Marija Kmetova:
Živ—žav.
>O ne, kar tekel bom po cestah in ne bom nič vozil.«
>Pa ne boš imel kaj jesti.«
>Ali konjček je sladoled?«
sNe;   je  premrzel.«
^Jaz ga imam pa rad. Boš kupila sladoled?<
>Zmeraj — kupila, kupila! — Kaj bos pa ti meiii kupil?«
sKar hočeš. Zlat avto, pa zrakoplov, pa za cele hilo piskotov!«
>Kje boš pa denar vzel?«
»Zasluzil ga bom.<
>Kako pa?<
>Bom za šoferja in bom imel denar.«
»Mhm,« praTi mama in potegne Blažka spet dalje.
iHvaljen Jezus,< reče Blažek. »Ti pa nič ne rečeS, ali  ne vidiš cerkve?«
»Vidim. Tiho sera rekla.*
>Pa te JezušČek ni sltšal, mene pa je.<
»Jezušček  vse slisi.«
>Tudi če se nic ne reČe?«
»Tudii, pa je že prav, da si rekel. Pojdiva malo v cerkev.c                                                                 . .' •   ¦'«•
>Saj res,< pravi Blažek in že sklene ročici iri J^ ves resen.                                                             -¦<¦...:»
V cerkvi stopa strumno prav po sredi in bc pri-klanja na vse strani.
>Pa kaj mblt, Blažek!«
Blažek prikiraa in gleda v tabeTnakelj. Nat» Tpraša:                                                                                                  ' ' ''       <'¦'•'¦¦
75
>Revček je Jezušček, ko je zaprt.*
»Zato je pa vesel, če ga kdaj obiščeš.«
»Zdajle se smeje, kajne?«
Ko sta zunaj, steče Blažek naglo po stopnicah in se ustavi pred stražnikom.
»Kakšen general, poglej, mama!« zavpije na ves glas. »Jaz boiu tudi general. Boš kupila sabljo in pusko?«
Stražnik in mama se zasmejeta Blažku, a BlaŽek je že vojak. Stopa, da se mu kar noge stresajo in steje: »En, dva, en, dva!c Nie ne pazi na mimoidoče, pa butne v nekega gospoda in nemilo sede na tla.
»Ti si kriva,« zajoka Blažek in noce vstati,
Mama ga dvigne in očisti,
3>Le mene se drži, Blažek, kaj pa hodiš aam naprejlc
»Saj tudi general sam hodi.«
»Ta je pa že velik!«
»Tudi jaz sem velik,« reče trmasto Blažek.
V trgovini se inotovili sem in tja. Vsako reč otip-ije, to in ono hoče imeti in toliko, da ne zvrne nekega zaboja nase. Nato sede na veliko tehtnico iu preklada uteži.
»Te bom stebtal, mama, scdi gorU zakliče preko vseb ljudi, da se mn zasmeje vsa prodajalna. Blažek je uzaljen; na prag stopi in gleda tramvaje. Tudi on je na tramvaju. Z nogo udarja, pritiska kljuko in vpije:  »Čin, čin, čin!«
Ko pristopi mama in odideta proli domu, je Bla-žek ko iskra, da ga mama ne more dobiti v roko. Stece naprej, se ustavi zadaj, pobiti čez cesto, se skrije v veži, se zagleda v izložbo, sede na kak prag, se zaleti v kak otroški voziček; vpije, da je že hripav; je vojak, je voz, je konj; je lokomotiva. Mama ga kliče: >Bla-žek! Blažek!« A kako bi slišal mamo! Šele malo pred domom se Blažek ustavi. MoŠko se razkorači pred ma-mo in reče:
»ALi  sem bil zelo priden?«
Mama ne reče niČ. Temno se drLi, pa ji je vendar ua smeh. Molče ga prime za roko in ga potegne 8 seboj v hiso.
•      76 X
Ko seclejo doiua h kosilu, reče uiama Andreju:
>Skoči  po Blažka!  Na vrtu je.<
Andrej steče dol, pa ga je kmalu slišati:
»Mama! Saj ni Blažka nikjer!«
V hiši nemir, strah, groza!
Kje je Blažek?
Ko sta bila prišla prej z maino domov, je ostal Jlažek na vrtu. In se je tole zgodilo: Sedi Blažek, ledi na pragu, pa pride sosedova Marjanca.
>Pojdi,  Blažek,«   pravi,   »greva  mato  okoli!«
Marjanca tma pet let.
»Ali je dovolila mama?«  vpraša Blažck.
»Je. Naša mama vse dovoli,':  reče Marjaoca.
»Nasa tudi,4  pravi  Blažek.
»Meni bo prinesel Mikla^ž Še \ečjo punčko kot lem jaz,< govori Marjanca.
»Bo  kmalu  Miklavž?s   vpraŠa  Blažek.
>Zdaj je še sonce. Potlej bo dež in sueg. Ko bo meg, je pa Miklavž,* razlaga Marjanca. J        >Meui bo prinesel konjička. Živega,c reče Blažek.
>Pa bo nosil mojo punČko,< pravi Marjanca.
>Bo. Pa se mene in tebe.< '        >Potem se bo pa podil,«  rece Marjauca.
>Ne bo se, ne. Saj bo iz železa.s
>Pa Še živ zraven?« l        >Pa še živ, pa železen. Kakor slun,s govori Blažek.
[        »PoznaŠ ti slo-
Ha?«   vpraša   Mnr-
Banca.
r      >O    ja.    Roge
[jma,« reče Blažek.
f >O ne, ampak usesa,« pojasni Mar-fjanca.
1 >Pa ušesa. la-[*4:ale,« reče Blažek Lf?l na vso moč raz-¦tfostre roke, da bi RkoTaj   padel.
»še večja,« pravi Marjanca.
»Imate vi slona, živega?« vpraša Blažek.
>Naša maina ue dovoli, pa ata tudi ne,< reče Mar-janca,
>Tamle so pa račte,« vzklikoe Blažet in oba stečeta na most.
>Kako se vozijo,« reče Marjanca.
»Niniajo čolna?« vpraša Blažek,
»Nič čolna. Kar brcajo, lej, pa gredo naprej. Pa jib dič ne zehe,* govori Marjanca.
>Jaz se pa upam skočiti dol,« reče Blažek.
»Joj, nikarlc vzklikne Marjanca in prime Blažka za naramuice.
>Ti se ne upaŠ?« vpraŠa BlaŽek.
>Saj i>i utonila in umrla!« se prestrasi Marjanca.
rDalie.)