stekla, Knez Joža - natikalka, Ferlič Jerica - stekloslikarka, Glas Marija - skladiščna delavka, Jošt Alojzij - odnašalec, Jošt Franc vzdrž. v avtom. pr.
Odšel v JLA
Škorjanc Alojz - brusilec,
Odšla v pokoj
Žlindra Oto - izmenski vodja,
Vidmajer Ferdo - nabiralec stekla I-MP,
Invalidsko upokojena
Vozelj Danijela - uslužbenka
Poročili so se
Šubic Jerica - odnašalka in Bec Milenko - nabiralec stekla, Jamšek Mihaela - izpihalka in Skrinar janez,
Škribnc Metka - izpihalka in Peklar Ladislav,
Šmit Ema - prodajalka v bifeju in Špajzer Adolf - vzdrž. v kisi-karni, Ciglar Neža - kontrolor in Terbovc Alojz,
Prirastek v družini
Bec Milenko - sina, Duh Pavla
-	sina, Koritnik Alojz - hčerko, Babič Ernest - sina, Hohkraut Marjana - sina, Klanšek Leopold
-	sina, Lapornik Anton - sina
ZAHVALA
Ob bridki in nenadni izgubi ljubega moža
ŠPAN MILANA
ki nas je zaradi nenadne smrti prerano zapustil, se iz srca zahvaljujem sosedu špitalerju za pomoč, hvala tudi vsem ostalim sosedom za venec. Iskrena hvala sindikatu in upravi Steklarne za venec, godbi na pihala in pevcem. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so dragega moža pospremili k njegovemu preranemu počitku na dolsko pokopališče.
Žalujoča žena Ivanka, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni igubi dragega ata, starega ata in pradeda
KELNER IVANA
se zahvaljujemo upravi podjetja, sindikalni podružnici, godbi in pevcem Svobode IL, govornikom za poslovilne besede, darovalcem vencev in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči hčerki Elza in Fani z družinama ter ostalo sorodstvo
Pozdravi iz JLA
Tovariš urednik!
Želim pozdraviti vse zaposlene in vodstvo podjetja Steklarne Hrastnik. V svojem pismu vas prosim, če bi mi pošiljali glasilo »Steklar«. Za sprejeti časopis se vam že v naprej iskreno zahvaljujem.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljube mame, stare mame, prababice in tete
ŠIMC ZOFIJE, roj. MARTINI
ki nas je tako iznenada zapustila, se iz srca zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, posebno za darovani venec. Iskrena hvala govornikoma za lepe poslovilne besede, godbi in pevskemu zboru Svobode II. Vsem darovalcem prelepih rož, sindikatu in upravi Steklarne za venec, enako oddelku plo-čevinarne TZ Litostroj. Zahvaljujemo se tudi vsem številnim prijateljem, znancem ter vsem ostalim številnim Hrastničanom, ki so drago mamo pospremili k njenemu zadnjemu počitku na dolsko pokopališče.
Žalujoča sinova Avgust in Vasilij in hčerka Elza z družinami, Frici z ženo ter ostalo sorodstvo
Vojak
ŠTOJS MARJAN
V.	P. 3065/12 25002 SOMBOR
Zdravo Marjan!
Razveselil sem se tvojega pisma in se ti zanj najlepše zahvaljujem. Obljubljam ti, da ti bom časopis redno pošiljal. Prejmi lepe pozdrave od urednika.
*
Dragi urednik!
Zelo me zanimajo dogodki v steklarni in sem se odločil, da vas prosim, če mi lahko pošiljate časopis Steklar in Glas mladih na naslov
Podreberšek Drago V. P. 7716/17 15002 SABAC
Zdravo Drago!
Z veseljem sem si zabeležil tvoj naslov in ti sporočam, da boš časopis prejemal redno vsak mesec. Lepo te pozdravlja urednik.
Nagradna križanka
fff'TD 					RAZNOBAR VEN POL: DRAGULJ	IZVOR	TOMAŽ TERČEK	OLGA REMS	MIJA , ALEKSIČ	KRITIKA, ŠOLSKI RED	TOVARNA TRIKOTAŽE V METLIKI	IZVRŠNI SVET	LUDWIG TIECK	M	FOSFOR	OTOK V JADRANU	LAHKA, PRESOJNA TKANINA	ŠPORTNI TEK NA W,2 KM DOLGI PROGI	OKRASJE	KRAJ. PRI PRA = GERSKEM
				►									PAVZA						
IS													STAROGRŠKI FILOZOF						
				► .				I I I I						NAPAD					
														KRAJ PRI OPATIJI					
M	SNOV	T	T			MESTO OB DRAVI	KOŽNA BOLEZEN	LATINSKI VEZNIK			LINIJA, POTEZA	SLOVENSKI ASTROFIZIK (DR.VLADO)							
	PESNIK ŠOPOV							JUNAŠKA PESNITEV											
												ODDELEK TERCIARA							
GRŠKI Dl* DAKTIČNI PESNIK					KRUH IZ PŠENICE										80KSAR PAR LOV				
					100														
VRSTA HRASTA				ŠIRNA,SUHA RAVNINA, PORASLA S TRAVO						RESINA, OSINA					IGOR TORKAR			TUJE ŽENSKO IME	GRŠKA ČRKA
										SOCIALNI POLOŽAJ									
ORGANI » ZACI JA ZDRUŽENIH NARODOV				VRSTA M0R= SKE RIBE				TELESNA DRŽA	CENT					FRANCOSKI PISATELJ, SATIRIK	ZLAT0N0SNI DISTRIKT NA ALASKI				
				STOTI DEL DINARJA					MALIK										
															OPUŠČAJ				
M	NAPITEK		—				STAROGRŠKI MATEMATIK									PERJE PRI REPI, KO; REN JU, ITD.			
	DEL* SUKNJIČA						KORČEK, CIKLAMA												
																100 m!			
STAROSLOV. BOGINJA R0: DOVITNOSTI		—			OTOČJE OS NOVI GVINEJI	SKLEPNI STAVEK ( VQLASBI)					PRESLEDEK POČITEK						RADIJ		
																	TAJNI ODPO- SLANEC		
MESTO NA PORTUGALSKEM						POSEBNA, AL0TR0PNA OBLIKA KISIKA			\		NEBO = JEVNIK								PRIPADNIK TORIJEVSKE STRANKE
OGENJ VELIKEGA OBSEGA						POGANJEK, KLICA				QLAVN0 ME STO LAT--VIJSKESSR	PRVI MITOLOŠKI LETALEC	BOGASTVO GOZDOV				LUČAJ			
						ŽENA B0--GA ZEVSA						JAPONSKI PREMIER							
M	CINK			ORGAN SLUHA				OSEBNI ZAIMEK	DIVJA MAČKA				LJUDSKA TEHNIKA			GLINA			
	OTOK V JADRANU			REKA V NEMČIJI					APETIT										
IVJE					LJUBEZEN SKO PESNIŠTVO								STOTI DEL HEKTARJA			MLEČNI IZDELEK			
																PONAVLJALNI PRISLOV			
DRŽAVA V AZIJI					ODPADNIK								PREBIVAL^ Cl Z OTO = KA IOSA						
					LITER														
TENIŠKI KLUB			NADLEŽEN PLEVEL					BARVA IGRALNIH KART					OBMOČJE, TORIŠČE						sestavil; KARLI DREMEL
Za pravilno rešitev današnje križanke razpisujemo	7	nagrad:
1.	nagrada:	30	din
2.	nagrada	20	din
3.	do 7. nagrada:	po	10 din
Ker je bil v Hrastniku pred kratkim ustanovljen KARATE klub, smo se odločili, da damo kratka pojasnila o principih borenja ter o bontonu borcev kara-tea. Obenem naj tale članek velja kot vabilo k ogledu treninga oziroma treniranju.
Karate je dostopen vsem ljudem, brez obzira na spol in velikost. Tudi mnogi invalidi so dosegli znatne uspehe. Ali je potrebno popolno zdravje? V tem športu se glasi pravilo: Če je zdrav duh, je zdravo tudi telo. Glede na velikost in osebnih nagnjenj se lahko pri treningu posveti pozornost enemu od naslednjih aspektov: fizičnem oblikovanju, športu, samoobrambi, rekreaciji.
Poudariti moramo tudi to, da je za oblikovanje karatea potrebna minimalna moč ter maximal-na volja. Toda tisti, ki ne pristanejo na to, da je karate obrambna veščina, ne bodo nikdar dosegli vrhunca karatea.
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 20. julija.
KARATE
Uvod v neko veščino borenja. Izraz karate, dobesedno preveden iz japonščine, pomeni prazna roka. Označuje borilsko disciplino, zasnovano na povezavi svojevrstnih fizičnih in psihičnih principov, nasprotujoči napadalni sili.
Namen karatea je obramba. Toda vedeti moramo, da tisti, ki obvlada to veščino, je sposoben tudi napadati. Zakaj je karate navzlic temu obrambna veščina? Zato, ker učenec karatea ne more pridobiti popolno fizično pripravljenost, če poleg tega ne oblikuje tudi svojo psihično osebnost. Kaj to praktično pomeni? Da bi lahko odlično obvladal določene elemente karatea in da bi jih uporabil na način, ki lahko napravi to veščino nevarno in celo smrtonosno. Učenec mora zato vložiti večletni trud, da se z maksimalno kontrolo volje in čustev prilagodi permanentnemu urjenju.
Samo močna volja primora telo, da se brez neposredne škode izpostavlja stalnim naporom.
Navsezadnje vsem učencem po določenem času postane jasno, da brez obvladanja čustev karate težko preide iz kvantitete v kvaliteto. Tako se vrši tudi selekcija. Tisti, kateri so pričakovali, da bodo vložili malo, a dobili mnogo, kmalu prenehajo s treniranjem karatea. To pomeni, da človek brez določene psihične dispo-
niranosti ne more obvladati karatea? Lahko, toda samo vzporedno s fizično pripravljenostjo izgrajuje tudi psihično osebnost.
Na tem se snuje takozvani terapijski značaj karatea. Verjetno se bo vsakdo strinjal, da človek z visoko stopnjo samokontrole ne bo agresiven. Takšen človek bo vsekakor lahko obvladal ne samo trenutni napadalni nagon, ampak tudi »latentno agresivnost«.
(Nadaljevanje v nasi, številki)
TUDI V HRASTNIKU KARATE
r
j
Leto VII.	Hrastnik, 7. 8. 1971	St, 8
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Franc, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
Poslovni odbor o poslovanju podjetja za obdobje januar-junij
Na razširjenem sestanku poslovnega odbora podjetja so sodelovali poleg članov poslovnega odbora predsedniki svetov združenega dela, vodje posameznih enot in. predstavniki sindikalne organizacije.
Osrednja točka je bila obravnava rezultatov poslovanja v obdobju januar—junij. Poročilo o rezultatih poslovanja je podala tovarišica Korbarjeva, vodja go-spodarsko-planskega sektorja. Ker so poročila podana v celoti, podajam le glavne izvlečke zaključkov poslovnega odbora. Iz podatkov je razvidno, kar je tudi razprava potrdila, da so rezultati poslovanja v prvem polletju zadovoljivi z ozirom na težave, s katerimi se je kolektiv srečeval, poudarjeno je pa bilo, da bo treba nekatere probleme hitreje reševati, za kar so odgovorni posamezni vodje obratov.
Predvsem je bilo kritično ocenjeno, zakaj niso bili operativni plani po mesecih doseženi. Namreč zadovoljiti se ne moremo, da je bil operativni plan po kg za prvih šest mesecev dosežen le z 91,27 %. Plan je bil dosežen le v mesecu februarju s 101,73 %, do-čim je bil dosežen januarja s
87,25	%, marca z 98,81 %, aprila z 81,29 %, maja s 86,16 %, junija z 92,77 %. Poslovni odbor postavlja vprašanje, ali ni bilo planiranje pravilno ali pa ni bilo dovolj prizadevanja v proizvodnji, da bi se plani realizirali. Odgovornim činiteljem se naloži, da izvrši analizo v tem pogledu. Isti problem se pojavlja pri porastu loma v proizvodnji. Po planu se predvideva celokupen lom s 17,09 odstotka, v prvih šestih mesecih je dosežen lom z 18,44 %,' kar presega plan za 1,35 %. Ugotavlja se, da so se lomi povečali pri grupi MDK — plan 7,76 °/o, dosežen 10 %, MDR planiran 21,08 odstoka, dosežen 22,97 %, MDW planiran 8,43 %, dosežen 18,42 %. Delno se je povečal odpadek zaradi napak v izdelavi za okrog 0,5 %, povečal se je pa odpadek zaradi napake stekla za 1,21 % nasproti rezultatom v istem obdobju leta 1970. Pri avtomatski proizvodnji se je odpadek izredno povečal, po planu se je predvidevalo 12,13 %, doseženo pa je bilo v prvih šestih mesecih 16,77 odstotka.
Obratovodja avtomatske proizvodnje navaja vzroke povečanja odpadka. Predvsem uvajanje novih izdelkov v proizvodnji (IS rjava Twist Ofl) itd. Težave so
bile tudi zaradi izpadov strojnikov v proizvodnji (izpadi zaradi bolezni).
Zadolžuje se obratovodjo in vodjo kontrole, da preanalizira vzroke odpadka in da ga znižata na minimum.
Poslovni odbor je sprejel za odpravo napak med tem časom več sklepov, vodil pa je razgovore z odgovornimi ljudmi iz proizvodnje glede odpadka na Lajkah in modelov orodja na avtomatski proizvodnji. Rezultati so se delno popravili, vendar še ne moremo biti zadovoljni z njimi.
Poslovni odbor tudi ugotavlja, da se je v tem obdobju znatno povečala lastna cena proizvodnje. Postavlja se vprašanje, do kod lahko gremo v tem pogledu.
Iz poročila je razvidno, da se je znatno povečala zaloga pomožnega materiala (predvsem kartonov), kar izredno otežuje poslovanje, ker so v pomožnem materialu vezana znatna finančna sredstva.
Poslovni odbor nalaga odgovorni službi, da se drži predpisanih normativov zaloge, le pri izrecnih vrstah materiala iz uvoza naj se drži več zaloge. Zaključi se, da se naj začasno omeji nabava materiala.
Glede realizacije plana proizvodnje za mesec julij poslovni odbor zadolži vodjo brusilnice, da spravi na minimum zalogo kozarcev. Žigosanje teh se naj poveča tako, da bo žigosanje na tekočem. Ponovno se ugotavlja, da so dolžniki v stalnem porastu. Zaključi se, da se preanalizira kupce, ki ne plačujejo redno in se jim ustavi dobava.
Ugotavlja se, da bo v prihodnjih mesecih padla konjunktura za steklo. V tem pogledu se moramo že sedaj pripravljati. Predvsem bo potrebno izboljšati asortiman stiskanih izdelkov (izboljšati je treba oblikovno plat), potrebno bo več izdelkov dekorirati, da se s tem doseže večja cena izdelkov.
Razpravljalo se je tudi o povečanju nadurnega dela v tovarni. Število nadur je znatno povečano. V istem obdobju 1970. leta je bilo 11.418 nadur — sedaj pa 31.171 nadur. Ugotavlja se, da vpliva na to pomanjkanje strokovnega kadra, remonti itd. Znatno so porastli tudi izostanki (neupravičeni) : v letu 1970 472 neupravičenih, v letu 1971 že 608 neupravičenih. Delno je porastlo število bolniških izostankov do 30 dni, in sicer za 4,03 %.
Poslovni odbor ugotavlja, da bo potrebno v prihodnjem obdobju (jeseni) pristopiti k uku kadrov za delo pri strojih, predvsem na lajkah, ker je tu največ problemov. Zadolži se kadrovska služba, da najde način vzgoje kadrov. Dosedanji način preko Kluba mladih proizvajalcev je prinesel nekaj rezultatov, vendar bo po-
trebno najti še druge načine, kako priti do zadovoljivega števila kadrov.
Zadolži se odgovorno službo, da prek predstavnikov občine posreduje, da Jutranjka iz Sevnice ne bi sprejemala na delo tiste delovne sile, ki ima že zaposlitev, kajti problem nastaja že v naši (Dalje na 2. strani)
♦
♦
♦
♦
Tovariš Tito!
OB TVOJI IZVOLITVI ZA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ TI ISKRENO ČESTITAMO IN ŽELIMO, DA SE BOŠ TUDI V BODOČE TAKO ZAVZEMAL ZA NADALJNJI DRUŽBENI SAMOUPRAVNI SOCIALISTIČNI RAZVOJ NASE DRUŽBE.
Člani kolektiva Steklarne Hrastnik
Kaj prinašajo novi predpisi na področju stanarin?
Z novimi predpisi se ukinjajo subvencije, toda pravico do nadomestila za delno kritje stanarin bodo dobivali samo tisti, ki bi jim povečanje stanarin resneje ogrožalo njihov standard.
V okviru bližnjih sprememb stanovanjske zakonodaje se postavlja vprašanje nadaljnje usode stanarin, kar že povzroča posebno pozornost ter različne razprave. Zares bo prišlo do povečanja stanarin, počakati je le še treba primernega trenutka in predhodne garancije občinskih skupščin, da tovrstni ukrep ne bi resneje ogrozil standarda oseb z najnižjimi dohodki. Obstoječi način subvencioniranja bo v osnovi spremenjen, število koristnikov pa se bo znatno znižalo. Pri nekaterih občinskih skupščinah so že izdelani predlogi, kdo in pod kakšnimi pogoji bo imel pravico do stanovanja.
Ukinjeno bo linearno subvencioniranje.
Splošno je znano, da so stanarine že od začetka preteklega leta zamrznjene z odlokom zveznega izvršnega sveta. Stalna konferenca mest Jugoslavije, ki zastopa pretežni del občin, je že nekoli-kokrat zahtevala, da se ukine pravica pridržavanja vse večjega razkoraka med višino stanarin in naraščanjem cen stanovanj, kakor tudi posledice, ki iz tega izhajajo. Sedanje stanarine ne krijejo stroškov niti za normalno vzdrževanje stanovanjskih hiš. Iz razpoložljivih podatkov pa je razvidno, da je 700.000 jugoslovanskih družin, kot se danes ocenjuje, brez stanovanja. Na podlagi obstoječega zakona pa pretežna večina zaposlenih izloča sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Od teh izločenih sredstev pa se precejšen del porabi za subvencije stanarin tistim, ki stanovanja že imajo.
POSLOVNI ODBOR 0 POSLOVANJU PODJETJA Z\ OBDOBJE JANUAR-JUNIJ 1971
(Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnji, da manjka pomožne delovne sile, ker gredo na delo v Jutranjko.
Ker se predvideva, da bo jeseni še večja fluktuacija zaposlenih, je potrebno v podjetju storiti vse, da bo proizvodnja normalno potekala. Potrebno je predvsem napraviti v posameznih oddelkih analizo o izkoriščanju delovnega časa, urediti in preseliti v najkrajšem času skladišče gotovih izdelkov, s tem tudi urediti notranji 'transport, odpraviti večkratno prekladanje izdelkov in s tem sprostiti delovno silo. Analizirati izvršitelje pri posamezni proizvodnji (kontrola, slikarnica, brusilnica, skladišča itd.). Poiskati vso notranjo rezervo delovne sile tako, da bomo pripravljeni jeseni na probleme, ki bodo nastali v proizvodnji.
Poslovni odbor določi na. podlagi predvidevanj rezultatov za mesec julij točko v vrednosti 1,70 din.
rigo
O spremembi zahteve teh vprašanj so dobila vso podporo posamezna mesta v Jugoslaviji od zbornice, sindikatov in celo drugega kongresa samoupravljalcev, in tako je. sedaj le še vprašanje, kdaj bo zvezni izvršni svet odmrznil stanarine ali pa bo to problematiko prepustil republikam. Ne glede na to, kaj bo o tem vprašanju storjenega danes ali jutri, je končni rok za odmrznitev stanarin 31. december 1971.
Po sedanji oceni bodo občine takoj po sprostitvi zadržanja cen za stanovanja le-te takoj povečale za 25 %. Takšno povečanje je bilo z zakonom praktično že predvideno v preteklem 1970. letu, predčasno pa že v letu 1966, ko so bile sklenjene pogodbe med stanovanjskimi podjetji in nosilci stanovanjske pravice. To je tako imenovani znani letni odstotek povečanja stanarin, ki je bil predviden s stanovanjsko reformo, ki se je prav v lanskem letu, kot je splošno znano, slabo zaključila.
Ne glede na izid dosedanje stanovanjske reforme, stanarina še vedno ni bila ekonomska, za katero smo se v načelu vsi strinjali ter razpravljali in končno tudi vemo, da bo prišlo do nje. Koliko bo praktično znašala obremenitev družinskega proračuna za posamezno kategorijo stanovanja, je še vprašljivo, kajti predhodno je treba to zagotoviti z ustreznim predpisom ali dogovorom, da ne bi prišlo do preobčutnega znižanja osebnega standarda tovrstnih koristnikov stanovanj. Pri vsem tem pa gre za vprašanje, ali se bo takim kategorijam stanarina sploh povečala ali pa samo za manjši odstotek, kar naj bi bilo v odvisnosti tudi od ostalih faktorjev kot so kvaliteta stanovanja, velikost, racionalnost in podobno. Stanovanjskim podjetjem bi se razlika v stanarini nadomeščala iz obveznega stanovanjskega prispevka, ki naj bi ga v bodoče, kot je doslej že znano, plačevali vsi zaposleni po stopnji 4 % od svojih bruto osebnih dohodkov.
Predlog zveznega zakona predvideva nov način subvencioniranja, kakor tudi način izločanja in usmerjanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo. S tem osnutkom predpisa je predvideno, da se prvenstveno ukine dosedanji sistem linearnega subvencioniranja stanarin, kar je bilo doslej edino merilo, da si bil le nosilec stanovanjske pravice in s tem so bili že izpolnjeni pogoji za pridobitev tovrstne bonitete. Tako imajo po sedanjem sistemu pravico do subvencije tudi tisti, ki so s svojimi osebnimi prejemki pri vrhu lestvice, kot tisti, ki prejemajo družbeno pomoč — socialno podporo. Ni potrebno posebej dokazovati takšnega nesmisla takih socialnih ukrepov, za katere spremembe smo potrebovali celih pet let, da bi se tak način oziroma sistem odpravil.
To pomeni torej: namesto linearnega subvencioniranja predvideva zvezni zakon možnost plačila dela nadomestila posameznih kategorij nosilcev stanovanjske pravice. Zanimivo je to, da je v zakonu govora le o možnosti, ne pa o obveznosti dela plačevanja razlike v stanarini za posamezne
kategorije. Iz tega je možno sklepati, da se zadeve s tega področja prepuščajo v odločanje občinskim skupščinam na podlagi republiških predpisov, kdo in pod kakšnimi pogoji bo lahko upravičen do znižane stanarine. Glede na socialne razlike je prav gotovo pričakovati, da bodo občine predvidele s svojimi predpisi in določile kriterije, na osnovi katerih bodo posamezne kategorije lahko uveljavljale te pravice.
Kolikor je dosedaj znano, se v posameznih občinah opredeljujejo predvsem za dva osnovna kriterija, in sicer dohodki gospodinjstva in pogoji stanovanja. Vzemimo primer, da je mesečni dohodek na člana družine 500 ali 600 dinarjev oziroma ne presega tega zneska po osebi. Kdo bo imel sedaj pravico do subvencije že pri prvem povečanju stanarine. Za takšen primer praktično ne bo nobene spremembe in bo treba plačati stanovanje v sedanji višini. Razlika za 25 % se naj bi nadomeščala iz stanovanjskega prispevka, ki se bo plačeval stanovanjskim podjetjem. Kolikšna pa bo ta subvencija, pa danes še ni mogoče povedati, ker je potrebno predhodno opraviti določene izračune, če bi se subvencija gibala med 20 in 50 %, kar naj bi bilo odvisno od tega, ali znaša mesečni dohodek na družinskega člana 300 ali 600 dinarjev.
Vzemimo nadaljnji primer o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, kjer so predvidene tri variante za nov način subvencioniranja stanarin ali bolj pravilno trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni. Po prvem predlogu naj bi imeli pravico do uveljavljanja subvencije glede na družinski dohodek, kvaliteto in površino^ stanovanja, v drugem primeru samo tisti; ki živijo v stanovanjih slabše kvalitete, v
tretjem pa nosilci stanovanjske pravice, ki prejemajo socialno pomoč, invalidski ali otroški dodatek.
V vseh treh primerih naštetih predlogov je prvi pogoj za uveljavljanje subvencije, da mora imeti zainteresirani stanovanjsko pravico ali pa da so zaščiteni podnajemniki, kar je praktično isto. Razen tega, kdor ima poleg družbenega še zasebno stanovanje ali stanovanjsko hišo, pa naj si bo to sam ali njegov ožji član družine oziroma gospodinjstva, nadalje tisti, ki dajejo stanovanja v najem ali v njih opravljajo svojo obrtno dejavnost, ne bodo mogli računati na kakršnokoli subvencijo.
Po drugem predlogu bi' imel na primer vsakdo pravico uveljavljati subvencijo, če mesečni osebni dohodek na člana gospodinjstva ne presega 500 dinarjev in pod pogojem, da stanovanje, ki ga koristi, nima nad 115 točk, oziroma da ni pretirano luksuzno. Subvencija bo odvisna od površine stanovanja in števila članov gospodinjstva ter bi pripadala po naslednjem principu: za gospodinjstvo z enim članom 20 m2, z 2 članoma 35 m2, s 3 člani 45 m2, s 4 člani 60 m2, za vsakega nadaljnjega člana pa še po 10 m2. Za preostalo površino pa bi koristnik plačal stanarino V polnem znesku.
Po naslednjem predlogu bi bili upravičeni do benificirane stanarine tisti koristniki stanovanj, ki žive v stanovanjih četrte, pete, šeste in izven kategorije.
Končno pa tretji predlog pravi, da je upravičen do subvencije tisti, ki prejema družbeno pomoč, invalidski ali pa otroški dodatek.
Sicer bomo pa v naslednji številki o tem še poročali in po vsej verjetnosti že bolj konkretno.
I. R.
PODELJENA SO LETOŠNJA PRIZNANJA ZASLUŽNEMU OBČANU
Na podlagi razpisa, ki ga je Opravila komisija za podeljevanje priznanj »Zaslužnemu občanu« v mesecu januarju 1971, je Skupščina občine Hrastnik na seji dne 22. junija 1971 na predlog te komisije podelila letošnja priznanja »Zaslužnemu občanu« za posebne uspehe iz posameznega področja dela.
Letošnji prejemniki tega najvišjega občinskega priznanja so:
KLANSEK Jože, direktor Steklarne Hrastnik, s področja gospodarstva;
PEVEC Marjan, glavni poslovodja rudnika Hrastnik, s področja družbenih služb in obrambnih priprav;
PROSENC Anton, vodja kadrovske službe rudnika Hrastnik, s področja družbeno-političnih dejavnosti;
PLAHUTA Stanko, tajnik rudnika Hrastnik, s področja pro-svetno-kulturne dejavnosti ;
SENTJÙRC Slavko, varnostni tehnik rudnikov ZPT, s področja telesnovzgojne in društvene dejavnosti.
Za posebne uspehe, ki so jih dosegla posamezna društva na svojem področju, pa je skupščina ob letošnjem občinskem prazniku podelila posebna priznanja, in sicer:
Moškemu pevskemu zboru DPD Svoboda I Hrastnik, Moškemu pevskemu zboru DPD Svoboda Dol pri Hrastniku, Brodarskemu društvu Hrastnik,
Strelski družini Hrastnik — rudnik.
Slavnostna podelitev letošnjih priznanj je bila opravljena na razširjeni seji Skupščine občine Hrastnik ob praznovanju občinskega praznika, dne 3. julija 1971.
URAD TAJNIKA
UGODNEJŠE ZDRAVLJENJE TUDI ZA ZASAVSKEGA ZAVAROVANCA
Informacija o stališčih in pripombah, sprejetih na družbenih dogovorih — sejah svetov zavarovancev v zvezi s predpisom prispevka za dograditev novega kliničnega centra v Ljubljani.
V smislu 173. člena statuta skupnosti je izvršilni odbor skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana dal pobudo za sklicanje sej svetov zavarovancev oziroma družbenega dogovarjanja o predpisu prispevka za nadaljnjo gradnjo novega kliničnega centra v Ljubljani.
Članom svetov zavarovancev in predstavnikom družbenopolitičnih organov in organizacij je bilo poslano vabilo in gradivo za seje. Poleg tega pa je bilo objavljeno še javno vabilo z opisom problematike in ustreznim izračunom v dnevniku »DELO« dne 25. junija
1971.
Seje vseh svetov zavarovancev so-bile v dneh 28., 29. in 30. junija 1971, v Grosupljem pa že 22. junija 1971.
Na 15 sejah svetov zavarovancev so se udeleženci družbenega dogovarjanja brez posebnih pogojev odločili, da se predpiše prispevek in sklene ustrezni sporazum.
Na podlagi te odločitve so udeleženci družbenega dogovarjanja oziroma člani svetov zavarovancev predlagali skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana, da predpiše prispevek in sklene sporazum o financiranju in programu za nadaljnjo gradnjo novega kliničnega centra v Ljubljani.
Ob tej odločitvi so na sejah bila dana skupščini tudi nekatera priporočila oziroma zahteve:
—	da je treba skrbeti za to, da bo gradnja dokončana v predvidenem roku,
—	da bodo zbrana sredstva za gradnjo kliničnega centra kar najbolj racionalno koriščena,
—	da naj bodo v investicijskem svetu za gradnjo kliničnega centra zastopani tudi predstavniki skupnosti,
—	da je treba občasno seznanjati zavarovance o poteku gradnje in problematike v zvezi z dograditvijo novega kliničnega centra v Ljubljani.
Na Notranjskem so predlagali, da v kolikor bi bil dotok sredstev višji, kot je predviden za dograditev kliničnega centra, naj bi skupščina ta sredstva uporabila za ureditev še drugih zdravstvenih objektov na območju skupnosti.
Pa tudi sicer bi bilo treba, da se skupščina skupnosti v bodoče angažira tudi za dograditev, a-daptacijo in opremo še drugih zdravstvenih zavodov na območju skupnosti po verificiranem prioritetnem redu.
Sveti zavarovancev Zasavja so sicer pristali na predpis prispevka in sklenitev sporazuma za nadaljnjo gradnjo novega kliničnega centra v Ljubljani, vendar z določenimi pogoji kot je razvidno iz sklepov, ki so jih sprejeli na seji in so naslednji:
1. Člani svetov zavarovancev v Zasavju se strinjajo, da se za sofinanciranje graditve in modernizacije bolnišničnih objektov na
območju skupnosti prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje delavcev namensko zviša za 0,50 % za čas od 1. 1. 1972 do 28.
2.	1975. Pri tem postavljajo pogoj, da se del tako zbranega denarja, poleg sofinanciranja in graditve kliničnega centra v Ljubljani, uporabi za modernizacijo in nadaljnji razvoj Splošne bolnišnice v Trbovljah po programu, ki so ga sprejeli samoupravni organi bolnišnice, Skupščina občine Trbovlje kot ustanovitelj pa potrdila. Denar za Splošno bolnišnico Trbovlje, ki je sestavni del bolnišnične službe ljubljanske regije, se mora zagotoviti s pogodbo, ki jo skleneta Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev v Ljubljani in Splošna bolnišnica Trbovlje oziroma njen ustanovitelj.
Gornji sklep sprejemajo sveti zavarovancev v Zasavju z namenom, da se zavarovanim osebam, ki se zdravijo v Splošni bolnišnici Trbovlje, zagotovijo zdravstvene storitve na sodobni ravni.
Člani izvršilnega odbora Skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in člani skupščine so dolžni, da stališče svetov zavarovancev zastopajo na sejah samoupravnih organov skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev.
2.	Sveti zavarovancev priporočajo, da se Klinične bolnišnice v Ljubljani in Splošna bolnišnica Trbovlje strokovno povežeta, da bi tako dosegli kvalitetnejšo zdravstveno varstvo zavarovanih oseb.
3.	Sveti zavarovancev in predstavniki občinskih skupščin v Zasavju grajajo dosedanji postopek pri sprejemanju predloga in stališč za namensko zvišanje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje. V programu o graditvi in financiranju kliničnega centra, ki so ga v aprilu prejeli člani skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in občinske skupščine, je predlagano, da se od predvidene višje prispevne stopnje 0,50 % uporabi del za klinični center, del pa za lokalne potrebe. Ta predlog je pripeljal do tega, da so se občinske skupščine v Zasavju odločile za soglasje k predlogu, da se sredstva za izgradnjo kliničnega centra zagotovijo s povečano prispevno stopnjo. V gradivu za današnjo sejo svetov zavarovancev in v predlogu sporazuma za lokalne potrebe niso več upošteva-vane. To ni pošteno. Po pravkar sprejetih ustavnih dopolnilih imajo naši zavarovanci pravico soodločanja o uporabi ustvarjenih sredstev.
To je tudi sklep skupščine z
12.	7. 1971, ki kaže na to, da so bile zahteve svetov upravičene.
Po sklepu seje predsednikov svetov zavarovancev z dne 24. 6. 1971 vam posredujemo naslednje podatke h gradivu za sejo skupščine:
1. za 11. člen sporazuma o financiranju je delovna skupina predstavnikov vseh udeležencev tega sporazuma na seji dne 25. 6. 1971 določila naslednje zneske prispevka za gradnjo za posamezne skupnosti:
—	skupnost	Ljubljana	108,909.000	din
—	skupnost	Kranj	22,801.000	din
—	skupnost	Novo mesto	4,119.000	din
Razdelitev skupnih sredstev na posamezne skupnosti temelji na realizaciji stroškov za hospitalno zdravljenje zavarovanih oseb posameznih skupnosti v kliničnih bolnišnicah v 1969. in 1970. letu in je nasledek odstotka udeležbe posamezne skupnosti v tej realizaciji.
2. Od skupnega zneska
108,909.000	din, ki ga bi skupnost prevzela kot obveznost v določenem obdobju, bi v poprečju na mesec v tem obdobju oziroma v poprečju na mesec na zaposlenega zavarovanca ter v mesečnih zneskih po posameznih občinah in v odstotku udeležbe posamez-
ne občine v skupnem znesku prispevka za gradnjo, kazalo takole:
a)	skupni znesek
za skupnost 108,909.000 din
b)	poprečni mesečni znesek za
skupnost	2,866.000 din
c)	poprečni mesečni znesek na zaposlenega zavarovanca
po stanju januar-april 1971 brez vajencev 13,48 din
d)	glede na število zaposlenih zavarovancev v posameznih občinah (za mesto Ljubljana skupaj) bi odpadel na posamezno občino znesek oziroma bi bila v odstotku udeležena posamezna občina takole :
Občina	Število zavarovancev	Mesečni znesek na občino	Odstotek udeležbe na občino
Skupaj	212.554	2,866.000	100,0
Ljubljana	146.234	1,972.005	68,8
Cerknica	4.589	61.860	2,2
Domžale	9.408	126.820	4,4
Grosuplje	3.310	44.619	1,6
Hrastnik	3.298	44.457	1,6
Idrija	5.096	68.694	2,4
Kamnik	8.517	114.809	4,0
Kočevje	6.091	82.107	2,9
Litija	3.053	41.154	1,4
Logatec	1.748	23.563	0,8
Ribnica	2.042	27.526	0,9
Trbovlje	12.545	169.107	5,9
Vrhnika	3.399	45.819	1,6
Zagorje	3.224	43.460	1,5
Iz gradiva
skupščine zdrav. zav.
NAJVEČ IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI V STEKLARNI HRASTNIK
Iz statističnega poročila izgubljenih dni zaradi začasne zadržanosti od dela v delovnih organizacijah je že v času od meseca januarja do meseca aprila razvidno, da ima na področju zdravstvenega doma Trbovlje Steklarne Hrastnik glede na število zaposlenih skoraj največji izostanek izgubljenih dni. Poprečni izostanek izgubljenih dni na področju zdravstvenega doma Trbovlje znaša 4,9 % medtem ko znaša v Steklarni Hrastnik 8,8 % ali 8.180 izgubljenih dni za prve tri mesece. Druge večje delovne organizacije kot Zasavski premogovniki imajo odstotek 7,6, TKI Hrastnik 5,3, Cementarna Trbovlje 4,1, Splošno gradbeno podjetje Hrastnik 4,3 Cestni promet 5,8, Sijaj Hrastnik 7,4. Večji odstotek kot Steklarna Hrastnik ima samo Gradbeno industrijsko podjetje »Beton« Zagorje, vendar imajo samo 400 izgubljenih dni pri 385 zaposlenih. Pri Steklarni Hrastnik je v opombi navedeno, da se ugotavlja porast že prej visokega odstotka izgubljenih dni,
Če primerjamo, da gre za odsotnost v prvih treh mesecih, ko so pogoji dela mnogo primernejši kot v poletnih mesecih, bo v drugem obdobju porast izgubljenih dni verjetno še večji. Ne moremo trditi, da gre tako visok odstotek izgubljenih dni na račun drugačnega obravnavanja naših zavarovancev, temveč gre v prvi vrsti in v marsikaterem primeru za težke pogoje dela, drugič za visoko udeležbo ženske delovne sile in mladine, poleg tega pa tudi člani, zaposlenih v Steklarni na proizvodnih delovnih mestih, zaradi specifičnih pogojev dela prej zbolijo kot v drugih delovnih organizacijah. Ob takem stanju bomo dejansko morali poskušati izboljšati pogoje dela, ker bomo edino na ta način lahko zmanjšali bolniški stalež. Delno pa se bo dalo to doseči tudi s spremembo strukture delovne sile. Najpogostejša obolenja so prehladi, srčna obolenja, porodniške odsotnosti, delne poškodbe pri delu in izven dela itd. V prihodnjem sestavku bomo poskušali prikazati seznam obolenj.
POROČILO 0 DELL KOMUNALNIH SLUŽB V LETU 1970
(Nadaljevanje iz 7. številke)
Po nalogu sanitarne inšpekcije smo morali izvesti obsežna sanacijska dela v okolici izvira pri Veleju, ker so pokazale bakteriološke analize vode prisotnost zdravju škodljivih klic. Odstraniti smo morali neustrezno odprto gnojišče, last Urbajs Cecilije, in zgraditi na drugem mestu novega z nepropustnim betonskim dnom in stenami.
Po tem in drugih ukrepih je postala kvaliteta vode iz tega izvira zopet neoporečna. Nasploh je bila sanitarna inšpekcija v tem letu zelo zahtevna. Zaradi nevarnosti kolere v Jugoslaviji smo bili po nalogu republiške sanitarne inšpekcije dolžni skrajno poostriti kontrolo nad kvaliteto vode in omogočiti dvakrat mesečno odvzem vode za bakteriološke analize od vsakega izvira in večjega mesta potrošnje.
Sodelovali smo pri gradnji oziroma razširitvi vodovodnega o-mrežja Rakovec-Kovk. Pri tem smo nudili vso strokovno in znatno materialno pomoč Krajevni skupnosti Kovk, ker smo po končanem delu na podlagi medsebojne pogodbe prevzeli celoten objekt v lastništvo in upravljanje. Pri tej akciji so sodelovala tudi nekatera druga podjetja in občinska skupščina Hrastnik, saj znaša vrednost opravljenih del 89.140 din.
Nov vibracijski valjar za vzdrževaje ceste IV. reda in krajevnih poti
Gradnja novih kovinarskih delavnic pri rudniku
še izviri I., V. in VI. ter izvir pri Ravnah. Na Dolu pa izvir Bele vode, izvir pri Srebotu ter v Peklu nad Jakopičem. Vse omenjene raziskave kažejo, da v doglednem času ni bojazni za pomanjkanje vode v Hrastniku, ker imamo še dovolj naravnih zalog. Seveda pa je prvi pogoj sistematično zbiranje sredstev ter načrtna gradnja, kajti vodovod je eno izmed tistih področij, ki zaradi dinamike gradnje in potrošnje ni nikdar do kraja zgrajeno.
KANALIZACIJA
Omenili smo že, da se redno vzdrževanje in čiščenje javnih kanalizacijskih naprav za odvod meteorne vode in fekalnih odplak vrši iz določenega odstotka vodarine. Razumljivo je, da so zaradi prevelikih potreb pri vodovodu, ki ima primarni pomen, bila dela na kanalizacijskem omrežju nekoliko zanemarjena oziroma se je opravilo le tisto, kar je bilo neobhodno. Pri tem delu sta redno zaposlena dva delavca, ki dobita občasno pomoč iz gradbene skupine v podjetju. Ta pomoč je potrebna predvsem v času večjih nalivov, večjih vzdrževalnih del, kakor tudi ob naglem topljenju snega. Iz sredstev vodovoda je bil v tem letu zgrajen del nove kanalizacije na Logu, od lesenih hišic do glavne kanalizacije K-5, kajti fekalije so na tem mestu že resno ogrozile spodnje objekte.
Striženje žive meje s sodobnim strojem
Nova pridobitev v Hrastniku — smetarsko vozilo
Stroški za redno vzdrževanje in upravljanje vodovoda in kanalizacije so se gibali v glavnem v planiranih višinah. Znano je, da je omrežje v Hrastniku relativno zelo obširno in zahtevno za vzdrževanje, za kar so potrebna znatna sredstva. Stroški za surovine in material, električno energijo, inventar, popravila, tuje storitve, prevoze, članarine, kemične in bakteriološke analize vode, osebne dohodke in podobno, so se trošili v skladu z dotokom; pri tem pa ponovno ugotavljamo porast nekaterih stroškov, na katere ini ne moremo vplivati.
V letu 1970 smo izdali 57 dovoljenj za nove priključke za vodovod, 3 soglasja za komunalne priključke in 13 soglasij za lokacijska dovoljenja. V omrežju je vgrajenih 58 hidrantov in 141 glavnih zasunov, katere smo redno vzdrževali in jih v tem letu označili z vidnimi obeležji.
Kakor doslej smo tudi v tem letu dosledno spremljali izdatnost zajetij izvirov, posebno pa še tiste, ki še niso zajeti, so pa interesantni za bodoče napajanje Hrastnika z vodo. Ti izviri se nahajajo za Savo; zgornji Ribnik, pri Koritniku im Vidmarju. V Čečah pri Kajtnatu so
Razen teh posebnosti smo opravili še vrsto drugih del, ki imajo značaj investicijskega vzdrževanja, kot so: večje obnovitve instalacij, sanacije zemeljskih plazov, učvrstitve brežin ob cevovodih, obnove antikorozijskih in termičnih izolacij, večja Vzdrževalna dela v črpališčih in rezervoarjih, vzdrževalna dela na dostopih do glavnih vodnih objektov in podobno.
Za vsa dela, ki imajo značaj investicijskega vzdrževanja, kakor tudi za nekatere razširitve vodovodnega in kanalizacijskega omrežja
smo v tem letu porabili	______276.640,70 din
Vkalkulirano je bilo v letu 1970	256.666,63 din
Prenos iz leta 1969	35.246,00 din
291.912,63	din
Razlika oziroma prenos v leto 1971	15.271,93 din
Plan investicij in investicijskega vzdrževanja za leto 1971 predvideva tudi del sredstev za načrtno ureditev novih gradbenih okolišev, predvsem na področju Krištandol, Slatno, Marno. Zato nameravamo nekaj sredstev za invésticijsko vzdrževanje in amortizacijo določiti v ta namen. To je pomembno predvsem zato, ker ne želimo drobiti sredstev za razširjeno reprodukcijo, temveč se čimbolj držati zastavljenega programa in ureditve Hrastnika s preskrbo iz Čeč. Pri gradnji vodovoda v nove gradbene okoliše pričakujemo sodelovanje s strani organizacije za urejanje in oddajanje gradbenih zemljišč, kakor tudi neposredno od samih reflektantov.
IM STAMJE 10M1MALMIH MAPRAV TER INSTALACIJ
V vseh poročilih ugotavljamo in dokazujemo, da predstavlja vprašanje kanalizacije v Hrastniku iz dneva v dan večji problem. Omrežje je v večini primerov že zastarelo, ker ni bilo položeno v betonsko podlogo polagoma razpada, ali pa se zaradi zemeljskih premikov cevi drobijo in zmanjšujejo profil kanalizacije. Imamo celo primere odprtih kanalov, po katerih se stekajo odplake, kot je to primer na relaciji Birtič—rudniška vila.
Problem kanalizacije na Logu mimo Kašnerja, ki se prosto izteka na glavno cesto, smo že večkrat omenili v poročilih, pa tudi na pristojnih mestih. Fekalije, ki se na tem mestu izlivajo na glavno cesto, so že resna ovira za promet.
K boljši organizaciji pokopališke službe so mnogo pripomogle sodobne in smotrno urejene poslovilne vežice na Dolu
Pri vzdrževanju kanalizacije se večkrat srečujemo s posledicami malomarnega in neodgovornega odnosa do teh naprav, saj niso bili redki primeri, ko je bil na omrežje glavne kanalizacije postavljen stanovanjski ali drugi objekt. Tak primer imamo na Logu, kjer je vod od bivše uradniške hiše do cerkve speljan pod zgradbo št. 308 Log. V zadnjih letih se je več pomembnejših ulic in cest v Hrastniku asfaltiralo, nihče pa ni vprašal, kaj bo s kanalizacijo, ki na teh mestih poteka. Sredstva, ki se zbirajo za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, ne dovoljujejo kakih večjih investicijskih posegov na tem področju. Iz više ležečih naselij kot so Novi Log, Studence in druge, bo treba predvideti odtoke meteornih voda, ki so v vsakem večjem nalivu zamašile fekalno kanalizacijo, zaradi česar napravi voda, ki se izteka na površini, znatno škodo na cestišču. Nimamo namena dalje naštevati perečih nerešenih problemov pri tej komunalni dejavnosti, ker zadostuje že, če pogledamo poročila za pretekla leta.
V	nekaterih sosednih krajih so se s tem problemom že krepko spoprijeli in najprej določili reden dotok sredstev. V Trbovljah so npr. k že dokaj ugodni ceni vode pribili 35 % na vodarino, kar je namenjeno za vzdrževanje in novogradnjo kanalizacijskih naprav. Iz spredaj objavljene razpredelnice je razvidno, da imajo vsi sosednji kraji urejeno financiranje na tak način.
Pred nami je zelo zahtevna investicija, katero ne bomo mogli Več dolgo odlašati. To je gradnja čistilnih naprav v Hrastniku, za kar pa moramo imeti predhodno dobro urejeno kanalizacijsko omrežje. Za same čistilne naprave pa menimo, da je treba nemudoma naročiti projekte in določiti oziroma rezervirati ustrezno, lokacijo. Nekatere občine so na tem področju že precej pred nami, zato menimo, da naj občinska skupščina čimprej koordinira interese in obveze posameznih delovnih organizacij in našega podjetja, da se zadeva premakne z mrtve točke.
V	tem letu moramo rezervirati znatna sredstva za kataster komunalnih naprav. Prepričani smo, da se bo pri tem dal koristno uporabiti naš tehnični arhiv, ki ga že nekaj let dokaj skrbno vodimo in dopolnjujemo z vsemi spremembami. V preteklem letu je bil izvršen sklep občinske skupščine in so se novo zgrajene kanalizacije v vrednosti 251.533,87 din prenesle v lastništvo in upravljanje naši delovni organizaciji.
VZDRŽEVANJE CEST IV. REDA
Po odloku o kategorizaciji cest IV. reda znaša skupna dolžina teh cest 23.140 m. Od ìega je ogromna večina oziroma 21.383 m makadamske ceste, 1.385 m ceste ima asfaltno prevleko in 372 m ceste je tlakovane s kockami. V tem letu se je precej cest moderniziralo oziroma asfaltiralo, vendar so te ceste predvsem krajevnega značaja v naseljih okrog zgradb, medtem ko je bilo asfaltiranih le okrog 400 m ceste IV. reda. Upamo pa, da se bo pri doslednem spoštovanju programa modernizacije cest, ki je bil sprejet v letu 1969, tudi na teh cestah v letu 1971 precej izboljšalo.
Na tem mestu bi omenil količine asfaltnih površin, ki so bile napravljene v tem letu:
— ceste IV. reda	957,38 m2
— krajevne poti	2.816,41 m2
—	javni prostori (plato pred zgradbami) 4.191,71 m2
zasebniki
igrišča
255,16 m2 160,00 m2
Skupaj:	8.380,66 m2
Ce bomo nadaljevali s takim tempom, bo ožji okoliš Hrastnika v doglednem času dobil boljše ceste.
Tudi v tem letu je bila sklenjena pogodba med našim podjetjem in komunalnim skladom Sob Hrastnik za vzdrževanje cest IV. reda. Za redno delo na teh cestah imamo stalno zaposlene štiri cestarje, katere pa večkrat okrepimo z delavci gradbene skupine. To je potrebno predvsem v času večjih neurij ali pa pri skupinskem delu, katerega smo začeli v zadnjem času uvajati. Na samo delo cestarjev s terena ni bilo pripomb, razen na predelu Čeče, kjer smo nato na predlog Krajevne skupnosti zamenjali cestarja in zadolžili za to delo upokojenca, ki je doma iz Čeč, s katerim pa so sedaj zelo zadovoljni.
Skoraj vse ceste IV. reda lahko smatramo kot gorske, ker so precej strme in jim vsako deževje napravi občutno škodo. Spomladi je bilo več neurij in ploh, ki so povzročile znatno škodo, zaradi česar je bilo potrebno sorazmerno izdatnejše vzdrževanje. Spravilo lesa iz gozdov se običajno vrši zgodaj spomladi, ko so ceste najbolj razmočene in mehke. Razumljivo je, da v takih pogojih kamioni popolnoma uničijo cestišče.
Letos je plaz na odseku Marno—Krištandol dobesedno odnesel del ceste v dolžini 15 m. Ker pa je bil to le površinski plaz, smo cesto utrdili z betonskimi elementi in na vsaki strani napravili drenaže'za odvodnjavanje z betonskimi cevmi 0 15 cm. Za druga odvodnjavanja smo uredili in na novo namestili več prečnih jarkov in uredili pretoke vode z betonskimi cevmi 0 30 in 20 cm. Za redno vzdrževanje cèst smo letos navozili in porabili 904 m3 cestnega gramoza za posipanje. V tem letu smo nabavili vibracijski valjar zmogljivosti 15 t, ki bo zelo koristil pri vzdrževanju cest, ker se je doslej čestokrat zgodilo, da je neurje odplaknilo komaj navoženi, a neutrjeni gramoz. Seveda bomo ta stroj lahko koristili le v okviru namenskih sredstev. Za vzdrževanje cest IV. reda v letu 1971 smo že predložili kalkulacije in upamo, da ne bo, kakor vedno doslej, zopet prišlo do znižanja. Zavedati: se moramo, da gre vsako zniževanje na račun vzdrževanja, kar povzroči negodovanje in kritiko koristnikov cest. Vsa dela na vzdrževanju cest vodi VK cestni nadzornik, ki pa ima poleg teh še druge zadolžitve pri komunalnih službah.
Del rastlinjaka na Dolu
Polaganje Symalen cevi 0 200 mm za vodovod Čeče—Hrastnik
Ker smo letos nabavili stroj za brizganje asfaltne emulzije, bomo sposobni sami polagati hladni asfalt na manj prometnih odsekih. Tudi manjša asfalterska dela bomo lahko opravljali za potrebe Hrastnika.
POROČILO O DELU KOMUNALNIH SLUŽB V LETU 1970 IN STANJE KOMUNALNIH NAPRAV TER INSTALACIJ
(Nadaljevanje s 5. strani)
POKOPALIŠČE
Tudi letos smo napravili nekaj izboljšav, ki bodo pripomogle k lažjemu in bolj korektnemu opravljanju te dejavnosti. Že v začetku leta smo nabavili novo vozilo — furgon, ker stari ni bil več zanesljiv in je zahteval izredno visoke stroške za vzdrževanje. V bistvu je to neekonomična investicija, ker bo vozilo prevozilo letno le okrog 2500 km in bo potemtakem tehnično izrabljeno šele čez približno 50 let. To ponovno dokazuje, da pri opravljanju komunalnih služb ne moremo vedno in povsod zasledovati ekonomičnosti, ker morajo te normalno funkcionirati brez ozira na rentabilnost. Vozilo je bilo nabavljeno iz skupnih sredstev amortizacije, ki se formirajo pri komunalnih službah.
Že več* let smo govorili, da je treba urediti ozvočenje na Žalah. S pomočjo komunalnega sklada pri občinski skupščini, ki je v ta namen prispevala del sredstev v višini 3.000 din, smo to zadevo v tem letu Uredili. Nabavili smo tranzistorski ojačevalec, mikrofon s stojalom, gramofon z ustreznimi ploščami in zvočnike z vso instalacijo. Z uporabo teh pripomočkov se je precej izboljšal sam ceremonial. Ugotovili smo, da je bila bojazen ob tej »novotariji« na tem področju Odveč, ker je prebivalstvo ozvočenje na Žalah zelo ugodno sprejelo. Tudi predvajanje žalostink, katerega opravimo eno uro pred pričetkom pogreba, daje vsemu ceremonialu bolj svečano obeležje.
S temi dopolnitvami se je nekoliko spremenil obred pri pokopu, zato smo napravili nov predlog ceremoniala in ga predložili občinski konferenci SZDL. Žal smo tudi letos zabeležili nekaj pogrebov brez izrečenih poslovilnih besed, zaradi česar je bilo precej kritike. Odsotnost godbe ali pevcev pa smo nekajkrat dokaj uspešno nadomestili z uporabo ustreznih plošč s pomočjo zvočne aparature.
Ker so bile uniforme pogrebcev že precej izrabljene, smo letos nabavili kompletne uniforme, katere je po meri izdelalo podjetje »Kreator« iz Celja. Temu smo dodali še ustrezne nepremočljive pelerine, ker morajo delavci pri tem opravilu biti prisotni ne glede na vremenske neprilike. Za ta nakup smo porabili 5.152,50 din.
Z dokončno regulacijo potoka smo lahko uredili parkirni prostor za osebna vozila. Dosedanje neurejeno parkirišče je bilo mnogo premajhno za obiskovalce pokopališča, zaradi česar so morali parkirati na Dolu. V naslednjem letu je treba zagotoviti finančna sredstva za asfaltiranje novega parkirnega prostora. Z ureditvijo tega prostora smo nekoliko spremenili žive meje med parkiriščem, cesto in dovozno potjo pri pokopališču. Sedanja ureditev daje bolj funkcionalen, pa tudi lepši izgled okolice žal. Zasadili smo 86 cipres, ki bodo ob primerni negi v nekaj letih predstavljale estetsko dopolnitev tega objekta.
V	tem letu smo zgradili 150 m opornega zidu za nove vrste grobov. To je eden izmed stroškov, katerih pokopališča v ravnini ne poznajo. Razmišljali smo že o tem, da bi stroške za gradnjo opornih zidov, ki kasneje služijo lastnikom grobov kot podstavek za spomenik, prenesli na najemnike grobov. O tem bi naj razmislili pristojni činitelji, ker bi se na ta način nekoliko zmanjšali stroški, ki se sedaj plačujejo iz sredstev komunalnega sklada. Po približni oceni bi to veljalo okrog 80 din za posamezen grob.
Podjetje za urejanje hudournikov, ki je vršilo prevoze po cesti ob pokopališču, jo je na našo zahtevo moralo ponovno asfaltirati. Izkoristili smo to priložnost in nekoliko dopolnili asfaltne površine v bližini pokopaliških objektov.
Večkrat smo že omenili, da naj bi bila najemnina za grobove progresivna z ozirom na starost groba. S tem bi nekoliko vplivali na izredno naglo širjenje novega dela pokopališča, ker bi del pokopov preusmerili na staro pokopališče. Nekatere delovne organizacije, ki se ukvarjajo s temi storitvami, so že začele zaračunavati grobnino na ta način. Treba je dokončno določiti, po kateri strani potoka bo potekala nova cesta oziroma če se bo sploh na tem mestu gradila. Od te odločitve je popolnoma odvisna nadaljnja razširitev pokopališča, ki je mogoča edinole na pobočje med Žagarjem in Koritnikom.
Ugotavljamo pomanjkanje kamnoseških storitev v občini, zato nameravamo dopolniti naš obrat cementnih izdelkov tudi s to dejavnostjo. V zvezi s tem smo že razpisali prosto delovno mesto KV kamnoseka. Kot upravljalcu pokopališča nam ni vseeno, kakšni spomeniki se nameščajo, zato bomo s sodelovanjem ustreznih strokovnih služb pri združenju, katerega član smo, skušali vplivati na odločitve najemnikov grobov.
VZDRŽEVANJE JAVNIH ZELENIC JAVNA SNAGA IN ODVOZ SMETI
V	tem poglavju so naštete dejavnosti, ki povzročajo podjetju največ preglavic. Skupno jim je tudi to, da so glede financiranja v najslabšem položaju. Ce bežno analiziramo najprej službo odvoza smeti in javne snage, bomo ugotovili, da se ta dela opravljajo še po kalkulacijah iz leta 1967. Odveč je naštevati, kaj vse se je v tem času podražilo in za koliko. Razen tega so bile takratne kalkulacije izdelane na podlagi trenutnega stanja, v katerem smo imeli deponije za odvoz smeti v neposredni bližini stanovanjskih naselij, in sicer: za Savo za spodnji del Hrastnika, na Ani za področje Loga in v Resnici za predel zgornjega Hrastnika. Že s tem, ko smo po nalogu vodnogospodarskega inšpektorja SRS morali začeti odvažati ves odpadni material in smeti na deponijo pri Zavrašku, so se stroški za to dejavnost močno dvignili. Poleg tega pa smo zaradi posebnih dovoljenj, ki jih je izdajala uprava občinske skupščine za deponiranje gradbenega materiala, izgubili del dohodkov iz tega naslova, s katerim smo nekoliko regresirali službo odvoza smeti. Ce seštejemo vse doslej opisano, je po-
polnoma razumljivo, da smo zaključili poslovno leto 1970 pri tej dejavnosti z okoli 19.000 din izkazane izgube.
S tem ne želimo izsiljevati višjih cen za to dejavnost, ampak vplivati na nižje stroške pri odvozu smeti. Ta cilj pa bo v največji meri dosežen s tem, da se nam odobrijo deponije v bližini glavnih predelov Hrastnika. Vendar pa trenutna situacija kaže ravno nasprotno. Zasilno odlagališče, ki je bilo določeno v decembru 1968, je polno in je zaradi tega treba misliti na drugega. Na osnovi dosedanjih razgovorov, ki smo jih imeli o tem vprašanju, sklepamo, da se nagibajo nekateri k temu, da bi naj bilo bodoče odlagališče nekje na Blatah. Ta lokacija je za to službo in v takih pogojih nesprejemljiva, ker bi se na ta način stroški odvoza še znatno povečali. Predlagana deponija bi bila dostopna le v lepem in suhem vremenu, medtem ko bi v zimskem času, ko količina pepela za odvoz večkratno naraste, bila praktično nedosegljiva. Zato predlagamo pristojnim službam, da določi novo lokacijo na mestu, za katerega smo se dogovorili že pred dvemi leti in ki je okrog 300 m bolj oddaljeno od stanovanjskih objektov, kakor dosedanja. Za to lokacijo so že izrekle načelno soglasje pristojne inšpekcije.
Odvoz smeti bi se precej izboljšal in stroški znižali, če bi stranke odlagale res le tiste odpadke, ki so bili z odlokom določeni kot odpadki od gospodinjstev. Tako pa neredko najdemo v smetnjakih ali okoli njih ostanke gradbenega materiala, ostanke pri obdelavi in trebljenju vrtičkov in celo njiv, večje kovinske predmete ali celo žimnice, predvsem pa v zimskem času mnogo razmočenih odpadkov, ki nato v smetnjaku zmrznejo in onemogočijo izpraznitev. Pozimi je zelo otež-kočen dostop do smetnjakov, ker stranke ne čistijo okolice svojih objektov in moramo zato večkrat pred avtomobilom za odvoz smeti poslati snežni plug, ki mu krči pot.
V letu poročanja smo odvažali smeti od 1618 stanovanj in upravnih prostorov delovnih organizacij v Hrastniku. To delo smo opravljali s kamionom, predvsem pa s traktorjem, ki je edini sposoben, da v slabem vremenu pripelje do deponije. Zaradi težko dostopnega odlagališča so se pritoževale tudi delovne organizacije, kot npr. Steklarna, ki same odvažajo odpadke, nastale pri proizvodnji. Za vsa dela pri odvozu smeti smo v letu 1970 dosegli realizacijo v znesku
120.288,08	din.
Ker dobiva Hrastnik vse bolj mestno podobo, je skrajni čas, da začnemo misliti o nabavi tipskega smetarskega avtomobila. Čeprav z njim ne bodo dosegljiva vsa naselja (o tem smo se prepričali z uporabo smetarskega avtomobila iz Trbovelj), bo ta služba mnogo pridobila z bolj sodobnim in higienskim načinom odvoza smeti iz ožjega dela Hrastnika.
Ker spada k javni snagi tudi kidanje snega, pri čemer smo imeli pred nedavnim nekaj težav, želimo to zadevo nekoliko osvetliti. Po pogodbi z občinsko skupščino smo dolžni skidati sneg s pločnikov in stopnišč v samem Hrastniku in v naj večji možni meri skrbeti za prevoznost cest IV. reda na področju občine. Za uspešno opravljanje te službe, predvsem učinkovito kidanje snega s pločnikov, imamo traktorski čelni plug, pred nekaj dnevi pa smo nabavili še enega. Sama služba je dobro organizirana, saj odstranimo novo zapadli sneg v najkrajšem možnem času, vendar pa ga Cestno podjetje, ki je zadolženo za oranje snega po glavni cesti v Hrastniku, ponovno odrine na pločnik. Že večkrat smo poskušali koordinirati to delo in se prilagoditi možnostim Cestnega podjetja, pa nismo dosegli pravega učinka. Zato menimo, da bo edina dobra in sprejemljiva rešitev v tem, da sami prevzamemo odstranjevanje snega v Hrastniku, zakar se bomo ustrezno tehnično opremili. Seveda pa bo moralo Cestno podjetje prispevati del sredstev v ta namen, ker je ta cesta klasificirana kot tranzitna.
Trenutno vzdržujemo in negujemo 26.000 m2 javnih nasadov in zelenic. Za to delo sta v času sezone zadolžena dva strokovno usposobljena delavca. Izkušnje iz preteklih let nam kažejo, da je treba zelenice najmanj 4- do 5-krat letno kositi, če hočemo, da obdržijo videz negovanih kompleksov. Žive meje obrezujemo dvakrat letno, za kar smo nabavili ustrezne električne škarje. Poleg tega smo nabavili stroj Gutbrood s priključki za okopavanje ter moderno kosilnico in motorno krtačo za čiščenje pločnikov. Pred nedavnim smo ta komplet dopolnili še z manjšo napravo za odmetavanje snega.
Obstoječe zelenice in parki ob glavni cesti so solidno urejene. V tem letu smo dopolnili zelenice pri trafiki nad občino in pri telefonski govorilnici na rudniku. Največ težav pri tem delu imamo v spodnjem delu Hrastnika zaradi že znanega škodljivega vpliva saj in plinov na vegetacijo. Le z izdatnim gnojenjem in škropljenjem smo uspeli obdržati že zasajeno okrasno grmičevje in drugo rastlinstvo. V tem letu so bile popravljene in prepleskane vse obstoječe klopi v parkih in na javnih prostorih. Namestili smo 15 novih klopi in pri tem upoštevali želje prebivalcev. Ugotavljamo tudi vse bolj škodljive vplive, ki jih ima soljenje cest v zimskem času, ker se soljeni sneg pluži na obcestni pas. Posledica tega je odmiranje vegetacije na tem mestu oziroma hiranje dokaj odpornih živih mej.
Prizadevali smo si, da bi v skladu z dodeljenimi sredstvi in kljub težavam, ki so za Hrastnik specifične, le uspeli obdržati zelenice .in javne nasade v takem stanju kot je to potrebno za urejen izgled kraja.
Podjetje je zaradi svojih dejavnosti član Poslovnega združenja za komunalo in obrt v Celju. Zaradi plodnega in intenzivnega sodelovanja opravljajo nekateri člani našega kolektiva odgovorne funkcije v strokovnih organih tega združenja kakor tudi pri strokovnih sekcijah za komunalo, organiziranih v okviru gospodarske zbornice SRS. Poleg tega so člani kolektiva, zaposleni neposredno pri komunalnih službah, aktivno sodelovali pri raznih strokovnih združenjih iz posameznih oblasti komunalne dejavnosti.
OBRAMBNA VZGOJA
ZATEMNITEV
— POMEMBEN VARNOSTNI UKREP
V vojni moramo računati z možnostjo sovražnikovih nočnih zračnih napadov, zlasti na mesta in industrijska središča.
Z zatemnitvijo bomo njegovim letalskim enotam otežili orientacijo ter pri bombardiranju onemogočili uporabo vizualnih merilnih naprav. Čeprav so sodobni bombniki opremljeni z napravami, ki jim omogočajo let in napade v temi, bomo s tem vendarle v precejšnji meri zmanjšali učinek napadov.
Če sovražnik uporabi bombe in rakete, ki se v zadnjem delu poti same usmerijo na toplotne in svetlobne vire, lahko z zatemnitvijo dokaj zmanjšamo uspešnost njihovega napada.
Namen zatemnitve je torej, da v čim večji meri zmanjšamo u-činkovitost sovražnikovih nočnih napadov iz zraka.
Glede na to, da so s sodobnimi napadalnimi orožji možni nenadni zračni napadi, mora biti zatemnitev na vsem ozemlju vedno čimbolj temeljita. Izvesti jo je treba že ob neposredni nevarnosti vojne in velja ves čas vojne Zajeti mora vse svetlobne vire v hišah in gospodarskih poslopjih, javnih zgradbah in lokalih, tovarnah in delavnicah, signalna in svetlobna telesa na komunikacijskih napravah in vozilih, svetlobne napise in ulično razsvetljavo.
Zatemnitev usmerja vodstveni organ civilne zaščite v, občini po vnaprej pripravljenem načrtu. Pri njenem izvajanju so dolžni sodelovati vsi občani, delovne in druge organizacije in ustanove. Izvajanje zatemnitve nadzorujejo organi za vzdrževanje reda in varnosti.
Delovne organizacije, ki so odgovorne za javno razsvetljavo, organizirajo in izvajajo zatemnitev javnih mest, ulic, trgov in podobnih objektov.
Zatemnitev industrijskih in drugih gospodarskih objektov, lokalov, prometnih naprav in sredstev morajo organizirati in izvajati delovne in druge organizacije ter lastniki in vozniki prometnih sredstev.
Zatemnitev stanovanjskih hiš in drugih stavb morajo opraviti uporabniki in lastniki stanovanj ter lastniki, uporabniki ali upravljavci stavb.
Delovne in druge organizacije, ustanove in občani, ki so dolžni opraviti zatemnitev, morajo nabaviti pripomočke in material, ki so za to potrebni.
Temeljito zatemnitev vsekakor dosežemo z izključitvijo električnega toka v omrežju. Toda tak način zatemnitve ni sprejemljiv, ker omrtvi celotno življenje, povzroča zastoj v proizvodnji, onemogoči nujna opravila v bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih, dajanje alarmnih znakov z električnimi alarmnimi napravami in podobno. Zato ga smemo uporabiti samo v skrajnem primeru, to je ob popolnoma nepričakovanem zračnem napadu, ko zatemnitve ni bilo mogoče drugače izvesti.
KAKO IZVEDEMO ZATEMNITEV?
Zatemnitev je mogoče izvesti z zatemnitvijo svetlobnih odprtin, z zatemnitvijo svetlobnih virov in z izključitvijo svetlobnih virov.
Ponavadi v enem prostoru ali na enem mestu uporabljamo le enega od teh načinov, vendar je po potrebi mogoče uporabiti hkrati tudi dva načina.
ZATEMNITEV SVETLOBNIH ODPRTIN. Zatemnitev oken, steklenih streh, zunanjih steklenih vrat in drugih odprtin, skozi katere prodira svetloba iz objekta, omogoča, da se kljub splošni zatemnitvi življenje in delo znotraj objekta normalno odvijata.
Za zatemnitev oken uporabimo pripomočke, ki so že vgrajeni v okna. To so lahko rolete, naokni-ce ali zavese, če so iz temnega blaga. Okenske zavese morajo ob straneh in na spodnjem delu segati vsaj 10 cm čez stekleni del okna. Če niso tako široke in dolge, moramo steklo ob straneh in spodaj oblepiti s primerno širokim pasom črnega neprozornega papirja ali pa pobarvati s temno oljnato barvo. Tako bomo preprečili, da bi svetloba ob robovih stekla uhajala iz prostora. Če na oknih ni rolet, naoknic ali temnih zaves, jih moramo zatemniti z drugimi pripomočki. Za to lahko uporabimo debel črn papir, gosto temno tkanino, lesonit in podoben neprozoren material. Te pripomočke na okna pritrdimo ali napravimo iz njih zavese.
Priporočljivo je, da papir, zavese, lesonit, les in druge pripomočke, ki jih uporabljamo za zatemnitev oken in vrat, prepojimo s snovjo, ki preprečuje gorenje.
Lahko pa okna zatemnimo tudi tako, da stekla prebarvamo s temno modro oljnato barvo. Tako zatemnimo na primer okna na železniških vagonih, v avtobusih, stopniščih in podobno.
Steklena zunanja vrata zatemnimo tako, da steklene površine prekrijemo z debelim črnim papirjem in lesonitom. Če mora biti prostor dobro razsvetljen in torej svetlobnih virov v njem ne moremo zatemniti, moramo poskrbeti, da pri odpiranju vrat svetloba ne bo uhajala iz njega. To naredimo tako, da postavimo za vrati zaslon iz goste temne tkanine ali pa pregrado z nihajnimi vrati brez steklenih površin.
ZATEMNITEV SVETLOBNIH VIROV. Pod svetlobnimi viri razumemo električna svetlobna telesa vseh vrst, razne svetilke, svetila na signalnih napravah, svetila na vozilih, svetlobne napise in drugo.
Če se ob zatemnitvi ne moremo izogniti razsvetljavi ulic ali drugih odprtih prostorov, jih smemo razsvetljevati le z žarnicami majhne jakosti. Opremljene morajo biti s senčniki, ki usmerjajo svetlobo navzdol.
Podobne maskirne svetilke u-porabljamo tudi za razsvetljavo tistih prostorov, kjer ne moremo izvesti popolne zatemnitve oken, vrat ali drugih odprtin. To so na primer stopnišča v stavbah, hodnikih, posamezni deli tovarn, železniški vagoni, avtobusi in podobno. Če takih svetilk nimamo,
si lahko pomagamo tudi tako, da žarnice ali senčnike prebarvamo z neprozorno temno barvo, ki je odporna proti toploti, pri čemer pustimo svetlobno odprtino le na spodnjem delu. Vedno pa moramo paziti, da svetloba ne pada na okna, vrata in druge odprtine.
Vse svetlobne signalne naprave na železnici in cestah morajo imeti na zgornji strani svetlobnega vira senčnik, ki usmerja svetlobo le v predvideno smer in proti zemlji-
Vsa vozila morajo imeti na sprednjih lučeh prevleke s horizontalno odprtino na sredini, dolgo 5—8 cm in široko 1—2 cm. Nad izrezom mora biti senčnik, ki u-smerja svetlobo k zemlji.
IZKLJUČITEV SVETLOBNIH VIROV se lahko opravi posamično ali za več svetil skupaj. Osebe, ki so zadolžene za izključitev, morajo biti poučene, kdaj vire izključijo.
POSEBNOSTI
PRI ZATEMNEVAlSfJU
NA STOPNIŠČIH stanovanjskih in drugih stavb morajo biti vedno maskirane razsvetljave, da lahko stanovalci ob zračnem alarmu čim hitreje pridejo v zaklonišča. Na zgornjem robu oken so dovoljene ozke svetlobne odprtine za dnevno svetlobo, vendar svetloba maskirnih luči ne sme padati nanje.
V ZAKLONIŠČU električne razsvetljave ne izključujemo in svetlobnih virov ne zatemnjuje-mo, moramo pa poskrbeti, da pri odpiranju vrat svetloba ne uhaja iz zaklonišča.
ULICE in JAVNA MESTA ne smejo biti razsvetljeni. Robovi pločnikov, ograje mostov in druga nevarna mesta morajo biti pobarvana z beiočrno barvo, ki ponoči olajša orientacijo in omogoča varen promet.
Izjemoma smemo kritične dele ulic ali drugih javnih mest razsvetljevati s šibkimi maskirnimi lučmi. Ob zračnem alarmu moramo ugasniti tudi te. Uporaba neonskih luči ni dovoljena.
Zdravstvene ustanove, reševalne postaje, lekarne, postaje milice, gasilski domovi in podobne javne ustanove ter vhodi v javna zaklonišča morajo biti vedno o-premljeni s svetlobnimi napisi. Ti smejo biti vidni le na majhno
razdaljo in nad njimi morajo biti senčniki. Reklamni in drugi svetlobni napisi niso dovoljeni.
JAVNA PROMETNA VOZILA, to je potniške vagone, avtobuse in trolejbuse zatemnimo tako, da močno zmanjšamo notranjo svetlobo in uporabimo maskirne luči, okna pa prebarvamo s temno oljnato barvo. Pri vozilih v mestnem prometu moramo v višini 140 cm od tal pustiti na oknih 12 cm široke svetlobne odprtine, da potniki lahko vidijo, kje so.
Ob zračnem napadu se mestna vozila ustavijo in izključijo luči, uslužbenci in potniki pa se zatečejo v zaklonišča.
Stopnice javnih prometnih vozil morajo biti pobarvane z belo barvo.
TOVARNE moramo zatemniti skrbno, vendar se mora delo v njih odvijati nemoteno. Misliti je treba tudi na zatemnitev peči, svetlobnih virov pri proizvodnji (odlitki, varilni aparati) in dimnikov. Če so steklene površine v tovarniških stavbah velike, naj bo del teh površin stalno zatemnjen, vse drugo pa zatemnimo vsak dan znova.
ORGANIZACIJA SLUŽBE ZA ZATEMNITEV
Vsa podjetja za razdeljevanje električne energije, v katerih je mogoče izključevati ulično in drugo javno razsvetljavo, morajo imeti ekipe za zatemnitev, ki delajo v izmenah. Naloga teh ekip je, da ob zračnem alarmu izključijo luči, ki so dotlej gorele, ko pa je nevarnost mimo, jih spet prižgejo.
Tudi industrijska in druga podjetja imajo ekipe za zatemnitev, ali pa za to zadolžijo posameznike. Njihova naloga je, da vsak dan s približevanjem mraka zatemnijo vse zgradbe po načrtu za zatemnitev in preverijo, če je zatemnitev popolna.
V ustanovah in javnih lokalih določijo za zatemnitev osebo ali manjšo ekipo.
Vsak občan je dolžan zatemniti tiste prostore svojega stanovanja, iz katerih prihaja svetloba. Skupne prostore v stanovanjskih hišah (stopnišča, hodniki, kleti, podstrešja) zatemnjuje upravnik hiše. Če upravnika ni, določi hišni svet dežurnega, ki po načrtu poskrbi za zatemnitev hiše.
DAN VSTAJE - 22. JULU V GORAH
Slavnosti so se udeležili predsednik občinske skupščine Mili-novič Branko, sekretar komiteja ZK Babič Milan in direktor steklarne Jože Klanšek.
Že po tradiciji se kolektiv Steklarne Hrastnik vsako leto na dan vstaje slovenskega ljudstva 22. julija zbere v Gorah, kjer obujajo člani kolektiva spomine na revolucionarno delo naših članov
kolektiva pred vojno in med drugo svetovno vojno.
Sindikalna podružnica je tudi letos pripravila program in piknik za člane kolektiva. Že v zgodnjih jutranjih urah smo videli kolone, ki so se vile proti naši planinski postojanki na Gorah. Eni so se podali na pot preko Krnic in Savne peči, drugo preko Kovka, dosti jih je izbralo lepšo
Partizanske patrulje prihajajo na proslavo
Predaja raporta
pot od Marnega preko Turja in naprej do cilja. Cesta je bila pripravljena tudi za vse tiste, ki imajo avtomobile, tako da so se bT-ez težav pripeljali do cilja. Poskrbljeno je bilo tudi za starejše člane kolektiva, ki so se lahko v preurejenem tovornjaku pripeljali na praznovanje. Že dolgo ne pomnimo, da bi se tolikšno število članov kolektiva udeležilo našega- praznovanja.
Program je bil zelo pestro izveden. Sodelovala je godba na pihala Svobode II in pevski zbor Svobode II. Izvajali so partizanske, delavske in domače pesmi. Celotno proslavo so popestrile partizanske patrole, ki so ob točno določeni uri vkorakale na slavnostni prostor. Njihov prihod so oznanili streli in koračnice harmonikarjev. Patrole so bile: ena, ki jo je organizirala krajevna organizacija ZB Teren II, druga z Rudnika in tretja je bila dolska.
Tov. Edi je skrbel za lačne želodce
žuje 30 let izgradnje naše socialistične samoupravne družbe, obnovo in izgradnjo naše domovine. Temu praznovanju se pridružujemo tudi borci občine kot borci socialistične misli, kot borci za dosledno uresničevanje in bratskega spoštovanja enotnosti v naši sodobni družbi.
Po programu se je razvilo vsesplošno veselje in ob dobri kapljici in hrani vsesplošno rajanje. Videli smo nešteto obrazov, ki so z veseljem spremljali vsesplošno zadovoljstvo članov naše delovne organizacije. Celotna planina je zaživela tako kot že dolgo ne, eni so se sončili, drugi so iskali razvedrilo v žoganju, petju ali pa se hladili v hladni senci. Sigurno šo najbolj uživali tisti, ki so ob prijetnem ognju pekli ražnjiče in čevapčiče. Tudi naša-upravnika s planinske postojanke s pomočniki sta imela ves dan dovolj dela. Skrbeli so, da so imeli gostje vse, kar jim je srce poželelo.
22. julij dan steklarjev je za nami, vendar želja naj bo, da naj
Slavnostni govor je imel tovariš Smodit Julij
Po predaji raporta je član odbora krajevne organizacije ZB NOB tov. Smodič Julij v svojem pozdravnem govoru poudaril, da današnje slavnostno zborovanje naših steklarjev slavimo v letu, ki obeležuje 30-letnico vstaje jugoslovanskih narodov, ki obele-
bi bil vsak prosti dan naših članov kolektiva dan, ko bi prihiteli v naravo v naše prelepe Gore, kjer bi si v čistem svežem zraku poiskali novih moči za delo, kajti takšne dneve se ne more nikoli pozabiti.
rigo
Tudi letos je sindikat pogostil svojeg člane. Za točnost pa so poskrbeli tov. Fina, Ida in Karli
Med udeleženci proslave so bili tudi predstavniki občine in kolektivov
Nekaj odločitev sekretariata za delo iz delovnega razmerja
Delovna organizacija je delavcu, ki samovoljno preneha delati, dolžna dati delovno knjižico, ne glede na postopke, ki jih bo morebiti uvedla proti njemu (mnenje Zveznega sekretariata za delo od 28. 4. 1971).
Kot samovoljno prenehanje dela šteje tako neopravičen izostanek z delovnega mesta toliko časa, kakor določa statut, kot vsak drug samovoljen izostanek, kadar da delavec na nedvoumen
Pregled in pakiranje izdelkov v satinirnici
način razumeti, da zapušča delo in razdira delovno razmerje in da se; ne namerava ozirati na čas, ko bi sicer po določbah statuta še moral ostati na delu v organizaciji. Svoj namen, da samovoljno preneha delati, lahko izrazi z izjavo, ki jo da v delovni organizaciji ali. s tem, da nastopi delo v drugi organizaciji ali odide v tujino in podobno. Samovoljno prenehanje dela pomeni prestanek članstva v delovni organizaciji, tudi v takem primeru je delovna organizacija delavcu
dolžna izdati delovno knjižico in ostalo dokumentacijo. V tem po-pogledu ni nobenega zakonskega zadržka, da se takemu delavcu ne preda delovna knjižica, čeprav je zoper njega zaradi neopravičenih izostankov uveden postopek zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Namreč zoper delavca, ki samovoljno preneha z delom v delovni organizaciji, se pravno ne more več voditi postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti, ker mu je že prenehalo delo in članstvo v podjetju, vendar ima delovna organizacija možnost, da zoper delavca, ki je samovoljno prenehal z delom, vloži tožbo za odškodnino pri pristojnem sodišču. Delavska knjižica pa se zaključi z dnevom, ko je bil nazadnje na delu.
Delovne izkušnje, pridobljene v isti stroki pred dokončanjem odgovarjajoče šole (fakultete), se lahko priznajo za izkušnje — strokovno usposobljenost, ki se zahteva kot pogoj za sprejem na odgovarjajoče delovno mesto (Zvezni sekretariat za delo 22. 3. 1971).
V kolikor za posamezno delovno mesto v aktu niso predvidene in določene delovne izkušnje, pridobljene po dokončanju ustrezajoče šole — diplomiranju, se priznajo tudi delovne izkušnje pred diplomo, sicer pridobljene z delom v isti stroki in na istem delovnem mestu. To pomeni, da če se za ustrezajoče delovno mesto zahteva določena strokovna Usposobljenost, ki jo delavec še nima, vendar obiskuje ustrezajoče šole, se mu delovne izkušnje priznajo tudi pred diplomo in izpolnjuje pogoje za zasedbo takega 'delovnega mesta.
Delavec ima pravico biti navzoč na sestanku vsakega organa upravljanja, kadar se odloča o njegovi pravici ali dolžnosti v delovni organizaciji (Odločitve okrožnih sodišč).
Delavec ima ne samo pravico biti navzoč na sestankih organov upravljanja kot poslušalec, tem-
več tudi da se sestanka udeleži aktivno s postavljanjem vprašanj, dajanjem odgovorov, pojasnil itd. Da bi delavec to pravico učinkovito uporabljal, ga mora delovna organizacija osebno obvestiti o sestanku in o tem, da se bo na sestanku odločalo o njegovi pravici in dolžnosti. Kršitev te pra-
Včasih je potrebno opraviti delo tudi precej visoko
vice in opustitev takega obvestila ima lahko za posledico nezakonitost odločbe. Kakršnakoli oblika obvestila delavca o sestanku pristojnega organa, na katerem se bo odločalo o njegovi pravici ali dolžnosti, pa zadostuie za realizacijo pravice glede vabila.
Delovne organizacije so na podlagi zahtevka tudi v proizvodnji stekla dosegle, da se je delovna doba štela s povečanjem. Tako so imeli nabiralci stekla, krogli-čarji, ročni pihalci oziroma tisti, ki so bili vključeni v proizvodnjo stekla, priznano povečano delovno dobo, in sicer vsako leto za 15 mesecev. Z razvojem steklarske industrije pa so se pojavile težnje in zahteve, da se prizna delovna doba s povečanjem še za nekatera druga delovna mesta, in sicer zlasti za strojne steklarje, stekloslikarje, brusilce stekla. V ta namen so delovne organizacije v letu 1969 in 1970 izdelale ponoven elaborat, v katerem so obrazložile, zakaj zahtevajo še za določena delovna mesta s povečanjem priznanje delovne dobe.
Zvezna ljudska skupščina je konec meseca junija razpravljala o tem zahtevku in sprejela dopolnitev zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Tako se za delovna mesta v železniškem prometu, delovno mesto strojevodij na parnih lokomotivah, dizelskih lokomotivah, električnih lokomotivah in delovna mesta kurjačev na parnih lokomotivah štejejo s povečanjem tako, da se za vsakih 12 mesecev dela na teh delovnih
Dokazovanje delovnega staža po pričah
Ali se lahko sedaj uvede postopek za priznanje delovne dobe po pričah, zlasti tudi statusa borca pred 9. 9. 1943? To vprašanje je urejeno s temeljnim zakonom o pokojninskem zavarovanju. Po določilih tega zakona se z izjavo prič lahko dokazuje pokojninska doba samo, če je bila ta zahteva vložena pri pristojnem organu najkasneje do 30. 10. 1966 za dokazovanje posebne dobe in do 31.
12.	1967 pokojninske dejanske delovne dobe, Pokojninska doba pa se lahko uveljavlja brez kakršnih koli omejitev glede rokov, če se ne dokazuje na podlagi prič, temveč s pismeno dokumentacijo. Navedeni roki ne veljajo niti za primere obnove postopka. Poleg tega pa bi se pokojninska doba (dejanska in posebna) lahko dokazovala po preteku navedenih rokov s pričami, ki so sklenile delovno razmerje po 1. januarju 1965 ali kadar iz objektivno u-pravičenih razlogov upravičenec ni mogel vložiti zahteve za priznanje pokojninske dobe.
Razkladanje premoga
mestih šteje za 16 mesecev zavarovanja. Za delovna mesta brusilcev kristala —' graverjev in brusilcev koničnega brušenja kakor delovna mesta vodij strojev v strojni proizvodnji stekla (strojni steklarji) in delovna mesta delavcev, ki delajo neposredno na ročni pripravi zmesi in metanju zmesi v steklarsko peč se šteje delovna doba 12 mesecev za 15 mesecev zavarovanja.
Za. delovna mesta delavcev, ki delajo na brušenju steklenih aparatov in ki delajo na steklu z barvami (stekloslikarji) ali ki delajo na graduiranju steklenih Izdelkov se šteje vsakih 12 mesecev dela za 14 mesecev zavarovanja.
Organ, ki je pristojen spremljati izvajanje predpisov o računanju zavarovalne dobe s povečanjem, mora do 31. 12. 1973 predlagati revizijo vseh delovnih mest, ki jih zajema zakon o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Z njo bo odločeno, na katerih delovnih mestih in v katerih rokih preneha računanje zavarovalne dobe s povečanjem ter na katerih delovnih mestih in v katerih rokih bodo uvedeni določeni varstveni u-krepi (skrajšanje delovnega časa, občasna nadomestitev delavcev, (Dalje na 10. strani)
Delo pri čiščenju v podpečju
Priznana benefikacija še za nekatera delovna mesta
Pomanjkanje pomožne delovne sile
S prepovedjo nočnega dela mladine se je v Steklarni Hrastnik zaradi izmenskega poslovanja pojavilo vprašanje pomanjkanja pomožne delovne sile v proizvodnih obratih. Na podlagi takega ukrepa po sklepu pristojnega organa Steklarna Hrastnik ni več zaposlovala oseb, ki niso dopolnili 17 oziroma 18 let starosti. V druge enote pa se praviloma prerazporeja delovna sila iz proizvodnih obratov na podlagi mnenj zdravnika, več let dela in tudi drugih okoliščin. Tudi pojav v občini oziroma celotnem Zasavju je mnogo vplival na tako stanje, ker so tudi druge delovne organizacije razširile svojo dejavnost in s tem zaposlile odvečno delovno silo, bilo pa je u-stanovljenih tudi nekaj novih delovnih organizacij oziroma obratov, ki so tudi iskale potrebe po novih delavcih. V tem primeru gre pa tudi za dejstvo, da so pogoji dela v drugih delovnih organizacijah primernejši zlasti sedaj v poletnih mesecih. Važno vlogo pa igra tudi višina osebnega dohodka, ker je v večini primerov po vseh ostalih delovnih organizacijah 'ob boljših pogojih dela nekvalificirana pomožna de-
(Nadaljevanje z 9. strani)
časovna Omejitev dela na posameznih delovnih mestih) kot pogoj za računanje zavarovalne dobe s povečanjem.
Ostali pogoji glede priznavanja dobe s povečanjem so ostali ne-izpremenjeni in gre pravica do beneficiranega delovnega staža, če je delavec delal na takem delovnem mestu vsaj 5 let, delovna doba, ki se šteje kot zavarovalna doba pà gre od ustanovitve delovnega mesta oziroma 15. 5. 1945 dalje. Tako povečana delovna doba se všteva kot zavarovalna doba pri pokojninskem zavarovanju in nekaterih pravicah, ki jim je podlaga delovno razmerje. Steklarna Hrastnik je imela v preteklosti imenovano ' posebno komisijo, ki je ugotovila obstoj delov-
lovna sila, v kolikor ni vezana na akordno oziroma normirano delo, mnogo bolje nagrajena. V zadnjem času ob ustanovitvi obrata v Hrastniku in povečanja nekaterih obratov v Trbovljah pa člani delovne skupnosti, ki že izpolnjujejo pogoje za nočno delo, v~večjem obsegu vlagajo vloge za razrešitev z dela. Ob takem stanju si moramo zastaviti vprašanje, kako preprečiti fluktuacijo te pomožne delovne sile, in sicer v prvi vrsti ž zboljšanjem pogojev dela, z modernizacijo nekaterih del in pa z zvišanjem osebnega dohodka. Tudi struktura dohodka na zaposlenega kaže, da dejansko, upoštevajoč strukturo dohodka ostalih delovnih organizacij, kaže na to, da je v ’Steklarni Hrastnik znatno nižja s čimer se daje vtis, da je v podjetju preveč oziroma višek delovne sile. Ob konkretnem obravnavanju posameznih primerov pa se ugotavlja, da glede na pogoje dela število te pomožne delovne sile mora biti prisotno, če nočemo, da pride do nepotrebnih zastojev v proizvodnih obratih. Tudi na sestankih kolektivno izvršilnih organov se izrecno poudarja, da je
nih mest, ki se štejejo s povečanjem, poleg tega pa tudi individualne razporeditve na teh delovnih mestih. Že danes opozarjamo člane delovne skupnosti, da bodo
pravočasno ugovarjali odločitvi o razporeditvi na delovno mesto, v kolikor so bili razporejeni na delovno mesto, ki se šteje s povečanjem in če bodo smatrali, da odločitev komisije ni ustrezajoča.
v Steklarni Hrastnik preveč delovne sile. Toda ko pridemo do analize konkretnih primerov po posameznih organizacijah združenega dela, se praktično ne da zmanjšati ničesar. In tako iz leta v leto samo povišujemo število zaposlenih. Ob ugotovitvah, da pa še narašča bolniški stalež, se postavlja še akutnejše vprašanje, kako v teh primerih zmanjšati delovno silo in obdržati proizvod-
Sprejeti ustavni amandmaji govorijo o družbenoekonomskih odnosih združevanja dela na samoupravni podlagi. Zlasti je pomemben ustavni amandma XXI, v katerem je opredeljen družbenoekonomski položaj delovnega^ človeka. Ta opredelitev ne velja samo za delavce v gospodarstvu, temveč za delavce na vseh področjih združenega dela. Delovni človek ima pravico delati z družbenimi sredstvi in odločati o njihovi Uporabi, tako da gre pri tem za odločanje o celotni družbeni reprodukciji. Delovni človek ima pravico uživati pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka.
Ustavni amandmaji, ki govorijo o samoupravljanju, nasprotno izhajajo od delovnega človeka, od njegovih neodtujljivih prabic v osnovni organizaciji združenega dela v delovni organizaciji in v raznih skupnostih delovnih organizacij. Vse v ustavi navedene pravice delovnega kolektiva so tako hkrati tudi individualne pravice vsakega člana. Zato je tudi določeno, da delovni ljudje na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki predstavlja celoto, kar neposredne j e odločajo o vprašanjih dela o urejevanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka in o drugih vprašanjih svojega ekonomskega položaja. Najpomembnejša pravica delovnega človeka je njegova pravica, da dela z družbenimi sredstvi in da odloča o delitvi dohodka. Tu lahko ugotovimo, da po ustavnih amandmajih posamezna organizacija združenega dela ni izolirana enota, marveč del enotnega mehanizma združenega dela, ki vrhu tega ne zajema samo dela v gospodarstvu, marveč tudi delo v družbenih službah. Iz tega dalje izhaja, da se dohodek posamezne organizacije združenega dela šteje za del skupnega družbenega dohodka in da delovni ljudje odločajo o delu skupnega dohodka, ne samo v. svojem imenu, marveč v imenu družbe, kateri so za to tudi odgovorni.
Vsakemu delovnemu človeku, ki dela v organizaciji združenega dela, pripada v skladu z načelom o delitvi po delu osebni dohodek po njegovem delovnem uspehu in lastnemu prispevku, poslovnemu uspehu in razvoju organizacije, ki ga je dal s svojim celotnim, tekočim in minulim delom v podjetju. Delovni ljudje določajo temelje in merila za delitev dohodka in
njo in doseči plan. Najtežje stanje je v organizaciji združenega dela ročne in polavtomatične proizvodnje, kakor tudi v organizaciji avtomatske proizvodnje. Vsekakor bosta morala o tem vprašanju kot prva spregovoriti oba sveta in postaviti tudi ustrezna mnenja in zaključke kot obliko sanacijskega programa ustrezajočemu odboru in delavskemu svetu.
vsklajujejo te temelje na posamezne delavce s samoupravnimi sporazumi. Če pri razporejanju dohodka in delitve dohodka niso bili upoštevani temelji in merila, sprejeti v samoupravnem sporazumu, lahko zakon določi ukrepe, s katerimi se zavarujejo delitvena razmerja, ki ustrezajo temu sporazumu. Če sporazumov ni in so z delitvijo kršena načela o delitvi po delu, ali če je s tem oviran normalni potek družbene reprodukcije, lahko zakon določi u-krepe, s katerimi se zahteva- enakopravnost delovnih ljudi glede na načelo delitve po delu. Samoupravni sporazumi so inštrument, s katerimi naj se doseže določeno ravnovesje v enotah, ki delijo dohodek, ki se šteje kot del celotnega družbenega dohodka. Pomembna novost amandmajev je tudi ta, da ima delovni človek tudi ustavno zajamčene pravice glede minulega dela. To predvsem pomeni, da se pri določanju delovnega prispevka delavca ne u-pošteva samo njegovo sedanje delo, marveč tudi njegova prejšnja delovna prizadevanja. Dalje pomeni to, da vlaganje sredstev, ki so opredmeteno delo, v druge delovne organizacije daje pravico do dela dohodka, ki je bil ustvarjen s temi sredstvi. Sicer se na temelju združevanja sredstev pa ne morejo pridobiti nikakršne lastninske ali. druge podobne trajne pravice in da pravica do udeležbe na dohodku druge organizacije iz takega sodelovanja ugasne, ko se amortizirajo sredstva, ki so bila vložena v to organizacijo.
Po amandmaju delovni ljudje razporejajo dohodek za svoje o-sebne in skupne potrebe za razširitev materialne podlage združenega dela. Ustavni amandma XXI. posebej govori o sredstvih, namenjenih za razširitev materialne podlage v organizaciji in družbi, tako da se uporabijo samostojno ali združujejo z drugimi organizacijami za skupno delo in poslovanje. Glede na pravico minulega dela se predvideva tudi obveznost organizacije združenega dela, da zagotovi sredstva za prekvalifikacijo za tiste delavce, ki bi iz tehnoloških ali gospodarskih razlogov morali prenehati z delom. Prav tako je spričo načela o medsebojni odvisnosti in odgovornosti določena obveznost organizacije in skupnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč organizacijam, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave.
Tehtalec surovin tov. Rak Matija v zmesarni
Priznana benefikacija še za nekatera delovna mesta
timiiiimiimiimiiiiiiiiimmmimimmiiiiimmiiimiimiiimiimiiiiimmimmmmmiimiimmiiiiiimiiiiii
USTAVNI AMANDMAJI
Letovanje v počitniškem domu v Portorožu
Turistična sezona in z njo čas dopustov sta na vrhuncu. Prav je, da ob polčasu sezone na kratko pregledamo, kaj je novega v našem počitniškem domu v Portorožu.
Naša delovna organizacija, ki šteje blizu 1800 zaposlenih, je imela v Portorožu počitniški dom, ki ni mogel nuditi vsem oddiha potrebnim dovolj, prostora. Zato je delavski svet Steklarne Hrastnik na predlog sindikalne organizacije sprejel sklep, da se zmogljivost doma poveča z adaptacijo stavbe, ki je bila končana v začetku junija letos. Že ob vpisu interesentov, ki želijo preživeti svoj
dopust v Portorožu, se je videlo, da je adaptacija doma bila nujna, saj so bili najboljši termini takoj zasedeni, tako da je ostalo nekaj prostih mest le "V juniju in septembru.
Kakor lani, je komisija za preventivo tudi letos določila 190 članov za preventivno zdravljenje v treh izmenah. Prvi dve izmeni naj bi šle na preventivo v juniju, zadnja pa konec avgusta. Ker vsa dela v zvezi z adaptacijo niso bila izvršena do določenega roka, se je pričetek obratovanja zakasnil za 10 dni, tako da smo poslali prvo izmeno na dopust šele 17. junija. Zaradi tega bó sezona ipodalj-
Novi dozidek počitniškega doma v Portorožu

Tako so opremljene sobe v Portorožu
šana za 10 dni in bo zadnja izmena preventivcev nastopila oddih šele 5. septembra. Nekateri menijo, da je septembra na morju že hladno, kar pa ne drži. Iz prakse vemo, da so to najlepši dnevi, ker ni več hude pripeke in turističnega direndaja.
Predsedstvo sindikata je na seji pred otvoritvijo sezone pregledalo kalkulacije za hrano in pijačo, ki jih je predložil v potrditev upravnik obeh domov tov. Moder Leo. Zaradi zvišanja cen živilskim proizvodom in alkoholnim pijačam smo sprejeli takšne tarife, ki jih lahko zagovarjamo in so utemeljene.
Cena oskrbnine se je določila
23.00	din za odrasle, 13,00 din za otroke do 12. leta in 17,00 din za otroke, če starši želijo, da ima svojo posteljo, da ne dobijo v sobo še kakšnega samca. Dosedanja praksa je potrdila, da člani ta ukrep odobravajo in marsikdo rad odšteje še nekaj denarja, da je v sobi sam s svojo družino. Za nečlane znaša dnevna oskrbnina
30.00	din.
Dolgo se nismo mogli odločiti za podjetje, ki bi vršilo usluge za prevoz dopustnikov v Portorož in nazaj domov. Sapovi avtobusi so udobnejši in dražji, Izletnikovi pa (Dalje na 15. strani)
Upravnik doma tov. Barič, kuharice in drugo strežno osebje
Nova prostorna jedilnica ki je marsikaterega spravila v slabo voljo zaradi velike vročine
Pred začetkom sezone še zadnja navodila za dobro delo
Pogled na ladjedelnico
v sliki in besedi
Tako so se poslovili delavci brusilnice od svoje dolgoletne sodelavke KUNIČ NADE, ko je odhajala v zaslužen pokoj. Ob tej priložnosti je bilo izrečenih mnogo lepih in dobrih želja, tudi mi se pridružujemo tem čestitkam	Uredništvo
Lepo vreme je privabilo v Gore številne obiskovalce, ki so se lepo
zabavali
Godba na pihala in pevski zbor »Svoboda I.« na kulturnem programu
v v Praprotnem
Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre razpisuje prosto delovno mesto
SKLADIŠČNIKA KARTONOV
Prijave sprejema kadrovsko pravna služba.
Udeleženci proslave 22. julija v Gorah med slavnostnim govorom
Odkritje spominske plošče padlim in umrlim v času NOB v Praprotnem in Plesko
Govor tov. Rotarja na slavnosti
ODŠEL V POKOJ
1. julija je odšel v zasluženi pokoj naš mojster in sodelavec PODLUNŠEK Adalbert, rojen 25. marca 1914.
Prvič se je zaposlil v našem podjetju leta 1929, Kjer je ostal do leta 1939, nato je šel v Železarno na Jesenicah, tudi tam je delal nekaj časa, od koder pa je
odšel v partizane. Leta 1946 se je zopet vrnil v naš kolektiv in v njem ostal do kraja.
Adi je bil sprva namestnik, nato pa vodja kovaško-ključavni-čarske delavnice. Prebrodil je vse dobro in slabo, vse rekonstrukcije v našem podjetju, saj vemo, da smo iz male tovarnice zgradili cel gigant. Adi je bil pri svojem delu vesten in natančen, imel je ogromno prakse, zato se je v vsaki težki situaciji pri delu znašel.
Zahvaljujemo se mu za njegov trud in mu želimo še mnogo zadovoljnih let.
Profesionisti Steklarne Hrastnik
Končane so občinske sindikalne športne igre
STEKLARNA ZMAGOVALEC
Končale so se občinske sindikalne športne igre, ki so imele letos še posebno slovesen pečat. Bile so v počastitev 3. julija, občinskega praznika, dneva rudarjev; 4. julija — dneva borcev in v okviru praznovanj 30. obletnice OF. Žalostno, pa vendar resnično povedano: igre niso dosegle svojega namena, predvsem zaradi neodgovornosti vodstev posameznih delovnih organizacij, ki športni rekreaciji posvečajo bore malo pozornosti, da ne rečem nič. No in prav zaradi malomarnosti so igre izgubile svoj glavni namen — množičnost. Ponovno je dokazano, da smo edina delovna organizacija v občini, ki se vsaj delno ukvarja z načrtno športno rekreacijo. Ponovno je tudi dokazano, da imamo vse prer več teoretikov, ki pa v praksi niso sposobni ničesar napraviti, ge več, s svojim delom več škodijo kot pa koristijo razvoju športne rekreacije v občini. Mogoče še niso dojeli njenega pomena v stopnji današnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Sicer pa ni naš namen razčiščevati in reševati ta problem. To je delo »komisije za šport in rekreacijo« pri ObSS. Glede na tako situacijo ni niti čudno, da so naši športniki tako prepričljivo osvojili prvo mesto v skupni razvrstitvi. Vendar pa moram takoj pripomniti, da povsem zasluženo. Zato smatram, da je izredno lep prehodni pokal za ekipnega zmagovalca, darilo Sveta za prosveto, kulturo, šport in rekreacijo pri Skupščini občine Hrastnik, prišel v prave roke. No, pa si poglejmo posamezne rezultate, po vrsti, kot so bile odigrane posamezne discipline.
NOGOMET: sobota, 26. 6. 1971 Igrišče na Rudniku. Posamezni rezultati :
Steklarna — Rudnik 2:0 Steklarna — Sijaj 6:0 Rudnik — Sijaj 2:1
Lestvica:
1.	Steklarna
2.	Rudnik
3.	Sijaj
Za ekipo Steklarne so nastopali: Gornik, Vovk, Stopinšek, Lipar, Pufler Ivan, Jager I, Sivec I, Tršek I, Ocepek, Premec, Trinker IT, Kozole. Organizacija turnirja je bila dobra, škoda da ni bilo napovedanega sodnika. Naši fantje pa so sigurno osvojili prvo mesto.
ROKOMET: sobota, 26. 6. 1971 Igrišče na rudniku. Posamezni rezultati :
Steklarna — Rudnik 10:11 Rudnik — Sijaj 12:11 Steklarna — Sijaj 14:13 Lestvica :
1.	Rudnik
2.	Steklarna
3.	Sijaj
Za ekipo Steklarne so nastopili: Strniša, Gornik, Kotnik 10, Žibret 7, Ržen II, Koritnik 1, Blagotin-šek 1, Erman III 2, Spitaler 1, Dolinšek.
NAMIZNI TENIS: sobota, 3. 7. 1971
Dom TVD Partizan. Posamezni izidi:
Kemična I — Steklarna 5:0 Sijaj — Kemična II 3:5 Steklarna — Kemična II 5:3 Kemična I — Sijaj 5:0 Kemična II — Kemična I 0:5 Steklarna — Sijaj 5:3 Lestvica :
1.	Kemična I
2.	Steklarna
3.	Kemična II
4.	Sijaj
Za Steklarno sta igrala Bočko in Fišnar.
ODBOJKA: sobota, 3. 7. 1971
Igrišče za Savo. ' Rezultati : Steklarna I — JLA 2:0 JLA — Steklarna II 2:1 Steklarna I — Steklarna II 2:0 Lestvica
1.	Steklarna I
2.	JLA
3.	Steklarna II
Za to panogo je bilo izredno slabo zanimanje. To pa je tudi prava slika hrastniške odbojke.
ŠAH: sobota, 3. 7. 1971 Gostišče Zasavje. Rezultati:
Rudnik — Steklarna 3:1 JLA — Steklarna 3:1 JLA — Rudnik 4:0
9.	JLA
10.	Sijaj II
11.	Rudnik I
363
342
341
Lestvica
1.	JLA
2.	Rudnik
3.	Steklarna
Po končanem turnirju se je odigralo še srečanje med ekipo garnizona Celje in Hrastnikom. Zmagali so Hrastničani z rezultatom 4:2.
STRELJANJE: sobota, 3. 7. 1971
Strelišče na Rudniku. Lestvica in rezultati:-
1.	Rudnik	292	krogov
2.	SGP	218	krogov
3.	JLA	200	krogov
4.	Steklarna	II	196	krogov
5.	Sijaj I	186	krogov
6.	Steklarna	I	121	krogov
7.	Sijaj II	91 krogov
V tej disciplini so naši strelci razočarali. Predvsem, če gledamo na rezultat nasproti ekipi Rudnika.
KEGLJANJE: sobota, 3. 7. 1971
Kegljišče na Rudniku.	Lestvica
in rezultati.	kegljev
1. Steklarna I	500
2. Steklarna II	477
3. Steklarna III	466
4. TKI	434
5. SGP	423
6. Sijaj I	404
7. Rudnik II	372
8. KOP	369
Bravo naši. Ali je to rehabilitacija za Kranj? Ekipa Rudnika, ki se je pred pričetkom tekmovanja smatrala za najnevarnejšega nasprotnika našim kegljačem, je povsem odpovedala. Tudi organizacija je bila na ničli. Kako bi bilo, če ne bi bili prisotni naši fantje, ki so nato sami speljali celo tekmovanje do konca. Čestitamo!
Na podlagi posameznih rezultatov smo dobili tudi končnega ekipnega zmagovalca občinskih sindikalnih športnih iger. Vrstni red se je dobil na tak način, da je ekipa dobila za 1. mesto 5 točk, za 2. mesto 3 točke in za 3. mesto 1 točko .Za vsa ostala nižje uvrščena mesta ekipa ni dobila točk. Nasprotno pa je imelo podjetje možnost, da z več ekipami v posamezni disciplini osvoji eventualno tudi več točk. Tako so naše tri ekipe v kegljanju osvojile vseh devet možnih točk. Končni vrstni
red pa je takle:	točke
1. Steklarna	27
2. Rudnik	16
3. JLA Celje	9
4. Kemična	6
5. SGP	3
6. Sijaj	2
Tako, za nami	so letošnje igre.
Za prihodnje leto pa je treba temu tekmovanju posvetiti več pozornosti. K delu je treba pristopiti bolj organizirano. Ne bi bilo napak, če bi v tekmovanje vključli tudi kakšne ženske discipline. Našim športnikom pa samo čestitke.
J. P.
Uspeh mlade reprezentance Slovenije
Od 7. do 11. julija 1971 je bilo v Bakoviči, nekaj kilometrov od albanske meje, državno mladinsko prvenstvo za rokometašice pod naslovom »Prvenstvo bratstva in enotnosti«.
Na tem prvenstvu so za reprezentanco Slovenije nastopile kar tri igralke »Steklarja« in to Jel-čičeva, Sekilitova in Mlinaričeva. Posebno je bila pohvaljena Jelči-čeva, ki je igrala izredno požrtvovalno in je tako dosegla tudi 7 golov, poleg nje pa je 5 golov dosegla tudi Mlinaričeva. Na to prvenstvo bi morala odpotovati tudi Bratuševa, vendar si je ponovno poškodovala roko na republiškem mladinskem prvenstvu in je tako ostala doma, kar je bil dokajšen hendikep za reprezentanco. Poleg nje pa na prvenstvo nista odpotovali tudi dve igralki Branika, ker je v tem času Branik igral kvalifikacije za I. zvezno ligo.
Če upoštevamo vsa ta dejstva, je II. mesto med osmimi reprezentancami za mlade slovenske predstavnice presenetljiv uspeh, ki ga nihče ni pričakoval.
Vodstvo reprezentance je povedalo, da so Slovenke slabšo kvaliteto nadoknadile z izredno borbenostjo in tako v predtekmovanju uspele premagati vse tri nasprotnike, medtem ko je bila ekipa Hrvatske, ki je postala tudi
zmagovalec, precej boljša od vseh reprezentanc, saj so zanjo nastopale igralke izključno iz prvoligaških ekip in to Lokomotive, Trogira, Trešnjevke, Osjike, Ekonomista in Zameta.
Rezultati v predtekmovanju: Slovenija — Črna gora 16:9 Slovenija — Makedonija 11:10 Slovenija — Kosovo	13:8
Finalna tekma:
Hrvatska — Slovenija 19:6
Na osnovi nekaj spremenjenih pravil tega tekmovanja bo ekipa Slovenije, ki je letos zasedla II. mesto, v naslednjem letu nosilec skupine.
Vse tri Hrastničanke so tako uspešno zastopale hrastniški in slovenski ženski rokomet na državnem prvenstvu in jim gre za to pohvala.
DOPISUJTE V
STEKLARJA
KARATE
(Nadaljevanje iz 7. številke)
Le-ta tudi še pri mnogih ljudstvih obstaja. Sposobnost samokontrole je tudi znak samozavesti karatea, ki se pridobi z učenjem te veščine.
Iz dobe, ko je prepire reševala sablja, je ostalo mnogo primerov, da je golorok človek lahko premagal oboroženega človeka s sabljo, ki ga je vodil morilski nagon.
dela grobe in manj ženstvene, ker njihovi konstituciji ravno odgovarja princip borjenja, v katerem hitrost in intuicija nadomešča grobo moč. Vseeno moramo omejiti obseg treninga, v katerem se ženske lahko ukvarjajo s karatejem. Mislim, da športna borba ka-ratistkinj ni niti malo lepša od boksarskih ali kečarskih srečanj, v katerih sodelujejo tudi ženske.
Mogoče je to mišljenje zastare-
Ko je že beseda o sablji, oziroma orožju, tako hladnem kakor ognjenem, moramo poudariti veliko prednost karatea, zasnovanega na razumu in humanosti. Ker napad z orožjem ne more biti odmerjen, ampak mu je edini cilj, da usmrti nasprotnika ali da mu zada najtežjo poškodbo. Moč karate udarca je ravno tako smrtonosna, toda mora biti kontrolirana, da le začasno onesposobi napadalca.
Mnogokrat se postavlja vprašanje, ali karate lahko trenirajo tudi ženske. Na Japonskem o tem ne razmišljajo. Na fakultetah študentke, v tovarnah delavke, v klubih ženske različnih poklicev vadijo karate, judo, aikido, kju-do in druge borilne veščine. Kljub temu ne mislijo, da jih tak šport
lo,	toda ali lahko brez občutka in nelagodnosti gledamo, kako dve ženski zadajata ena drugi udarce, pa čeprav brez večjih poškodb. Pri tem se niti ne more zanemariti možnost težkih posledic (zaradi udarcev) z ozirom na ana-tomsko-fiziološko konstitucijo ženske.
Zato bi bilo dobro, da bi se ženske ukvarjale samo s tistim delom karateja, kateri je namenjen fizičnemu oblikovanju in rekreaciji ali sposobnosti samoobrambe.
To ne pomeni, da ženske ne morejo tekmovati (v športni borbi) — lahko, toda samo v KATAH. To je borba z namišljenimi nasprotniki (neke vrste baleta z udarci). Na svetu je tudi nekaj karatiskinj mojstrov prve, celo mojster četrte stopnje (4. dan).
TRETJIČ ZAPORED PRVAKINJE
Mlade rokometašice »Steklarja« so 26. junija letos že tretjič zapored osvojile naslov mladinskih prvakinj Slovenije. Uspeh je še toliko večji, ker so si to lovoriko priborile v Mariboru v dokaj hudi konkurenci.
Na prvenstvu je sodelovalo 8 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Že sam žreb pred tekmovanjem ni dajal večjih upov, saj so v »B« skupini poleg »Steklarja« nastopile favoritinje, igralke Slovana, odlična ekipa Kamnika in Alples iz Selce.
Predno napišemo rezultate in lestvico, je potrebno poročati, da sta 14-člansko ekipo na tem tekmovanju vodila Strgaršek in Šuš-ter, ki nimata zadovoljivih rokometnih kvalitet za vodenje takega tekmovanja, pa sta z izredno
prizadevnostjo vseh deklet le pripeljala ekipo do zmage.
Že v prvi tekmi s Kamnikom, katero so dobile Hrastničanke z 10:4, se je videlo, da ni vse v najboljšem redu in da bo boj izredno hud. V drugi in odločilni tekmi za prvo mesto v skupini se je ekipa pomerila s Slovanom in po vodstvu Steklarja s 3:1 se je tekma končala 3:3. Dekleta so na tej tekmi igrala bolje kot s Kamnikom, toda poškodba Bratuševe proti koncu I. polčasa je vnesla nemir med dekleta in s končnim 3:3 se je šele pričela prava drama. Slovan je imel enako število točk, toda boljšo razliko v golih, obe ekipi pa sta igrali še po eno tekmo.
Najprej je »Steklar« z izredno prizadevnostjo vseh ter najboljšo
strelko Mlinaričevo premagal Alples s 14:4 in imel tako + 16 razliko v golih, Slovan pa pred zadnjo tekmo v Kamnikom + 8. Slovan bi moral zmagati z 9 goli razlike, da bi postal prvak skupine. Prevelika želja igralk Slovana in odlična igra mladih rokometašic Kamnika pa je ob zaključnem žvižgu sodnika pokazala, da zmaga Slovana 11:7 ne zadostuje za-prvo mesto in da je prvo mesto v skupini osvojil »Steklar«.
In kaj sedaj? Finalna tekma z Branikom; poškodovana Bratuše-va, dekleta izmučena. V prvem delu igre so bile Mariborčanke za las boljše in jo rešile v svojo korist s 3:2. Kljub poškodbi je na tej tekmi nastopila tudi Bratuše-va, ki je s svojimi soigralkami vložila vse znanje in moči, tako da se je rezultat 90 sekund pred koncem že glasil 7:6 za Steklarja. Hrastničanke so nato zadrževale žogo do triumfa'.
Za mlado ekipo »Steklarja« so nastopile: Krajnc Lidija, Dujič Mojca, Sekili Marjana, Bratuša Nevenka, Mlinarič Marjanca, Jel-
čič Lili, Naroglav Jolanda,_ Vre-tič Alma, Bajda Vikica, Šuštar Zvonka, Poljšak Irena, Bratuša Slavica, Dujič Anka in Škrbine Marinka.
Za uspeh velja pohvaliti predvsem obe vratarki. Krajnčevo in Dujičevo, mladinske reprezentantke Bratuševo, Sekilijevo, Jel-čičevo in Mlinaričevo.
Rezultati	skupine B:		
Steklar —	Kamnik	10:4	
Slovan —	Alples	9:1	
Slovan —	Steklar	3:3	
Steklar —	Alples	14:4	
Slovan —	Kamnik	11:7	
Kamnik -	- Alples	10:5	
Lestvica :			
1. Steklar	3 2 10	27:11	5
2. Slovan	3 2 10	23:11	5
3. Kamnik	3 10 2	21:26	2
4. Alples	3 0 0 3	10:33	0
Tekma za	prvo mesto:		
Branik —	Steklar 6:7		
Gole so dosegle: Mlinarič 14, Jelčič 8, Bratuša in Sekili 5, Poljšak 1, Vretič 1.
Za osvojeno I. mesto je ekipa prejela od Rokometne zveze Slovenije lep pokal v trajno last.
KAJAKAŠI SREDI SEZONE
V mesecu juniju in juliju je kajakaška sezona dosegla svoj vrh. Tako smo imeli kajakaši v teh mesecih tudi poleg drugih dve pomembnejši tekmovanji. V mesecu juniju je naša mladinska e-kipa tekmovala na odprtem prvenstvu Avstrije v Trauffalu. Na tem tekmovanju so bile tudi druge jugoslovanske ekipe. Vendar so bile manj uspešne kot mi. Našo ekipo so predstavljali Rancin-ger Roman, Barič Franc in Gnji-dič Rado in so v ekipni vožnji osvojili tretje mesto za dvema ekipama avstrijskih reprezentantov, ki so samo štirinajst dni po tem postali svetovni prvaki v Me-ranu. Zato lahko ta rezultat štejemo za uspeh v tej sezoni.
Vsekakor pa je letošnja tekmovalna sezona za naše društvo uspešna tudi po tem, ker so mladinci postali absolutni ekipni prvak SRS v spustu in slalomu. Ta uspeh je pokazal napredek naših mladih kajakašev, ki so lansko leto na tem tekmovanju bili prvi le v spustu. To je dokaz, da kvaliteta raste iz leta v leto in danes predstavljamo eno kvalitetnih e-kip v Jugoslaviji. Večkrat pa se zgodi, da na domačih tekmovanjih, o rezultatih odločajo le sodniki. Že večkrat so nas oškodovali za boljše plasmaje. Ravno tak primer smo imeli na državnem prvenstvu v Skopju, ki je bilo v juliju. Močno pristranski sodniki so našo mladinsko ekipo oškodovali ter tako onemogočili, da bi postali državni prvaki, čeprav je bilo očividno, da so najboljši. V prvi vožnji so bili na drugem mestu. V drugi vožnji pa so bili še boljši in smo bili vsi prepričani, da bodo prvi ali vsaj obdržali drugo mesto. Ko pa smo zvedeli za rezultat, smo bili presenečeni in razočarani, ker so sodniki po krivici prisodili še dodatnih sto kazenskih točk in jih s tem rezultatom potisnili na 6. mesto. Ta nepravičnost sodnikov je pri vseh slovenskih tekmovalcih izzvala precejšen revolt in smo zaradi takšnega ravnanja sodnikov predčasno zapustili kraj tekmovanja, tako da se tekmovanja v spustu sploh nismo udeležili. Ravno tako se je zgodilo z
našo člansko ekipo, ki bi po rezultatu morala zavzeti 3. mesto, vendar, so jo zaradi kombinacije z enim članom Rašice ocenili izven konkurence. Tako smo ostali v dveh kategorijah brez boljših rezultatov. Viden uspeh pa sta dosegla naša mladinca v kategoriji dvosedežnih kanujev, Stoklasa in Vidmar, ki sta osvojila drugo mesto. V prvi vožnji pa sta bila celo prva.
Vsekakor pa je bilo letošnje državno prvenstvo po udeležbi najmočnejše. Udeležilo se ga je 18 klubov z okrog 300 tekmovalci. V skupnem plasmanu smo osvojili 4. mesto, vsekakor pa bi bil uspeh še večji, če bi bili sodniki bolj pravični.
Vsa tekmovanja, ki se jih udeležimo zunaj naše meje, pa nam dajo zadoščenje, ker so sodniki bolj , pravični in zato dosegamo boljše rezultate kot druge naše ekipe.
Sicer pa smo lahko tudi s tem zadovoljni, ker vidimo, da smo le napredovali in izboljšali kvaliteto tekmovalcev, ki že posegajo v vrh našega kajakaštva. Kot društvo pa smo tudi lahko zadovoljni z rezultati, ki jih dosegajo naši tekmovalci in so izenačeni s takimi klubi, ki jim v finančnem merilu ne segamo niti dò kolen.
B. A.
ZAHVALA
Ob mojem odhodu iz delovne organizacije oziroma slikarnice bi se rada zahvalila vsem svojim sodelavkam in sodelavcem za vso izkazano pozornost in prelepa darila, s katerimi so me obdarili in se s tem od mene poslovili. Prelep je občutek, če veš, da te imajo radi in te spoštujejo, zato še enkrat hvala vam za vse — dragi sodelavci.
Hvaležna Potočan Martina
LOKOMOTIVA IV P 0 LIS E \ S IZŽREBANI PARI ZA PRVENSTVENO
V HRASTNIKE
2. avgusta 1971 pride na priprave v Hrastnik ženska ekipa prvoligaša Lokomotive iz Zagreba. Rokometašice Lokomotive bodo ostale v Hrastniku do 13. avgusta in bodo trenirale pod vodstvom priznanega jugoslovanskega rokometnega strokovnjaka Pavlina Krešeta. V dopoldanskih urah bodo trenirale v Gorah, kjer bodo tudi nastanjene, v popoldanskih urah pa na igrišču za Savo v Hrastniku.
Skupaj z njimi pa bodo trenirale tudi igralke Steklarja pod vodstvom trenerja Dornika. Domača ekipa bo tako tudi vsak dan zvečer odigrala trening tekmo z Zagrebčankami, kar bo vsekakor koristno za Hrastničanke.
11.	avgusta pa prispe 20-članska ekipa rokometašic Polisensa iz Stockholma iz Švedske. Ekipa Polisensa je sicer gost Lokomotive, vendar se je vodstvo Lokomotive odločilo, da jih za dva dni pripelje tudi v Hrastnik. Tako bosta v Hrastniku organizirana dva mednarodna ženska rokometna turnirja, na katerih bodo
sodelovali Lokomotiva, Polisens in Steklar. Prvi turnir bo verjetno na igrišču za Savo, drugi pa na igrišču na Rudniku.
O ekipi Polisensa in njihovi kvaliteti tokrat še nimamo točnih podatkov, želeli pa bi napisati nekaj besed o Lokomotivi. Lokomotiva je bila ustanovljena leta 1949 in je v tem času bila devetkrat jugoslovanski prvak, in to v letih: 1955, 1956, 1959, 1964, 1965, 1968, 1969, 1970; leta 1965 je bila prvak države v dvorani; šestkrat je bila prvak kupa Jugoslavije, in to: leta 1956, 1957, 1958, 1959, 1960 in 1965.
Iz tega se vidi, da ima Lokomotiva za sabo izredne uspehe. Poleg tega pa je Lokomotiva dajala v jugoslovansko reprezentanco vrsto igralk. V zadnjih letih so njene igralke nosile glavno breme v reprenzentanci.
V (letošnjem letu Lokomotiva nastopa v nekoliko pomlajeni postavi, vendar so to rokometašice izrednih kvalitet. Gledalcem priporočamo, da si ob večerih ogledajo tekme.
LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU V PORTOROŽU
(Nadaljevanje z 11. strani)
slabši in cenejši. Odločili smo, da nas bodo vozili Celjani. Letos se nam prevozi še splačajo, ker še nimajo vsi dopustniki lastnih avtomobilov. Cena 60,00 din za pre-voz v obe smeri je realna, saj stane vožnja z vlakom do Ljubljane in naprej z avtobusom do Pirana okrog 70,00 din.
Zanimanje za letovanje v Portorožu je letos izredno in nam je res žal, da moramo vsem, ki so zamudili rok za vpisovanje, odgo-
ne valovite plošče in povzroča neznosno vročino.
Dom in poslovanje vodi tov. Barič Jože z osebjem, ki ima obilo dela. V kuhinji bi potrebovali še eno žensko, saj dve komaj zmoreta pripraviti hrano za 80 do 90 ust, ki jih je treba nasititi vsakodnevno.
V domu imamo na hrani tudi nekaj naših in tujih članov, ki spijo pri privatnikih, ker ni bilo v domu več prostora. Za privatne sobe sindikat ne daje regresa.
Na kratko naj še omenim, da je
Tako je urejena nova kuhinja v domu
varjati, da ni' zanje več prostora.
Dom je res lepo urejen, nova je kuhinja, nov je inventar v njej, nova je tudi jedilnica, ki je zelo prostorna, a žal prevroča, saj ob sončnih dneh ni mogoče jesti v njej, ker se sonce s svojimi vročimi žarki prebija skozi plastič-
SEZONO 1971-72
Na sestanku Lige odbora republiške rokometne lige so bili v sredi julija izžrebani pari za tekmovalno sezono 1971/72. Ligo so zapustili Kranjska gora, Koper in Alples, v ligo pa so prišle prvo-plasirane ekipe conskih lig, in to: Simplex Idrija, Gorenje Velenje in Borec Ljubljana-Polje.
Razpored jesenskega dela prvenstva za »Steklar«, ki se bo pričel 5. ali 12. septembra 1971.
1.	kolo: Polet (M. Sob.) : Steklar
2.	kolo: Steklar : Gorenje Velenje
3.	kolo : Brežice : Steklar
4.	kolo: Steklar : Branik
5.	kolo: Simplex Idrija : Steklar
6.	kolo: Steklar : Borec Polje
7.	kolo: Olimpija : Steklar
8.	kolo: Slovan : Steklar
9.	kolo: Steklar : Piran Razpored ni preveč ugoden,
upati pa je, da se bodo dekleta
KADROVSKE VESTI
Prišli v podjetje:
Konič Tatjana — odnašalka stekla, Gorišek Alojz — pobiralec črepinj, Gračner Marjan — obratni električar, Pustinšek Dušan — obratni električar, Papež Viljem — pobiralec črepinj, Štiher Robert II. — 'kovinostrugar, Volaj Boris — ključavničar, Bevec Gorazd V- kovinostrugar, Seme Roman — zabojar, Udovč Anton II. dostav, modelov in mazalec, Vintar Silva — kontrolor stekla.
Odšli iz podjetja:
Pirnave Antonija — odnašalka, Brglez Neža — merilka, Lungu-lovič Tasa — spravilo premoga na generator, Bregar Ida — odnašalka, Kodrun Vladimira — vezalka v slikarnici, Krajnc Ida — odnašalka, Senčar Marija — odnašalka, Kotar Marija — odnašalka, Kodrič Kristina — odnašalka.
Samovoljno zapustili delo:
Šmergut Štefanija — odnašalka, Pavlovič Ljubica — odnašalka, Kaluža Milena — kontrolor stekla, Kurent Cvetka — odnašalka, Udovč Ivanka — kontrolor stekla, Krajnc Sonja — odnašalka stekla, Tomašič Antone-ta — odnašalka stekla, Bezgovšek Tilka — odnašalka stekla, Tušek Irena — odnašalka stekla, Tanšek Nevenka — odnašalka stekla.
Invalidsko upokojena:
Kunič Nada — vezalka v bru-silnici.
Umrl:
Mešiček Stanko — preddelavec v EE 121 — transport.

doslej v petih izmenah bilo na dopustu v domu v Portorožu že 281 odraslih in 92 otrok, od tega nekaj iz drugih delovnih organizacij, in to v času od 27. 6. do
7.	7 , ko se naši člani niso prijavili, ker je še »prezgodaj« za dopust na morju. Karli Dremel
borila za sam vrh, če bo vodstvu uspelo, da bodo redno vadila, poleg tega pa proti koncu jesenskega dela prvenstva prihaja iz JLA trener Dornik.
Trenutno so na razpolago še vsa dekleta, ki so nastopala v pretekli sezoni, priključilo pa se jim je še nekaj mladih. Upajmo na najboljše.
Prirastek v družini:
Seničar Vojka — hčerko, Slo-necki Ema — hčerko, Klenovšek Gabrijela — hčerko.
Poročila sta se:
Dolanc Marta — odnašalka in Grlica Bojan — krogličar.
Stanetu v spomin
Ko smo v ponedeljek zvečer zvedeli, da se je na Breznem pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval tudi naš sodelavec MEŠIČEK STANKO, srno vsi u-pali, da ne bo prišlo do najhujšega. Že naslednji dan 27. 7. 1971 pa je obšla kolektiv vest, da je podlegel hudim poškodbam v celjski bolnišnici.
Stanko se je zaposlil v Steklarni Hrastnik 16. 11. 1960 kot delavec težak. Pri tem delu pa ni ostal dolgo, saj je s svojim delom pokazal, da zmore kaj več. Napravil je izpit za premi-kača na železnici, kmalu zatem pa postal preddelavec transportne skupine. To delo so mu zaupali njegovi sodelavci predvsem zato, ker je bil skromen, delaven, predvsem pa vedno razumevajoč za težave vsakega posameznika. Te njegove vrline pa je cenilo tudi podjetje in delavci transporta, saj so ga izvolili v razne forume v kolekTTvu in terenu, kjer je živel.
Nepopisna je bol, ki bo ostala v naših srcih ob njegovi prerani smrti.
Kako priljubljen je bil Stanko med svojimi sodelavci, smo videli na dolskem pokopališču, ko se je od njega poslavljala velika množica prijateljev, znancev in sodelavcev s solzni-
mi očmi.
Slava mu!
NAGRADUA KRIŽANKA
	öS,_ fr. 1 PF									SESTAVIL*. KARLI DREMEL	POJAV MED NEVIHTO	RUSKI BIOLOG	PRAGOZDNE ŽIVALI	TETICA	M0ZOLJA= . VOST	M	M	GRŠKI MODRIJAN	UBIJALEC 0 RESTO VE--QA OČETA	RUSKO ŽGANJE	HERCE* QOVEC	VRSTA ladje	NIKOLAJ KOPERNIK
	^^SPPm \ i					. ..				MASA, MASIV						ANTON. INGOLIČ	REKA V ANGLIJI						
	v 1 ;									PASCALE PETIT													
	j					f				►							ČIK •						
						1											MESTO V SLOVENIJI						
						Ut		A I		►													narod V Španiji in FRANCIJI
ZEMELJSKO DELO		OTMAR KREACIĆ	AMERIŠKI DENAR		NAVLAKA, SARA		—T		“n		MAČKICA	■ -					MESTO POD jSalom •					SIBIRSKI VELETOK		
																							
									J	NOBELU						OKRASNA • PTICA.							
ZAPORA S POLU CIJSKIMI STRAŽNIKI											ZEVSOVA MÀ TI,KIBELA				PRITOK KAM' NISKE BISTRICE						RADIJ		
											ŽLAHTNI PLIN				WILLI • APEL						ANGLEŠKI PESNIK		
M		PRV0T-N0 IME OTOČJA MARIANI											OTRPLOST MIŠICE	IZUMITELJ PARNEGA STROJA					PAUL MUN!	PIVSKI VZKLIK			
																				POLJSKI PRIDELEK			
														PREPROSTO OROŽJE									
HAMOV POTOMEC										TUJEK V KAMNINI								PREBIVALEC PRLEKIJE					
										RELIGI- OZNOST								IVO , ANDRIC					
MESTO V SRBIJI OB DONAVI												GRŠKA ČRKA			DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO	SUDANSKI DIKTATOR							
																MESTO V ŽVfCl							
M		DELEŽ DRUŽAB- NIKA	PTICA ROPARICA		EDINI CA		VELETOK V ZAH.EVROPI					SRBSKI HUMORIST							PETER OVSEC			REKA V BOSNI	FRIGIJSKI KRALJ
							MOČAN ČLOVEK												ČREVO, KLOBASA				
PRISEDNlK											PIHALNI INŠTRU- MENT	MESTO V DALMACIJI ČALKA)	NOSILNA GRED	LUTEC1J •			TUJE MOŠKO IME	29.7.1971					
																		RIHARD, JAKOPIČ					
ČLOVEŠKA VRLINA														TRG ZA JAVNE SHODE V STARI GRČIJI						REKA V ROMUNIJI	SILICIJ		
																					POJAV NA VODI		
OGRADA ZA SVINJE								GORA NA KOROŠKEM						NAPELJAVA ZA PRENOS ELEKTRIKE			•						
														TANTAL									
VRHOVNO PAPEŠKO SODIŠČE								MANJŠA SONATA										ŽENSKO IME JASNA					
PRITISK								SOVJETSKI SA H 1ST										POGORJE V SEVERNI AFRIKI					
NAGRADNA Nagrajeni KRIŽANKA reševalci
Za pravilno rešitev današnje križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30	din
2.	nagrada	20	din
.3. do 7. nagrada	po	IO din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 24. avgusta.
Za nagradno križanko, objavljeno 2. 7. 1971, smo prejeli le 58 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada (30 din): KLAJN Jakob;
2.	nagrada (20 din) : OPLOTNIK Ervin;
3.	do 7. nagrada (po 10 din) : RANZINGER Marica, MIKLIČ Jože, upok., GRČAR Karli, JAGER Avgust in VOZLIČ Majda.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega ata
ALOJZA POTOČANA
ki nas je po težki bolezni za vedno zapustil, se iz srca zahvaljujemo za vso izkazano pomoč in venec. Zahvaljujemo se dr. Vukomanoviču in bolniški séstri Nahtigalovi za hitro pomoč, obema govornikoma, godbi in pevskemu zboru Svobode II, upravi in sindikatu steklarne, posebno še oddelku slikar-oice za venec in denarno pomoč, kakor tudi številnim znancem in prijateljem, ki so dragega moža v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoči žena, hčerka in sin z družinama ter ostalo sorodstvo.
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: avtomobil, premor, hitra cesta, ataka, tvar, et, Ribarič, Arat, pšeničnik, Mate, cer, stepa, resa, I. T., OZN, tun, stot, Nome, napoj, Pitagora, nat,
Živa, koda, etapa, Ra, Evora, ozon, neborec, požar, kal, les, met, Zn, uho, ris, L. T., ilo, inje, erotika, ar, sir, Siam, renegat, Iošani, T. K., slak, karo, sfera.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
KLOPOTAM MARTINA
se iskreno zahvaljujem sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi ob najbolj bridki uri nesebično pomagali ter s tem ublažili mojo bolečino. Zahvaljujem se svojim sodelavkam, vsem ki so darovali vence in rože, godbi in predvsem zboru »Svoboda II.« SGP Hrastnik, ter vsem številnim znancem in prijateljem, ki so dragega moža v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Dragi, sin Rudi, bratje Tomo, Stefan in Jože, sestra Andjela ter družina Jošt in ostalo sorodstvo.