99
Año (Leto) XVI (11) No. (štev.) 27.
“E8LOYENIA
LIBRE
BUENOS AIRES,
2. julija (julio) 1959
Skrb za bodočnost naroda
Slovenci so se morali v zgodovini neprestano boriti z nadmočnimi narodnimi neprijatelji za obstoj. Ti so jih o-grožali na severu, severovzhodu iz za-padu. V biv. avstro ogrski monarhiji se je ta nevarnost vedno bolj stopnjevala, kajti nemški nacionalisti so Slovence z izvajanjem svojega načrta po zavarovanju poti do Jadranskega morja, na drugi strani pa na vzhod, hoteli izbrisati s sveta. Zato so Slovenci v teku slet prišli do zaključka, da zanje v Avstro-Ogrski ni nobene možnosti za nemoteno narodno življenje. Z ostalimi slovanskimi narodi v tej državi so zaradi tega med prvo svet. vojno začeli boj za osvoboditev.
Pa tudi v novi državi zunanja nevarnost za Slovence ni povsem prenehala. Veliki naši sosedje so vedno smatrali, da smo jim na svojem prostoru v napotke pri izvajanju njihovih zunanjepolitičnih načrtov. Te nevarnosti je imel vedno pred očmi dr. Korošec pri vsem svojem političnem delu za Slovence. Nanjo je vedno opozarjal tudi slovenske javne delavce, kakor priča njegovo naročilo, nekaka oporoka, ki jo je dal slovenskim poslancem pred vojno v beograjski skupščini na njihovem klubskem sestanku. Povedal nam jo je leta 1950 v Buenos Airesu Miloš Stare, ted. predsednik Društva Slovencev in biv. n. poslanec v govora na spominski proslavi ob 10 letnici Koroščeve smrti. Pred dobrimi devetnajstimi leti je dr. Korošec slovenskim narodnim predstavnikom naročal tole: “Kadar boste morali odločevati o slovenskem narodu, ko mene več ne bo, ne pozabite nikdar, da naš severni sosed ne bo odnehal od zahteve, da je Slovenija do Celja njegova, in da naš zapadni sosed hoče postaviti svoje meje v Trbovljah.”
Druga svetovna vojna je z vso strahoto potrdila upravičenost Koroščeve bojazni za varnost slovenstva. Trije okupatorji so neusmiljeno raztrgali slovensko zemljo in si jo razdelili, narodu na njej pa napovelali gotovo smrt.
Nevarnost za Slovence pa tudi po II. svetovni vojni ni prenehala, To nam je potrdil septembra leta 1957 v Buenos Airesu Koroščev in Kulovcev naslednik v vodstvu Slovenske ljudske stranke dr. Miha Krek, ko je v govoru na sestanku Strankinih zaupnikov opozarjal na nevarnosti, ki so še vedno velike za ohranitev slovenskega naroda. Povedal je, da mu je n. pr. neka vplivna osebnost italijanske krščanske demokracije v Rimu izjavila, da si sploh ne more misliti, da bi Gorica ne bila italijanska in da Italija ne bi imela pravice do ozemlja v Slov. Primorju in na Krasu. Znano pa je, da se italijanske zahteve po slovenski zemlji ne ustavljajo pri Postojni. Enako, če ne še slabše, mislijo tudi ostali italijanski politiki. Predstavnik Avstrije pa je dr. Kreku celo med II. svet. vojno, ko je bila ta dežela povsem na tleh, in so njeni možje tudi v Vrstah Hitlerjevega Gestapa delali nasilja po Sloveniji, dejal, da je prepričan, da so zavezniki po 1. svet. vojni Avstriji napravili veliko krivico, da ji niso prisodili Maribora, kajti “pravična” meja med Jugoslavijo in Avstrijo bi morala teči pri Celju.
Na nevarnost, kateri so izpostavljeni poleg Slovencev tudi Hrvatje, opozarja tudi dr. Ilija Jukič, zunanjepolitični strokovnjak Hrvatske kmetske stranke v Hrvatskem glasu. V članku “Svobodna in potlačena Evropa” omenja, da sta Hitler in Mussolini kljub temu, da sta imela Paveličevo NDH povsem na svoji strani ter sta z njo počenjala, kar se jima je zljubilo, spomladi leta 1943 napravila dogovor, da je treba že pod Paveličem raztrgano Hrvatsko povsem izbrisati s sveta. Taka odločitev je za Slovence bila izdana že prej in so jo nad njimi trije okupatorji že tudi načrtno izvajali.
Za ureditev razmer v Sr. Evropi po zlomu komunizma je pa značilno mnenje madžarskih emigrantov. Povedal ga je odkrito Bela Mendczer v članku “Mesto Madžarske v evropski zgodovini”, ki je bil objavljen v prvi let. štev. ameriške konservativne revije “Modem Age’. V njem med drugim pravi, da je Madžarska po uporu leta 1956 znova dobila legitimacijo, da prevzame vod-
Herter proti hotnpromisom
Po poročanju Eisenhower ju o poteku ženevske konference je Herter po radiu in televiziji podal ameriškemu prebivalstvu in vsemu svetu poročilo in poglede na potek in delo ameriške delegacije na ženevski konferenci.
V govoru je Herter najresneje podvomil v iskrenost sovjetskih pogajanj z zapadnjaki. Ni štedil z besedami, ko je objavil, da na konferenci niso dosegli nobenega napredka, čeprav so razpravljali polnih šest tednov in da ni razlogov, da bi se Eisenhower udeležil vrhovne konference. Glavno krivdo je zvrnil na Hruščeva, ki je uporabil čas med konferenco za govore, v katerih je postavljal težke zapreke za uspešen napredek
“Medtem ko so zunanji ministri razpravljali,” je izjavil Herter, “je bilo močno čutiti vpliv izjav Hruščeva, ki jih je (dajal v Moskvi ali kjer koli. Na te izjave je reagirala sovjetska delegacija v Ženevi ter so bila zato naša pogajanja praktično brezplodna.”
Daši ni bil storjen nikak poseben napredek, pa so razgovori po mnenju Her-terja pokazali, da obstojajo gotovi problemi, o katerih bi bilo mogoče doseči gotove vrste sporazum, če bi bila ZSSR pripravljena priznati nadaljni obstoj svobodnega Berlina pod zaščito zahodnjakov. Ta problem je kritičnega pomena. Če pa bo ZSSR vztrajala pri svoji zahtevi o priključitvi Zahodnega Berlina in z njim dveh milijonov Nemcev, k Vzhodni Nemčiji, potem z ZSSR ni mogoč noben sporazum.
Herter je poudaril, da bo treba še vedno ' poskušati doseči kakšen sporazum z ZSSR, toda “USA ne bo nikdar pristala na kompromis na račun svobode hrabrih prebivalcev Zahodnega Berlina. Naša usoda in usoka Zahodnih Berlinčanov in usoda svobodnih ljudi kjer koli, so povezane v celoto. Kadar se zmanjša njihova svoboda, se neizbežno zmanjša tudi naša.”
Sarkastične je Herter imenoval sovjetske izjave, da bo Zahodni Berlin postal “svobodno mesto”, če ga bodo prepustili Vzhodni Nemčiji. Celoten potek ženevske konference je na koncu svoje-
ga govora, zajel v nekaj stavkih: “Sovjeti niso pokazali nobenih znakov, da bi se hoteli resno pogajati. Izkoristili so konferenco za propagando in za grožnje. Znova so dokazali) da se nočejo posluževati normalnih metod v reševanju mednarodnih problemov’.
ženevska konferenca je napravila to, česar se zahodnjaki vedno najbolj boje. Povečala je in ne zmanjšala napetost med Vzhodom in Zahodom, ker je pač dokazala, da so kakršni koli resni razgovori s sovjeti, kakor jé* poudaril Herter, brezplodni. Sleherni razgovori s sovjeti pa so brezplodni iz enostavnega razloga, ker imajo sovjeti takè načrte za Zahodno Evropo' kakršnih zahodni svet ne bo sprejel, sovjeti pa se jim ne bodo odpovedali.
Herterjevo poročilo je Utrdilo tudi a-meriški kongres v prepričanju, do s sovjeti niso mogoča resna pogajanja. Vedno bolj 'se med kongresniki utrjuje mnenje, da bo treba živčno vojno voditi do konca in se pripraviti na možnost prehoda iz živčne y strelno vojno.
Ameriško stališče proti sovjetskim načrtom o izgonu zahodnjakov iz Zahodnega Berlina je bilo sedaj, na splošno pritrjevanje, poudarjeno tako odločno, da ga je nemogoče spremeniti. Istočasno pa si. je nemogoče misliti, da bi sovjeti, na podlagi svojih dosedanjih izjav, mogli pristati na kompromisno rešitev.
Edini, ki se trudi odpreti vrata za vrhovno konferenco, je britanski predsednik Macmillan. Macmillan v nasprotju s Herterjem trdi, da je konferenca pokazala neko stopnjo napredka v tem, da so stališča obeh strani sedaj bolj jasna, če pa Macmillan meni, da bo ZSSR prenehala s pritiskom, ker bo uvidela, da se Zahod ne vdaja, pa se po mnenju Washingtona hudo moti.
Toda tudi Herter ni :;aprl vrata vrhovni konferenci. Herter ve, da se Macmillan nahaja pred splošnimi volitvami v Angliji, katera se boji atomskega u-nicenja ter smatrajo zato Macmillan in njegovi konservativci politiko odprtih vrat za vrhovno konferenco za svojo najuspešnejšo volilno propagando.
Ameriška obramba severne Italije
Kakor znano, je ameriška vojska o-premila že več raketnih in drugih vojaških oporišč v severni Italiji, časnikarski agenciji AP in UP sta pred dnevi objavili naslednje poročilo o vojaškem in strateškem pomenu enega takih oporišč pri Vicenzi v severni Italiji in o spremembah, ki so se tam izvršile.
ry” od 400 na 200 mož, pehotni kompa-niji, ki sta imeli nalogo varovati raketne bataljone, pa so sploh razpustili.
Njihovo mesto bosta zasedli dve italijanski edinici, ki sta pred nedavnim končali pouk in vaje o uporabi raket
“Honest John”. USA pa bo še vedno zadržala kontrolo nad atomskimi naboji teh raket.
Vrhovno poveljstvo Prve ameriške armade v Italiji že dalj časa vadi svoje e-dinice v uporabi atomskega eksploziva za razstrelitev zgodovinskih alpskih prelazov, ki vodijo v severno Italijo.
Italijanska vlada, ki je zahtevala, naj bi s temi vajami začeli, bo določila točke, ki jih je treba pognati v zrak ter bo zgradila predore, v katere bodo eksplozive postavili. Italijani so dobili tudi pravico določiti, na katerih mestih bodo u-porabili za razstrelitev atomske ali navadne eksplozive.
Polkovnik Melville B. Coburn, poveljnik raketne postojanke, je izjavil časnikarjem, ki so obiskali oporišče, da bo ameriška vojska pripeljala z vojaškimi helikopterji eksplozivne naboje, s katerimi bo mogoče pognati v zrak cele gore.
Od prelazov, ki so bili doslej tradicionalni vdorni prehodi napadalcev iz Vzhodne in Srednje Evrope, bqdo v slučaju komunističnega napada z zgoraj o-menjenimi razstrelivi zaprli Rešijo,, Brenner, Toblach in Trebiž, prav tako pa tudi goriško kotlino, ki je ena najbolj ranljivih invazijskih kotlin v severni Italiji pred napadalcem, ki bi pridrvel skozi Madžarsko ih skozi Ljubljansko kotlino.
Nekateri od prelazov, kakor n. pr. Monte Proce, daleč v Alpah, so tako ozki, da bodo zadostovala navadna razstreliva. Atomski razstrelilni naboji so tako veliki, da jih ne morejo spraviti v helikopterje. Zato jih bodo privezali na posebne “košare” ter jih viseče na jek: lenih vrveh prepeljali na določena mesta. Vsak atomski naboj tehta ok. 700 kg. Razstrelilni predori bodo dolgi najmanj 300 metrov. Za razstrelitev prelazov bo v času vojne odgovoren polkovnik Coburn sam.
Časnikarjem je Coburn pokazal vajo ene od italijanskih edinic z raketo Honest John. Prepeljala je raketo s sprožilcem na določeno mesto in pripravila izstrelitev v petnajstih minutah. Raketa Honest John je dolga ok. sedem metrov in leti 30 km daleč, časnikarji so obiskali tudi oba ameriška bataljona, ki uporabljata rakete “Corporal”, katere vodijo z radarjem v daljavo 120 km. Ker ameriška vojska smatra rakete Corporal že za zastarele, z njimi ne bodo vadili Italijanov, kajti do takrat, ko bi za to navadili Italijane, bo ameriška vojska imela na razpolago že nove rakete “Sergeant’ ali katere druge.
IZ TEDNA V TEDEN
Ameriška vojska je zaradi finančnih razmer zmanjšala na polovico svojo a-tomsko raketno postojanko, ki ima nalogo braniti vdorne prehode v severno Italijo ter bo to vrzel deloma zamašila z italijanskimi vojaškimi edinkami. Postojanka, ki je znana pod imenom “Prvo raketno poveljstvo”, se bo zmanjšala „pd 4000 na 2000 ameriških vojakov. Razpustili so njena dva raketna bataljona, ki sta bila opremljena z raketami “Honest John”. Ostala bosta samo dva bataljona z dolgoletnimi raketami “Corporal”. Prav tako je bila skrčena ameriška iz-vidniška letalska skupina “Sky Caval-
stvo v Srednji Evropi. Po Mendczerje-vem mnenju bo “načrt o evropski federaciji ostal samo na papirju, če bo temeljil na brezmiselni teoriji o enakosti narodov”. Pisec dalje zatrjuje, da je federacija med narodi mogoča samo tedaj, “če ima vsaj eden od teh narodov zadostno tradicijo, dalekovidnost in moč, da federira druge”. Končno pride do zaključka, da sta “zgodovina in zemljepisni položaj odredila, da to vlogo o-digrata Madžarska in Poljska”.
Kakšno pa je bilo avstrijsko in madžarsko “poslanstvo” v zgodovini proti narodom na jugu, je razvidno iz besed, ki jih je izustil Avstrijec Beust leta 1866 ob sklepu nagodbe med Avstrijo in Madžarsko, Madžaru Deaku: “Vi vladajte nad vašimi barbari, mi bomo pa nad našimi”. Po Beustu so bili ti “barbari” na avstrijski strani Slovenci, na madžarski pa Hrvatje.
Vse te misli in ugotovitve imejmo vsi vedno pred očmi, kadar razpravljamo o bodočnosti svojega naroda. Ne po-
Čilska vlada je dobila ponudbo za-hodnonemške vlade za “plemenito go spodarsko pomoč”, ki naj ima namen povečati- trgovinske stike Zahodne Nemčije s Čilom.
V	mestu Santa Cruz v Boliviji je izbruhnil upor proti vladi. Po hudih pouličnih bojih so vladne čete premagale u-pornike ter prevratniško gibanje zatrle.
V	Dominikanski republiki so se na treh mestih pojavili uporniki proti diktatorskemu predsedniku Rafaelu Truji-llu. Predsedniku zveste čete so upornike premagale. Zaradi nemirov v Dominikanski republiki se ne čutita več var-
zabimo tudi na naročilo dr. Mihe Kreka, ki ga je izrekel nedavno za zaključek svojega lepega predavanja o “odnosih Slovencev do ideje jugoslovanstva”, ko je dejal:
“Ker vemo, da bodo zunanji sovražniki izkoristili vsako možno priliko, da nas ozemeljsko obsekajo, če ne že uničijo kot neodvisne, samostojne narode, je dolžnost slehernega srbskega, hrvatske-ga in slovenskega rodoljuba in vseh nas, da s skupnimi silami storimo vse, kar moremo, da bi pomagali narodu v domovini, da ohrani mednarodni pojem državnih mej, ki so garant nedotakljivosti tako hrvatskega, kot srbskega in slovenskega etničnega ozemlja. Dotlej, dokler vse naše narodno ozemlje ni za-sigurano in utrjeno v novem demokratičnem redu tega dela Evrope, mislim, da je res veleizdaja rušiti meje države, ki nam čuva naše ozemlje in to veleizdaja Hrvatstva, Srbsjtva in Slovenstva v mnogo večji meri, mnogo bolj strašna in neposredna kot izdaja Jugoslavije”.
na biv. diktatorja argentinski Peron in kubanski Batista ter se hočeta spraviti na bolj varno mesto. Imata pa težave, ker se ju ameriške republike otepajo, pa tudi Švica je že izjavila, da ju ne mara trpeti na svojem področju.
Kuba je prekinila diplomatske stike z Dominikansko republiko. Dominikanska vlada je pred tem Fidel Castra ob-težavala, da pošilja prevratnike na njeno področje.
Francija bo zelo kmalu izdelala sama atomsko bombo. Predno jo bo razstrelila v Sahari, bo o tem obvestila svoje zaveznike v EURATOM, kakor tudi vse države v bližini Sahare v Afriki”. To je izjavil obrambni minister Pierre Guillaumat. Dejal je tudi, da Francija “ne bo napravila napake, da bi za tajnost atomske bombe prosila Severno Ameriko”.
Predsednik Iraka brigadni general Kasem je dal zapreti 23 častnikov-ko-munistov, ki so pripravljali zaroto ter ga nameravali umoriti.
Zahodnonemški kancler dr. Adenauer je v govoru pred. 50.000 šlezijci poveličeval odločnost zahodnih zaveznikov, s katero so branili pred sovjeti svobodo Berlinčanov in nemško stvar sploh.
Aleksander Urevič Kaznečejev, sovjetski diplomatski uradnik v Rangunu v Birmi, se je zatekel na ameriško veleposlaništvo in zaprosil za politično zaščito. Povedal je, da ne more več prenašati, da bi še nadalje zasledoval svoje osebne prijatelje in znance ter vse podatke o njih sporočal sovjetski tajni policiji.
Hruščev namerava 12. julija priti na obisk na Poljsko.
Argentina v boju za demokracij o
Za prejšnjo sredo je bila napovedana objava nove vlade v Argentini. Pred to objavo je podpredsednik v revolucionarni vladi admiral Rojas dal izjavo, v kateri za sedanjo vlado zatrjuje, da je “usodna in kljub ustavnosti protizakonita’. Izjavo je zaključil z ugotovitvijo, da je edini izhod iz sedanjega položaja odstop predsednika republike.
Admiralu Rojasu je še isti večer odgovoril notr. min. dr. Vitolo. Dejal je, da njegova izjava spada “v načrt, ki obstoja za zrušenje sed. vlade. Za predsednika je izjavil, da ne bo odstopil in da je pripravljen z vsemi sredstvi braniti republikanske ustanove. Tistim, ki bi radi napravili že sedaj spremembo, svetuje, naj počakajo na volitve. Vse drugo je po izjavi dr. Vitola “upor in atentat na suverenost ljudstva”.
Sestava nove vlade je bila objavljena v sredo. Ostala je v bistvu stara, nanovo je bil imenovan minister za gospodarstvo ing. Alvaro Alsogaray, ki začasno vodi tudi min. za delo; biv. min. za javna dela dr. Justo Villar je postal min. za narodno obrambo; za min. za javna dela in javno službo je pa bil imenovan Albert Constantini, biv. tajnik za promet. Drž. tajniki oboroženih sil so ostali stari, za drž. tajnika za javna dela je bil imenovan ing. Pascual Palazo, za promet pa dr. ing. Manuel Cas-tello. Na predlog min. za gospodarstvo ing. Alsogaraya so bili imenovani: za drž. tajnika za finance in gospodarstvo dr. Evstahij Mendez Delfino, za polje-deljstvo dr. Malocorto, za rudarstvo, e-nergijo ter gorivo pa dr. Carlos Juni. Gospodarski minister ter novi državniki tajniki so strokovnjaki za vprašanja, s katerimi se bodo morali baviti v svojih resorih. Kabinet je tako dobil bolj značaj vlade strokovnjakov.
Vladni poslanci in senatorji so po objavi sestave vlade zatrjevali, da je z objavo nove vlade politična kriza rešena. Vodstvo vladne stranke je izdalo tudi izjavo za javnost, v kateri odobrava delo presednika vlade ter zagovarja potrebo po ustavnosti.
Predsednik krščansko-demokratske stranke dr. Ayarragaray je v svojo pisarno sklical predstavnike ostalih demokratskih strank na razgovor. Prišli so predsednik stranke ljudskih radikalov dr. Larralde, za Solarijeve socialiste Ghioldi, član izvršega odbora prograsiv-ne demokratske stranke dr. Thedy, za Muñizovo soc. skupino pa Tiefenberg. Razpravljali so političnem položaju. Dr. Larralde in Ghioldi sta bila mnenja, naj bi predsednik odstopil. To naj bi se izvršilo takole: Vlada naj razpiše volitve za podpredsednika republike. Ko bi bil podpredsednik izvoljen, naj bi predsednik odstopil in izročil oblast podpred-predsedniku. Vsi ostali udeleženci na sestanku so pa bili za ohranitev sedanjega ustavnega stanja.
Iz Cordobe je med tem prišlo poročilo o novih zahtevah generala Osorija Arañe. V podpisani izjavo zahteva: 1.) Spremembo vlade v tem smislu, da morajo priti vanjo osebe, ki so znane po svojem demokratskem prepričanju; 2.) S ključnih položajev v javni upravi morajo biti odstranjeni javni funkcionarji, ki se ogrevajo za marksistično, komunistično ali peronistično ideologijo in 3.) V “najbolj prizadetih” provincah mora vlada odstaviti sed. guvernerje in postaviti komisarje. Te province so Buenos Aires, Cordoba in Tucuman, kjer so guvernerji naklonjeni ali peronistom ali pa levičarjem.
V	času, ko to poročamo se je gornjim zahtevam pridružila še nova po zamenjavi sed. drž. tajnika za vojsko gen. Pacheca z drugo vojaško osebnostjo. V Cordobi je poveljnik tam. garnizije brigadni general Grotz izjavil, da je stanje v garniziji povsem normalno. Garnizijska posadka in vse vojaške ustanove v njej normalno vrše svojo službo in o-pravljajo odločene jim naloge strogo po zakonu in ustavnih določilih. Za mnenje gen. Osorije Arañe je pa dejal, da je to njegovo osebno mnenje, ne pa mnenje cordobske garnizije.
V	Bs. Airesu je drž. tajnik za vojsko gen. Pacheco izjavil, da ni ponovil ostavke, državno tajništvo za vojsko je
pa objavilo vsebino pisma gep. Pacheca (Nadaljevanje na 3. strani)
Ob 40 letnici slovenske univerze
Slovenci smo se pod Avstrijo borili dolga, dolga desetletja za lastno univerzo. Toda dobili smo jo šele po osvoboditvi. V zgodovini njene ustanovitve gre častno mesto dvema možema, ki sta neumorno delala za ustanovitev. Ta dva moža sta dr. Karel Verstovšek, poverjenik za uk in bogočastje v prvi slovenski narodni vladi, in dr. Danilo Majaron, ki je predsedoval vseučiliški komisiji. Ta komisija, ki jo je ustanovila narodna vlada, je pripravljala vse potrebno za slovensko univerzo.
Ni minil niti mesec po osvoboditvi, ko se je vprašanje slovenske univerze obravnavalo na treh krajih: v kulturnem odseku “Narodnega sveta”, na sestanku zastopnikov Slovenske Matice, društva Pravnik, društev profesorjev, zdravnikov in slovenskih docentov na raznih univerzah in na seji Narodne vlade za Slovenijo. Sad teh sestankov je bila vse-učiliška komisija. Ta komisija je po novem letu 1919 imenovala 5 podkomisij za pripravo načrtov za organizacijo petih fakultet in še šesto podkomisijo, ki se je bavila z iskanjem prostorov in opreme.
Posredovanja slovenskih zastopnikov v začasnem narodnem predstavništvu so kmalu rodila uspehe; odločni nastop dr. Verstovška in dr. Majarona pa je še pospešil priprave. Tako je ministrski svet SHS pod predsedstvom podpredsednika dr. Antona Korošca sprejel dne 30. junija 1919 zakonski predlog o ustanovitvi univerze Kraljevine SHS v Ljubljani. Dne 8. julija 1919 je vlada predložila ta predlog začasnemu parlamentu. Predlog je parlamentarni odbor že naslednji dan predložil v odobritev parlamentu. Ta ga je odobril in sicer soglasno: pri prvem glasovanju s 152 glasovi, pri drugem pa s 153. Regent Aleksander je zakon podpisal 23. julija 1919, v Službenih novinah je pa bil objavljen 23. avgusta 1919.
S kraljevskim ukazom z, dne 21. avgusta 1919 so bili imenovani prvi redni profesorji: na teološki fakulteti dr. Aleš in dr. Franc Ušeničnik in dr. Fran Zore, na juridični dr. Ivan žolger, dr. Leonid Pitamic, dr. Bogumil Vošnjak in dr. Ivan Žmavc, ki pa imenovanja ni sprejel; na filozofski: dr. Josip Plemelj, dr. Rajko Nach.tigal, dr. Fran Ramovš in dr. Ivan Prijatelj; na tehnični dr. Rihard Zupančič, dr. Karel Hinterlechner, dr. Maks Samec in dr. inž. Milan Vidmar, na medicinski, ki je bila omejena samo na dva letnika, dr. Albert Botteri in dr. Alfred Šerko.
Univerzitetni svet je nato 12. novembra 1919 izvolil za prvega rektorja dr. Josipa Plemlja.
Naši univerzi je kljub vsemu venomer grozila nevarnost, da ji to ali ono fakulteto okrnejo ali celo odvzamejo. V največji nevarnosti je bila prav medicinska, čeprav je bila omejena samo na dva letnika. Leta 1930 je izšel nov univerzitetni zakon, ki je predvideval za slovensko univerzo 5 fakultet in že ni omejeval
KARDELJ PRIZNAVA NEUSPEH KOMUNISTOV V POLJEDELJSTVU
V Beogradu je bilo 9. zasedanje Socialistične zveze delovnega ljudstva. Med drugimi komunističnimi prvaki je na njem govoril tudi Kardelj. Svoja izvajanja je posvetil položaju kmetijstva v Jugoslaviji.
Dejal je, da največji primanjkljaj v jugoslovanski zunanji trgovini povzroča dejstvo, da mora država uvažati živila iz inozemstva. V zadnjih letih so komunisti morali za prehrano prebival -stila doma uvoziti iz inozemstva tako velike količine živil, da je uvoz živil predstavljal skoro 70% izgube v zunanje trgovinski bilanci. Zaradi tega je po Kardeljevih izvajanjih vlada sklenila izdati potrebne ukrepe za zvišanje domače poljedeljske proizvodnje. Za dosego tega cilja vlada ne misli podpreti še bolj s krediti državna posestva in zadruge, ampak tudi samostojne kmete. Rekel je, da tega ne misli storiti s kakimi upravnimi odredbami, temveč zgolj “z gospodarskimi sredstvi”.
Glede zasebne kmečke posesti, je Kar-, delj izjavljal, da jo bo komunistična vlada “močno zaščitila”. Samozavestno je hvalil odločitve jugoslovanskih komunistov, ko so našli “svojo pot” za re-
šitev zvišanja poljedeljske proizvodnje, kajti po Kardelju je v nekaterih “socialističnih” državah še zmeraj v veljavi “Stalinov sistem prisilnega podružab-ljenja kmetskih posestev”; “izkušnja jugoslovanskih komunistov” pa je pokazala, kako težke politične in gospodarske posledice povzroča “Stalinov sistem prisilnega podružabljenja”. To da je tudi vzrok “zakaj začenjamo tudi druge socialistične države polagama o-puščati zamisel kolhozov”.
Tako je Kardelj sam priznal, da so komunisti tudi v kmetijski politiki doživeli popolen polom. Priznal je, da morajo sedaj popuščati pred kmečkim ljudstvom samo, da bi ga pridobili za zvišanje poljedeljske proizvodnje, da ne bi bilo treba več uvažati hrane iz inozemstva. Saj je nadvse žalostno dejstvo, da so komunisti doma 14 let po vojni v poljedeljstvu gospodarili tako “vzorno” in načrtno”, da so morali za prahrano ljudstva uvažati hrano iz inozemstva v tako velikih količinah, da je ta uvoz predstavljal do 70% zunanjetrgovinske-, ga deficita. In to v državi, ki je pred vojno lahko dobro redila svoje ljudstvo in je še imela velike količine živil za izvoz.
BRALI SMO...
ŠOLSKI SPOR NA KOROŠKEM
Dr. BOGUMIL VOŠNJAK UMRL
Iz Severne Amerike smo dobili sporočilo, da je dne 16 junija 1959 umrl v Washingtonu dr. Bogumil Vošnjak, podpredsednik Narodnega odbora za Slovenijo, biv. minister, poslanik, vseučiliški profesor ter slovenski politični in kulturni delavec.
K zadnjemu počitku so ga položili dne
20.	junija 1959 v Washingtonu.
Poročilo o življenju in delu neumorno agilnega in zaslužnega slovenskega moža bomo prinesli v prihodnji številki.
Fr. Lovrenc, dober poznavalec razmer v sedanji Jugoslaviji In položaja slovenske narodne manjšine na Koroškem, je v švicarskem dnevniku “Neue Zuerieher Zeitung” z dne 20. junija t. 1. objavil naslednji članek o šolskem sporu na Koroškem:
“Po izkušnjah, ki jih imajo južnoko-roški Slovenci s ponemčevalnimi metodami nemških nacionalistov, od njih pač ni pričakovati, da bi imeli zaupanje v lepo zveneča določila o svobodnem odlo-čevanju v šolskem zakonu za narodne
medicinske fakultete na prva dva letnika.
To je le nekaj bežnih podatkov o ustanovitvi slovenske univerze. Koliko truda je bilo vloženega, da so ustanovitelji premagali vse težave in odstranili ovire, ki so se pojavljale ob ustanovitvi, ni lahko opisati. Pa tudi ne skrbi in naporov za njeno ohranitev in spopolnitev, za kar ima največ zaslug dr. Korošec. To mu je priznala tudi univerza sama, ko ga je nekaj let pred njegovo smrtjo proglasila za svojega častnega doktorja.
Z univerzo je slovenski narod dobil v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev najvišji učni zavod, za katerega se je pod tujo državo zastonj boril in ga nikdar ni mogel doseči. S tem je slovenska dijaška mladina dobila možnost do akademskega študija na lastni univerzi, slovenski narod pa akademske poklice, ki so mu nujno potrebni za njegovo kulturno, znanstveno in gospodarsko rast ter razvoj.
manjšine. Koroški Slovenci dobro vedo, da bodo politično in gospodarsko močno stoječi koroški Nemci z vsemi možnimi sredstvi poskušali vplivati na “svobodno odločevanje staršev”. Edini izhod iz tega je, da bi v jezikovno mešanih krajih pustili, da bi se otroci u čili obeh jezikov, kajti to je edini način, da bi se vsi Slovenci lahko učili v materinskem jeziku. Ko so v jezikovno mešanih krajih uvedli slovenski pouk za nemško govorečo mladino, bi bili lahko njihovi starši odgovorili: “Poslušajte, vi Slovenci, to res nima nobenega smisla, da se morajo naši otroci, ki imajo svetovni jezik za materinski jezik, še učiti vašega malega slovenskega jezika. Slovenščina je sicer deželni jezik, toda je vseeno malo nepraktično, da bi se morali z njo ukvarjati”. To bi Slovenci razumeli. Toda koroški Nemci niso tako govorili. Ne, oni šo bili že o-gorčeni, da bi jim mogli svetovati, da bi se ukvarjali še z jezikom “vindišar-ske druhali”.
Koroški Nemci In z njimi Avstrijci bi lahko napravili nemštvu, Avstriji in Evropi veliko uslugo. Med drugo svetovno vojno so se Nemci pod vodstvom duševno bolestnega človeka zasovražili v polovici Evrope. Na tem sovraštvu grade sedaj komunisti svoje propagandistične štorije, kadar vse vabe s komunističnim rajem odpovedo, kaj bodo nemški militaristi storili s slovanskimi narodi v Vzhodni Evropi, če bi tam razpadli komunistični režimi. Koroški Slovenci so danes edina slovanska manjšina, ki živi v kaki nemški državi. Do-
bro postopanje z njimi bi bila kazen za laži o tevtonskih vizijah, ki jih kličejo komunisti. Toda koroški Nemci raje dajejo komunistom gradivo na razpolago, ker ne vidijo dalje od svojega celovškega cerkvenega zvonika.
Narodnostni spori pokopavajo demokratsko Evropo. To je razvidno že iz tega, s kakim veseljem so se avstrijska komunistična stranka in jugoslovanski komunisti vrgli na južnokoroško vprašanje, da bi zopet povzročili v zahodnem svetu nemir in nezadovoljstvo. Nemški nacionalisti jim pri tem s svojim zadržanjem naravnost pomagajo. Komunisti danes Koroško porabljajo kot primer za strašilo kaj bi se zgodilo, če bi Nemci zopet dobili oblast v Evropi. Toda kopje bi bilo čisto lahko obrniti in sprožiti verižno akcijo v nasprotno smer. če bi koroški Slovenci u-živali polno politično in narodno avtonomijo, bi bili močna privlačna sila ne samo za Slovence in ostale Jugoslovane, ampak tudi za Čehe in tudi za številne druge Slovane, ki bi videli, kako zelo so se Nemci spremenili, odkar živijo v demokraciji in kako lepo si lahko uvede sami svoje življenje v Evropi brez komunističnih varuhov.
Koroški Nemci in Avstrijci bi na ta način mogli veliko storiti za demokracijo in evropsko misel. Prvi korak k temu bi bil, da bi koroškim nemškim nacionalistom dopovedali, da so Slovenci tudi ljudje, ki jih je treba spoštovati, kakor tudi njihov jezik, pa čeprav pripadajo samo malemu narodu”.
DE GAULE IN GRONCHI PRIJATELJA

Francoski predsednik De Gaulle je bil pretekli teden na štiridnevnem obisku v Italiji. V Rimu je imel razgovore z italijanskim predsednikom Gronchljem. Na koncu razgovorov sta oba predsednika izdaja skupno izjavo, v kateri sta se zavzela za sklicanje konference zahodnih zunanjih ministrov še pred nadaljevanjem ženevske konference 13. julija. V izjavi priporočata, da naj bi se te konference udeležil tudi italijanski zunanji minister Pella. Konferenci bi tako prisostvovali zunanji ministri USA, Anglije, Francije, Italije in verjetno tudi Zahodne Nemčije.
ARGENTINA
Ing. Alvaro Alsogaray, novi argentinski minister za gospodarstvo, ki je za Izvedbo vladnega načrta za ureditev gospodarskega položaja v Argentini ter za ustalitev vrednosti narodnega denarja, dobil najširša pooblastila od predsednika, je imel v soboto prvi govor po radiu. V njem je v glavnih obrisih nakazal program svojega dela, podrobne načrte in ukrepe, bo pa napovedal v drugem govoru dne 6. julija.
V sobotnem govoru je ing. Alsogaray povedal, da njegovo imenovanje za gospodarskega ministra ne predstavlja spremembe gospodarske fiblitike, kakor jo je napovedal predsednik dr. Frondi-zi dne 29. dec. 1958. Ne. Gospodarska politika ostane ista, nov bo pa način, s katerim se bodo tako on, kakor vsi njegovi sodelavci, ki si jih je sam izbral in imajo vsi enotne poglede na go-spospodarska vprašanja in tudi na rešitve teh vprašanj, lotili reševanja sed. argent. gospodarskega poližaja. Tako se bo varčevanje začelo najprej pri vladi, ne pa pri ljudeh. Ti naj žive svobodno, kakor žele. Da misli s to stvarjo zares, dokazuje dejstvo, da je že število drž. tajništev v gospodarskem ministrstvu od šest znižal na tri. Dalje bo varčevanje zadelo tudi vojsko, mornarico in letalstvo. Minister je obsodil tako zapravljanje denarja kot je bilo poprej, ko je vlada namesto omnibusov in kolektivov kupila razkošna potniška letala ki se jih za potovanje lahko poslužujejo samo nekateri. Napovedal je neizprosen boj birokraciji po drž. uradih, naglasil, da tvorijo gospodarske ustanove in ministrstvo za delo eno celoto, ki mora harmonično delovati, če hočemo dobiti zaželene uspehe. Zato ima začasno v rokah oba ta resora, da bo enotna politika v obeh prišla do izraza. Povedal je dalje, da ostanejo v vedjavi vse sklenjene pogodbe in vsi gospodarski sporazumi. Nobene spremembe ne bo tu, pač pa v tem, da bo skušal doseči pospešeno njihovo izvajanje.
Za izvedbo svojih pačrtov prosi za rok šestih mesecev. Po preteku tega roka, se bodo začeli čutiti prvi sadovi boljših in lepših gospodarskih časov v Argentini. Za sodelovanje prosi gospodarske' in delavske sloje. Za ublažitev in ureditev gremialnih sporov, je zatem prebral prve odredbe, ki jih je vlada že izdala, t. j. demobilizacijo železničarjev in delavstva v petrolejski industriji. Določila te odredbe so stopila v veljavo opolnoči v noči od torka na sredo. Prav tako so bili zamenjani vsi vojaški komisarji pri državnih železnicah in železničarskih sindikatih s civilnimi osebami ter se je vojska umaknila v vojašnice. Na delavstvo pa je minister naslovil resen poziv, naj se dobro zaveda dalekosežnosti teh vladnih odredb.
Pred predsednikom republike je prisegel . Msgr. Fermin Lafitte kot novi buenosaireški nadškof.
Begunci iz Jugoslavije v Franciji
Direktor slovenskih dušnih pastirjev v Franciji g. Nace Čretnik, je objavil v mesečniku “Messages du Secours Catholique” dolgo poročilo odn. razpravo o jugoslovanskih in posebej o slovenskih beguncih v Franciji. Omenjeni mesečnik, ki je glasilo francoske katoliške organizacije za pomoč emigrantom in beguncem s podobnim delovnim področjem kakor znana severnoameriška National Catholic Welfare Conference, izhaja mesečno v nad 400.000 izvodih in je razširjen po vsej Franciji.
Iz poročila posnemamo najvažnejše podatke in zaključke:
V Franciji je danes nad 18.000 jugoslovanskih beguncev, ki so prišli tja iz taborišč v Italiji in Avstriji ali pa naravnost 'iz Jugoslavije. K temu številu bi mogli dodati še skoro enako število prejšnjih emigrantov, ki so prišli v Francijo med obema svetovnima vojnama, ki so se prijavili francoskemu Uradu za zaščito beguncev in brezdomcev, da so tako dobili status begunca in se tako izogniti oblasti titovskih konzularnih oblasti, ker se nočejo istovetiti s sedanjim jugoslovanskim režimom Med obema svetovnima vojnama sè je v Franciji naselila velika skupina jugoslovanskih emigrantov, zlasti Slovencev, predvsem na rudarskih in poljedeljskih področjih Francije.
Begunci so zelo številni na pariškem področju (več tisoč), prav tako pa tudi v drugih 'industrijskih središčih: Marse-lle, Lyon, Lille, Lorraine. Prav tako številni so okoli Nice, to pa zato, ker jih večina prekorači Italijo, ali pa pridejo iz taborišč te države v Francijo.
Precejšnje število beguncev je tudi v Alzaciji, raztreseni pa so tudi po vsem o-stalem francoskem ozemlju, kar otežko-ča reden in dober stik med njimi.
Od evropskih držav si jugoslovanski begunci najraje izbirajo Francijo, deželo svobode. Prijateljstvo, ki veže francoski narod z jugoslovanskimi, ni namreč od včeraj.
Večino jugoslovanskih beguncev sestavljajo mladi ljudje (95%). Poleg drugih problemov, na katere naletijo v novem okolju, katerega jezika večinoma ne znajo, je zanje eno najtežjih vprašanj vprašanje vselitvenih predpisov. Pridobiti si morajo begunsko izkaznico, kar pa ni vedno enostavno, čeprav Francija kar najbolj širokogrudno aplicira na vsakega begunca določila ženevske konvencije o beguncih.
Le Service social d’Aide aux Emigrants je ena izmed organizacij, ki najbolj pomaga v Franciji jugoslovanskim beguncem. Druga je Secours Catholique, ki na široko odpira svojo Cite-Se-cours. v Parizu jugoslovanskim beguncem. V Nici se beguncem posvečajo Bratje sv. Janeza od Boga, ki dnevno spremajo pod svojo streho po 30 jugoslovanskih beguncev.
L’Office Français de Protection des Réfugiés at Apatrides, ki izdaja begunske izkaznice in druge uradne dokumente, ki so beguncem potrebni, je preobložena z delom. Zlasti jugoslovanski oddelek te organizacije.
Vse te organizacije so francoski orga-: nizmi. Za begunce pa skrbijo in med njimi delujejo tudi narodne organizacije, ki se posvečajo skupnemu jugoslo-
vanskemu begunskemu problemu in begunskemu problemu vsakega jugoslovanskega naroda posebej. Ker je jugoslovanska emigracija sestavljena iz slovenske, hrvatske in srbske emigracije, je zato delovanje toliko bolj zapleteno.
Pod vodstvom Msgr. Ruppa, generalnega direktorja organizacije Oeuvres pour l’Emigration, delujejo, kar tiče katolikov, slovenska in hrvatska katoliška misija v Parizu, jugoslovanska katoliška misija v Moselle in v Pas-de-Ca-lais. V Nici, Marsellu in Lyonu takih organizacij še ni, so pa silovito nujne. Prva in glavna naloga teh misij je za-doščevati duhovnim potrebam jugoslovanskih beguncev, nujno pa se morajo spuščati tudi na materialno področje pomoči beguncem. Kljub vsem naporom in dobri volji pa se tem misijam doslej še ni posrečilo povsem zadostiti potrebam jugoslovanske emigracije, ker je občutno veliko pomanjkanje finančnih sredstev, lokalov itd. Edino materialna pomoč, ki jo dobivata obe katoliški misiji v Parizu, jima prihaja od katoliških Amerikancev skozi National Catholic Welfare Conférence ali od belgijskih katoličanov skozi Aide aux Pretres Réfugiés.
Poleg omenjenih1 pomagajo jugoslovanskim beguncem tudi nekatoliške organizacije, med njimi zlasti Cimade, ki skrbi predvsem za pravoslavne, Irrc in Armee du Salut, kakor tudi Aumônerie orthodoxe yougoslave, ki pa imajo na materialnem področju prav take težave, kakor katoliške organizacije.
Poleg teh konkretnih problemov, o katerih je bilo govora zgoraj, pa jugoslovanski begunci odn. organizacije, ki jim pomagajo, naletevajo na številne
druge težke probleme političnega in socialnega značaja.
V vedno večjem številu jugoslovanski begunci dnevno prihajajo v Avstrijo, Italijo in Francijo. V teh državah je vedno več tistih*, ki prihajajo zaradi spretne titovske propagande do mnenja, da se je jugoslovanski režim, kljub temu, da je komunističen, danes že razvil v neke vrste poldemokracijo. Zato po njihovem mnenju danes ni več prav za prav političnih razlogov, zaradi katerih naj bi begunci bežali iz Jugoslavije. Ti begunci da bežijo od tam večinoma le zaradi gospodarskih razmer.
Dejstvo pa je nasprotno. Jugoslovanski režim ni samo nikdar zanikal komunističnih načel, pač pa še vedno duši sleherni izraz človeške svobode, bodisi politične ali verske. Zato mnogim, ki hrepenijo po svobodi, ne preostaja drugega, kakor poiskati si svobodo tam, kjer mislijo, da obstaja.
Na drugi strani pa komunisti niso ostali zvesti samo svojemu totalitarizmu, političnemu in ideološkemu, pač pa so tako izropali deželo, da se je spremenila v deželo revščine, v kateri mladina nima nobene perspektive za bodočnost, ker je tam družabni napredek praktično rezerviran samo za “novi razred”, ki ga je ožigosal Djilas.
Tak položaj je Razviden razlog, zakaj vsako leto na tisoče mladih Jugoslovanov zapusti Jugoslavijo. Zahtevati od take mladine natančen vzrok, zakaj je zapustila svojo deželo, je dokaz nepo-znanja psihologije mladine, ki je, na nek način, že produkt marksističnega totalitarizma. Metoda, po kateri začenjajo izpraševati vsakega takega novega begunca o gospodarskih razmerah
v Jugoslaviji, da potem na podlagi njegovih odgovorov pridejo do zaključka, da je “gospodarski begunec” in ne “političen”, je metoda, ki jo uporabljajo gotove pristranske države, ki pa nikakor ni častna.
Kljub temu, če bi mnogi begunci iz Jugoslavije prebežali v zahodne države tudi samo zaradi gospodarskih razmer, jim tega ne bi bilo mogoče očitati, kajti s tem dokazujejo zmotnost in neizved-ljivost komunistične gospodarske ideologije. Toda mladina, ki prihaja iz Jugoslavije ne pozna druga kakor samo komunistično šolo, v kateri ji komunističnih napak ne prikazujejo kot napake. Edini zdrav vpliv morejo dobiti iz svojega družinskega okolja. Ta mladina zato praktično ne pozna drugega, kakor komunistični svet, pa si kljub temu izbira drug svet, zapuščajoč tkzv. komunistični paradiž.
Toda samo gospodarski motivi ne opravičujejo množičnih pobegov te mladine, kajti dejansko večina te mladine zavestno išče svobodo, medtem ko drugi hrepenijo po nečem velikem, o čemer niso.nikdar slišali, še manj dejansko doživeli.
Težave se pojavijo, ko ta mladina pride v svobodni zahodni svet, pa tam ne najde resničnega izraza te svobode. Ne oziraje se na taborišča, kjer begunec v čakanju na odhod naprej fizično in moralno nazaduje,1 pa ta begunec pozneje tudi ugotavlja, da nima istih pravic, kakor ostali ljudje n. pr. pravice bivanja ali pravice do dela, da omenimo dve najbolj vidni težavi.
Zaradi takih in podobnih težav se v beguncu pojavlja večji ali manjši odpor-proti okolju, ki ga je sprejelo. Istoča-
1:
Stran 3.
Ilovice vt Slovenije*-
V Ljubljani so umrli: Janez Pivk, znani katehet; Rudolf Ozim, urednik pred. in medvojnega Jutra ter povojnega Slov. poročevalca in dolgoletni odbornik Slov. časnikarskega društva; umrl je tudi biv. veliki župan dr. Vilko Bal tič. Tako se mora pravilno glasiti novica, ki je bila v prejšnji številki zalomljeno postavljena.
Pevski zbor Glasbene matice v Ljubljani je v začetku maja z velikim uspehom priredil koncert v Gorici. Zbor šteje danes 95 pevcev in pevk. Nekateri so še iz Hubadove šole in dobe.
“Tri četrtine sonca” je naslov novemu slovenskemu celovečernemu filmu. Besedilo zanj je napisal slovaški pisatelj in dramatik Leopold Lahola. V filmu obravnava dogodbe in zgodbe ljudi, ko so se ob koncu II. svet. Vojne vračali iz raznih nemških koncentracijskih taborišč. V razplet dejanja so vpleteni ljudje različnih narodnosti, največ pa je Slovencev in Hrvatov. Dejanje se v glavnem odigrava na neki češki žel. postaji, pa tudi v Sloveniji. Prve dele filma so že posneli v Ljubljani, Zalogu, in drugih krajih blizu Ljubljane ter v Novi gorici. V filmu nastopajo naslednji slovenski igralci Jože Babič, Bert Sotlar, Boris Kralj, Mira Sardočeva, Metka Ocvirkova in z.elo veliko statistov.
Trgovinska zbornica v Ljubljani se zavzema za ustanovitev Višje šole za zunanjo trgovino.
40. letnico ustanovitve komunistične stranke v Jugoslaviji so z velikim pom-
pom slavili tudi v (Ljubljani. Glavno zborovanje je bilo na Kongresnem trgu, ki se sedaj pod komunisti imenuje Trg revolucije. Tja so nagnali mladino in delavstvo. Slavnost so komunisti začeli zjutraj s častnimi streli iz topov. Še pred tem so pa slovenski komunisti na biv. hotelu Tivoli v Ljubljani odkrili ploščo v spomin 39. letnice ustanovite slovenske komunistične stranke (11. aprila 1920). Govoril je stari Regent ter dajal poguma sebi in tistim, ki so ga hoteli poslušati.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Rakovec, strojni stavec, železničarske tiskarne, Ferdinand Živic, preglednik fin. kontrole v p., Ida Iglič, roj. Orel, Gu-
stav Osredkar, poslovodja gostilne “Pri-Gusteljnu”, Hinko Pišot, absolvent agronomije, Štefan Gerbert, tiskarski strojnik v p., Franc Zajec, strojevodja v p., France Lapajne, upokojenec, Anton Černe, pleskar v p., Tonka Penko, invalidka, Rudolf Hlebec, livar drž. žel. v p., Rafko štefin, podpolkovnik v p. in Ivan Cencelj, posestnik v Dobriši vasi, Franja De Costa v Pesju, Frančiška Završnik, roj. Kokalj v Kranju, Janez Re-panšek v Kamniku, Vencelj Miklavčič, ravnatelj cementarne v Trbovljah, Amalija Majdič, roj. Pavlič v Trbovljah, Janez Fister, cestar v p. v Podbrezju, Danilo Menon poslovodja knjigarne v Kopru, Franc Simšič iz Laz pri Planini, Zofka Debevec, roj. Adrinek na Jesenicah, Drago Volavšek, uslužbenec železarne v Štorah, Fani Gombač, roj. Premrov v Matavunu in Adolf Šeligo, urar v Celju. .
SLOVENCI V ARGENTINI
Argentina v boju za demokracijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
gen. Osoriji Arana. V njem mu gen. Pacheco odgovarja na njegovd pismene zahteve. Njegovo sed. postopanje obsoja. Pravi, da bo on dal ostavko, kadar bo smatral za umestno. Vojska ni zato, da bi se prelomila veljavnost zakona. Razen tega naglaša, da so možje, ki so se najbolj borili proti diktaturi in so zaradi nje bili preganjani ter trpeli po zaporih, danes najodločnejši zagovorniki ustanovnost. V demokraciji, ki so jo s tolikimi žrtvami dosegli dobri Argentinci, za kritiko ali odobravanje dela vlade ni orožje, ampak pravilna državljanska zavest, ki prihaja do izraza pri volitvah. Končno ga poziva naj s svojim sedanjim postopanjem “ne maže svojih odličnih zaslug, ki mu jih je svoj čas priznal narod zaradi njegove opozicije proti despotizmu”. Poziva ga tudi naj se podvrže zakonu.
Gen. Ossorio Arana je gen. Pachecu takoj odgovoril, poudarjajoč principe o-svobodilne revolucije in odklonilno stališče proti predstavnikom Peronovega režima, ki da so tudi v vladi. Za popolno zmago načel osvobodilne revolucije se je pripravljen tudi boriti.
Drž. tajnik in podtajnik za vojsko generala Pacheco in Fraga sta odstopila.
BUENOS AIRES
Več naročnikov nam je sporočilo prošnjo, naj bi v Svobodni Sloveniji po možnosti vsaj enkrat na mesec napovedali sve slovenske prireditve odn. prireditve, pri katerih sodelujejo Slovenci, ki so v dotičnem mesecu, da bi bili nanje pravočasno opozorjeni. Tej želji ustrezamo in bomo odslej v vsaki zadnji številki v mesecu objavljali pregled prireditev, ki bodo v naslednjem mesecu.
Za mesec julij objavljamo pregled prireditev v današnji številki.
Pod zaglavjem “Obvestila”’ bomo pa seveda še naprej tudi v vsaki številki napovedovali sproti sestanke, zborovanja in prireditve.
ino z odporom se v njem utrjuje obču-ek manjvrednosti in se zato iz takih lju-li v zahodnem svetu nehote ustvarja ■loveški proletariat.
Te težave so toliko večje za tiste, ki ščejo svobodo, ne da bi vedeli za to in :a katero jih niti njihova vzgoja, niti ljihov včerajšnji način življenja nisfk napravila. Ti so ob prihodu v svobodni rvet zato toliko bolj zahtevni in zato ;em bolj razočarani, ko ugotovijo, da niso dosegli tistega velikega, za kar 5_o se podali na svojo največjo pustolovščino, pustolovščino v najplemenitejšem pomenu besede, v kateri tvegajo vse sa dosego vsega.
Za pravilno pojmovanje tega proble-jia pa je treba tudi povedati, da vse trivde ni mogoče metati na svobodni svet, kajti mnogo težav in konfliktov ¡e krivo tudi dejstvo, da je mnogo beguncev že tako navzetih z duhom komunističnega sistema, iz katerega so prišli, da si hočejo pridobiti svobodo, toda s obdržanjem tega sistema v samih sebi, sistema, v katerem predstavlja odpor in nastop proti policijskemu redu pogum, se pravi krepost in te kreposti, ki sestavlja enega bistvenih delov človeške svobode, za katero so prišli ven, ne morejo in nočejo opustiti. Zato prihajajo begunci večkrat v spopad z načeli in redom svobodnega zahodnega sveta.
Ta razmišljanja, o katerih smo govo rili, dokazujejo, da problem jugoslovanskih beguncev predstavlja za krščansko in demokratsko vest svobodnega sveta še eno priliko več za izpraševanje te vesti, ki se ji ni mogoče izogniti, zlasti ne v tem svetovnem begunskem letu, ki smo ga pravkar začeli.
PRI/REDITVE JULIJ
Sobota, 4. Zadušnica za pok. dr. Bog. Vošnjaka ob 12. uri v Slov. kapeli, Ramón Falcón 4158, Cap.
Gled. nastop SKA “Poet med nami” ob 19. uri, Arroyo 909, Cap.
Družabna prireditev FEDECE ob 21. uri v Poljskem domu, Serrano 2076, Capital.
Proslava Vidovega dne ob 21. uri v Jug. domu, C. Núñez 1751, Dock Sud. Nedelja, 5. članski sestanek SFZ s predavanjem po mladinski maši, Ramón Falcón 4158, Cap.
Članski sestanek SDO.
Maša po vzhodnem obredu ob 16. uri ... v Ramos Mejia. Po maši predavanje g. dr. Pavla Krajnika o vzhodnem vprašanju.
Sreda, 8. Proslava štiriletnice orkestra Moulin Rouge v Les Ambassadeurs, Av. Pte. Firueroa Alcorta 3428, Cap. Sobota, 11. Članski sestanek SKAS-a ob
19.	uri v Slov. hiši.
Nedelja, 12. Srebrna maša direktorja g. Antona Oreharja. Cerkev sv. Julije J. B. Alberdi 1195 ob l6. uri; ob 19. uri zv. pozdrav zastopnikov organizacij v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158, Capital.
Petek, 17. V. kult. večer SKA. Slovenska hiša, Ramón Falcón 4158, Cap. ob 19.30. Prof. Al. Geržinič: Kaj je in kakšna je slovenščina.
Sobota, 18. Družabna prireditev Slovenske besede. Klub Excelsior, Santos Lugares.
Otroški z,bor Gallus: Spevoigra: Pravljica o izgubljeni sinički, župnijska dvorana, v Ciudadeli.
Sobota, 25. Prosvetni večer Društva Slovencev v Slovenski hiši na Ramon Fal-conu.
Slovenska narodna pesem
je bil naslov predavanju, ki ga je imel g. dr. Julij Savelli na posvetnem veče-
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Slovenska Glasbena Matica v Trstu slavi letos 50 letnico obstoja. V letu 1909 se je osamosvojila kot podružnica ljubljanske Glasbene Matice. Že nekaj let na to je razvila bogato glasbeno dejavnost. Poleg pevske šole je ustanovila pevski zbor in orkester ter se lotila izvajanja večjih del kot so opere, operete in oratoriji. Leta 1928 je seveda morala zaradi pritiska fašizma prenehati z delom.
Po koncu vojne je tržaška. Glasbena Matica že leta 1945 obnovila svoje delovanje. Centralni glasbeni šoli v Trstu so se pridružile še podružnice v okoliških krajih: Boljunec, Nabrežina in Trebče. Glasbena šola ima nad 200 gojencev, razen tega je organizirala vrsto javnih koncertov ter predstavila nekaj slovenskih ansamblov in solistov tržaškemu občinstvu.
Po poročilu agencije “Itaka” se je število prehodov čez mejo na Tržaškem povečalo v letu 1958 za 407.000. To je dokaz, da je videmski sporazum bil zelo u-pravičen. Skupni prehodi na Tržaškem in Goriškem pa znašajo 6.834.000. Iz podatkovne razbrati, da se je na ožjem ozemlju na Tržaškem poslužilo dovoljenj
2.608.000	oseb, z jugoslovanske strani pa je prišlo na Tržaško 2.918.200 lastnikov prepustnic. Največ prehodov je bilo zabeleženih pri Škofijah, slede Fernetiči, Pesek itd.
ru Društva Slovencev v soboto dne 27. junija v Slovenski hiši.
Predavatelj se je o mejil le na obredne pesmi in od teh izbral samo tri (po eno iz Koroške, Dolenjske in Prlekije). Za narodno pesem je dejal, da je to pesem, ki je v narodu nastala, se v njem vzdrževala in po ustnem izročilu prehajala iz roda v rod. V njej je slovenski človek izražal svoja najdražja čustva in misli, svojo vero v pravico in svoje krščansko prepričanje o končni zmagi dobrega nad zlim.
Zatem je prikazal “Visoki ali sveti rej” pod lipo na Koroškem. V njem so združeni ples, petje in zbijanje majhnega' sodčka, ki ga posade na kol. Zatem je predavatelj opisal dolenjski ples iz okolice Dobrega polja “Svito že-nitovanje” in končno prleški tudi ženi-tovanjski ples “gostiivanje”. Predavanje je bilo dobro pripravljeno in je škoda, da je bila udeležba bolj slaba.
Proslava 20. letnice Jug. doma v Dock Sudu
dne 21. junija 1959 je privabila v prostore tega doma lepo število Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so se odzvali povabilu ter prišli na skupno slavnostno kosilo. Vsi so v toplem prijateljskem razpoloženju prebili nedeljski popoldan. Zbrane goste je pozdravil predsednik Jugoslovanskega doma Sava Rajkovič; nato pa govoril o pomenu dvajsetletnice tega doma. Za njim so govorili ter odboru Jugoslovanskega doma čestitali k lepi obletnici starosta Sokola g. Matija Veza, v imenu Društva Slovencev podpredsednik g. Rudolf Žitnik, v imenu Ravnogorcev ' g. Niko Filipovič, v imenu Zborašev g. Miloš Prelog in v imenu Društva Stroškmayer g. dr. Pe-tružela. Izvajanja vseh so izzvenela v željo naj bi Jugoslovanski dom še naprej družil v bratski slogi in ljubezni Slovence, Hrvate in Srbe.
OSEBNE NOVICE
f Marija Japelj, roj. Reven. Na Vrhniki je 11. junija 1958 umrla v starosti 77 let ga Marija Japelj, roj. Reven. Pokopali so jo 13. junija na domačem po kopališču. Rajna zapušča sinova Matijo in Toneta ter brata Franceta z družinami. Sin Tone živi z družino v. Mira-maru, prov. Buenos Aires v Argentini. Vsem izražamo iskreno sožalje, rajna pa naj počiva v miru v domači zemlji! LANUS
Slovenski tečaj “Ireneja Friderika Barage” v Slovenski vasi v letu 1959: Tečaj se je pričel 28; febr. t. 1. Pouk je vsako soboto od pol treh do pol šestih. Tečaj je razdeljen v tri skupine: nižjo, srednjo in višjo. Srednja skupina ima dva oddelka. Verouk poučujeta gg. Janez in Jože Mejač.; Tečaj vodita: nižjo skupino g. Lovre Jan, srednjo in višjo ter petje vseh treh skupin pa ga. Zdenka Jan.
Nižjo skupino obiskujejo: Berčič Milan, Bokalič Jožko in Vinko, Boštjančič Tone, Griscuoli Aleksander in Ruda, Gris Janez, Jemec Stanko, Kalan Ma-j rijan, Kocjančič Janez, Novljan Lado, Požes Jožko, Reven Lado, Rot Andrej in Pejan,, Sušnik Vinko, Špacapan Mirko, Urbanč Franci in Janez., Zabukovec Franci, Celarc Jolči, Glinšek Marija, Gris Zorka, Hladnik Olga, Lipovec Anica, Mažgon Adrijana, Mele Marija, Rome Jelka in Žitnik Marija; srednjo sk. (1. oddelek): Adamič Franci, Berčič Vanči, Bokalič Janez, Burja Jožko, Dev-jak Franci, Mele Andrej, Rome Danilo, Guzelj Rezi, Novljan Slavica, Požes Malija Ana, Rozina Majda, Slapničar Ani, Stanovnik Marija, Sušnik Tončka, Urbanč Marija, Zgonc Irena; (2. oddelek): Griscuoli Janez, Devjak Slavko, Goljev-šček Pavle, Guzelj Danijel, Stanovnik Andrej, Špacapan Peter, Barle Mari, Bavdek Lenka, Brolih Anica, Kalan Jelka, Slapničar Mari; višjo skup. pa: Bro-
SEDMI SLOVENSKI SOCIALNI DAN
Letos bo že sedmič slovenski socialni dan v Argentini. Slovenci smo edina e-migrantska organizacija, ki se sistematično bavi tudi s socialnim vprašanjem in prireja vsako leto posebne socialne dneve. Ti socialni dnevi obravnavajo razne aktualne socialne probleme s posebnim ozirom na slovenske izseljence in poskušajo dati navodila za pravilno orientacijo in delo.
Sedmi socialni dan bo 13. septembra t. 1. in bo obravnaval žensko vprašanje. Namenjen je vsem slovenskim rojakom, zlasti pa še vsem javnim delavcem in posebej vsemu slovenskemu ženstvu.
Našega ljubljanskega škofa prevzv. dr. Gregorija Rožmana smo naprosili, da bi ob tej priložnosti daroval sv. mašo in imel nagovor na udeležence. Referate pa bodo imeli naslednji:
1)	Prof. dr. Ignacij Lenček: Krščan sko pojmovanje poslanstva žene.
2)	Gospa Ana Kraljeva; žena v sodobnem družbenem življenju.
3)	Gospa Marjana Marnova: Poslanstvo slovenske žene in matere v izseljenstvu.
že danes vabimo vse Slovence in še prav posebno vse Slovenke, da se te-
Vsak teden ena
SLOVENC. TVOJA ZEMLJA JE ZDRAVA
Valentin Vodnik
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava; polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede.
Za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave; išče te sreča, um ti je dan. našel jo boš, če nisi zaspan.
Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.
ga socialnega dne udeleže v kar največjem številu. Vse slovenske organizacije pa prosimo, da naj na ta dan nimajo svojih prireditev.
Za Stalni odbor slovenskih socialnih dni
Avgust Horvat	Janez Majeršič
tajnik	predsednik
lih Ivan, Burja Stanko, Grbec Janez, in Jožko, Jazbec Miloš, Kalan Nejko, Novljan Toni, Opeka Peter, Rome Jožko, Rozina Bogo, Sušnik Rado, Špacapan Bernard, Zakrajšek Janko, Bavdek Gelč-ka in Mojca, Berčič Marija, Bokalič Marija, Boštjančič Jožica, Guzelj Stankica, Mele Elizabeta, Sladič Olga, Sušnik Marica, Urbanija Cvetka in Slavka in Zabukovec Mojca, številčno stanje:
skupina:	dečki:	deklice:	skupaj:
nižja	20	9	29
srednja	13	14	27
višja	13	12	25
skupaj	46	35	81
Res, lepo	in razveseljivo		poročilo!
Srečna Slovenska vas, kjer prav vsi slov otroci (100 odstotno) obiskujejo slovenski tečaj! Vredno posnemanja!
Minulo leto je štel ta tečaj 61 otrok. Tako je letos z vsemi tečaji: vsi so zvišali število otrok.
In učiteljstvo? To pa je ostalo? Ne, dve gospe sta. zaradi bolezni odpovedali poučevanje.
In slovenski učiteljski naraščaj ? Kratko in malo ga ni.
Zato prosi Mladinski odsek Društva Slovencev vse, ki so dobre volje, da bi mu priskočili na pomoč: s članki, z dejanji, z nasveti, s predlogi...
V družini g. Lojzeta Koprivnikarja in njegove žene ge Marije, roj. Pleško, se je te dni rodila hčerka. Srečnim staršem naše čestitke.
MAR DEL PLATA
Po hudem trpljenju je lepo z Bogom spravljena v Gospodu zaspala v Mar del Plati v torek 23. junija t. 1. gg Marija Martinčič, roj. štrukel, Dočakala je starost 59 let. Dolga vrsta rojakov, med njimi zlasti goriških Slovencev, je spremljala rajno gospo v sredo, 24. junija popoldne na njeni zadnji poti na mestno pokopališče, kjer je zanjo opravil pogrebne molitve g. Boris Koman. Hudo prizadetemu soprogu g. Karlu Martinčiču najiskreneje sožalje vseh marplatenskih Slovencev. Tem se pa pridružuje tudi Svobodna Slovenija.
SLOVEN CI PO
SVETU
USA
Slovenski akad. slikar Božidar Jakac se je mudil nad eno leto v Severni Ameriki. Med tem časom je napravil več portretov. 7. maja je odpotoval nazaj v domovino. Značilno za Jakca je to, da je pri domačem vladarju vedno dobro zapisan. Pred vojno je slikal ted. kralja Petra in druge člane vladarske družine, med vojno in po vojni pa rdečega maršala Tita in ostale komunistične veličine.
Toni Šubelj, med amerikanskimi Slovenci znani pevec in pevovodja, je koncem aprila slavil 60. letnico svojega življenja. Pevski zbori Glasbene matice, Slovan, Triglav in Krožek št. 2 so mu za ta življenski jubilej podarili lep televizijski sprejemnik.
Člani Slovenske ljudske stranke v Clevelandu so imeli 9. maja v Baragovem domu v Clevelandu prijateljski večer z večerjo.
Mladinski pevski zbor Slavček v Clevelandu je za binkoštno nedeljo 17. maja pripravil lep koncert slovenskih pesmi.
V Clevelandu je bil v začetku maja plesni festival narodov. Na njem so nastopile plesne skupine 17 narodov. Slovence je zastopala plesna skupina Kresa, ki je izvajala dva plesa Židana marela_ in Poskočna polka.
Mestni občinski odbor v Clevelandu je sklenil, naj se amfiteater v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu imenuje v spomin na pok. Antona Grdine “Amfiteater Antona Gridine”.
KANADA
Slovenski cerkveni pevski zbor v Torontu, ki ga vodi lazarist Fvanc Sodja, je imel 19. aprila koncert slovenskih narodnih in umetnih. pesmi. Koncert je bil razdeljen v tri dele. Prvi se je pričel z Aljaževo Slovensko zemljo, v dru gepi so pevci najprej zapeli Hajdrihovo Jadransko morje, tretji del se je pa začel s Sattnerjevo Nazaj v planinski kraj, zaključil pa s Fleišmanovo V'gorenjsko oziram se skalnato stran. Pri koncertu je bil navzoč tudi Rev. Mulvihill, predsednik nadškofijskega imigracijskega odbora.
Slovenski cerkveni pevski zbor v Torontu se lepo uveljavlja. Da je temu tako dokazuje povabilo za petje pri kardinalovi maši dne 15. maja v torontski stolnici.
Dramatski odsek Slov. kat. prosvetnega društva Baraga je 26. aprila uprizoril igro v 5. dejanjih Boštjan iz predmestja. V igri je nastopilo 23 igralcev.
Slovenci v Kanadi se vedno v večjem številu naseljujejo v Torontu in v torontskih predmestjih. Zlasti v predmestju New Toronto jih je že precej. Ker imajo do slovenske farne cerkve v samem mestu precej daleč, so sklenili, da bodo zgradili v tem delu mesta svojo župno cerkev, ki bo posvečena Brezmadežni s čudodelno svetinjo. Cerkveni odbor za postavitev cerkve je kardinal McGuigan že potrdil.
Novi Slovenci: Krščeni so bili: Filip John Paznar, sin Filipa Radota in Zinke roj. Perne; Erna Marija Volk, hčerka Jožeta in Antonije, roj. Logar; Julijana Laura Curk, hčerka Franca in Frančiške roj. Božič; Doris Silva Knavs, hčerka Lojzeta in Marije, roj. Šircelj; Franc Peter Keber, sin Franca in Pavle, roj. Vrhovnik, Jože Fartin Kolač, sin Martina in Vide. roj. Željko, Stanko Jože Rapuš, sin Matije in Alojzije roj. Sušnik, Leopold Frančišek Benko, sin Leopolda in Matilde, roj. Košir; Julijana Elizabeta Brence, hčerka Franka in Julijane, roj. Košir; Daniel žerdin, sin Stanislava in Ane, roj. Žalik; Marija Benko, hčerka Rudolfa in Sonje, roj. Maleiner.
Poročili so se naslednji pari: Franc Zabukovec in Martin Zupanc; Janez Cvetko in Marija Zorc in Stanislav Mihelič ter Rozalija Strah.
Slovenska župnija v Torontu je za slovenske usmiljenke kupila hišo zraven župnišča na 613 Manning Ave. Prostori v hiši so takšni, da bodo v njej slov. usmiljenke mogle urediti samostansko življenje tako, kakor predpisujejo njihova pravila. Za hišo bo treba plačati
30.000	dolarjev. Po odredbi torontskega kardinala hiša pripada slovenski župniji. Takči ima sedaj slovenska župnija v Torontu dve hiši, ki stojita druga poleg druge.
Slovenska šola v New Torontu se je kar lepo obnesla. V višji oddelek se je vpisalo 11 otrok, v začetniški pa 7. V tej šoli sedaj sodeluje tudi gdč. Norma Anzelc, ki je na univerzi študirala glasbo ter daje privatne ure pri klavirju in drugih glasbilih. V slovenski šoli bo mladino poučevala v petju.

Kako se reče
V prejšnjem sestavku se je v tiskarni vrinila majhna pravopisna napaka. Pred nedoločnikom (infinitivom) zasledovati (... je najpravilneje zasledovati razvoj naroda...) je vejica odveč. Mora pa stati pred besedo kovati (...pravico, kovati besede). Zakaj ta razlika? V prvem primeru nedoločnik nadomešča osebek (Kaj je najpravilneje? Zasledovati, v drugem pa prilastek (Kakšno pravico imamo? Kovati) in ima pri sebi še dopolnilo (besede), če bi pa stal nedoločnik sam (n. pr. Imamo pravico kovati), ne bi smeli pisati vejice. Takšno je pravilo. Precej .zapleteno, kajne?
Že nekaj časa je, ko sem na tem mestu povedal, da izraz “enceradora” slovenimo z besedo loščilec. Danes jo ponavljam, ker je nekdo rekel, da rabi “povo-ščilnik”.
Nekje sem bral “talni snažilec”. Ni prav, da bi vsakdo na svojo roko delal besede. V tem primeru pa je tako početje še manj upravičeno, ker imamo dober izraz loščilec, ki je v domovini že uveljavljen.
Obnovimo prave slovenske besede za razne aparate: hladilnik (heladera), pralni stroj (lavarropas), (kuhinjski) mešalnik (licuadora), sesalec za prah (aspiradora)! Namesto mešalnik in sesalec za prah pravijo nekateri tudi mešalec in sesalnik, kar dokazuje, da raba še ni ustaljena. Temu se ne moremo čuditi, saj še ni poteklo veliko let, odkar so se ti aparati razširili po Sloveniji. Tudi “heladera” ni v rabi v vseh špansko govorečih deželah, ker ponekod pravijo “nevera”.
Neka oseba me je vprašala, ali imamo kak izraz za tujko spiker. Tisti trenutek mi ni prišla na misel prava slovenska beseda-, pozneje pa sem se je spomnil. Veste, katera je? Napovedovalec. Včasih je zaradi jasnosti potrebno ■dodati še kako besedo, kot n. pr. radij-
PO ŠPORTNEM SVETU
30 letnica Orlovskega nastopa v Pragi. Ob priliki svetovaclavskih proslav je Češki Orel priredil v dneh od 28. junija do 7. julija 1929 mednarodni telovadni nastop. Poleg čeških Orlov so se nastopa udeležili slovenski Orli, ter katoliške telovadne organizacije Francije, Italije, Nemčije, Belgije, Poljske in ZDA. Na velikem praškem stadionu je nastopilo pri prostih vajah 4830 telovadcev in 4132 telovadk. Slovenski Orli so se na tem mednarodnem nastopu odlično odrezali. Tako je vrhunska slovenska orlovska vrsta ki so jo sestavljati Volčini, Kermavner, Varšek, Tomšič, Hvale, Triler, Železnik, Ulaga in Jezeršek, odnesla prvo mesto. Med posamezniki pa sta zasedla Kermavner prvo mesto, drugi je bil pa Ulaga.
Slovenska orliška vrsta je zasedla 2. mesto za ZDA, med posameznicami se je uvrstila Pregljeva na tretje mesto.
Slovenskim Orlom je Ljubljana ob vrnitvi priredila navdušen sprejem.
Na ta nastop v Prago se je odpeljal Rudolf Kovačič, član Orla iz Žirov s kolesom. Tja je prišel brez posebnih he-prilik v petih dneh.
V Beogradu je Jugoslavija v mednarodni tekmi za Evropski pokal premagala Bolgarijo z 2:0. Strelca Golov sta bila Galič 'in Mihajlovič. Sodnik Romun Popa je bil zelo pristranski in je dopustil zelo grobo igro Bolgarov.
Slovenski namiznoteniški igralci so na turneji po Holandiji in Zah. Nemčiji premagali z odličnimi rezultati reprezentanco Haaga, Amsterdama in Koel-na. Izgubile so samo dame proti repre zentanci Koelna s. tesnim rezultatom 4:5.
V Celju so imeli lahkoatletski troboj med Celjem, Gradcem in Ljubljano. Zmagali so Celjani s 171 točkami pred Ljubljano (159) in Gradcem (13). Med moškimi so zmagali Celjani, med damami pa Ljubljančanke.
Nemčija je osvojila svetovno prvenstvo v rokometu. Premagala je v finalu Romunijo, tretje mesto je zasedla Švedska, četrto pa Avstrija. — Rokomet se je razmahnil tudi v Sloveniji, kjer v republiški ligi sodeluje 8 klubov, vodi pa Odred iz Ljubljane.
ski, v radiu. Spiker je angleška beseda (speaker), izpeljana iz glagola to speak, kar pomeni govoriti. Ta tujka je že precej razširjena med nami, zato jo pišemo po domačem pravopisu.
JUGOSLOVANSKI DOM V DOCK SUDU calle Nunez 1751
Slovesna proslava Vidovega dne
dne 4«. iiflija 1959
ob 21. uri zvečer.
NA SPOREDU LEPE IN ZANIMIVE TOČKE TER PLES.
VSI ISKRENO VABLJENI!
Nekaj iz gospodarskega življenja
ali približno 450.000 pesov. Mesečno torej ta družina zasluži nekaj nad 400 dolarjev odn. ok. 36.000 pesov.
Iz podatkov argent. drž. tajništva za promet je razvidno, da je 59% vseh žel. tračnic že prekomerno izrabljenih in samo 20% tračnic je še takšnih, po katerih morejo vlaki voziti z večjo hitrostjo kot 80 km na uro. Dalje: 40% lokomotiv na paro je že močno prekoračilo svojo koristno življensko dobo, 25% jih bo v prihodnjih 10 letih. Tako je treba obnoviti 65% lokomotiv. Od 606 Diesel lokomotiv jih je v uporabi 426, 41% pa čaka na popravilo, ker ni nadomestnih delov. Prav tako je 65% potniških vagonov že nad 40 let v neprestani rabi. Od leta 1945 dalje je blagovni promet v neprestanem upadanju, medtem, ko se je pa potniški promet 1. 1958 početvoril v primerjavi z letom 1935 ter se je število potnikov od 150 mil. dvignilo na 617 mil., kar je posledica silnega dviga števila prebivalstva na področju Vel. Bs. As. Med tem, ko je bila povsem zanemarjena obnova žel. parka je pa število uslužbencev neprestano rastlo. L. 1945 jih je bilo 149,490. 1. 1950 188.586, 1955 209.954 in 1. 1958 226.981. Temu primerena je seveda tudi izguba drž. železnic, ki je za letos predvidena v višini 14.000 mil. Za modernizacijo argent. žel. je nujna obnova žel. tračnic v dolžini 20.000 km, za kar bo potrebno 2 mil. ton žel. tračnic, 33 mil. žel. pragov, 50 mil. ton gramoza, nujna je modernizacija žel. delavnic, nabava 30.000 tovornih vagonov in 3.000 potniških ter elektrifikacija žel. prometa v mestnem in predmestnem področju.
V drž. avtobusnem prometu na dolge proge je od 691 velikih omnibusov v prometu samo 50%. Z vsakim potnikom, ki ga je prevažalo drž. avtobusno podjetje, je imela država izgube 2.14 pesov. Letna izguba je pa lani dosegla višino 55 milijonov, za letos je pa predvidena v višini 140 mil. pesov. Vlada se je odločila, da bo opustila avtobusni promet na dolge prometa in ga prepustila privatnim avtobusnim družbam.
Srednji letni dohodek severnoameriške družine znaša okoli 5.000 dolarjev
V	USA je vsega skupaj ok. 44 milijonov družin. Od teh so imeli lansko leto (1958 ) 4 milijoni družin dohodek nad
10.000	dolarjev letno odn. 900.000 pesov, ali mesečno ok. 75.000 pesov. Od 5 do 10.000 dolarjev letnega dohodka je doseglo 18 milijonov družin. Obe navedeni skupini, ki predstavljata polovico severnoameriškega prebivalstva, spadata med imovitejše prebivalstvo. So pa tudi revni sloji (za severnoameriške pojme) in od teh je imelo 15,5 milijona družin letnega dohodka od 2.000 do
5.000	dolarjev odn. od 15.000 do 36.000 pesov mesečno, 6,5 milijona družin pa manj kot 2.000 dolarjev, se pravi manj kot 15.000 pesov mesečno. Ameriška družina ima povprečno nekaj manj kot 4 člane.
Predstavnik družbe Ford v Buenos Airesu je obvestil vlado, da bo Ford v svojih sedanjih obratih v Argentini že letos izdelal 600 tovornih avtomobilov. Januarja in februarja 1960 bo pa to proizvodnjo že lahko dvignil na dnevno izdelavo 50 tovornih avtomobilov. V sredini prihodnjega leta bo verjetno v Argentini že začela obratovati nova tovarna, ki jo bodo postavili na področju 100 hektarjev.
V	provinci Jujuy bodo postavili tovarno za izdelovanje celuloze in papirja. V ta namen nemerava vložiti v Argentini firma Ledesma S. A. Agricola Indust-rial 11 milijonov dolarjev in 540 milijonov pesov.
Anglija namerava prodajati svoje ladje tudi Sovjetski zvezi in njenim satelitom in ne samo državam zahodnega bloka.
Izdelava strojev v Zahodnji Nemčiji se je leta 1958 povečala za 5.4% v primerjavi s prejšnjim letom. Vrednost izdelanih strojev je ocenjena na 18.7 tisoč milijonov mark.
DRUŠTVENI OGLASNIK Tako ne bomo ničesar storili!
Izgledalo je, da se za ustanovitev ju-goslovansko-argentinske bolnišnice zanima vsa slovenska javnost v Argentini. Sestanek, ki je bil sklican v ta namen, je bil zelo dobro obiskan. Toda za usta-nbvne člane so se priglasili samo štiri osebe.
Jasno je, da brez aktivnega sodelovanja in nekaj žrtev, ne bo mogoče ničesar ustvariti. Lahko je priporočavati in predlagati, kaj vse bj^bilo potrebno storiti v korist slovenskih izseljencev (dvorano, lastno ljudsko in lastno srednjo šolo, dom za stare in onemogle, počitniški dom za otroke, lastno zavarovalnico i.t.-d.), toda vedeti je treba, da se z besedami ne da ničesar ustvariti. Ves iz,-redni idealizem novih javnih delavcev ne bo zmogel ničesar, če ne bodo vsi Slovenci sodelovali in z denarjem podprli koristno in zelo potrebno stremljenje naših požrtvovalnih javnih delavcev.
Samo en vzgled: Društvo Slovencev ne more pri najboljši volji zbrati pri svojih članih dovolj sredstev za kritje^ nujnih stroškov slovenskih šolskih tečajev, ki so resnično srčica vsega našega dela v Argentini. Obrnilo se je zato na vse rojake s prošnjo, naj vsakdo daruje dva pesa na mesec (cena dveh boljših cigaret). Ta prošnja se ponavlja teden za tednom v naših časopisih. Uspeh vseh teh pozivov je — skrajno žalosten.
Ali naj se to ponovi tudi pri ideji ju-goslovansko-argentinske bolnišnice, v katero bi se z vsem zaupanjem lahko zatekli številni slovenski bolniki in kjer bi dobili svoj kruh tudi slovenski zdravniki?
Rojaki, premislite in odločite se. Od Vaše pozitivne odločitve je vse odvisno, tudi lastna bolnišnica.
Denarja je danes na eni strani vedno več v obtoku, na drugi strani ga pa vedno bolj primanjkuje. Na najbolj pri-prost način si to razložimo tako, da obtok denarja zadnje čase ni narasel niti polovico toliko, za kolikor so se povišale cene. če bo šel razvoj v sedanji smeri naprej bo kaj kmalu zmanjkalo denarja za vedno višje cene. Še preje se bo to zgodilo, če bi denarni obtok začel padati. Kaj se bo tedaj s cenami zgodilo pa prepuščamo vsakemu v premislek.
Tudi ti, dragi rojak, dobro pretehtaj možnost, da ti jutri utegnejo vsiljevati po nižji ceni stvaif, za katere se moraš danes za drag denar puliti. Zato zaenkrat ne kupuj ničesar,, česar nujno ne potrebuješ. Tako ti svetuje PROMET SRL, Cap. m$n 100.000,— 25 de Mayo 533 _ 3», Buenos Aires, T.E.31-6435.
Ponovno prosimo vse rojake v Argentini, da odstopijo mladinskemu odseku Društva Slovencev razglednice ali fotografije slovenskih krajev (mest, vasi, gora i.t.d.), da bo moglo naše učiteljstvo pokazati našim otrokom lepote slovenske domovine.
Prav tako ponovno prosimo vse, da pregledate svoje knjižnice, knjižne omare in police in odstopite (brezplačno ali za plačilo) mladinskemu odseku Društva Slovencev čitanko “Naša beseda”. Društvo Slovencev nima namreč v zalogi niti enega izvoda te knjige, pa bi za svoje šolske tečaje potrebovalo mnogo izvodov. Kdor torej lahko odstopi svoj izvod, bo napravil veliko dobro delo.
Društvo Slovencev
OBVESTILA
Mašo zadušnico za pok. ministra dr. Bogumila Vošnjaka bo imel direktor slov. duhovnikov v Argentini g. Anton Orehar v soboto, dne 4. julija 1959 ob 12. uri dop. v Slovenski kapeli na Ram on Falconu 4158.
V. kulturni večer Slov. kult. akcije bo v petek 17. julija 1959 ob 19.30 v dvorani Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158 v priredbi literarnega odseka. Na sporedu je predavanje prof. Al. Geržiniča o temi: Kaj je in kakšna je slovenščina.
Sporočamo, da bo letošnja Slomškova proslava v zvezi z blagoslovitvijo novih prostorov na slovenski pristavi v nedeljo 20. septembra. Podrobnejši spored bomo še objavili.
Odbor Slovenske fantovske zveze vabi vse člane na sestanek z zelo zanimivim predavanjem. Sestanek bo 5. julija t. 1. po mladinski maši v Slovenski hiši. Prosimo za polno udeležbo. Odbor.
Članski sestanek Slovenskega kat. akad. starešinstva bo v soboto 11. julija ob 19. uri v Slovenski hiši na Ramon Falcon 4158.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1959 za Argentino $ 240.—.
Trgovina s čevlji
ZA DAME, GOSPE IN OTROKE
"IIME”
Alvear 359, Villa Ballester
Dobava direktno iz tovarne. Cene ugodne, izdelava kvalitetna. — Rojaki 10% popust, kar naj zahtevajo ob predložitvi bloka (bolete) pri blagajni.
Se priporoča ŠIME LOVRIČ
SLOVENSKA	j
BESEDA
ima svojo	|
DRUŽABNO! PRIREDITEV{
V	SOBOTO 18. JULIJA	!
V OBIČAJNIH PROSTORIH	!
V	SANTOS LUGARES	!
Igra orkester MOULIN ROUGE j
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 -1605	Buenos Aires
EIBAR
P. Novak
DIREKTNI ZASTOPNIK CERRITO 2245, Lomas del Mirador Ramos Mejia
sporoča slovenski javnosti, da je za boljšo izbiro šivalnih strojev prevzel nova zastopstva
MADEX - BES BUIL - NECCHI Obenem obvešča vse interesente za Zig-zag, da si jih lahko nabavijo še po ugodnih cenah.
f
Močno prizadeti, a z nezlomljivo vero v svobodno bodočnost našega naroda, sporočamo, da je dne 16. junija 1959 umrl v Washingtonu, USA
gospod
Dr. SšOGUMiL V OŠ N JAK
prof. državnega prava, biv. minister Kraljevine Jugoslavije, prvi podpredsednik SDS itd.
V častnem spominu bomo ohranili požrtvovalnega idealista, ki je vse svoje življenje posvetil zedinjenju vseh Slovencev v skupni svobodni državi Jugoslaviji, ki je pa žal, hi dočakal.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Buenos Aires, 30. VI. 1959.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je Vsemogočni 11. junija t. 1. poklical k Sebi v 77. letu starosti našo drago mamo, staro mamo, taščo in sestro
gospo Marijo Japelj, roj. Reven
K zadnjemu počitku so jo položili 13. junija 1958 na Vrhniki. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči
sinova Matija in Tone; brat France z družinami.
Miramar, Richmondville, Vrhnika, 24. junija 1958.
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
B V M A R S. R. L.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7063
Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
Čas je zlato!
Zato ga ne izgubljajte!
Čimprej si nabavite dobro
MOTORNO KOLO
pri Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo BUMAR, SRL
•
Avda de Mayo 302, T. E. 658-7083 Ramos Mejia •
TUDI MOŽNOST DOLGOROČNEGA PLAČEVANJA!

JULIJ
8
sreda
MOULIN
*
ROUGE
vabi
NA SVOJO ČETRTO OBLETNICO, KI BO V SALONU
LES AMBASSADEURS
Av. Pte. Figueroa Alcorta 3428 — Capital
Sodelujejo znani orkestri
— CHICAGO —	— OSTENDE —	— MOULIN ROUGE —
ženski dnet	Solist	Vokalni kvartet
S postaje Retiro FCNGBM poleg perona (plataforma) No. 1 bo od 20'. pa do 5. ure zjutraj neprestano vozil avtobus v LES AMBASSADEURS in nazaj. Postajališče bo označeno. Številke vstopnic bodo prišle v nagradno žrebanje.
PRIDITE