Štev. 2, Vf i.jailfogjaMi, v petek dne 13. ianisaria 1922. Leto V. Oglasi: že. 1 ssrn X 60 i£s«raiaega stolpiča mali Din 0 20, uradni D 0*30, poslano, posmrtnice i. reblame. D 0-50- Večtarafae objava popast. iskala mak petek. Upr avalstvo ,,Domovine" v X» jnbljani, Preše; nov* nI. 54. Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno Din V—, četrtletno Din 3'—, polletno Din G'—, oeloletao Din 12.—. Ali ni škoda« de se napredne vrste tako cepilo ? Daleč smo še od volitev. Pamet tianes še prevladuje strasti. Zato nam zdi primeren čas, da izpre-ovorimo o naprednih vrstah nekoliko besedi. Včasih smo poznali v Sloveniji, /lasti na deželi, samo dve stranki, j: 'erikalno in napredno. Skozi cela desetletja se je bil boj samo med tema dvema. Klerikalci so hoteli imeti ljudi v farovški odvisnosti in S9 ž njimi ravnali kakor s sužnji. Naprednjaki so bili neustrašeni k)fci za popolno neodvisnost naroda od farovža. Zahtevali so, naj se cerkve pusti Bogu in naj se vere ne vlači v politiko. Naprednjaki so bili razventega edini vneti bojevniki za narodne svetinje, d očim so bili rimovci ostudni hlapci in 'ičeplazci pred habsburškimi trinogi in nemškimi grofi in baroni. Kaor pogleda nazaj, mora priznati, da so bili naprednjaki tisti, ki so začeli in izvedli ves pokret za ustanovitev Jugoslavije. Ako bi »jfc ne bilo, bi klerikalci nikdar ne krenili na pravo pot in če so se tik pred razsulom Avstrije podali na narodno pot, so to storili prisiljeni od dogodkov, ker so se bali, <£a jih napredek časa popolnoma ae pomede. Ko je prišla Jugoslavija, je vsak naroden in napreden človek pričakoval, da bo seda/ klerikalizem čisto strt; saj si pa nihče niti misliti ni mogel, da bi mogli nekdanji avstrijski špijoni in ovaduhi ter aarodni izdajalci še kedaj resno aastopiti. Sami klerikalci so tako mislili. Zato so napodili Šusteršiča, •dstavili Pegana, Zajca in druge svoje voditelje v Avstriji. Klerikalizem je sicer padel, a če ni pomandran, je temu veliko kriva nesloga v naprednih vrstah. Po prevratu so na vseh vogalih začeli vzdigovati glave raznovrstni preroki, ki so nastopih pod imenom vsakojakih samostojnih strank. Četudi so se naprednjaki leta in leta velezaslužno borili za samostojnost in napredek ljudstva, vendar se je kar naenkrat skoraj vsak naprednjak bal priznati se za častitljivega liberalca. Dobili smo samostojne kmete, samostojne Jugoslovane, ki so se pozneje prelevili v narodne socialce. Tudi obrtniki so na vseh koncih in krajih kuhali novo samostojno obrtno stranko. Razentega so pa pritisnili s svojo agitacijo še komunisti in socialni demokrati. Mesto ene krepke in močne na-predne stranke, smo na ta način kar čez noč dobili najmanj tri stranke, v katere so stopili prejšnji liberalci, poleg njih pa je bilo še več manjših drobcev. Najusodnejše pri vsej stvari pa je bilo še to, da se je začel med temi naprednimi strankami strašen boj, •lasti med demokrati in narodnimi socialci. Mlajše stranke so mislile, da bodo kar z enim požirkom pogoltnile demokratsko stranko. Veliko lahkovernih ljudi jim je nasedlo. — Danes je položaj že čisto jasen, kakor je jasno nebo potem, ko so razgnali vetrovi črne oblake brez blagoslova in dežja. Strašno grmenje živahnih agitatorjev, ki so znali spretno razvnemati ljudske strasti v povojni nezadovoljnosti, je popolnoma utihnilo. Slovenski demokratje, ki so pri zadnjih volitvah sicer slabo odrezali, vrše skoraj edini svojo poslansko in politično nalogo na korist slovenskega ljudstva. Samo demokratski poslanci, četudi so le trije, se brigajo za potrebe ljudi ter jim z dejanji pomagajo na gospodarskem, socialnem in prosvetnem polju po svojih najboljših močeh. Njihovi volilci so edini, ki so lahko s svojimi poslanci zadovoljni, ker zanje store še mnogo več, kakor pa so jim obetali in kakor bi jim mogli storiti z ozirom na njih majhno število. Na srečo slovenskega naroda so slovenski demokratski poslanci člani največjega parlamentarnega kluba, ki jim daje veliko moč in mogočen vpliv. Tudi Samostojna kmetska stranka ni ravno brez vpliva in moči, vendar pa se na njej maščuje, da se pri postavljanju kandidatov ni skoraj prav nič ozirala na sposobnosti bodočih poslancev. Imajo sicer 8 poslancev, vendar se pa pri vsaki priliki vidi, da ti izvoljenci niso kos težkemu parlamentarnemu delu. Ko bi bil med njimi vsaj en Žerjav, koliko več bi lahko ta stranka dosegla za svoje volilce! Tako pa je pri najboljši volji meso slabo. Za delo v skupščini je pač treba še kaj drugega kot znajo poslanci SKS. Ako se bo hotela Samostojna vzdržati in napredovati, bo pred vsem morala skušati pritegniti v svoje vrste tudi izobražence, ki edini morejo poleg navadnih kmetskih zastopnikov in ž njimi v zvezi reševati težka državniška vprašanja. Pametno bi tudi bilo, da bi kmetski volilci premišljevali, če je za bodoče sploh še pametno, da se napredni ljudje na deželi cepijo v demokrate in samostojne kmete. Strah, ki so ga imeli samostojni pred liberalci, se je izkazal, da je sredi prazen, okrog ga pa nič ni. Na deželi mora biti pravzaprav vsak pameten in značajen človek liberalec, pa naj bo krščen za demokrata ali pa za samostojneža. Liberalca poznaš po tem, da ne drži s farovžem, marveč se zoperstavlja maziljeni gospodi, ki ga hoče jahati. Deželam naj sedaj sami premišljujejo, ako so proti farovžu kmeta bolj branili demokrati, ali pa samostojni. Tudi jim prepuščamo raz-mišljevanje, če bi — kakor že re-. čeno — ne bilo bolj pametno, dašo se ga dosedaj! bi se demokratje in samostojni zopet zjedinili ter se skupno borili proti edinemu sovražniku napredka in svobode proti klerikalizmu. Poleg samostojnih so delali ob volitvah posebno veliko ropota takoimenovani narodni socialci. Obetali so ljudem deveta nebesa. Kakor konoplja na gnoju rasli so prve čase po prevratu. Skoraj se je pred njimi tresel svet. «Demo-krate med staro šaro», to je bilo njihovo geslo. In danes? Dva narodno-socialna poslanca sedita v narodni skupščini kakor dva lipova bogova. Slepa sta in gluha, povrh pa še mutasta. Dosedaj še nista storila za svoje vo lilce toliko kot je bil pred vojsko vreden počen groš. Narodno-socialna stranka sama pa je danes najbolj klaverna stranka pod mi lim nebom, ki se odlikuje edinole po svoji neznačajnosti in nemoral-nosti. V zakup je jemala vso na rodnost. V Ptuju pa je pomagala izvoliti za župana nemškutarja Lo-sinška. Ljudem je pripovedovala, da je protiklerikalna. V Ljubljani pa se je zvezala v občinskem svetu s klerikalci, kjer živi ž njimi v divjem zakonu. Upila je, da je socialna stranka. Izkazalo se je pa, da se je vzdrževala od enega največjih verižnikov in vojnih dobičkarjev, ki je mogel priti do bogastva samo z izsesavanjem ljudskih žuljev. Zato ni čudno, da narodno-socialna stranka vsak dan bolj propada. Njeni voditelji se med seboj tudi prav pridno grizejo, dokler se ne bodo tako ob-jedli, da bodo ostali od njih le še repki. Narodno-socialna stranka je napravila na deželi in po mestih veliko zgage pri zadnjih volitvah. Škodo od tega ima samo napredna stvar. Dva njihova poslanca sta čista izguba za napredno misel. Ako bi Slovenci poslali namesto njih v parlament dva demokrata, bi lahko demokratska stranka veliko lažje in še veliko boljše vršila svoje naloge napram volilcem in narodu. Toliko v pojasnilo razmer, ki so v resnici take, kakor smo jrhr navedli. Očitki pa nikomur ne morejo koristiti, ako ni dobre volje stare grehe obžalovati in se poboljšati. Zato se nam zdi potrebno, da se začne na kmetih zopet novo življenje in da se naprednjaki, ki so se dosedaj na korist klerikalcev med seboj klali, zopet začnejo približevati in drug drugega spoštovati. Ako bodo storili to, potem bo prišlo zopet skupno delo samo od sebe. Dobiček od tega pa bo imelo samo ljudstvo, ki mora izprevideti, da je njegov največji neprijatelj farovž. V edinosti in slogi je moč! Tega gesla bi se morali v bodoče naprednjaki bolj zavedati, kakor Kraljeva zaroka Na gradu rumunskega kralja v Sinaji se je naš mladi kralj ob priliki pravoslavnih božičnih praznikov, ki jih je preživel v krogu ru-munske kraljevske družine, zaročil s hčerjo rumunskega kralja, Marijo. Ko bi se kralj zaročil kot zasebnik, se javnost za to ne bi posebno brigala in zanimala, ampak kralj je vladar naše države in ves narod je na tem zainteresiran, kje in s kom se je kralj zaročil, ker po kraljevi poroki pridemo v kolikor toliko ožje odnošaje z državo, katere vladar je oče naše kraljice; V tem oziru smo Jugoslovani lahko zadovoljni, ker ne samo da pride naš kralj po svoji poroki s hčerjo rumunskega kralja v tesno rodbinsko zvezo z rumunsko kraljevsko rodbino in po njej tudi z grško in angleško kraljevsko rodbino, ker je rumunska kraljica rojena angleška princezinja, starejša hči kraljeva, sestra neveste našega kralja, je pa poročena za grškega prestolonaslednika. Prva politična posledica te kraljeve zaroke bo utrditev prijateljskih odnošajev med našo državo in Rumunijo. To pomeni velik križ čez italijanske načrte, ki so šli za tem, da se napravi iz Rumunije našega sovražnika. Italija je želela, da bi prišlo do zveze med Rumunijo, Bolgarsko in Grško. Ta zveza bi se nahajala pod italijanskim pokroviteljstvom in naj bi ogrožala naši državi hrbet. Zgodilo se je, hvala bogu, drugače, Rumunija ostane v mali antanti, ki se še bolj utrdi in tudi ojači, ker pristopi k Jugoslaviji, Rumuniji in Češkoslovaški najbrže že v kratkem tudi Grčija in potem je samo vprašanje časa, da pristopi v to zvezo tudi Poljska. Od ozke rodbinske zveze med našim in rumunskim dvorom si lahko obetamo zelo veliko. Od ozkih gospodarskih stikov Jugoslavije, Rumunije, Češkoslovaške in potem še Grčije in Poljske more imeti naša država samo koristi. Velike bodo pa tudi politične koristi od teh zvez, ker mala antanta, katere važen člen je naša država, postane močna sila, ki pa nima vojnih namenov, temveč hoče čuvati mir na vse strani, da ustvari na ta način pogoje za miren in nemoten gospodarski razvoj in za popravo vojne škode. Italija vsega tega ni pričakovala, ona si vsega tega ni želela, temveč je hotela preprečiti vse te načrte, ki niso njej v korist. Doživela je velik neuspeh v svoji politiki, ki je šla samo in edino za tem, da bi politično in gospodarsko zasužnila države srednje Evrope. Zato bo zaroka našega kralja težak grižljaj za Italijo in zato imamo mi dovolj vzrokov biti zadovoljni, dovolj vzrokov, želeti našemu kralju in njegovi nevesti, naši bodoči kraljici: vse dobro! Nai eiaimanjši oarSsment — obšSsiski adbor Obnova občinskih odborov po kmetskih občinah je pokazala povsod razveseljiv učinek. Prenovljen je način «vladanja» v njih in tudi delo v njih je vse drugačno. Kjer so imeli v rokah občinsko gospodarstvo samo pristaši ene stranke, vidimo, da je sedanji pro-porčni volilni način poslal v odbor zastopnike več strank. Razvil se je povsod boj in živahno delovanje. Kje ste videli do sedaj na kmetih, da bi bili občani hodili poslušat seje občinskega odbora? Javnost sej občinskega odbora je bila samo na papirju. Sedaj pa prihajajo gledat in poslušat v ta najmanjši parlament vse stranke. Odborniki čutijo nad seboj kontrolo (nadzorstvo) javnosti in so prisiljeni, da pokažejo svojim volilcem. in nasprotnikom najboljšo voljo in sposobnost pri izvrševanju poverjenega jim mesta. Ponekod ^se razvije pri sejah pravi teater: Župan s težavo obvlada položaj in strahuje ognjevite odbornike; «galerija» se vmešava in odobrava ali graja izjave in predloge svojih zaupnikov ali nasprotnikov. Oni, ki so izurjeni v besedi in znajo svoje stališče gladko in brez zapotekanja ter ustavljanja zagovarjati, žanjejo navadno uspehe in vzbujajo občudovanje. Zelo zanimivo je opazovati, kako se obnašajo eni in drugi, kadar pride do bojnega glasovanja. Briht-ni in izvežbani odborniki takrat v prvem trenutku izrazijo svojo voljo, novinci in nerodneži, ki znajo samo za drugimi capljati, se ozirajo okrog sebe in gledajo, kaj bodo ti storili. Tu se vedno pokaže, zakaj so s tako vnemo silili v občinske odbore gospodje župniki in dekani. S pogledom, ki hoče naravnost prebosti svoje podložne, komandira gospod župnik ali de- kan v občinskem odboru: ostanite za moj predlog! — obsedite z menoj!» itd. Nesreča hoče včasih, da je župnikov ali dekanov «voj-ščak» v občinskem odboru vstal ali obsedel, ker mu je tako narekovala pamet. Tu je treba takoj ponoviti glasovanje, ker je gospod dekan ali župnik ves razburjen ugotovil, da se je pripetilo «nespo-razumljenje». Med tem, ko se razvijajo drugi občinski odborniki v prave parlamentarce, župnikovi vojščaki navadno nikdar ne primejo za besedo, ampak čakajo, da namesto njih ustane župnik, kateremu pokorno kimajo in slede njegovim ukazom. Po tiru Šušteršičevih občinskih odborov pa ne gre več. Če bi se župan predrznil sklicati zakotno sejo, h kateri ne povabi vseh odbornikov, nastane veliko pohujšanje, pritožba na okrajno glavarstvo, pokrajinsko upravo in vse je po koncu. Dogaja pa se še, da tu in tam skuša vladati župan brez »parlamenta* in noče izvrševati sklepov občinskega odbora ali pa se iz-ogiblje volji ljudstva ter ne sklicuje sej. Pripravljen mora biti, da ga bodo odnesle prihodnje volitve z vladnega stolčka, ker občinarji nočejo strahovlade. Vkljub bojevitosti v občinskih odborih, ki so marsikje danes zelo pisani, vendarle vidimo, da gre na splošno v njih delo naprej, ker so pod vtisom javnega nadzorstva prisiljeni delati pošteno. Odloče-vanje trojice, skrite pri župniku ali njegovem zaupniku, je postalo nemogoče. Občinarji bodo vedno bolj spoznavali, kako važno je, da pošljejo v občinski odbor poštene, sposobne in odločne može, ki znajo misliti s svojo glavo. Itepu^ika, avtonomija in r@¥šsiia Sešli so se možakarji v nedeljo zvečer, da vržejo marjaš. Pri tej priliki se je razvila med njimi visoka politika. Bokalov Šimpos (poveljnik Orlov in predsednik «Društva za varstvo devištva»), od gospoda kaplana poučen o političnem položaju, se je razvnel: «Avtonomijo hočemo, mi se borimo za avtono- GSiih volni ujetnik (Iz francoščine). Razletela se je granata in Cha-vannes je ležal poleg kupa svojih mrtvih in ranjenih drugov-vojakov z obrazom v blatu. Bil je le trenutek, ki se mu je pa zdel kot večnost. Vsi lasje na glavi so mu stali pokonci. Misel na to, da hoče živeti, je ostala v njem tako silna, da se mu je zdelo kot da obstoja njegova osebnost !e še v možganah; da je pribežal tjakaj in da je zaradi tega tudi njegovo ostalo telo izginilo in da se mu ne more pripetiti nobena nesreča več. Nato pa je začutil pod svojo levo ramo, kot da ga je zadela pest. V istem trenutku je Chavennas izgubil zavest. Nemški bolniški strežniki so ga pobrali naslednjega dne. Na bojnem polju je ležal le osemnajst ur. Iz povesti, katero so mu pripovedovali njegovi tovariši mnogo pozneje, je spoznal, da se lahko ima za zelo srečnega. Nekatere njegove sodruge so odnesli v bolnico šele po treh dnevih neizrečenega trpljenja. Ker je izgubil mnogo krvi, je bil tako slab, da se je mogel komaj dvigniti. Ka- mijo, da bomo sami za se, da ne bomo dajali davkov Srbom in Hrvatom in ne bodo naši fantje hodili služit vojake. Tudi revizijo ustave hočemo, za revizijo se bore naši poslanci v Beogradu«. Kosmačeva Francka (predsednica Orlic, katero spremlja Bokalov Šimpos od preizkušenj igre »Najdena nedolžnost«, ki jo ima prire- diti Marijina družba v tem precl-pustu) živahno pritrjuje izvajanjem Šimposa. Lesjakov Tomaž (ki je slučajno zašel v to družbo) pade v razpravo in vpraša: «Šimpos, daj no, povej nam tako, da bomo bolj razumeli, kaj pa je to avtonomija, revizija, kaj je ustava, ki jo hočejo vaši poslanci ovreči ?» Bokalov Šimpos (v zadregi po-kašlja, parkrat pljune in se odreže): «Avtonomija to je tisto, da bodo naši poslanci ovrgli ustavo, katero nočemo. Ustava je zoper republiko. In ko bodo naši poslanci to ustavo ovrgli in bomo imeli avtonomijo, ne bo več žandarjev in policajev, pa uradnike bomo odpravili in davkov ne bomo plačevali. Vladalo bo ljudstvo.» Tu pa vstane od mize Komarjev Jože in pikne Šimposa: «0d kedaj pa si ti tak vnet republikanec? Za avstrijskega cesarja Franc Jožefa si bil ves vnet, ali si že pozabil? Ti le poskusi vpeljati avtonomijo, republiko in revizijo doma v svoji hiši! Možje, Šimposa so zmešali s stvarmi, ki jih ne razume. Tisti poslanci, ki misli, da bodo naredili v Beogradu avtonomijo in republiko in da bodo ovrgli ustavo, hodijo pridno po poslanske dnevnice, drugega pa nič ne delajo. Da boste pa vedeli kakšno avtonomijo, revizijo in republiko pridiga Šimpos, vam bom pojasnil stvar s Šimpbsovo hišo: Šimpos naj reče doma svojemu hlapcu, dekli, sestri in bratu: Sedaj ne velja nič več tak red, kakor je bil v naši hiši. Jaz: ne bom več ukazoval in gospodaril, hišni red se odpravi pri nas. Naredili bomo novega. Hlapec bo prodal najdebelejšega prašiča iz hleva in vole, vino, žito jn seno, šel popivat, kadar zmanjka penezov, pa zopet pride. Tako bo naredil tudi Šimposov brat in sestra in kdor bo hotel. To bo avtonomija in republika. Nov hišni red bodo pri Šimposu tako dolgo delali, da bo njegovo posestvo šlo v nič. To bo revizija. Sosedje bodo pograbili vsak najbližji kos Šimposovih njiv, travnikov in gozdov; kar bo ostalo, pojde pa na dražbo. Tako bi bilo nekako, ako napravi Šimpos na svojem gospodarstvu revizijo ustave in vpelje na njem republiko in avtonomijo. Tako bi bilo z našo državo, dar se je skusil premakniti, je zapazil, da je njegova leva roka mrtva. Lopatica na rami je bila zlomljena. Še bolj se je začudil naravnost ne-verjetnemu molku, ki je vladal krog njega. Zdelo se mu je kot da molči vsa narava, kot da se nahaja v globoki jami, v kateri ni nobene svetlobe. Kljub temu pa je opazil, da so ranjenci krog njega odpirali svoja usta in poskušali stokati. Srake, krokarji in vrane so se gibale krog njega ter bile zaposlene z delom, katerega ni hotel videti. Končno so vendar prišli uslužbenci Rdečega križa. Manj ranjeni so stopili na noge, ter kričali na pomoč. Vedel je, da kličejo, a glas ni dospel do njegovih ušes. Zdelo se mu je, da jih sploh ne more slišati. Drugače je bil popolnoma pri zavesti kljub veliki izgubi krvi. «Jaz sem gluh», si je rekel, «po-polnoma gluh. Pok granate mi je vzel sluh». Nemški saniiejci so ga najprej nagovorili v nemškem jeziku in pozneje eden v francoskem. Svojo zdravo desno roko je položil na uho ter nato pokimal z glavo v znamenje, da ne čuje. Iz bolnice na bojnem polju, kjer je bil deležen prve pomoči, so ga poslali v Mezieres in nato v Tor-gau na Saksonskem. V Torgau so mu uravnali lopatico in zopet je lahko gibal z levo roko. Nemški zdravniki pa izprva niso hoteji priznati, da je gluh, ker je mrena v ušesih bila cela. Uprizorili so z njim številne poizkuse, zelo bolestne, a on ni ničesar slišal. Vsled tega so dejali nemški zdravniki, da samo simulira gluhost. Večinoma je sedel v kakem kotu, z brezizraznim pogledom, kot gluhi ljudje, ki so izgubili navado ozirati se. V dotični bolnici je zahtevala nemška disciplina, da so morali stopiti vsi ranjenci, ki so lahko to storili, pokonci, kadar je stopil v sobo kak oficir. Kadar je bil Chavannes obrnjen vstran, se ni mogel pokoriti temu povelju. Vsled tega je bil že mnogokrat kaznovan in dobival je slabšo hrano. Te kazni pa niso prav nič izpremenile njegovega obnašanja. Pred sodiščem, kateremu je na-čeloval neki višji zdravnik, je nekdo nepričakovano sprožil samokres za hrbtom Chavennesa. On pa se ni obrnil in tudi tresti se ni pričel. Major Spitz, ki ni rad verjel, pa je rekel: «Vse to je brez pomena, če ima močno voljo, je bil pripravljen tudi vnaprej na take preizkušnje. Opazujte ga, kadar bodo govorili njegovi tovariši med seboj. Videli boste, če ako bi bili res tako močni tisti, !«' pravijo, da bodo naredili revizfct ustave. V državi mora biti en rti in en gospodar. In to je vse zapisano v ustavi. Možje, ne dajte se varati, s tisto Šimposovo avtonomijo, republiko in revizijo ne to nič.» Šimpos in Francka sta v zadrefi mencala in kar ustnice so se Jima povesile, ker nista znala več ugovarjati. ICako Je nn Koroškem Iz zasužnjene Koroške pišejo; Komaj je poteklo dobro leto, odkar prišel naš tužni Korotan pod »okrilje« mačehe Avstrije, in že u v ulova'* skoro vsi oni slovenski zaslepljen -ki so ob času plebiscita toli h vališ al i preljubo Avstrijo, da je bilo ob eaeu «suženjstva» pod Jugoslavijo vse holj-še, kakor pa je zdaj pod Avstrijo. Kako &e deli na Koroškem pravi«a. ki bi morala biti enaka za vse1 državljane ne glede na narodno pripadnost, nam kaže n. pr. sledeči slučaj: Kmeteki fant iz Bilčovsa, pošten i* zaveden Slovenec, je napravil na s lovško glavarstvo prošnjo za oroa > list. Toda prošnja mu je bila odbita, ker je prosilec Slovenec in kot tak velik «zločinec*, ki ne sme nositi orožja! Nemčurji so začeli zopet pridno ; tirati po slovenskem delu Koroške strašijo, da bo moral, kdor 6e bo o» priliki ljudskega štetja dal zapisati m Slovenca, iz Avstrije. Po ljudskem štetju grozijo^ nemčurji s pretepom onih, ki bi &:e zapisali za Slovence! Taka je torej pravica v Avstriji! Naduti koroški nemčurji nosijo zopet pokoncu glave in vihajo nosove — misleč, da je njihova moč še vedn« vsemogočna in da ni sile na svetu, fei bj jih mogla pritisniti k tlom! Naj' zavedajo, da stoji za koroškimi Slovenci njihova mogočna mati-varu-hinja Jugoslavija, ki bo vedno pazil* na to, da se zavarujejo in popolnoma izvedejo manjšinske pravice koroški * Slovencev pod Avstrijo, ki jim prifU dajo po senžermenski mirovni pogodbi! Kako žalostne razmere vladajo tudi pri našem šolstvu! Komaj eno leto s»» pod Avstrijo in že so ponekod dobili tretjič, četrtič novega učitelja. Temu primerni so tudi učni uspehi. Kolik« se je naučil otrok, ki je hodil to leto prvič v šolo? Enemu izmed takih ser* naročil, naj mi napiše številke 1, 2, 8 itd., pa jih ni znal, samo milo m« j« gledal. Potem sem mu jih pa jaz napisal in takoj mi jih je sproti bral: t» je vier, to je ftinf, to je sieben itd. To je torej sad naše šole! Že prv» leto otroku ubijajo v glavo preljub« prisluškuje. Človek, ki prisluškuje, čeprav trdi, da je gluh, nima istega izraza na licu kot pa takšen, ki je v resnici gluh. Tovariši Chavennesa so bih uver-jeni, da v resnici ne čuje. Preveč dokazov je bilo za to. Videli so pogosto, da ni "mogel razumeti niti najbolj priproste besede, čeprav mu jo je človek zarjul v ubo. V onem času so ravno pričeli govoriti o izmenjavi vojnih ujetnikov med Francijo in Nemčijo, in sicer onih ujetnikov, ki so bili najbolj pohabljeni in o katerih se je domnevalo, da ne bodo mogli več nositi orožja. V bolnici se je splošno govorilo o tem. Bih so seveda slučaji, pri katerih se sploh ni moglo dvomiti o popolni pohablje-nosti. Bili so pa tudi slučaji, o katerih se je mnogo razpravljalo in pri katerih nesposobnost za nošnjo orožja ni bila tako očividna. Vsi ljudje v bolnici pa so rekli: «Chavannes, gluh človek, je prav tako malo sposoben za vojaško službo kot slepec». Nekega dne se je objavila vest, da se bodo najbolj pohabljeni res izmenjali. Chavennes je preči tal obvestilo obenem z vsemi drugimi. Nihče pa ni zapazil, da bi se brigal za šte- namŠfcino, a materinskega jezika mu Pri volitvi župana so se povohali klerikalci in komunisti in izvolili ne privoščijo, katerega edino razume, v katerem edino se more naučiti kaj pametnega in potom katerega se more naučiti tudi nemško. Sedaj pač lahko primerjamo uspeh šole zdaj in za časa Jugoslavije, ko smo imeli slovensko učiteljstvo, ki je učilo in vzgajalo naše otroke v na Sem maternem jeziku v splošno naše zadovoljstvo. Otroci še do danes niso pozabili onih dni, ko so hodili radi in veseli v šolo, kjer so jih poučevali z veliko ljubeznijo naši slovenski učitelji in slovenske učiteljice! Kako se radi spominjamo vseh onih številnih prireditev s šolsko mladino. Vedno nam bodo ostale v živem in nepozabnem spominu! Na eni takih prireditev se je izrazil nek gospod: Na tej podlagi se da dvigniti naš zaklad. Zdaj bo pa naš zaklad ostal zakopan in kdo vč, če še učakamo, da se bo mogel dvigniti!? Verujmo in trdno upajmo, ker naš dan mora priti! Končno moram še omeniti varnostne razmere, ki vladajo v naši lepi koroški Sloveniji. Ubojstva, tatvine, požigi, zlasti pa pretepanja so na dnevnem redu. Tako so pred nekaj tedni nem-čurski pretepači iz Medborovnice vdrli v vas Glinje, da ponosno pokažejo svojo »visoko« oliko in omiko. V on-dotni gostilni so razbili za 3000 kron steklenic. Največji izmed pretepačev je begal po vasi, ko da je znorel ter je grozil pii tem slovenski deklici; nato je vdrl v hlev in oklofutal zavednega posestnika, ki je ravno pokladal živini. Toda to je le eden izmed stoterih slučajev, v katerih se kaže »visoka olika* nemčurskih pretepačev. Pretepači ro vsi «heimatstreu» (zvesti do movini) in torej v službi slavnega «Heimatediensta», z drugimi beseda mi: koroških fašistov. Težko je pri nas življenje za. vsakega poštenega in zavednega Slovenca'. Kako bo z nami in kakšna bo naša bodočnost? Nemškega biča in krutega jarma reši nas o Bog! Jugoslavija naša mati — ozri se na nas! Do&i&i Kresnice. Malokdaj se oglasimo, gospod urednik, zato pa imamo tem večjo vojno. Pri nas imamo vedno krize v občinski vladi. Zadnji čas «mo imeli poizkus «restavracije Habsburžanov» kakor nedavno na Madžarskem. Občinski odbor, ki je bil izvoljen že pred vojno, se je hotel polastiti zopet vlade v naši občini. Imeli smo sicer letos spomladi občinske volitve, pri katerih so dobili klerikalci 5 odbornikov, komunisti 4, Gospodarska stranka pa 7. klerikalnega župana. Toda ta ni imel še časa zasesti vladni stolček, ko so dobili komunistični ministri v našem občinskem odboru dekret, da gredo na razpoloženje toliko časa, dokler ne bo ustanovljena v Kresnicah sovjetska republika. Stari občinski odbor (seveda klerikalen) je vodil posle kar naprej. Pred kratkim je pa «župan», ki že zdavnaj ni več župan, «odstopil». In veste, kaj so uganili tički: Javili so okrajnemu glavarstvu, da je odstopil, na kar je glavarstvo odredilo volitev novega župana. In hitro so določili dan za volitev novega župana iz srede plesnivega nekdanjega občinskega odbora iz predvojne dobe. 2e so mislili, da bodo izpeljali svojo namero, ko so odborniki Gospodarske stranke, ki imajo v novem občinskem odboru večino, zaropotali tako odločno, da je bila volitev brzojavno preklicana. Glavarstvo je zahtevalo spise o volitvi župana letošnje spomladi. Obči-narji pričakujejo, da bo glavarstvo vendar že enkrat rešilo zadevo, ker je že čas, da novoizvoljeni občinski odbor prevzame v roke občinsko gospodarstvo. — Klerikalcem je vroče, ker se jim bližajo slabi časi, župni-kovemu bratu pa — penzijon. Vodice. Na dan Sv. treh kraljev je bila pri nas huda ura. Med bliskom, gromom in treskom so se čule besede: ««Domovina», ,»Kmetijski list» «Jutro» in «Slov. Narod» ne smejo imeti prostora v krščanskih hišah.«« Nadalje se je slišalo tudi sledeče: »Zgodovina pripoveduje: Vladarji nakladajo velikanske davke, se borijo z ognjem in mečem, izdajajo postave, ne da bi bilo ljudstvo za nje.» — Ako se naši nosovi ne motijo, dajejo te v zadnjem stavku omenjene besede seveda po ovinkih, precej nelepega smradu od sebe. Eden garjev koštrun okuži vse ovce. Kaj pa če bi se začela zgodovina pripovedovati, na kak, ne posebno lep način se mladim deklicam gleda pod noge, na kako «albanski» način se deklice v šoli kaznujejo, kako so gotovi «junaki» pozno v noč in tudi čez polnoč okrog gotovih hiš hodili itd. Pa za enkrat naj bo dovolj, drugič kaj več. Potrebno bi pa vendar bilo, da bi se merodajni krogi za take in enake govore nekoliko bolj zanimali, si jedra notirali in vsebino merodajni oblasti predložili, katera bi potem dotične govornike poučila, da doval, je pridrvela otrokova mati Jc vladar ne naklada davkov, se ne bori Henigmanovim in kričala nad otro-z ognjem in mečem in ne izdaja po- kom. Otrok pa se je pri tem tako stav, marveč da vsa ta opravila iz- prestrašil, da je dobil živčni napad, vršujejo narodna skupščina in narod- oziroma takozv. «Sv. Vida ples» in ni poslanci (klerikalni poslanci sicer so ga morali prepeljati takoj v ljub-samo s hujskanjem. Op.). Tudi bi ljansko bolnico, bilo umestno, take govornike uradno j opozoriti, da ni njihovo opravilo, lju-! j• , , . , * i Žetale. Naročnik nam piše: Pri di z zlobnim namenom begati, da bo nas je vsIed neke kužne b(Jezni p(> den in da se obeta v državi kata- ghlil0 tak° da je mnC^ naš denar toliko in toliko manj vre- j c, „ ... „ . . . go posestnikov sedaj brez njih. Me- f-,Kr se*1Ce pa casopi;?a' je rodajne činitelje nujno prosimo, da Ki u! fZ Z da-S° bi se pobrigali za dJugo pleme svinj ljudje, k. etajo klerikalno časopisje od kod drs d Sumimo, da je ti vehko bolj omejeni, nevedni m na-1 bolezen priši| iz Hrvatske Za živin- ZtZt' Jc tudi hudo in je vseh strah, kaj bo, ko tudi otave ni bilo nič. Draginja je vsak dan večja. V trgovinah se je podražila moka, sol, manufaktura in vžigalice. Pri nas pridigajo, da je razne napredne časopise čitati smrtni greh. Seveda, ker bi radi, da bi mi nič ne vedeli in da bi nas potem lažje skubili. Čim več bereš, temveč znaš, tako so nas učili še v šoli. Pošiljam pozdrave k novemu letu, želeč čvrstega uspeha. Vaš list bom že priporočal in širil. Eraslovče. Iz našega kraja se malokdaj kaj čuje. Pri občinskih volitvah so dobili klerikalci polovico in napredni (sam. kmetje) pa drugo polovico odbornikov. Pri volitvah župana je moral zato odločiti žreb, ki je izpadel povoljno za naprednjake. Krajni šolski svet, v katerem so ko- napredne časopise; naprednjaki so pač vedno možje na pravem mestu, pomagajo vsakemu po svojih močeh, dajo ljudem, kaj zaslužiti, so pošteni, odkriti in pametni ter ne želijo škode nikomur. Zato pa ima naša občina (razen vsiljenega »Domoljuba«, ki ga pa večina prejemalcev še ne razreže ne) več naprednega, kakor klerikalnega časopisja; vrhutega pa nakupijo posamezniki, ki hodijo v Ljubljano dnevno 30 do 50 iztisov naprednega časopisja. Vsak le nekoliko zaveden moški se sramuje čitati klerikalni časopis, pa naj še duhovščina tako laže s prižnice, da so napredni časopisi proti veri, ker ljudstvo je izprevidelo in ne verjame več takim lažem. Palovče pri Kamniku. Pišejo nam: Naš župnik dobiva vso pošto za celo razdaja. Jaz več tednov nisem dobil nobenih naprednih časopisov (»Domovine«, »Kmetijskega lista«). Gosp. župnik se je izrazil, da liberalnih časopisov ne bo pošiljal na dom potom otrok. Zato mi pa redno pošilja »Domoljuba«. Ker sem jaz kot svobodni državljan oviran v svoji svobodi vsled brezobzirnosti rimskega eksponenta, prosim, da izposlujete, da se bo vaš list, ki zastopa resnicoljubnost in pobija klerikalno protidržavno delovanje, meni kot svobodnemu jugoslovanskemu državljanu redno dostavljal. Obenem pozivam merodajne oblasti, da napravijo red. Prigorica pri Ribnici. Francka Henigman, posestnikova hči, se je igrala s sosedovimi otroci. Imeli so tudi ročni voziček in se vozili. Nesreča pa je hotela, da je Henigmano-va prevrnila sosedovo punčko. Dasi-ravno se otrok ni čisto nič poško- občino, da jo potom šolskih otrok 1 mandirali doslej klerikalci, je prišel i v napredne roke. Klerikalizem pri nas hira in pri prihodnjih občinskih volitvah gotovo ne bodo imeli klerikalci več polovice odbornikov. Naši kmetje so v veliki večini trdni gospodarji, tudi oni, ki imajo manj posestva, to pa zato, ker je letos opomogel hmelj vsem na noge. Tudi svoječasni najbolj zagrizeni klerikalci že sedaj uvidevajo, da je klerikalna stranka tista, ki zna samo hujska-ti, pa nič pametnega napraviti, kar se vidi v Beogradu, kjer klerikalni poslanci samo trobijo o reviziji ustave in avtonomiji, za kmetovo korist pa niti ne mignejo s prstom. Pri nas se za avtonomijo ne vnemajo niti mnogi klerikalci. Saj pravijo pametno: Če ne bomo delali, nam tudi v avtonomiji ne bodo leteli pečeni golobi v usta. Brez dela ni jela prav nikjer na svetu.» Naši ljudje ne nasedejo vsakemu klerikalnemu limu. Dasi imamo več strank, so se vendar vilne govorice med ranjenci, ki so se tikale njega. Špionaža, katero je uveljavil zdravniški major Spitz, je ostala brezuspešna. Kljub temu pa ni hotel zdravnik priznati svojega poraza. Nekega jutra je objavil major Spitz v francoskem jeziku: «V naslednjem so imena onih ujetnikov, ki so izbrani za izmenjavo...» V veliki bolniški sobi je zašumelo, a Chavennes se ni zganil. «Berthier, Franchet, Landry-Mi-chard, Chavennes», je čital major. Chavennes je stal v svojem kotu, ne da bi se premaknil. «Chavennes», je glasnejše ponovil major Spitz. Chavennes je stal pokonci kot vsi oni, ki so mogli storiti to, a se ni zganil, ko ga je poklical zdravnik. «Moramo ga izpustiti«-, je rekel proti svojemu tovarišu, «brez dvoma je popolnoma gluh». Pomožni zdravnik je nato pisal na list v francoskem jeziku sledeče: «Chavennes, vi pojdete domu. Srečen človek!» «Dobro», je odvrnil Chavennes, in njegovo lice, ki je bilo do tedaj vedno brez izraza, se je razjasnilo. Mnogo mesecev so že imeli navado napisati mu vsa navodila in vsa povelja. V vlaku, ki ga je odvedel iz Torgaua na švicarsko mejo, je pokazal vsakemu nemškemu vojaku belež-nico, v kateri je bila zaznamovana njegova pot. Na meji Badena pa so nemške uniforme končno izginile. Nesrečneži, ki so se vračali v domovino, so videli na peronu švicarske carinske postaje strežnice, ki so jim postregle z raznimi okrepčili in cigaretami. Vsakdo, ki se je nahajal na postaji, je hotel stisniti vračajočim se roke, jim dati denar ali kako okrep-čilo. Vsakdo je menil: «Ti nesrečni ljudje!» Neki švicarski zdravnik je prišel na vlak, da jih spremlja in skrbi zanje. Vsakega posameznega je vprašal: «Kaj je z vami? Ali še trpite bolečine ?» Prišel je do Chavennesa. «Ta ne bo dal odgovora», je rekel eden izmed invalidov, «on je popolnoma gluh. Pok granate, saj veste!» V istem trenutku je rekel neki drugi ujetnik, ki je zrl skozi okno: «Tu-kaj je mesto. Kako se imenuje?» «Mislim, da je to Schafhausen», je rekel Chavennes mirno. Švicarski zdravnik se je obrnil. Vsi, ki so bili navzoči v onem vozu, so presenečeni vzkliknili: ! «Kaj je to? Sedaj čuje? Chaven-1 nes je varalica, saj sliši, a se je pretvarjali Obraz Chavennesa se je razjasnil, a kljub temu so tekle solze po njegovem licu. «Ali je res to, kar pravijo vaši prijatelji ?» je vprašal švicarski zdravnik... ste res samo lagali gluhost? Chavennesu je zmanjkalo besed, da pojasni svojo povest. Ves doživljaj se je zdel celo njemu samemu skoro nerazumljiv. «Ne gospod major», je rekel, «čeprav je bil zdravnik v civilni obleki, «bil sem v resnici gluh dolgo časa. Mogoče zveni to čudno ter mi najbrž tudi ne boste verjeli, a jaz sem čul, čul vsako stvar, čeprav se mi je zdelo, da ne čujem ničesar. Jaz nisem mogel enostavno tega pojmovati, kar mi je prišlo na ušesa. Zdelo se mi je, da mi je nekdo, kateremu se moram pokoriti, rekel: «Ni res, da slišiš, ničesar ne slišiš! Pokoril sem se, kajti ničesar drugega nisem mogel storiti». «To je bila histerija sluha», je dejal švicarski zdravnik zamišljeno. «Jaz ne vem, če je bila histerija», je odvrnil Chavennes, ki je bil razžaljen. Zgledalo pa je podobno. To je trajalo tako dolgo, ko je navedel nemški zdravnik moje ime med onimi, katerim se je dovolil povratek v domovino. To mi je dalo tako močen sunek, kakor je bil oni ob času, ko se je razpočila granata, in razumel sem vse, kar sem čul. To se je zgodilo prvič od takrat, ko sem bil ranjen. Lahko mi verjamete to. Mislil pa sem si takoj: «Če boš pokazal, da zopet čuješ, te bodo pridržali». Napravil sem se gluhega, a bilo je težko. Bil sem ves srečen, da zopet čujem. Naučil sem se biti gluh in vem, kako se moram obnašati. Posnemati sem jel samega sebe kot sem bil v času, ko v resnici nisem umel tega, kar sem čul krog sebe. «Kaj pa, ako bi se delali gluhega še naprej v Franciji?» je vprašal švicarski zdravnik. «Kaj mislite s tem?» «Ako bi se delali gluhega v Franciji še za kakih petnajst dni, bi vas spustili domu». «To bi sploh ne bilo mogoče*, je vzkliknil Chavennes, «delati se gluhega v Franciji ter zatajiti veselje, da čujete vsako besedo, katera se naslovi na vas, to je nemogoče. Rajše 6e takoj zopet vrnem na bojno polje.!* drugače ljudje med sabo razumeli, zlasti dokler je živel dekan g. Hri-bernik, ki je bil zelo dobra duša. 2a-libog njegov naslednik ne gre po isti poti. V zadnjem času je poslal svojo Marijino vojsko v boj proti naprednemu časopisju, češ, da je brezver-sko, dasiravno vsak razsoden človek ve, da napredno časopisje ravno hoče pravo vero in se bori z vsemi silami le proti oni duhovščini, ki lepe Kristusove nauke zlorablja v gnusne klerikalne svrhe.- Kaj je Kristus učil kedaj, da morajo biti ljudje hinavci, zaplotniki in obrekovalci, kot so to klerikalci. Zakaj pa je začel naš župnik zdražbo. Kaj je potrebno, da pošilja okrog svoje agi-tatorice — Marijine device, med temi tudi takšne, ki bi jih Marija ne bila ravno vesela. Za klerikalno časopisje jih te agitatorice ne bodo dobile mnogo, ker so tudi večinoma na glavi in na pameti bolj slabe. Saj bi bila sramota, da bi se kmet dal potegniti od kake mlade ali stare ter-cijalke, katere pamet ni dosti bistrej-ša, kot kakšne kokoši. — Pri nas imamo tudi Sokola (moški in ženski oddelek), ki obstoja že precej časa in ki ima dovolj dobrih telovadcev. Zal da nimamo pravega prostora za telovadbo. Zdaj pozimi je vsled mraza telovadba izključena. Naš Sokol je priredil že več iger, ki so vse dobro obiskane. Imeli smo tudi Orle in Orlice, toda jih je vzela slana. Hvala Bogu. Nič dobrega se ni slišalo o njih. Celo našemu kaplanu početje Orlov in Orlic ni ugajalo. Toda o tem poglavju rajše ne govorimo. — Škofova knjiga za veselo in srečno zakonsko življenje je vzbudila seveda tudi pri nas mnogo opravičenega razburjenja. Stariši skrivajo knjigo, da je ne dobijo v roke otroci, ki bi se naučili še takih nesramnosti, ki jih doslej niso poznali. Žalostno in res neverjetno je, da piše takšne stvari — škof. Iz tega se ravno tudi vidi, kako je potreben boj naprednega časopisja proti oni duhovščini, ki se vmešava v take stvari, ki jih ne razume, namesto, da bi se brigala le za verske zadeve. Pa še drugič kaj več! — Naprednjak. Laško. Zahvala in vsa čast gospej Derganovi, ki je že v drugič dovolila in pomagala, da so njeni malčki z par sosedovimi priredili otroške igre in deklamacije v prid naše podružnice družbe sv. Ciril in Metoda. Takemu zavednemu naraščaju pa želimo enakih posnemalcev! — Letošnji redni občni zbor našega Sokola se vrši v soboto 14. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri Henkeju. Člani, pridite vsi! Sv. Pavel m Savinjski dolini. Dne 2. t. m. o polnoči je izbruhnil požar v graščini Prebold poleg oskrbniko-vega vhoda. Ker je bila dotična noč precej viharna je bila nevarnost, da zgori vsa graščina in še druge hiše v Sv. Pavlu. V prvi vrsti se je zahvaliti tovarniški požarni brambi in sosedom, da se je ogenj hitro omejil. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Tu v bližini Sv. Frančiška se je rodil nezakonski otrok, katerega so prinesli k Sv. Frančišku. Ker je bil naš župnik ravno na lovu, so ga morali nesli na Ljubno, ker je bil otrok slab in ga je bilo treb;. čimprej krstiti. Župnik na Ljubnem ga je krstil in računal za to kar 40 kron — menda zato, ker je bil otrok nezakonski. Lepa sta ta dva župnika! Prvi hodi po lovu, da ga ni dobiti doma, drugi pa računa za malenkostni posel neobičajno vsoto. Kai pa bi bilo, če bi bili stariši tako revni, da bi ne mogli plačati krsta? Potem bi menda otroka nihče ne krstil. Po tem bi izgledalo, da se dajo tudi nebesa na onem svetu kupiti. «Božji» na-mestniki, postanite že vendar res pravi božji namestniki! Bodoča naša kraljica Nevesta našega kralja Aleksandra Marija, rojena 8. januarja 1900., je tretji . otrok sedanjega rumunskega kralja Ferdinanda I. Starejša od nje sta brat Karel, sedanji rumunski prestolonaslednik (roj. 15. oktobra leta 1893.), poročen z grško princezinjo Heleno, in sestra Elizabeta (rojena 11. oktobra 1894.), sedaj žena grškega prestolonaslednika Jurija. Mlajša od Marije sta princ Nikolaj (rojen 8. avgusta 1903.) in princezinja Ilijana (rojena 5. januarja 1909.). Mati naše bodoče kraljice, rumun-ska kraljica Marija, je rodom Angležinja, hči vojvode Edinburgha. Mati Angležinja je zelo vplivala na vzgojo svojih otrok in jim dobila več vzgojiteljev Angležev, zato ima Marija temeljito naobrazbo. Kraljičina Marija je bivala med vojno več časa v Angliji. Princezinja Marija ni samo telesno izredno lepa, temveč je tudi dobrega srca. Občevala je mnogo s prebivalstvom in se zlasti meščanom. Bukarešte zelo priljubila. Njena prijaznost je v Rumuniji splošno znana Zato jo tudi ne imenujejo Marijo, temveč bolj podomače Mariolo ali pa Maričko. Zlasti njeno prvo ime Mariola se je zelo udomačilo in je sploh v rabi. Gos&odarsfvo Draginja vsled slabe valute narašča V zadnjem času se je po trgovinah zopet podražilo razno blago. Krivda temu je padanje naše valute, vsled česar mora trgovec inozemsko blago dražje plačevati in ga tudi dražje prodajati. S podra-ženjem tujega blaga se počasi po-draže tudi domači izdelki in pridelki. Seveda se dobe nesolidni trgovci, ki imajo še stare zaloge, ki jih hočejo ravno tako drago prodati kot nove, dražje kupljene. Takih trgovcev pa danes ni mnogo. Za trgovce sploh danes niso več zlati časi in je nevarnost, da jih bo mnogo prišlo ob vse premoženje, zlasti onih, ki so dolžni še od lani češkim fabrikantom, kajti češkoslovaški denar je v zadnjem času silno narastel v vrednosti in s tem dolgovi trgovcev. Dne 1. decembra se je dobilo za 100 dinarjev okoli 134 češkoslovaških kron, dne 10. januarja pa komaj okoli 77 češkoslovaških kron. Torej skoro v poldrugem mesecu je postal en naš dinar na Češkem za 57 čeških vinarjev manj vreden, oziroma 100 dinarjev je postalo za 57 češkoslovaških kron manj vrednih. Z drugimi besedami: Dne 1. decembra si lahko kupil pri nas 100 češkoslovaških kron še za 310 naših kron, a n. pr. 10. t. m. si moral plačati 100 češkoslovaških kron po okoli 480 naših kron. V tem času se je torej podražilo 100 češkoslovaških kron za celih 170 naših kron. Ako je bil naš trgovec dolžan češkoslovaškemu fabrikantu dne 1. decembra 1 milijon češkoslovaških kron, bi bil lahko poravnal takrat svoj dolg s 3 milijoni 100 tisoč našimi kronami. Vsled podraženja češkoslovaške krone mora sedaj plačati za isti svoj dolg 4 milijone 800 tisoč naših kron. Tako bi znašala njegova izguba 1 milijon 700 tisoč kron, ker ni prej poravnal blaga, kar niso mačkine solze. Žalibog imamo pri nas vse polno trgovcev, ki so dolžni ogromne vsote na Češko. Ko bi bili prej poravnali dolgove, bi bilo dobro, pa seveda nekateri niso imeli denarja, drugi pa so čakali, da bi postal češkoslovaški denar še cenejši, toda zgodilo se je ravno nasprotno. Seveda bo kdo vprašal, zakaj je češkoslovaški denar tako narastel. Za to je mnogo vzrokov. Češkoslovaška ni izdajala nikdar nekri-tega papirnatega denarja, potem pa je izvozila več blaga kakor ga je uvozila itd. To je za valuto dobro. Da je ravno češkoslovaška krona zlasti proti našemu denarju tako narastla, je krivo med drugim močno povpraševanje naših trgovcev po češkem denarju, zlasti koncem leta, ko se računi ponavadi poravnajo. To je prav tako, kakor pri kakem blagu. Ako je močno povpraševanje n. pr. po živini, narastejo tej takoj cene. Naša valuta pa ni padla samo napram češki, temveč tudi napram valutam drugih držav, iz katerih uvažamo razne potrebne predmete, katerih ne izdelujemo doma. Tudi po denarju teh držav je pri nas močno povpraševanje, vsled česar je naš denar cenejši. Da je naš denar sploh slab, temu je kriva že stara Avstrija, ki nam je pustila kupe papirnatega denarja brez kritja. Papir, ki je slabo krit, ne more imeti veljave. Da pa se je naša valuta še nadalje slabšala, je krivo še nadaljnje preveliko izdajanje nekritih bankovcev, kadar je država rabila denar, nadalje to, da smo vsled večjega uvoza nego izvoza, inozemstvu več dolžni nego ono nam, da je naš državni proračun pasiven, t. j. da je v proračunu predvidenih več izdatkov nego dohodkov. Poleg tega je še mnogo drugih vzrokov za padanje naše valute. Eden teh je tudi ta, da inozemstvo še ne zaupa prav v silo naše države. To nezaupanje vzbuja v inozemstvu predvsem naš notranji politični položaj. Ko bi ne imeli Radiča in ne hujskačev po deželi, bi bilo za nas boljše. Na hujskanju imajo tudi naši klerikalci svoj delež. Kako hočemo, da se naša valuta popravi in da preneha draginja? Predvsem z marljivim delom in varčevanjem. Doma se morajo ustanavljati tvornice za tako blago, ki ga uvažamo, da bo šlo manj denarja v inozemstvo. Kupovati moramo čim manj blaga, ki se uvaža iz inozemstva. Čim bolj se bo kdo omejil v nakupovanju kakršnegakoli blaga, čim bolj bo delal, tem ' bolj bo pripomogel do zboljšanja naše valute in do zmanjšanja draginje. Vlada je dala zgled varčevanja. Sledimo ji! Tu ne pomaga nobeno apeliranje na vlado, naj pomaga urediti valuto, ako mi ne bomo podpirali vlade. Plačevati moramo redno davke, ki daleko niso tako visoki, kot v drugih državah, da ne bo treba državi izdajati nekritih bankovcev, začeti moramo varčevati, tihotapci morajo prenehati s tihotapljenjem, s katerim ropajo državi stalne dohodke, samim sebi pa kradejo čas, katerega bi lahko uporabili za koristno delo. To veliko škoduje naši valuti, ker vtiho-tapljajo razno nepotrebno blago in iztihotapljajo med drugim tudi tuj denar, zlato, srebro itd. Pri nas je prišlo v splošno navado zabavljajnje na vlado, kateri se navali na hrbet vsako zlo. Z gostilniškim udrihanjem po vladi si ne bomo nič opomogli, ker vlada ne more delati čudežev, ako sami ne izpolnujemo svojih dolžnosti. Ravno tako nimamo nobenih koristi od nestvarnih strankarskih bojev. Škoda tratiti našo energijo in moči za gostilniško politiko. Bedasto hujskanje ljudi za avtonomijo, ko je toliko pametnejšega dela med narodom, je naravnost zločin- sko. Kaj za vraga naj nam prinese avtonomija? Kaj bodo ljudje potem pametnejši, marljivejši in varčnejši? Odvajajmo rajše ljudi od pijančevanja, lenuharenja itd. Ne zapravljajmo denarja in zdravja na alkoholnih pijačah, temveč rajše denar hranimo in čas, ki ga zapravimo po beznicah, izpolnimo s kakršnimkoli koristnim delom. Kritiziramo lahko vedno delo vlade, toda vedno stvarno. Ni vlada nezmotljiva, ne! Toda vsakim babjim čenčam, kako vlada slabo gospodari, ne verjemi. Naša vlada se trudi resno, toda če ji mečeš polena pod noge, ne more ničesar napraviti. O tem bi se dalo mnogo govoriti, a za danes naj bo dovolj. Bodimo trezno misleči, marljivi, varčni in pošteni, pa bomo dosegli čase kot so bili pred vojno. II. 8iubij?nski veliki sejem (Od 2. do IS. septembra 1922.) Ni naš namen, na tem mestu po-vdarjati velike uspehe, ki so jih imeli razstavljalci pri preteklem vzorčnem sejmu, saj se je lahko vsakdo, kdor se je hotel, sam o tem prepričal. Pač pa opozarjamo interesirane kroge na neko drugo okolnost. Kakor nam je iz najboljšega vira znano, prihajajo sejm-skemu uradu dnevno dopisi, s katerimi sporočajo najrazličnejše tvrdke svoje želje, udeležiti se letošnjega vzorčnega sejma. Urad vodi o teh dopisih natančen razvid in je do sedaj zabeleženih že nekaj tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora. Marsikatero podjetje bi se bilo preteklega sejma rado udeležilo, pa ni imelo ali pripravljenih vzorcev, ali pa je toJiko časa s prijavo odlašalo, da je bilo prepozno. Da se to marsikomu tudi letos ne pripeti, naj vsakdo nemudoma z dopisnico na kratko izjavi sejmske-mu uradu, da želi na letošnjem sejmu sodelovati in koliko kvadratnih metrov približno bi rabil. Podučeni smo, da bo sejmski urad pri končnih nakazilih prostorov postopal na edino pravilni način, namreč po izreku: «Kdor prej pride, prej melje«. Ker je rok, kdaj se vrši sejem, že razglašen, ima vsakdo dovolj časa, pripraviti se za sejem. Indu-strijci, obrtniki in veletrgovci skrbite že sedaj za prostor na II. ljubljanskem velikem sejmu vzorcev, in sporočite vse svoje želje uradu «Ljubljanskega velikega sejma« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. NE Kmetijske vesti ZANEMARJAJMO TRAVNIKOV! Zadnja suša je napravila veliko škodo po naših travnikih. V sušnih in plitvih legah je stisnila vse rastlinstvo in ustavila vso rast, tako da ni bilo nobene otave. Zgodilo se je pa tudi, da se je na plitvih mestih s prodnato ali kamnito podlago posušila vsa ruša v pravem pomenu besede in da je mnogo plitvo vko-reninjenih trav in zelišč za vedno vsahnilo. Po takih legah se nam letos že iz tega vzroka obeta slabša košnja kakor v navadnih drugih letih. Kaj nam je spričo tega storiti? Ali naj prepustimo travnike same sebi, da se polagoma zopet opomorejo in popravijo, ali naj jim pomagamo, da se čimpreje popravi škoda, ki jo je prizadela lanska suša? Odgovor ni težak. Opešanim travnikom je treba na vsak način pomagati, da se čimpreje popravijo, da se ruša zopet zgosti in okrepča. Skrbni gospodarji so mislili na to že jeseni in so svoje travnike gnojili. In ta naloga čaka tudi nas, ker nimamo boljšega sredstva za zboljšanje opešanih travnikov kakor je dobro gnojenje. Kdor ima kompost (mešani gnoj) naj si pomaga s kompostom, kdor ima gnojnico, naj vozi gnojnico. Kdor pa nima ne komposta ne gnojnice, in teh je žalibog največ, naj si pomaga z umetnimi gnojili. Na hlevski gnoj ni letos računati, ker ga bomo za njive premalo imeli. Izmed umetnih gnojil so važna za travnike pred vsem dušičnata gnojila in fosfatna gnojila. Dušičnata gnojila učinkujejo podobno kakor gnojnica. Najcenejši dušičnati gnoj je danes apnov dušik, ki ga moramo trositi proti koncu zime, po zadnjem snegu ali pa v prvi pomladi, dobrih 14 dni prej predno začne trava poganjati. Najbolje pa je, da ga snežnica potegne v zemljo. Za 1 ha travnika je treba poprek 100 kg apnovega dušika, za en oral tedaj okroglo 60 kg. Poleg apnovega dušika naj se rabi tudi surova kostna moka ali pa superfosfat. Prvo je vzeti za 1 ha do 300 kg, super-fosfata pa 200 kg. Kjer manjka kalija, kar se opazuje zlasti rado na rahlji zemlji, tam naj se doda spomladi še 150 kg kalijeve soli. Fosfatna in kalijeva gnojila se pozneje trosijo, ko je apnov dušik izpran že v zemljo. K PRESKRBI SEMENA. Sedaj je čas, da pregledamo in preračunamo, koliko bo treba semena za pomladansko setev,- in da pre-udarimo, koliko semena bo treba kupiti, tedaj od zunaj dobiti, ker ga sami ne pridelujemo. Treba je namreč, da ga v kratkem naročimo. To velja posebno za deteljna in travna semena, za pesno seme in druga kupovna semena. Po drugi strani treba pa tudi pre- hoče biti gosto sejana in velja to še posebej za lucerno ah nemško deteljo. Res da je danes deteljno seme drago, toda vsako varčevanje na tem mestu bi bilo napačno in škodljivo. Za 1 ha ali 10 mernikov posetve rabimo 15 kg, semena domače detelje in vsaj 20 kg semena lucerne. Seme mora biti pa v tem slučaju lepo to je v vsakem oziru prav dobro. Če je seme kaj slabše, ga je treba pa toliko več, da bo setev dosti gosta. Na vsak način skrbimo, da si zagotovimo zanesljivo dobro in čisto seme in naj je tudi nekoliko dražje. DVAKRATNO KRMLJENJE GOVEJE ŽIVINE. Pri nas je po mnogih krajih navada, da pokladamo živini po trikrat na dan, zjutraj, opoludne in zvečer. Če izvzamemo delavno živino, ki je dopoludne in popoludne vprežena in ki mora po dopoldanskem delu dobiti potrebno klajo, je pa za ostalo goved primerneje, če ji dajemo v zimskem času in ob sami suhi krmi samo dvakrat jesti, zjutraj in popoldne. Posebno letos, ko je v marsikaterem hlevu slama glavna in morda edina krma, je pr&v, če samo dvakrat na dan pokladamo. Goveja živina potrebuje sploh dalje časa za prežvekovanje in prebavlja-nje použite krme. V tem slučaju, ko je treba pokladati živini samo suho in bolj težko prebavljivo krmo, pa že celo. Pokladanje naj traja pa za- mo zadostno množino, kajti detelja i da če je mehka, kakor je na pr. ov- • gena sjama) pa ne zaostaja v svojj vrednosti za slabim ali slabo spravljenim senom. Glede vrednosti ene ali druge vrste žitne slame si moramo zapomniti, da je slama poletnega žita vobče bolj mehka in bolj tečna, kakor je slama zimskega žita, zato so tudi ovseni otepi in prosena slama več vredni kakor pa slama zimske pšenice ali zimskega ječmena, ki sta pa sicer tudi velike vrednosti za krmljenje. Ovseni slami se da primerjati Siama jarega ječmena, ki je prav dobra za pokladanje. Slaba je pa rže-na slama, ker je pretrda in zaradi-tega težko prebavna. Letos pride po naših krajih do veljave tudi turščina slama in ajdovi-ca, ki jih rabimo sicer za nastiljanje. Po njeni sestavi daje ajdovica dobi o slamo za pokladanje, le škoda, da je trda in da ni zaraditega živini priljubljena. Slednjič so letos važne tudi pleve in sicer v prvi vrsti ovsene in pše-nične pleve, ker so Polj mehke in niso tako osinaste. Ječmenove pleve in ržene pleve so zaradi osin (resin) manj pripravne, ker se osine lahko zabodejo v sluznico (vrhnja kožica) dihal in prebavil, v nos, usta in požiralnik. Glede plev je na to opozoriti, da so po svoji sestavi bolj tečne kakor dotična slama in da jih kaže že zaraditega uporabljati za krmo. Glede slame je pa sicer še to navesti, da ni vsako leto enako dobra in tečna in da se njena vrednost to raje nekaj dalje časa, namesto po močno obrača po letini. Ta razlika 2 uri kakor sicer, raje če treba po je približno taka kakor je na pr. pri 2ure. Zjutraj naj se začne pokla- senu, ki tudi ni vsako leto enako danje ob 6. uri in naj traja do j tečno in dobro, ure in popoldne ravno tako. Popol- Letošnja slama ni trpela pred modne je treba v tem slučaju začeti s čo in poleganjem pa tudi ne ored pokladanjem že ob 3. uri, tako da boleznimi. je do y26. že končano; takrat ima i Tudi je jasno, da je slama od pričeti večerna molža. Ostali čas naj gnojenih njiv bolj tečna kakor je živina mirno leži in mirno prežve- j slama iz pustih in manj rodovitnih kuje. tal. Slama, med katero je dosti ple- Napajanje se vrši pri takem po- vela in trave, je tudi bolj tečna. udariti, katero domače seme (doma j kladanju tudi dvakrat na dan, zju-; Slednjič moram, pa še na nekaj 4 . . 1 « « — -------\ 1 v ___________• J * • nI /\l-» O !<«•< in /-I»-IA K A «"ili r* M r\ AT* 1 TI I notirtoJ. nln m nn . .—I 1 pridelano seme) kaže premeniti in zamenjati z boljšim domačim semenom, ki ga lahko dobimo pri sosedu v domači vasi ali pa iz bližnjega kraja. Na vse to treba misliti in večjo pažnjo obračati kakor dosedaj, ako hočemo, da se bodo naši dosedanji pridelki izboljšali, kajti pregovor «kakršno seme, takšen pridelek» ima danes čim dalje večjo veljavo. Če ima sosed na pr. boljši oves kakor ti, skušaj ga od njega dobiti, saj toliko, da prideš do semena. Na ta način si moramo pomagati pri eni in drugi rastlini, da pridemo do boljših uspehov in boljših pridelkov. Seveda je pred vsem važno in potrebno, da odbiramo sami najboljše blago domačega pridelka za seme, ker pridemo po tej poti najprej in najlaže do stanovitno dobrih pridelkov, ki se ne bodo odlikovali samo po svoji množini ampak tudi po svoji kakovosti. Ko bi naše kmetijske podružnice prevzele nekoliko te naloge, da ne bi namreč samo naročevale potrebna semena za svoje člane, ampak da bi vplivale in posredovale tudi pri preskušanju enega in druzega semena z napravo potrebnih poskusov pri posameznih gospodarjih in ko bi to delo dosledno pospeševale in izvajale, koliko dobrega bi se bilo v tem oziru in v tem času že lahko zgodilo! Med- semeni, ki jih morajo danes naši gospodarji kupovati, spadajo zlasti tudi deteljna semena, ki si jih moramo pravočasno zagotoviti in dosti zgodaj naročiti. Pri tem semenu je gledati poleg na pristnost in kaljivost zlasti na njegovo čistoto in pa na to, da ni predenice vmes. Po drugi strani je pa važno, da naroči- traj ob 8. uri in popoldne ob 4. ali opozoriti. Tečnost slame se ravna V25. uri. Pri dvakratnem In kaj naj rečemo o mladi govedi, če mora noč in dan celo zimo čepeti v takih hlevih. Kako naj se taka žival razvija v nogah, v hoji in sploh v vseh svojih telesnih oblikah? Živina naj hodi tedaj ven, vsak dan, tudi po zimi saj za nekaj časa. Naj se zunaj izprehodi in naužije svežega zraka, ki ga manjka po naših hlevih. Najlažje dosežemo to, če jo zunaj napajamo, na potoku ali na drugem pripravnem napajališču. Kjer pa manjka pripravnih napaja-lišč, tam mora cela vas skrbeti, da se napravi. Z vsakdanjo hojo k vodi, se živina tudi bolje utrdi, kar je za njeno zdravstveno stanje in njeno odpornost proti boleznim največje važnosti, kajti živina, ki mora dan za dnevom tičati zmeraj le pri jaslih, postane občutljiva, mehkužna in s tem vred tudi manj vredna ne le za užitek ampak tudi za pleme. Skrbimo tedaj povsod, da se živina zunaj napaja. Če je napajališče blizo hleva, naj se pa živina nekaj časa^zunaj pusti, da se nekoliko izprehodi. Po zimi je prav, da se živina zjutraj nekoliko pozneje napaja, tako da ne pride v najhujši mraz. Vobče zadostuje v zimskem, času, da jo dvakrat na dan napajamo. NASTILJANJE Z ŽAGANJEM. Letos smo prisiljeni rabiti za ste-ljo vse, kar je količkaj porabnega za to. Previdni gospodarji so se preskrbeli z vsem, kar je bilo sploh mogoče dobiti za steljo. Posebno iz gozda so si letos napravili razno steljo kakor mah, resje, praprot, smrečje. Veliko vrednost za nastiljanje ima letos žaganje. Žaganje se odlikuje s tem, da daje živini gorko, suho, mehko in snažno ležišče, da dobro pije gnojnico in da pridržuje kolikor toliko tudi pline, ki vhajajo iz gnojnice, imenoma amonijak, ki je največ vreden v gnoju. To je tisti oster plin, ki po konjskih hlevih zba-da v oči in ki ima dušik v sebi, ki ga moramo danes v umetnih gnojilih najdraže plačevati. Če primerjamo žaganje glede nje- tudi po prebavni zmožnosti žival pokladanju je skega želodca, kajti v tem oziru ni- i gove vrednosti s slamo, je slama za manj dela s krmljenjem, živina ima so živali vse enake. Najbolj preba- j nastilj seveda več vredna. Slama po-več mira in več časa za prežveko- vijo slamo tiste živali, ki so od mla- pije več gnojnice, namreč trikrat vanje in ležanje, kar živini ugaja, dega vajene na uživanje slamnatih Dvakratno krmljenje odgovarja pa : krmil. Te živali jo bodo tudi letos, tudi naravi goveje živine, kajti pri j ko je slama glavna zimska krma, naravni paši v poletnem času se lah- j bolj izkoriščale kakor živali, ki sla-ko prepričamo, da se pase živina le : me niso vajene in ki jo poznajo le dvakrat na dan, zjutraj in popoldne, bolj pod nogami kot nastelj. ostali čas pa leži in mirno prežve-: Da bomo imeli pri slami več uspe-kuje in prebavlja. i ha, je treba, da jo režemo in da de- Na dvakratno krmljenje se goved hitro privadi, ker to njeni naravi prija. Navadimo pa se tudi med krmljenjem živali čediti s česalom in ščet-jo. To je danes bolj potrebno kakor kedaj poprej, kajti vsak dan snažna koža veliko pripomore k boljši telesni preosnovi in s tem vred tudi k boljšemu počutku in trdnejšemu zdravju. To je pa v današnjih razmerah največje vrednosti za živino. POKLADANJE SLAME. Letos mora živina po mnogih krajih živeti ob slami, ker manjka živinorejcem sena in otave. Sena se je že poleti in jeseni zaradi suše veliko porabilo. Ljudem je manjkalo zelene krme in paše in so morali seno načeti in pokladati. Otave pa sploh ni bilo in pozne jesenske paše, ki se je letos tako željno pričakovala, pa tudi ne. V tej stiski nam mora sedaj slama pomagati. Dobro spravljena slama je v takem slučaju tudi še najboljše nadomestilo za seno. Seveda je med slamo in slamo razlika. Vobče je slama po svoji vsebini (kemični sestavi) manj redilna in težje prebavna kakor je seno. To- lamo raje bolj dolgo rezanico. Pri poročamo tudi, da se rezanica slame redno poškropi z nekoliko slano vodo, ker jo živina v tem slučaju raje žre in tudi bolj prebavlja. ZIMSKO NAPAJANJE ŽIVINE. Naša živina potrebuje tudi v zimskem času gibanja ali izprehoda, in če ga ji že na drug način ne moremo dati, dajmo ga ji saj s tem, da jo gonimo ven na vodo. Čim bolj se izprehodi pri tej priliki, toliko bolje za njo in za nas. Dan za dnevom naj pride živina ven in ves čas zime. Popolnoma napačno pa je, če tiči živina vso zimo v hlevu, če obstoji vse njeno gibanje le v tem, da priklenjena pri jaslih samo vstaja in polega, kadar je čas krmljenja ali molže. To je premalo! To ni zdravo in ni dobro. Taka živina nam krmo slabše izrablja in daje zaradi tega tudi manjši užitek. Taka živina se mehkuži in se vobče slabše počuti. Vse to se toliko bolj pozna, čim slabši so hlevi. V nizkih, vlažnih za-duhlih in po vrhu še temnih hlevih tudi drugače ni mogoče. Nič čudnega, če se v takih hlevih in pri takem ravnanju najhitreje opazuje pri živalih, da so za tuberkulozo bolehave. toliko gnojnice kakor je slama težka (1 kg slame 3 kg gnojnice), žaganje pa samo dvakrat toliko (1 kg žaganja popije 2 kg gnojnice). V obče lahko rečemo, da ima žaganje za nastelj in gnoj eno tretjino tiste vrednosti kakor jo ima slama. V mislih imamo pri tem žaganje iz mehkega smrekovega lesa in pšenično slamo. Žaganje nam daje bolj droban gnoj in menj gnoja kakor slama. Gnoj je pa dober in se lahko rabi na različni zemlji. Najbolj se priporoča za lahko zemljo, ker je tako ne rahlja kakor jo rahlja slamnat gnoj, zlasti če je premalo godan ali premalo razkrojen. Kdor ima priliko, dobivati letos potrebno žaganje, naj to priliko pridno izkorišča. Škoda le, da po mnogih krajih žage stoje, ker jim zaradi suše manjka potrebne vode. Pri nastiljanju z žaganjem smo lahko najbolj varčni, bolj kakor pri vsaki drugi stelji. Gnoj se mora pa vsak dan sproti kidati, da ima živina snažno ležišče. Res je pa tudi to, da pridelamo tem manj gnoja, čim bolj varčujemo s steljo in da preveliko varčevanje ne more biti v interesu ne našega poljedelstva, ne našega gospodarstva. r= Vrednost denarja. Dne 11. t. m. se je dobilo za 1260 do 1270 naših kron 100 laških lir, za 290 do 292 en dolar, za 5 naših kron 100 avstrijskih kron, za okoli 470 do 480 naših kron 100 češkoslovaških kron, za 175 naših kron 100 nemških m. za 48 naših kron 100 madžarskih kron. Naš denar je proti raznim valutam precej padel, le proti avstrijski in madžarski valuti se dobro drži. = Na mariborski živinski sejem dne 10. t. m. so prignali 143 volov 2 bika, 226 krav, 10 telet in 4 konje, skupaj 385 glav. Cene so bile sledeče za 1 kg žive teže: voli debeli 20 do 24 K, poldebeli 15 do 19 K, plemenski 14 K, biki za klanje 13 do 16.50 K, klavne krave debele 14 do 19 K, plemenske 10 do 14 K, molzne 12 do 18 K, breje 12 do 18 K, mlada živina 11 do 20 K, krave za klobase 8 do 11 K. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 20 do 24 K, II. vrste 18 do 20 K, meso krav, bikov in te-lic 16 K, telečje I. vrste 20 K, II. vrste 18 K, sveže svinjsko meso 32 K. = Žitni trg v Somboru v Vojvodini. Dne 10. t. m. so bile v Somboru sledeče cene: Pšenica 1500 do 1520 K-, koruza 1130 do 1150 I<, oves 920 do 940 K- = Madžarski vinski trg. Vinska trgovina na Madžarskem počiva. Doma se kupuje malo vina, v inozemstvo pa ga gre tudi zelo malo. Cene vinu na Madžarskem so v zadnjem času zelo padle. = Posojilnica za občino Oplotnica, regjstrovana zadruga z neomejeno zavezo, ni posebno znana, vendar pa se razvija povoljno. Vložke obrestuje po 4 odstotke. Posojilniški prostori se nahajajo pri g. Franu Petelinšk-u, posestniku in kolarju v Oplotnici. Uraduje se vsako nedeljo od 9. do 12. ure. Denarnemu zavodu je načelnik vstrajni in vestni g. Jožef Stopar, gostilničar, trgovec z lesom in posestnik v Oplotnici. Posojilnico priporočamo slavnemu občinstvu. = Obrtno nadaljevalnih šol imamo v Sloveniji 35, od teh 6 strokovnih in 29 občih obrtnih nadaljevalnih šol. Obrtne nadaljevalne šole v Sloveniji so podrejene oddelku trgovinskega ministrstva v Ljubljani. = Obrtna razstava v Celju se bo vršila od 12. do 22. avgusta t. 1. Priprave za to razstavo so že v teku. Za častnega predsednika razstavljalnega ' odbora je bil izvoljen minister dr. Ve-koslav Kukovec. — Pozor mlekarji in mlekarice! Pripravljalni odbor za ustanovitev »Mlekarskega društva*, ki bo imelo ščititi mlekarstvo, sklicuje vse mlekarje in mlekarice ljubljanske okolice k ustanovnemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 15 januarja 1922 točno ob deseti uri v «Društvenem Domu« na Jezici nad Ljubljano. «Društveni Dom« je blizu župnijske cerkve in nam je g. župnik radevolje dvorano odstopil za ustanovni občni zbor. Nameravano društvo ni strankarsko, ampak strogo gospodarsko. Pridite vsi! — Pripravljalni odbor. — : s to mešanico odrgni posodo, ne da bi jo močila. Ko Je odstranjeno opaljeno, zdrgni in osuši posodo s suhim pepelom. Tako osnažena posoda se lepo sveti, dalje se ne porabi veliko vode in roke ne trpe ker jih ni treba držati v vodi. Po krajih, kjer štedijo z vodo, pomivajo tudi mastno posodo, n. pr. krožnike, na ta način, da oddrgne-jo najprej maščobo s suhim pepelom in potem posodo samo še oplaknejo. Bleščeči škrob (šterka). Najboiji rižev škrob se omesi z vodo v precej trdo goščo. Med vednira mešanjem se priliva vrele vode. Na 125 gr. škroba se doda lepega, čistega belega voska za en oreh, košček sladkorja in v vodi, kater* se priliva, raztopi se ena žličica boraksa. Preklic. Preklicujem kot neresnično, kar sem govoril glede zakonolomstva • gospej Apoloniji Dolinar, trgovčevi soprogi iz Poljan, št. 56. Kioboves Franc Poljane. L kože, obraza, vrata, rok, kakor tudi lepa rant las ee more doseči samo z razumno nego Lepote. Tisočera priznanja, so dospela iz vseh dežel Bveta za lekarnarja Fellerja: ,,Elsa" Itlljino mlečno milo, najboljše blago, najfinejše „miio lepote"; 4 ko« z zainoiom in poštnino 98 K. „Eisa" obrazna pemada odstrani ftuor f% vsako nečistost kože, soinčne pege, sajedan-/y/ j ; ,ce, nabore itd. ter ua redi kožo mehko, rožna-J|fej^feSj? tobelo in čisto; 2 porce-CfeSjp^ lanasta, lončka s zamo-tom in poštnino 52 E. .Elsa" Tanochina nomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in eepanje las, zaprečuje prhut, prerano osiveiost itu.; 2 porcelanast* lončka z zamotom i* poštnino &2 K. Prcda|alcE dobe, če naročo najmanj 12 kosov enega predmeta, popust v narav L Razno: Lllijino mleko 15 K; brkoenaz 8 K; najfinejši Hega-puder drja. Klugeija v velikih originalnih škatlah 30 K; najfinejši Hega-zobni prašek v patent-skatlah 30 K; pudei za gospe v vrečicah 5 K; zobni prašek- v škatlah / K, v vrečicah 5 K; Sachet-diSav« ca perilo 8 K; Schampoon za lase 5 K; rumenilo, 12 listkov 24 K; najfinejši parfum po 40 in 50 K; močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete n samot in poštnina possbe računala. EVGEN V. FELLSR, lekarnar, STUBiCA dama, Elsatrg št. 36C 40—1 (Hrvaško). 48/144/11 *. Varčna gospodinja rabi ediuole GAZELA MILO ki je najboljše in najcenejše! Delniška glavnica: K 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Rezerve: okrog: K 10,000.000 Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Eskorctira: Menico, devize, vrednostne papirje itd. Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje naj-Izda;a: Ceke, nakaznice in akreditiva na vsa tu- in kulantneje. inozemska mosta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Sprejema: Vlop;6 na knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-racun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon št. 257.