C C Postale. • Esre oeni mercoledi - 29 settembre 1926. Posamezna številk* 25 stottnk Izhata: vsako sredo zlutral Siane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt le.ta 4 » Z« inozemstvo celo leto Ur 40. Na naročila brez do- poslana naročnine se ne moremo oziratl. Odgovorni uredntk: Polde Kemperle. st 60 V Görici, v sredo 29. septembra 1926 utoix. Nefrankirana vtsma se ne sprejemajo. Oglasi sc računajo po dogovoru in se plučaio v naprej, List Izdala konsorci] »GORIŠKE STRAlE*. Tisk KatoliškeJiskarne v Gorict. Riva Piazzivta štev. 18. Uprava in uredništvo: nlica Mameü štev. 5> — (prel Scuole). — Telef. int. Mev. 308. ImenouQnje obč. nacelnikov („podestatov"). Po dolgem čakanju smo dobili nos ve občinske načelnike (»podeštate«) zu furlansko pokrajino in s tern kos nečno za vse slovenske in hrvatske občine v državi. 2e mesece in me; sece, odkar je izšel zakon o pre* uredbi občinskih uprav, se je v vseh krogih in iudi v časopisju mno* go razpravljalo o tej važni zadevi. Iudi v naši dezeli in med našim ljudstx'om je ta globoko segajoča in nučelna sprememba v poslovanju naših občin povzročila mnogo res* nega razmišljanja, toda mnogokje še več neresnega prerekanja in uprav nemožaiega pehanja in prerU vanja. Kadav je imelo priti do imes novanj — in to se je zgodilo skoro vsak mesec —, pa je zavrelo v go* tovih domačih vaških politikantih in nešteto jih je bilo, ki so si brusili pete, da bi se dokopali do te marm Ijive časti. Zdaj je konec nelepe tekme in politični šušmarji na de: želi — žal da jih je med nami prez več — bodo zopei lahko mirno spa* li: občinski načelniki so slednjič imenovani. hnenovanje se je iz? vršilo s kr. odlokom z dne 23. t. m., zaprisega bo, kcjikor nam je znano, 30. t. m. Predno navedemo imena mož, katerim je izročena uprava naših občin, naj zapišemo še par besed. Izmed novo-imenovanih obč. po* gtavarjev mavsikcga dobro pozna* mo, drugi so pa nam docela nepopU san papir. Zato nočemo izrekati da* nes nikakih domnevanj in nobene sodbe. Delo samo bo sodilo. ZelU mo samo in zahtevamo, da se novi možje lotijo z vso vnemo dela, kas tero so prevzeli nase. Stopajo na častno mesto, ki jim daje mnogo pvuvic, loda podvreči se morajo iudi dolžnostim, katere terja po- štena občinska uprava. Naše obči- ne stoje večinoma pred gospodan skim polomom. Vzrokov za to bridko dejstvo ne bomo raziskovali. Samo površen pogled v gmotno star, nje naših občinskih uprav nam to žalosino sliko zndostno osvetli OqU pravili te obupne razmere, to je bistveni namen spremenjenih ob> činskih uprav. lega ne zahteva sas mo dobrobit občin, temveč interes celokupnosti, prospeh države same. Zato mora na tem pravcu temeljiti delo novih obč. načelnikov. Našemu Ijudstvu priporočamo in naročamo, naj se v novem položaju vestno zaveda svojih občinskih in splošnih državljanskih pravic ter nuj pazno sledi delu novih obč. pot glavarjev. Čeprav nimamo vev dir- rekinega vpogleda v občinsko go- spodarsfvo, vendor bomo s previd- nostjo počasi brezdvomno odstra; nils morebitne neskladnosti in ne; pravilnosii. Bog varuj, da bi se vda* li malodušnosti. Samo krepko, od-- ločno Ijudstvo zasluži, da živi. V naslcdnjem podajemo imenik slovenskih občin in njihovih novih poglavarjev: Ajdovščina, Šturje, Ustje in Pla* ninu: kav. Bcrtetti Ev^en; Anhovo in Deskte: kav. Bianco? rosso Empcdone; Rate in Banjšice: Lasič Ivan; Berginj in Sedlo: Lazar Jožef; Biljana in Medana: baron Codelli Anton; Log: Cuder Anton; Kai nad Kannlom: Pirih Matej; Kanal, Avče, Ajba in Ročinj: Gerometta Marij; Žabnice pri Trbižu in Ukve: Erhlich Albin; Kobarid, Kred, Drežnica, lder* sko in Trnovo: Peteln Dominik; Čekovnik in Dole: Premcrstein Šte* fan; Černiče, Gojače, Vrtovin in Kamnje: Lipovž Alojzij; Čepovan, Lokovec in Tribuša: dr. Crivcllari Dino; Komen, Gabrovica, Gorjansko in Škrbina: inž. Pa^nini Julij; Kožbana: Fergačič Ivan; Dolenje: Tuzzi Ernest; Veliki Dot, Brje in Pliskovica: Markusa Fridcrik; Godovič in Črni vrh: Poženel Franc; Grahovo: De Toni Anj»cl; Spodnja Idrija in Ledine: kav. Galzi^na Dvimo; Libušnje: Berginc Ivan; Ločnik: Zottig Jurij; Livek in Savodna: Faletič Jožef; Miren, Štandrež in Sovodnje: kom. Scolari Friderik; Sentviška gora: Prvanje Ivan; Dornberg in Prvačina: kav. Fran* cŽDlini Adolf; Opatjeselo: Frandolič Jožef; Osek, Šempas in Ozeljan: Savelli Jilij; Podgora in Števerjan: De Fuor* tes Alfred; Bovec, Soča in Čezsoča: Gogoli Jožef; Podkraj: Kobal Andrej; Renče, Bilje in Vogrsko: Gra? ziani Viktor; Rihenberg: dr. Sirk Pavel; Solkan in Grgar: Mozetie Mirko; Štanjel, Šmatje, Gaberje, KobU l;agtava in Erzelj: Bassi Hugo; Smartno ? Kojsko: Obljubek Franc; Št. Peter in Vrtojba: Ceschia Jo* žef; Dol * Otlica: Likar Leonard; Sv. Križ, Lokavec, Skrilje, Sv. Tomaž in Vel. J.ablje: Semič Va* lentin; Sv. Lucija in Voice: Morgutti Os* car; Št. Vid, Vrabče in Podraga: mark. Obizzi Karol; Šebrelje in Ponikve: Rejec An* ton; Srpenica: Logar Andrej; Trnovo nad Gorico: Baggiani Lelij; Temnica, Vojščica, Selo in Bre* stovica: Rogelja Ivan; Trenta: Zorž Jožef; Vipava, Budanje, Vrhpolje, Slap, Goče in Lože: kav. Pacellini Vik« tor; Vojsko: Vončina Peter; Col: Bizjak Franc. Žaga: Domavšček Andrej; Občine Idrija, Tolmin in Gerkno niso dobile »podeštatov«, ker štcje« jo čez 5000 prebivalcev. Vode poplavljajo. Pondeljkovo neurjc. Idrlj«a odrezana od sveia. — Cesfe In pretiodi aso.sott. — Cloveslc«* žrtve ? — VIpavske njive In iravniki pod vodo. — Vasi sred valov. — Mosfovi odneseni. ŽeleznlcaL ne iecc. — Vipava bruna pri izvlrkLU- Postojnsko poise In jama pod vodo. — Vihar Had Trstom. — Škoda OLfrosmi*.?5 Vlada obljublja pomoe. Našo deželo je zadela strašna ne* sreča. V pondeljek zjutraj so se jeli v hribih trgati oblaki in vlile so se čez naše vasi povodnji kakor jih še ni bilo v naših krajih. Enake po* plave so se ponovile v torek po Vi* pavskem in v goriški okolici. Škode, ki je zadela naše ljudstvo, ni mogoče popisati. Najkrutejše je zadeta Idrija. ki je odrezami od sveta. Od Sv. Lucije do Idrijc so podrti vsi mostovi čez reko Idrijco, tako da je vsak promet med obema bregovoma ustavljen. Porušen je most v Slapu pri Idriji, most v Tri* buši, most v Stopniku, most v Že* linju, most pri Rovinčarju, most v Spodnji Idriji. Pot, ki vodi iz 2e* linja v Idrijo, je popolnoma nepre* hodna, ker so nalivi spustili na ce* sto plazove zemlje in skalovja, ta* ko da je bila ponekod cesta kar od* nešena in ni mogoče več spoz* nati sledu. Dugod je vodni naval izruval iz gozdnih tal drevesa in jih presadil drugam. (^udno je gledati, kako rastejo sredi državne ceste smreke in bukve. V Straži pri Ger^ knem se je sesula zemlja s tako silo, da jc porušila in vničila kar na en mah dva hlcva. Zidovje se je po* diralo tako hitro, da ni utegnil go* spodar rešiti vse živine iz hleva in je kamenje zmeckalo vola. Pri Pir* hu je vodovje odncslo žago. hiša moli samo s streho iznad kupa zem* lie in skalovja. Otrok se pogreša. V Dolenji Trebuši je podrlo in od* neslo tri hiše in dva hleva in potok IIotenje se je spremenil naravnost v strugo. Skoda je neprecenljiva. Samo most pri Stopniku bo stal n. pr. nad 200.000 lir. Grc brez dvoma za težke težke miljonc. Ljudjc, ki so bili še včeraj bogataši, so danes na beraški palici. Enako kakor v noči od nedelje na pondeljek nad Idrijo, se je raznesla v noči od pondeljka na torek raz* divjana sila vodovja nad Vipavsko dolino. Sicer je že prcjšnjo noč tudi tu bil močan naliv, toda kata* strofo je princsla še le druga noČ. Kakšna je bila ta noe, se ne da po* pisati. Ko se je iz megel izvilo tor* kovo jutro je bilo gorje že dovrše* no. Od Gornje Vipavske doline do izliva Vipave V Sočo ena sama po* plava, cno samo morje. Trg Vipa* va, Ajdovščina, Rihenberg, Dorn* berg, Prvačina, Renče, Bukovica, Bilje, Miren in še marsikatera mala vas so doživele grozo, kakoršne še ne pomnijo. Blatni valovi, ki so za* jeli vse te vasi, so napravili na po* slopjih, prcmičninah in poljih mi* lijonskc škode. Zlasti je trpela Sp. Vipavska dolina. Voda je odnesla tudi par mostov n. pr. leseno brv v Prvačini, most v Mirnu in drugod. Tudi ceste in železniške proge so močno trpele. Vsled silnega dežev« ja so se vdrli na žel. progo med Ri* henbergom in prehodom čcz Vipa* vo pri Saksiduu veliki vsadi zemlje, ki so onemogočili v torek predpol* dnc železniški promet. Radi po* manjkanja prostora ne moremo da* nes priobčiti še vseh podrobnosti o teh dveh usodepolnih dneh, pono* vimo samo še enkrat, da takega razdejanja vodovje v naši deželi še nikoli ni napravilo. Samo eno to* lažbo še imamo: upanje, da ni ne* urje zahtevalo človeških žrtev. Si* cer je po zadnjih poroeilih, ki smo jih dobili o nesrečni Idriji zelo malo verjetno, da bi bili tarn brez člo* ! veških žrtev. * * * Iz Idrijske doline nam poročajo v torek zjutraj: V noči od nedelje na ponedeljek je Idrijca silovito narastla in je po; plavila celo dolino. Most med Sla* pom in Cepovnnom je voda odne- sla. RazrušUa in odnesla je tudi žago Antona liumarja. Cesta med Sveto Lucijo in Slapom je poplav? Ijena. Kralievi karabinirji in finam čni stražniki so z vso energijo na delu, da škoda ne naraste. Na lice mesta je prihitel g. podprefekt kav. Anzä, si ogledal skodo in veer a j zjutraj takoj odpotoval v Videm poročat prefektu. Oddelek civilrw* ga tehničnega urada se je ie lotil popravljalnih del. Iz Mima nam pišejo v torek pred* pot dne: Zadnje deževje je spct povzro* čilo poplave. Vipava narašča kar naprej. V pondeljek zvečer je od* nesla vipavski most in se razlila na obe strani. Spodnji prostori Čev* ljarske zadruge so vsi pod vodo. S težavo so rešili iž njih blago v prvo nadstropje. Voda sega do nad cerkve. Zveza z drugo polovico vasi je pretrgana. Treba je iti čez Tržič, a je tudi ta skoro pol metra pod vo* do. Kaj bo, če deževje ne poneha. Bilje sredi valov. Od neurja zelo hudo prizadete so Bilje. Vodni plaz je prihrumel na nje v torek zjutraj s tako silo, da niso mogli ubogi vaščani rešiti dru* gega kot golo življenje. V hipu je bilo vse pod vodo. Mnogo ljudi, ki so se v preplavljcnih hišah zatekli v zgornje prostore in na strehc, so goriški ognjegasci in vojaški teh* nični oddelki rešili na pontonih. Škoda je neizmerna. Voda je od* nesla živino, pohištvo, poljske pri* delke in razne druge premičnine. Še bolj je poškodovano pa polje, kjer so vničcni vsi pridelki. kar jih je še bilo zunaj. Renče brez zveze s svetom. Poplava okrog Rene je bila tako grozna da še v torek zveeer ni mo* gel nihče od goriske strani v vas. Kako zgleda pri takem položaju v vasi, si lahko mislimo. Uboge Rcnče so pretrpele dan, ki bo gotovo eden najernejših v njihovi zgodo* vini. V Postojni je Pivka silno narasla. Tolmuni ne morejo požirati toliko vode. Obšir* no polje za mestom je pod vodo — drevesom molijo le vrhovi iz vode. Neki žagi je voda do strehe in par hišam je voda segla tudi žc do strehe. Stran 2. >GORISKA STRAZA« V Vipavi. Pri izviru buči Vipava in bljuva ogromne mase vode iz hriba. Vsi odtoki so prenapolnjeni. Trg je za* lit. Polje je kot jezero. Prefekt sredi poplave. Videmski prefekt dr. Spadavec* chia je imel priliko, se prepricati osebno o strašnih posledicah po* plav, ki so bile v idrijskem okraju. Vozil se je namree slueajno v av* tomobilu proti Idriji, da bi sprejel župane in oblastva okraja. Prišel je že preko Želinja in drdral pod Ota* ležem proti Idriji, ko se je moral s spremstvom ustaviti. Cesta je bi* la visoko zasuta s kamenjem in zemljo in ni bilo mogoče nadaljevati poti. V tern času so plazovi zasuli tudi na pot za njim, tako da ni mo* gel nc nazaj in ne naprej. Proste ccste je ostalo za kakih 30 metrov. Stopil je v malo gostilnico pri Ma* ruškovcu in tukaj so župani iz spremstva zaecli študirati, kako bi ga rešili iz zagate. Deeek, ki je bil poslan v Cerkno z ukazom prc* fekta, naj pride vojaščina na po* moe, se je po par urah vrnil in ja* vil, da mu ni mogoče v Cerkno, ker so vse poti neprehodne. Tedaj so se šcbreljski župan Rejcc, ccrkniški župan Rojec in šcntviški Prvanje odločili, da poskusijo sami prodreti v Želinj. Preko skal in podrtih dre* ves so se po velikcm trudu pripla* zili na ravno cesto in došli v Že* linj, kjer so se nahajali že ognje* gasci. Spravili so se ž njimi na pot proti Maruškovcu, da b[ rešili pre* fckta in sprcmstvo. Ognjegasci so vzeli s seboj vsc potrebno orodje: lestve, vrvi, cepine, deske in se pre* rili po par urah. S pomoejo ognje* gasccv so prefekta v najveejem dežju spravljali čez brežine in klan* ce na varno. Veekrat so morali staviti lestve preko hudournih strug in napenjati vrvi čcz bregove, da so se nanje opirali pri prehodu. Ko je prišcl prefekt v Žclinj, ga je tarn eaka] avtomobil ter prepe* Ijal v Cerkno, kjer je prenočil pri %. Makucu. V torek zjutraj se je vrnil v Videm. Dva avtomobila sta ostala sredi ceste pri Maruškovcu in jih doslej še ni bilo mogočc premakniti z mesta. Trst pod vodo. V pondeljek ponoei so se nebeš* ke zatvornice odprle tudi nad Tr* stom. Vlivalo se je tako strahovito in nenadoma, kakor že 80 let nazaj ne. Pod vodo sta Rojan in Barkov* lje. Ves nizki svet med Barkovljami in Miramarom je v morju. Ljudje morejo do his le z morske strani. I Po miramarskem parku, kjer je še v nedeljo raslo bujno rastlinje, so se vozili s čolni. Znana »Scala San* tau z Rojana dol je postala prav* eati hudournik, ki je drl z neznan* sko silo in nosil s seboj drevje, mačke, kokoši. Vojaštvo in ognje* gasci so v najveejem naporu reše* vali ljudi iz his, ki so bile najbolj ogrožene. Voda je udirala v razne gostilne in prostore in narasla do pol metra in še vee. Stoli in omare so plavale v vodi. V tiskarni, kjer se tiska tržaški list »Serra«, so bili vsi stroji pod vodo. 600 telefonskih li- nij je popolnoma nerabnih. Tudi železniški promet je bil vstavljen. ker se je med Trstom in Devinom na vee krajih vdrla zemlja in zasu progo. Drugod jc pa dcroea voda z brežin izpodrila zemljo pod traeni* cami da so lete kar visele v zraku. Vse škode, ki jo je tržaško mesto utrpelo vsled grozne nevihte in po* plav še niso precenili. Oblastva se gibljejo, da jp ugotovijo. Ko pišemo to žalostno poročilo, nam prihajajo vesti, da vodovje pa* da in da vojaki, ognjegasci in orož* niki popravljajo najveejo škodo ter pomagajo ljudem iz stiske. Prefek* tura je že odposlala izcrpno poro* eilo na ministrstvo javnih del in prieakovati je, da bo vlada prisko* eila ljudstvu na pomoč. Poslancc Besednjak je vložil in* terpelacijo na notranjega ministra, kjer zahteva takojšnjo pomoe viadc. Zahvaliti se moramo na tern me* stu vsem oblastvom, posebno pa vo* jaščini, ki se je odločno in hitro dala na razpolago nesrečnemu ljudstvu. i Povsod poplave. Razen po naših krajih so bile te dni velikanske poplave po vsej ostali Julijski Beneeiji ter tudi po scverni in južni Italiji. Zadnja po* ročila pravijo o velikanskih povod* njih na Gorenjskem okrog Škofje Loke in Medvod, ki sta pod vodo. Tudi v Ljubljani je povodenj. DNEVNE VESTI. POZIV ŽUP ANST VOM! | Vabimo vsa županstva, kjer so ' bile ceste od povodnji močno pos ' škodovane, kjer so bili mostovi razrušeni itd., naj nemudoma vlože na prefekturo prošnjo, v kateri za= htevajo, naj se pošlje takoj na lice mesta vojaščino, da se popravi brez odloga največja škoda in vzpostavi promet. Če tveba. naj županstva narede to tudi brzojavno. Goriška Mohorjeva družba. Gg. poverjenikom naznanjamo, da smo s tern mesecem zaključili nabiranje udov za letošnje knjige in da novih udov ne sprejemamo več. Sprejemamo pa še nove prijave za knjigo »Oče, bodi volja Tvoja« po znižani ceni 2 lir. Uljudno prosimo gg. poverjenis ke, da nam nemudoma nakažejo udnino. v kolikor so jo nabrall pa ne še odposlali — ter morebitne zastanke od lanskega leta. Mohorjanski pozdravl Tajništvo == Gorica, Corso Verdi 1. Preložen sejem. Mestni magistrat nam sporoča, da je scjem sv. Mihaela preložen na naslednji dan, t. j. 5. okt., ker je v pondeljek 4. okt. praznik sv. Fran* čiška. Poroka. Zadnjo soboto se je poročil v Gorici g. dr. Viktor Devetak, od* vetnik v Tolminu z gde. Karmelo Brajdo, učiteljico v Solkanu. Oba novoporoeenca sta Goričana. Želi* mo jima v novem stanu obilo sreče. Prizivna obravnava proti »Goriški Straži«. Kakor znano je bil nas urednik Polde Kemperle dne 14. junija t. I. pred iukajsnjim tribunalom oproš* čen obiozbe ščuvanja med socialnU mi razredi, kaiero je dvignil proti njemu dr/.avni pravdnik radi clan- ka: »O pravem času in na pravem mesiu«. Drž. pravdniku se je pa zdela oprostilna razsodba nepra-- vilna in je vložil proti njej priziv na višje sodišče v Trstu. Prihodnjo soboto dne 2. okt. bo razpravljal o tern prizivu apelacijski sodni dvor v Trstu. Kaksen bo izid? Ne vemo! Zaupamo pa v nepristranost in uvU devnost visokih sodnikov in stopat mo zato mirnega srea pred njihovo sodbo. »Naš Čolnič« izide zaeetkom oktobra. Cela šte* vilka bo posveeena sv. Frančišku Asiškemu. Toplo priporoeamo, da se vsi zavzamete zato, da se bo ta številka razširila. »Čolnič« je po* treben veeje podpore! Učiteljske vesti. Odlok ministrstva Fedeleja, s ka* terim se uvaja proti nekaterim uči* teljem in učiteljicam odpustno po« stopanje ,so dosedaj prejeli sledeei gospodje in gospodiene: Rakušček Josip, Sv. Lucija; Droč Anton, Solkan; Urbančie Alojzij, Kožbana; Gerželj Ana, Podmelec; Tovstovršnik Ivana, Temline; Čen* dem Angela, Renee; Srebrnie Kar* la, Ročinj; Sinigoj Rozalija, Zaloš* če; Kemperle Sonja, Sv. Križ; Mar* molja Franc, Dobravljc; Zorn Emil, Solkan; Volarie Ivanka, Gor« je; Tovstovrsnik Ljudmila, Trno* vo; Strniša Ema, Trnovo; Kofol Ciril, Čepovan; Podgornik 74irko, Cerkno; Matelič Ivan. Tolmin; Tu? zulin Zora, Lokovee. Proti Paljkn Leopoldu iz Lokavca je naperjena disciplinarna preiskava in so mu s 1. sept, ustavljeni prejemki. Prijateij Slovencev umrl. Koncem julija je poročal naš po* slanec dr. Besednjak v našem listu o poljskcm vseučiliškcm profesor* ju drju Alfredu Halbanu, s katerim se je seznanil za easa svojega bi* vanja na Angleškem. Profesor Halban, ki je bil do konca svetovne vojne poslanec v avstrijskem parla- mentu, se je zlasti s toplimi bese* dami spominjal našega nepozabne* ga drja Kreka, katerega je visoko ccnil. Sedaj prihaja iz Lvova vest, da je profesor Halban, ki je na ta* mošnjem vseueilišeu poučeval prav* no zgodovino, umrl. Pokojnik je bil v znanstvenem svetu znana o* sebnost in je bil elan raznih ueenih družb, med drugim tudi kr. akade* mije v Benetkah. Odličnemu Polja* ku ohranimo easten spomin! Avto na Prevalj. Ribijev potniški avto bo ob ne* deljah in praznikih vozil na Prevalj pod Sv. goro ob šestih iz Gorice in ob enih popoldne s Prevalja. Vozil bo tudi drugi avto iz Go* rice ob enih in pol in s Prevalja nazaj ob pctih in pol. Toda ta le, ce se bo prej javilo zadostno šte* vilo oseb. Nesreča pri procesiji. Dne 23. t. m. se je vršil v Locni* ku evharistični kon^res. Po kongre* su so peljali na avtu kip presv. Sr* ca v Kormin. Na okineanem avtu je bilo deset deklic in dve gospo* dieni predstavljajoče angeljeke. Ko ie voz prišel iz Šlovrenca pri Moši, je kip zadel ob električno žico. Kip se je z velikim zamahom pre* vrnil in zadel obe gospodični. To sta 19*letni Mery Vizintin iz Mima pri Gorici in Antonietta Gesualdo iz Altamura (Bari). Gospodični sta bili komaj pred nekaj tedni vstopili v samostan »Notre Dame« kot kandidatki*aspirantki. Bili sta koj prepeljani v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se še sedaj nahajata. Njuno zdravje se boljša ter je upati, da kmalu popolnoma okrevata. O kruhu. Mešani kruh, ki bo stopil s prvim v splošno rabo, hočejo nekateri iz* rabiti v politične svrhe. Zato po* zivlje uradni list fašistovske stran* ke »Foglio d' ordini« vse voditelje, naj na take ljudi, ki hočejo vzbu* diti obeo nevoljo med ljudmi stro* go pazijo in pristavlja: »kruh iz mešane moke 80% je popolnoma dober, redilen in zdrav, kar potr* jujejo soglasno vsi zdravniki, da je le dobro pečen«. Popravljamo. V eni zadnjih številk našega lista smo omenili, da tudi v šempaskem učnem okrožju niso učitelji še do* bili izplačanih dodatnih ur. Kakor smo izvedeli od ueiteljstva samega in se je naš urednik poučil, to ne odgovarja resniei. Zato zadnjo vest lojalno popravljamo, ker ne* čemo delati krivice g. didaktiene* mu ravnatelju. Uredništvo. Akademija sv. Frančiška. V soboto 2. oktobra ob osmih in pol zvečer in v nedeljo 3. ob petih popoldne bo priredila goriška »Mlae dika« AKADEMIJO v proslavo sv. Frančiška v svojih društvenih prostorih. — Na sporedu je nov zbor Vinka Vodopivca na cast sv. Frančišku, predavanje s skioptični« mi slikami o življenju sv. Frančiška in dva prelepa igrokaza iz življenja tega svetnika. — Vstopnina je po 5, 3 in stojišče po 2 liri. — Goriča? ni in okoličani, pridite, da boste vi* deli nekaj novega! Nov komisar. V Trstu je že precej casa treba komisarja, ki vodi tržaški fašizem. Nekaj easa je ta posel opravljal podtajnik faš. stranke poslanec Ricci. Pod njim je odstopil mestni svet. Zdaj je pa poslanec Ricci od* poklican s svojega mesta. Nado* mestil ga je nov visoki komisar po* slanec Barduzzi. Dumini aretiran. Amerigo Dumini, ki je znan kot glavni obtoženec iz Matteottijeve* ga procesa, je bil. kakor poročajo listi, v Genovi aretiran, ker se je žaljivo izrazil o ministrskem pred* sedniku Mussoliniju. »Rimsko vprašanje«. Pod »rimskim vprašanjem« se razumejo papeževe pravice do su* verenega ozemlja kot je je imel do 1. 1870. Zadnje ease so listi zopet zaeeli živahno razpravljati o »rim* skem vprašanju«. Na te razprave je odgovoril »Osservatore Roma* no« 26. t. m. V članku je pisano, da se noee spuščati v bistvo vpra* šanja, marveč, da -»se le zadovo* ljuje izjaviti, da je položaj, v ka* terem se nahaja sv. stolica že 56 let sem, ostal bistveno neizpreme* njen«. V uradnem. diplomatskem elanku je dalje ugotQvljeno, da »vi* kar Kristusov, vzvišeni načelnik božje ustanove, popolne in suvere* ne, ki že dvajset vekov sem šteje na miljone duhovnih podanikov po vsem svetu, ni niti lastnik svojega bivališča«. Pripominja tudi, da »so privilegiji in nedotakljivost, ki so Mu (sv. očctu) dovoljene, manjse kot one od elanov diplomatskega zbora, ki je pri Njem (sv. očetu) akreditiran«. Konec fašistovskih zaupnikov. Uradno se poroea, da je vodstvo furlanskega fašizma zaeasno ukini* lo takozvane »ispettori di zona« t. j. okroznc nadzornike ali zaupni* ke. Krajevni fašistovski krožki bo* do imeli stike kar naravnost z glav* nim tajnikom v Vidmu. Gospod Cavalotti bo torej menda za nekaj časa razrešen svojih poslov. Darovi za sklad »Goriške Straže«. Radi pomanjkanja prostora smo danes izpustili seznam darov za naš sklad, ki izkazuje sedaj že 6822.30 lir. Na delo! Interpelociji posi Besednjahn. V pondeljek 27. septembra so se ruznesle na Goriškem in v Tržaški pokrajini strašne poplave, ki .so po* stavile pod vodo cele vasi, odnesle številne mostove, vničile mnogo cesta in pokončale v vee krajih vso žetev. Škoda je ogromna in znasa miljonske svote. Vprašašm ministra not ran jih za' dev, ah se mu ne zdi primerno, da odredi takojšno izredno denarno pomoč prebivalstvu, ki ga je zadela tollka nesreea. y.elim pismeni odgovor. Dr. E. Besednjak drz. poslanec. V Gorici 29. sept. 1926. Enako interpelacijo je postal dr. Besednjak tudi ministru za javna dela. Priioga,, Goriške Straže« St. 60 »UORISKA STRATA* Struri 3 H 700. letnici sv. Francišha asiškep. »Dobrodosla sestra smri«! S te-- mi besedami se je poslovil veliki oče sv. Frančišek s tega sveta ravno pred sedem sto leti. Mnogi imenifni njegovi sodobniki so ljubili življet nje in sovražili. smri, ljubili uživat nje in mvzili samozatajo, ljubili hit godnost in se bali zrtev, ljubili ma* terijo in teptali duha, hlepeli po trenuiku ter trepetali pred vecnos= tjo —- hoieli so imeti vso poscsi tut stranskcga žlvljenja in so izginiti kukor kaplja, ki pude v brezdanjo glob el. Kdo ve zanje, kdo presteje tudi le vse one, ki so se zdeli silno hogati, modri in imenitni, ko je sv. Fran:išek, od vseh zasramovan in pomilovan, zapuščal bogati očelov dom, da si izbere za nevesto pot polno revščino, za mater čisto in pozrtvovalno ljubezen, za oieta le nebcškega Očeia? Legijon jih je bilo in več — in povcsinica molči o njih. Sv. Frančišek pa je ljubil smrt in živi — in njegovo /Avljenje med narodi se obnavlja iz dneva v dan, iz lein v leto. TOOtleinico njegove smrti obha* jamo in njegov duh je še vedno med nami, njegov duh rasie in se dviga v nadčloveske višave, da iudi nam, ki mislimo, da smo veliki, pot ve, kako majhni smo v resnici in kako moramo prostovoljno postaii majhni, da postanemo veliki v res* nici. Majhni moramo postaii kot pie* prosti otročiči, ki ljubijo nebeskega Očeta in vse, kar je njegovo, s pret prosto otroško Ijubeznijo: njegof vega Sina in svetnike božje, njego- vo nevesto sv. Cerkev in njene slut y.abnike, njegovo podobo v možu na vladnem krmilu prav tako kot v zapuščeni ženici, ki zdi osamela in uboga v podstresju. Ne le pot dobo, ampak sleherno sled nebest kega Očeta moramo ljubiti, sled v mogočnih skladih gora in v bobnet nju orjaških vodopadov, v gafih srebrnih oljk in v temnih gozdovih, v blesteči morski gladini in v tajnih globinah morja, v orlu, ki se vzpe- nja v sinje višave in v preprostem črvičku, ki po svoje shiv: Stvarnika ob zapraseni cesii. Te otroske ljubezni do vsega božt jega nam je treba in radi homo ubogi; saj homo v najvešjem ubošt ivii najbogatejši. Tisti dan ne bo? mo več mislili na to, kako hi ves svet in kar je na njem in celo svot jega lastnega brata le izkoriščtili, kako bi iz bogate zakladnice nebest kega Očeta le zase kovali slasii in užlvanje. Tisti dan se bomo osvot bodili od siiženjskih okovov sebičt nosti. Tisti dan ne bo naše le to, kar moremo zajeti s poželjivimi rokami, ampak ves svet bo naš, 777' pa si bomo vs! bratje in seslre. In naše veselje bo, če bomo rezali brat tit boljši kos kruha — in on bo vet sol, ne ker je prejel, ampak ker je storil veselje nesebičnemu bratu. Sv. Franäsek, slavi Te italijanska domovina, slavijo Te vneli verniki v afriških pustinjah in na zelcnih otokih prosirune Oceanije, veličastt na slavja Ti prirejajo rojaki v Ast sisiju, čeprav Te že davno morda. niso popolnoma doumeli, slavi Te v teh dneh tudi naša solnina Gorica. Naj bi te slovesnosti zares dosti pripomogle, da bomo mi vsi vedno bolj spoznavali Tvojega duha in skušali hoditi po Tvoji poti. Naj ne zbeži Tvoj duh mimo nas, kakor da bi ziveli 700 let pred Tvojlm rojstvom, ampak naseii mtj se med nami in nam kaže pot, ki vodi iz suženjstva sebičnoslj do svobode otrok božjih. Bratje! Kako srečni bomo, če bomo prav spoznali dan obiskanja velikega sv. Frančiška. Ta zemlja, ki nam zdaj rodi le osat in trnje, se num spremeni v paradiž. Kakor Asiški ubožec se bomo vedrega lica, s solnCno pesmijo v srcu spre.t hajali po njem do solncnega zahoda. In pot em bomo kot ljubo znanko pozdravljali tudi sestro smrt, ki nas sprevede v večne solnčne dvot re. Bratje in sestre po širni dornot vini! Ali ste slišali da nas sv. I Frančisek uci kako bo vse nase, čeprav in prav zato ker bomo ubot gi, ali ste slisali, kako bomo živ&li,. čeprav se bo zdelo, da smo umrli? Ljubezen nam bo spremenila ubošt ivo v bogastvo, zalost in žrtev v veselje ter smrt v zivljenje. In ie velike, čudežne preohra/Ah ve rabi današnji svet. V njej je skrivnost, ki razreši vse zapletene vozle našega zv.sebnega in javnega, narodnega in mednarodnega kultun nega, socialnega in polifišnega zAvt Ijenja. Pojdimo za sv. Frančiškom! Novi zyonoyi u Katiolu. Na povabilo veleč. gosp. dekana sem preizkusil minuli teclen tamkaj* šnje nove zvonove. Zvonovi so uglašeni harmonično (v vel. trizvo? ku d\ dis\ a1), katcro uglasbo zvo? noslovci upravičeno odsvctujejo. Zakaj? t To sem že obrazložil v po? scbncm članku v »Zborniku«. Ako se pa ta glasovna dispozicija pre* zre, se mora reči, da so naši Ka? nalci z novim zvonilom lahko za? dovoljni. Zvonovi so med naj bolj ? šimi, kar jih je doslej dobavila dr* žava. Posamni glavni glasovi so še precej jasni in bistri, ne tlačijo to= rej poslušalčevega sluha z ne* strpnim, medlim, nejasnim, pokris tim glasom, ki je navadna »bole* zen« nesamonabavljenih zvonov. Za preprostega poslušalca so glav? ni intervali precizno zadeti, le veš? eakovo prosto uho zaznava pri ma? lem zvonu majhno detonacijo nav? zdol. Kromatična piščalka je seve* da našla diference med udarnim, brenčalnim in alikvotnimi glasovi, vendar pa so te glasovne diferenee premajhne. da bi jih mogel zazna* vati površni človeški sluh. Teža zvonov presega normalno težo Broilijevih zvonov — kanalski so tudi njegovi — to izpričuje večja višina, večja širina, vceja krilna de? belost in sploh večja oblika zvo* nov, ki povečujc tudi njih glasnost. Brenčanje je pri velikem zvonu mirno in gladko, pri malih dveh ne* koliko valovito, traja nad eno mi? nuto, pri malern zvonu nckaj manj. Oblika dolgost in teža kembljev je normalna. Obesila kembljev s podaljškom, idočim skozi avbo, koreniko in jarem, so pravilna, vsled tega po potrebi lahko zasuk* ljiva. Liv zvonov je brezhiben — kot pri Broilijevih zvonovih navadno — brez korekture s pilo ali celo nasekan s kakim grobim dletom kot nam prihajajo v novejšem času zvonovi iz Trsta. Ker je zvonik ozek, so zvonovi obcšeni v diagonali in še v tej smc* ri mora viseti srednji zvon višje med tovarišema. To seveda zavira njegovo glasnost, ker zadržujete krili obch tovarišev prosti izhod zraenih tresljajev iz njega notra^ njosti. Zvonovi imajo železne jarme z lescnimi podložki vise na želez? nem odru, postav)jenem v zvonišču med linami. To dela na gledavčevo oko — tudi izpod zvonika — mnogo bolj prijeten in okusen vtis kot na* grmadena šara debelih lesenih hlo« dov. Osi pri jarmih so okrogle in glad? ke tcv se sueejo po kroglicah. Zvo? njenje bi moralo biti potemtakem lahko, vendar pa zvonivci tega ne priznavajo. Biti morajo torej v pod* per jih kaki zadr/ki, kar bi bil rno? rnl montcr prcgledati, preden je od? šel. Železni izdelki monterjevi so prav zadovoljivi, obesitev zvonov pa ne. Zdi se kot bi povojnim monter? jem gorela pod nogami tla, ko obe? šajo zvonove. To delo izvršujejo prav z elektricno naglico in seveda tudi prav površno. To nam kaže tudi kanalsko zvonilo. Niti en zvon ne visi natančno vertikalno in ro? bovi pod krili ne leže prav vodo? ravno. Noben kembelj ne visi v smeri jarmovih osi natanenö v sre? dišeu zvona, ne niha torej v najvee? jem premeru zvona in ker ni vrhu tega prav zasukan po smeri niha* joeega zvona, pleše in kolovrati, kar ga zavira v naravnih udareih. Monter ni v naglici opazil, da je kembelj v vel. zvonu za pol deci? metra previsoko obešen. Železni steber v kotu pri velikem zvonu se med zvonjenjem maja. Jermen pri kembljevem obesilu v velikem zvonu ni ovit po vsem obesilnem stremenu, tako da se dotika stre* mena le z enim robom, to je toliko, kot bi bil kembelj obešen na ozki ! vrvi, ne pa na širokem pasu. Vse te nedostatke bi bil lahko opazil monter sam če bi se rau nc bilo tako zelo mudilo z zvonika. Tako pa morajo drugi za njim popravljati. To popravo je naroeil skrbni gosp. dekan še isti dan. — Ivan Mercina, kn.?nadskof. kolav? dator cerkv. zvonov. Dapujtc za shlad „Gopišhe Straže" Avgust Strindberg: Fopočen Iiqcb biti. (Konec.) Zveeer se je vršila svatba pri starših. Ko je po navalu neslanih dovtipov svojih svakov, ki so ga scdaj šeipali v hrbet in nazivali Ka? vajaka. in po plohi solza njene ma? i tere, ki je gledala nanj ko na ro- ! parja ter ga potihoma opominjala, naj bo dober z njeno ljubljeno hčerko, prijel končno svojo ženo okoli pasu ter jo posprcmil v ko-- eijo, se je hotelo peljati ž njim par bratov, toda on je zaloputnil vrata, da so zazvenele šipe in jih poslal k vragu. Zatem sta bila končno sama. To? da ko ga je videla tako zmagonos? nega, se ga je skoro zbala. Še ni? koli ni bil tak. »Zakaj se tako eudiš?« jo je pra? šal. Ona pa je plakala in ni hotcla trpeti njegovega božanja. On pa se je razžalostil in zelo otožno je bilo, ko sta prestopila novo domovanje. Zakaj služkinja, ki se je vozila z njima na kozlu, je bila zabila ku? piti žveplcnk. Naslednje jutro je moral pouee- vati ob sedmi uri gosli. Morala sta rabiti odslej pamet, kajti njegova plača je bila piela in hotel je v kratkem prištediti, kar je bil za ea* sa zaroke potrosil. Ob deveti se je vmil domov na zajutrek. Nato je yel k vajam v gledišče. Po kosilu je hotel malo poeivati, ker ob šti* rih je moral poueevati doma gosli. Njegovi žcni se je zdel ta opol* danski počitek brezobziren. Sama sedi v stanovanju — je rekla — in ko pride mož končno domov, hoee pa spati. Toda to mora on delati, sicer ne bo sposoben za poueeva? nje ob štirih. Poeitek je potreben. Ob štirih sc je pojavil ueenec. To- rej z Bogom, srček, za nekaj časa! »Pa bi vendar lahko poslal dancs ueenca domov!« »Nemogoče! Človek mora biti sam s seboj strog.« Med tem ko je bil ueenec v sobi, je sedela žena zunaj in je poslušala, kako je tolkel Adolf z nogo takt in kako so gosli nenehoma škripale c d e f g a h. V tem je zazvonil zvonec in v stanovanje so se usuli trijc bratje in vse štiri sestre. Smeh in ropot. Dolgi Karel je stopil takoj k omari in potegnil ven kozarce za punč ter pripomnil nekaj nedostojnega, se- stre so pa glcdale sestri v oči,* ali so zelo temne. Žcna pa je mo? rala odpreti škrinjico in vzeti od denarja za gospodinjstvo, da je po* slala Lino po vino v trgovino. Adolf, ki je slišal pogovarjanje, otvori duri in pokima svakom in svakinjam. Bil je iskreno vesel, da sc je mogla njegova žena malo raz* tresti, res prav vescl, a žal da nima easa sc jim priključiti. »Poslušaj, ti si zelcno umazan okoli nosa« je pripomnil Erik, ki je bil zelo podjeten fant. Adolf se je umaknil v svojo sobo in zopet je zaškripalo: edefgahe! Moj Bog, i koliko je danes trpel med to uro! ] Zunaj je odmeval smeh, žvenkctali ' so kozarci, a on ni smel biti zraven. Njegova žcna je slednjič potrkala na vrata. Adolf naj pride vsaj, da trei in popije kupico v pozdrav fantom in dckletom! Da, to se lahko zgodi! A nato takoj spet noter! Ob petih je prišel nov ueenec. »To je pa zate res pravo veselje, da naj tukaj sediš in poslušaš, kako koljejo notri prcšiee,« je rekla Mal? ka. Zdajci je pa bila Ela uzaljena in je zavrnila, da se človek ne po? roči radi zabave. »Čemu pa sicer?« »To tebe nie ne briga.« Sestre so se poeele nekaj spore^ kati, a tu je vstopil Adolf in se po? slovil, češ da mora v glediščc. J'rosil je pa vse, naj ostanejo in obedujejo pri sestri, da ji ne bo treba biti sami. Nanj ni treba ča? kati. — Ostali so. Ko se je vrnil opolnoči, je njego? va žena spala. Izba, njegova lepa izba je bila polna dima in je dišala po plesnobi, namizni prt, ki je bil včeraj še eist, je bil omadeževan, na tleh je ležala razbita kupica, v ko? zareih so smrdeli ostanki piva. Presno maslo je bilo poščipano in ostalo ga je mali kupček. Mchak kruh so bili pojedli in na krožniku je ležal odrezek mastne zölice (žov? ce), posušen kos jezika in dve slani ribici z glavo, na katerih so se po? I znali odtisi vilic. Žena se je pre? budila. »Ali imaš kaj veeerje, moj rnali?« se je zaslišalo izmed blazin. Se razume, saj on ni mnogo za? hteven. Sei je v kuhinjo in si je vzel pivo. Nato je legel v postelj. Žena je hotcla, da bi klepetal ž njo, toda on je na licu mesta zaspal. Naslednjega dne je prišla tašča na kosilo. Ko se je vrnil Adolf do? mov, je dišala jedilna soba po fi? nem vinu. Popoldne se je pojavil šc tast. Adolf je moral zopet pou? čevati gosli in stari se je zato brž poslovil, puhaje od jeze, češ da si človek že lahko poskrbi nekaj pro* stega časa, ako je komaj poročen. Bratje in sestre so pa vztrajale. Nekdo izmed njih je bil vselej prost, da je prišel na poset. Stalno je stal na mizi punč in na prepro? Mäh je ležal pepel od cigaret. Nekoč si je dovolil Adolf maj? hno, previdno opazko o obilnem punču, ki ga sam ni nikoli okusil. O, joj! Scdaj ne bo smcl več nihče od njene družine prestopiti nogc v hišo. Saj ona itak ve, da je vse njegovo, in to naj zvedo tudi drugi. »Ne, srček moj, pravim samo, da pijete punč vsaki dan, vsaki dan. moje zlato!« To ni res, zakaj včeraj ni pil nihee punea. Gotovo, toda če se en dan v me? secu pune ne pije, lahko kljub te* Si ran 4. >GORIŠKA STRA2A« Kaj je novega na deželi? Vogersko. (Nesrccna smrt deklice.) V so* boto 18. t. m. popoldne je prala 9 letna deklica Slavica Francctič perilo na Dombravi pri eni izmed jam nastalih po izkopavanju ilovice za opeko, ki je bila polna vode. Pri tcm ji je najbržc spodrsnilo, da je revica padla v vodo in utonila. Na* šli so jo že mrtvo. Nesreena mati, koje mož je zidar v Ameriki, je res pomilovanja vredna! Šempas s Trnovo. V nedeljo 19. t. m. scm se napolil malo na sprehod. Prišedši na Ajše* vico, sem zvedel, da bodo kmalu imeli yeselico; v Ozeljanu bodo tudi priredili nekaj zabave. Ti dve društvi so mcnc'a pri njihovi usta* novitvj najvee podpirali duhovniki. Pridem v Sempas na cesto, stopim k »Zanu« na % 1 vina. Sedem k mi* zi. kjer se ravno pogovarjajo o ne* kem društvu, ki je men'da naperje* no proti staremu društvu ki ga vo* di g. župnik. Možak, ki je sedel zraven mcne, odgovori da on ne da svojih otrok v tako društvo, ki je versko mlaeno, ki ga vodijo slabi študenti, ki so sami potrebni podu* ka bolj kot pa otroci. Dvignem se in se napotim skozi Šempas. Mislim si: to delajo ljubi »Edinjaši«, ki ho? čejo mir in edinost. V Vitovljah nad Šempasom se malo odpočijem. Pridem v Krnico, kjer je še nekaj letovišear jev. Na vrhu gore je kra* sen razgled po Vipavski dolini. Pri Rijavcih dobim malo okrepčila in zvem tudi da je dosti trnovskih po* sestnikov vpisanih v nek sindikat. Menda jih k temu sili in navaja člo* vek, ki je priromal v naše kraje. Mahnern jo po cesti (ki je nekaj easa od Rijavcev precej grda) ob svitu luninih žarkov proti Ravnici, kjcr sem na cesti srcčal gručo lji'.di, ki so kleli kakor čiči. Ljudje pa- met! Vitovlje. Pričcnja se zopet šolsko leto, pa naša enorazrednica kakor se čuje, bo zopet oatala brez učne moči. Zopet bodo morali mali otročiči s koščekom kruha v žepu meriti nad 2 km in pol grdo in strmo pot v Osek, izpostavlieni vetru in mrazv.. Na naša vprašanja so nam iz Oseka odgovorili v »G. Straži« dne 5. marca t. 1., da nam je bil le za* časno ustavljen šolski pouk, in sicer kcr je bilo premajhno število otrok in pa ogromni obč. stroški. KLljub temu, da je z novim šolskim letom število precej narastlo, vendar se nam še ne misli sola otvoriti? V »Edinosti« št. 223 nekdo iz Oseka obravnava zopet vprašanje obč. poti. Kar smešno je. ko tarna z neklmi nezadovoljneži in prepir* ljivci. Kaj zahtevamo več kot to, da bodimo vsi enaki v stroških in dohodkih. Kdo nam more to kra* titi? Ozrile se na lcvo in desno ter poglejte, kako urejujejo sosedna županstva take reči! Saksid pri Dornbergu. Dne 5. t. m. je imelo prosvetno društvo na Saksidu veselico. Po* stalo je v navadi, da se priredi en* krat v letu. Lansko leto je sicer od* padla radi različnih težkoč, katcrih tudi letos ni manjkalo. Vendar nav* dušenje v društvu je veliko in člani se niso strašili truda in neprilik. Ze dvakrat je vreme vse pokvarilo in tudi letos ni hotelo prizanesti. Kljub temu se je zbiralo obeinstvo in ča* kalo pod dežniki, da se priene predstava. Bile so tri deklamacijc. Pii trelji pa (»Črv«) se je poznalo, da je manjkalo vaje in casa in da je bila naučena v naglici. Sledile so točke petja. Da, Saksidovci so zelo napredovali, izplačal se je trud po* žrtvovalnega pevovodje. Zlasti je ugajala »Ptička«. Med tern je ponehal dež in igra se je pričela. Nočem se spuščati v po* drobno kritiko, naj omenim le to da so igrali nepričakovano dobro. Prekosili so gotovo marsikatere igralce, ki so nastopili žc večkrat zaporedoma. Z zadnjim nastopom ste pokazali kaj vse morete; zato v svesti si svoje moči, bodite trdni in edini v d.rustvu; ki je še mlado, a se tako lepo razcvita. Odbor prosvetnega društva se za* hvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je društvena prireditev 5. t. m. tako dobro izpadla. Odbor. Idrija pri Bači. I (Plesnu rtorost.) V naši vasi se i vedno dogodi kakšna nesrcea, ki pa I nas ne more spametovati, ker ne* I kateri fantje kljub temu vsak ve* čer plcšejo. Zberejo sc v kr.ki za* kotni hiši, iz katere se cele noei ču* jejo glasovi kake razglašene har* monike. Dekleta jim delajo druzbo. i Tja zahajajo tudi nckateri mlečno* i zobi fantiči kateri bi brez skrbi j lahko hodili s kurami spat. Fantje, ; s plesom se zapravi denar, zdravje I in dobro ime. Vzemite v roko na* so cenjeno »Gor. Stražo« in kdor ima zdrav razum bo že vedel kaj je in kam nas tira pies. Tudi odbor* j nikom nnšega društva ne pristoji i ostajati po celc noči po plcšiščih in delati družbo zgoraj imenovanim fantičem. Odborniki, na ta nacin bode naše društvo propadlo. Ali vam je v resnici tako malo do dela na pro* svetnem polju? Prirejajte raje društvene večere. čeprav pri nas niso v navadi. Odkar se je društvo obnovilo, ga menda ni bilo še nobe* nega. In vi fantje in dekleta zakaj tako silite na plešiščeV Ali v resnici ne morete najti druge bolj poštcne zabave? Društvena omara je polna knjig in miza v društveni sobi ved* no polna časopisov. Vzemite v roko slovensko knjigo in učite se iz nje! Ne tako naprej kot do sedaj. Društ* vo mora delovati in knjige sc mo* rajo izposojati. Scdaj res ni bilo časa kcr je bilo dosti dela na polju. Menim pa, da je sedaj najnujnejše delo podelano zatorej na delo za našo izobrazbo. Pustite pies in har* moniko v miru, ker od obojega je drugi dan težka glava in lahek žep. Zraven tega je to tudi velika sra* mota za našo vas. Zatorej kličcm še enkrat vsem, ki jim je blagor mladine in cele naše vasi na sreu, naj prepreeijo plese in naj se raje posvetijo društvenemu dclovanju. (Nesreču.) V naši vasi ne mine teden, da bi se kdo ne poškodoval. Ponesreeil se je naš krojač g. Ko* vačič. Tik domače hiše teče hudo* urnik, kateri bi bil skoraj zanj uso* den dne 14. t. m. Zgoraj omenjeni krojač je nekaj iskal v hudourniku. j Po končanem delu se je hotel po* ! speti iz hudournika. V tistem tre* nutku se je onesvestil in omahnil nazaj, ter se precej poškodoval na levem očesu. Naš mlinar se je tudi ponesreeil, toda on s kolesom. Pri obračanju svojega kolesa se mu je spodrsnilc in pri padcu si je spahnil levo nogo G. Podgornik se je tudi ponesre- čil s kolesom, ko je vozil proti sw> jemu domu. Sredi poti ga srečata dva druga kolesarja. Umikali so se tako ncrodno, da je g. Podgornik ! trčil z enim kolesarjem. Pri padcu si je pokvaril roko v ramenu. — Bog nas obvaruj nesreč! Iz Idrije. Nekateri ljudje imajo poseben talent opravljati in obrekovati lju* di. 1'ako nam pravi rudniški urad* nik — pristen Italijan, koliko je slišal o Idriji in Slovencih zabavljic, ko je povedal, da je sem nastanjen v službo. Govorili so, kako divje da je to ljudstvo, zoprn kraj, da ne bo varen življenja itd. Res je došel sem nekako v strahu in z nezaupa* njem do ljudi, posebno še do ru* darjev. Ko je šel v službi pregledo* vat delo v janii, je vzel revolver seboj in bil vedno oprezen, da bi ga prepozno ne sprožil. Kar ni mogel verjeti začetkoma, da so rudorji tako mrni ponižni, delavni in omi* kani. Le dvakrat je vzel seboj re* volver, potem pa nič več in ne* voljen je na one, ki so brez pravega vzrc.ka tako obdelovali Slovence. Kiikor ta uradnik, tako je tudi marsikateri drugi že dejal, kako težko se loci od ljudi. Mrzel kraj obdan od visokih gora mu sicer ne ugaja, a ljudstvo tako mirno in do* stojnega vedenja, nič vsiljivo, pa ljubeznjivo, mu je prirastlo k sreu, j da se prav težko loci od Idrije. | Na to smo se spomnili, ko smo ; slišali, da se je celo profesor podal . med one, ki nergajo eez Slovence. Ko bi vsaj ne trdil takih neresnic, o katerih skoraj vsakdo ve, da ne odgovarjajo istini. G. Lorenzoni bi veliko več veljal, j ko bi on od svoje strani nasproti J Sloveneem storil svojo dolžnost. | Dne 21. septembra bi on moral kot i komisar začeti maturo na idrijski realki. Zbere se nad 30 dijakov, a Lorenzonija od nikoder ni. Menda je s Trbiža brzojavil, da že pride on, ako drugega ne bo. A dijaki tako zgube čas; starši imajo pa stroške. Vidite g. Lorenzoni: po* metajte le pred svojim pragom, preden greste k sosedu iskat smeti. :: STAROZNANA TVRDKA :; ENiLIO WOKULAT & C. Gorica, Corso V. E. st 7. in vogsl via Barzellini, priporoča svoje najboljše FÖTOGRAFSKE APARATE vsake velikosti in vsake cene ter vso pripa- dajočo pripravo na debelo in drobno. mu nekako v sliki rcčcmo, da sc vsaki dan pije. Ona da nc razume slik. Ni imela tako odlične vzgoje, da bi razumcla slike, zbadanja pa razume dobro. O, nikdar bi ne bila mislila, da je zakon tako grd. Mož je vedno z doma in ko je doma, tedaj spi ali se pa krega. In pri takih prilikah ji daje razumeti, da je vse njegovo. Ncsreča je hotcla, da je Adolf isti dan odbil poskus dolgega Kar* la, ki je zahteval spet denar na po? sodo. Odbil jc na kratko, brez vsa* kega opravičevanja. Vest o tcm in zgodba o punču sta se kmalu raz* širila in Adolfa so proglasili za se* bičnega skopuha in hinavskega fa* lota. Tak ni bil prej. za časa zaro* ke nikdar. Adolf ni bil prisoten in se zato ni mogcl zagovarjati, da je prej, ko je bil sam, pač imel dovolj sred* stev, da jih pa danes, ko sta v dveh, nima več toliko. Toda bilo je tudi boljše, da ga ni bilo zraven, ker drugače bi bili smatrali to za očitek, kakor da je skoro prisiljen rediti hčcrko urarja. Posledica tega je bila, da je Adolf odslej kar sam pripravil punč, ko so se usule v stanovanje kobilice. Sedaj ni rnogcl več govoriti o de* narju za gospodinjstvo, eeš da itak sam tako zapravi j a. Neko noč je prišel Adolf kakor po navadi truden in lačen domov. Sir je ležal ko izglodana repa na mizi. na praznem krožniku so bili ostanki dveh majhnih bifstekov, na drugem ostanki jetrene klobase; ostala je bila tolsta žolica (živca) poleg jajčnih lupin. Presncga masla ni bilo več. Bil je zclo gladen in nervozen in bi se bil gotovo razljutil, ko bi bil tega zmožen. Izbral si je pa žalost* ni izhod, da je hotel biti dovtipen. Ona je ležala v drugi sobi na po* stelji in je bila pripravljena na boj. »Poslušaj, moj srček,« je dejal, »ali niličc od vseh tvojih bratov ne mara tolste žolice?« V tej besedi so bila skrita vsa žela. »Ali se ti zdi, da imam preveč bratov?« »Sevcda! Ti imaš več bratov nc* go jaz masla.« Ali ni nič več masla? Glej, tega pa res ni bila opazila in bilo ji je žal, a popolnoma se ni maraia vdati. Zato je rekla: »Jaz nisem tvoja dekla!« Tega ni on nikoli mislil, kajti ko bi bila njegova dekla, bi ji drugače posvctil. »Kaj si rekcl?« Ah. saj je vseeno. Ali jo misli morda tepsti? Brez dvoma, ko bi bila njegova dekla! To je pa res strašno, da jo hoče tepsti ... Da, ko bi bila njegova dekla, ta* ko pa ne! On jo hoče torej res tepsti? Da, ko bi bila njegova dekla, toda ona ni dekla in torej je nečc tepsti! To mu tudi prav odločno odsve* tuje! Ona se je poročila, da posta* nc njegova zena in ne njegova de* kla! Če je v hiši kaj v neredu, se lahko obrne na služkinjo in ni tre* ba, da njo zmcrja. Zapustila je svoj lepi očetni dom, da se vrže v na* ročje takšnemu človeku! Pri besedi »lepi očetni dom« je bil gospod Adolf tako ncpreviden, da je pokašljal! Ali ni bil lep dom? Ali hoče mor* da ugovarjati? Se mu morda zdi, da ni bil dovolj odličen? itd. Taki prizori so sc ponavljali na* vadno vsak večer, Zatem je priisel na svet otrok. Žen.i ni mogla biti sama z otrokom. Sestra Malka se je morala preseliti za nekaj časa v hišo. Malka je pri* Shi in se je razšopirila najprej v jedilnici. Gospod Adolf je imel ob* čutek, kakor da živi v mnogožen* stvu zakaj spodnja obleka Malke jc ležala često v spalnici na njego* "vihhlačah. Spalnica se je spremeni* la v otroško sobo in da bi postala jedilnica prosta, je moral gospod Adolf iz svoje izbe. Razume se, da ni smel več »klati prešičev« doma, temveč je moral hoditi poučevat po hišah, trkati na tuja vrata in poslušati opravičila, da jc mali Miroslav bolan ali da je v soli in tedaj je bil siljen, pose* dati v krčmah, dokler ni bila na vrsti nova učna ura. Kajti pot do* mov jc bila predolga. Domov je prihajal le še prav po* redkoma. Zvečer je sedel v Operni kleti s stanovskimi tovariši in se razgo* varjal o glasbi in sličnih rečeh, ki I so ga zanimale. Ozmerjan bo itak, torej nima smisla, da hiti žurno domov. Dom je bil pravi pekel, to je bi* lo vse, kar je vedel, in imel je ob* Cutek, da je brez žene, da je ni ni* koli imel, da je nckoč le upal, da jo dobi. Otroka pa je dobil. Kje tiči napaka v njegovem živ* Ijenju, ni mogel zgruntati. Žena mu je pravila vsclej, da je iskati vzroka v tern, da ga ni nikoli do* ma. On pa je odgovarjal, da ga sili k temu poklic. In oba sta imcla prav. Toda on si ni mogel izbrati novega poklica! To je bilo nemo* goče! Izključcno je, da bi ljudje hodili podnevi v gledišče, kajti vsi smrtniki delajo pač med dnevom. Prizmival je radovoljno, da se žena ne more čutiti srečna pri mo* žu, ki prihaja domov le ponoči ka* kor k tuji ženski. Bilo je pač tako in življenje ne stre vseh lešnikov, ki rastejo na leskah naše kulture. Človek se mora vdati kakor v mar* sičem drugem. Ona se je bila omo* žila, le da bi bila omožena, in isto jc bil storil tudi on. Tega ne mo* reva zanikati. Zato se jima je go* dilo tako, kakor se jima je godilo. Temu ne more odpomoči noben človek! Pomagati ne more noben vrag — v današnjih razmerah. »OORISKA STRAZA« Stran 5. Solkan. V torek dne 21. t. m. je bilo v Solkanu več brezuspešnih hišnih prciskav. AH so varnostni organi res prepricani, da je Solkan še zmi* raj poln orožja? Mislimo da ne, ampak s preiskavami, oziroma z ovadbami hočejo nekateri le na== siajati. Kobarid. (Prefektov obisk.) — V nedeljo je videmski prefekt Spadavecchia uradno obiskal Kobarid. Upravne* ga načelnika pokrajine so prišli po- zdravit vsi župani in duhovščina iz kobariškega okraja. Na županstvu je prefekt nagovoril zbrane načel? nike občin in poudarjal, da imajo tudi drugorodci enake pravice in enake dolžnosti kot ostali držav* ljani. Smo prepricani, da bo go? spod prefekt te svoje besede z de? janji še bolj podkrepil in še bolj dokazal Slovencem svojo odloeno nepristranost. Štanjel. Na roženvensko nedeljo 3. okt. priredi Pev. in Bral. dr. »Štanjel« v Štanjelu veselico s sodelovanjem bratskih društev iz Rihenbcrka, Standreža, Gor. Branice, Koblje* glave in Gaberja. — Spored: 1. Kra* ljeva himna. 2. Bimbi, it. dekl. 3. Planinska roža, moški zbor. 4. Srb- ske nar. pesmi iz Stare Srbije in Makedonije. 5. Pastireki. 6. Knezov .zet. 7. Kmečka pesem. 8. Pomlad in ljubezen. 9. »Kmet Herod«, burka v 2 dej., igrajo jo Kobljeglaveani. 10. Ne maram zate! 11. Venček nar. pesmi. 12. Medved z mcdom. 13. »Sovražnik žensk«, veseloigra v 1. dej. 14. Noč na Adriji. — K obilni vdeležbi vabi odbor. — V slučaju obhistvene prepovcdi se prireditev prenesc na nedoločen eas. Črnivrh nad Idrijo. Pred 6 tedni je odšel neznano kam Ibletni suhotni deeek Jožef Čuk; ima rumene lase, sive oči, no= si rjavkasto obleko, zelen klobuk. Pred 10. dnevi je bil na Colu, od? tarn ni sledu za njim. Obvestilo o njegovem bivanju prosi oče Janez Čuk, v Lomeh hšt. 30 pri Črnem vrhu nad Idrijo. Naznanilo. Vpisovanje v gospodinjsko solo in v šivalni tečaj v uršulinskem za? vodu v Gorici se bo vršilo od 8. do 15. oktobra. — Gospodinjska sola traja eno leto. Nauei se vsega, kar_ je potrebno dobri gospodinji. Po* sebna pozornost se poklada na to, da se učenke dobro izurijo v kuha? nju. Šivalni tečaj po antropome* trični metodi Gentili traja 6 mese? cev. Obiskovalke tega tečaja se priuče v krojenju in šivanju perila in obleke. Po končanem tečaju so vešče prikrojevanju vsake obleke. Pri vpisovanju se plača prva meseč* nina, t. j. L 40. ? Kedni pouk gospo- dinjske sole kakor tudi sivalncga tečaja se priene ]5. oktobra. Našim dekletom. »Patronato nazionale« v Gorici je razposlal nekatcrim županstvom okrožnico, v kateri jim sporoča, da sprejema neka tovarna — prc^ dilnica v Turinu na delo dekleta. Tvrdka obljublja, da je za dekleta v vsakem oziru dobro priskrbljeno. Mnogo deklct iz Vipavskega (Vrh* polje), Solkana in drugih krajev jc tudi poizkusilo svojo sreeo v Turi? nu, kar jc znak posebno težkih raz* mer, v katere jc zašlo po vojni na? šc liudstvo. Mnoge so se pa takoj vrnile, ker so spoznale, da niso ob? ljube odgovarjale resnici. Naša dc* kleta se tja vabijo zato, ker noeejo domača dekleta delati v tovarni zaradi pretcžavnih razmer. Iz raz? nih poročil, ki smo jih prejeli v tej zadevi sklepamo, da delo v omenje^ ni tovarni ne odgovarja zahtevam naših deklct in zato jim svetujemo, da ne iščejo svoje sreče v Turinu. Izvozni trg. V torek 28. t. m. je bilo na iz* voznem trgu v Gorici: M> kvintala kostanjev po 2.40; 8 kvintalov sve? žih fig po 0.60; jabolk 20 kvintalov po liri; hrušk 10 kvintalov po 1.80; breskev 1 kvintal po 2.80; češpelj 10 kvintalov po liri in 90 kilogramov paradižnikov po 0.60. Grozdja je že bilo 15 kvintalov na trgu. Cena je šla po 2 liri za kilogram. Tržne cene v Gorici dne 28. septembra 1926. Česnik kg L 1—1.50; brokoli L 1.20—1.40; zelje L 0.80—1.20; ki? slo zelje L 1.50—2; repa L 1—1.20; korenje L 0.40—0.50; čebula L 0.40 do 0.50; pesa L 0.60—0.70; fižol L 2.20—2.30; koks L 2.50—2.80; sala? ta L 1.80—2; endivija L 1.80-2; krompir L 0.50—0.60; paprika L 0.80—1.20; paradižniki L 0.50—0.70; petcršilj L 0.60—0.70; kisla repa L 1.20—160; radič L 0.80—1.80; špina? ča L 0.80—1.20; zclena L 1—1.40; vrzote L 0.60—0.80; cuketi L 2 do 2.40; jabolka L 1.20--2; hruške L 2—3; grozdje L I, 2—2.30; surovo maslo L 16—18; presno maslo L 20—22; mleko liter L 1.20—1.40; jajca L 0.75—0.85; scno q L 28 do 36; slama L 20—22; otrobi L 110 do 115. Sirlte „Goriško Stražo" Dijaški vestnik. Vpisovanje na goriških srednjih šolah (gimnaziji, realki, učiteljišču in komplcmentarni soli) traja do 5. oktobra. Kdor ni šc vložil pros? šnjc, naj to nemudoma stori in naj ne čaka zadnjega dne. Danes te* den, t. j. 6. oktobra, prične redni pouk. Trgouska sola in zavod u Gorici. 1. Dvoletna trgovska sola. Star? ši, ki imajo sami trgovino, ali oni, ki bi želeli spraviti svojega sina čimprej do primernega kruha, bodo izbrali to solo svojim otro? kom. Sprejem. V /. razred te sole sprcjmcjo: a) brez prehodnega izpita: dija* ke, ki so končali 3 razrede komple? mentarne sole, ali mcščanske sole (n. pr. v Tolminu) ali obrtnc pri? pravljalne sole. b) s samim izpitom iz italijanšoU ne sprejmcjo dijake, ki so dovršili prej označene sole z ne?italijan? skim učnim jczikom. c) vse izpite morajo polagati oni, ki so pred 3 leti dovršili sprejemni izpit za srednjc sole, oz. dijaki, ki so dovršili 3. razred gimnazije. re* alke ali učiteljišča. Iz teh pogojev je jasno razvidno, da je ireba pošiljati otroke, ki na* meravajo obiskovati dvorazred.no trgovsko solo, cdino v komplemen* tamo oz. meščansko šolo, ne pa na druge srednje sole, ki ne gojijo v taki meri praktičnih predmetov kot označeni šoli. 2. Trgovski zavod traja 5 let (1 letna pripravnica in 4 razredi). Ta zavod naj bi obiskovali dijaki, ki se mislijo pozneje posvetiti višjim tr* govskim Studijem na univcrzi, in oni, ki želijo po dovršenem zavodu takoj nastopiti službo računovodje v večjem podjetju. Kakor ima gim? nazija liccj nižji in višji oddelek, tako obsega tudi trgovska sola v širšem pomcnu nižji oddelek (3 nižje razrede na komplementarni oz. meščanski šoli) in višji oddelek (pripravnico in 4 razrede trg. za? voda.) Sprejem v pripravnico trg. zavo? da. a) brez izpltov je sprejet, kdor je dobro dovršil 3 razrede komple* mentarne, meščanske, obrtne pri* pravljalne sole in vsake druge sred* nje sole. (Ta zadnji slučaj ne vclja za I. razred trg. sole!) b) izpit iz italijanščine mora po* ložiti, kdor jc dovršil 3 razrede pod a) označenih šol z ne*italijanskim učnim jezikom. c) vse izpite mora delati, kdor je pred 3 leti dovršil sprejemni izpit za srednje sole. V /. razred trg. zavoda je spre? jet, kdor je dovršil pripravnico; kdor je dovršil 4 razrede kake dru* ge srednje sole, mora polagati spre? jemne izpite. 3. Prosnjo za sprejem v solo ali zavod je treba vložiti do 15. okto* bra. Predloži jo oče oz. njegov po* stavni namestnik na kolkovanem papirju za 2 L, Prošnji naj se pri<= ložijo sledečc listine: 1. krstni list, ki mora biti legalizi? ran, ako je prosilec rojen izven fur* lanskc pokrajine; 2. spričevalo o cepljenju koz na nekolkovanem papirju; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. zdravniško spričcvalo, da je prosilec popolnoma zdrav (legalizi* rano od županstva); 5. potrdilo, da je prosilec plačal prcdpisane pristojbine (tozadevni obrazci se dobe na tajništvu sole). 4. Izpiti, 1. Ponavljalni in odpustni izpiti pričnejo v torek dne .5. oktobra ob 8. uri, 2. sprejemni pa isele po 75. okt tobru. Darovi. Za »AlojzijevišČe« so darovali o priliki godu preč. g. dekana: Pro* svetno društvo, Deška kongrcgaci* ja, žcnska in dekliška Marijina družba v Kanalu L 275. — I. B. da* ruje L 100. — Bog stotero poplačaj! Za »Slovensko sirotiščc« v Gori* ci: P. n. Hranilnica in posojilnica v Sovodnjah vsled sklepa obč. zbora z dne 5. sept. 100 L; preč. g. Josip I Štrancar, župnik v Rihenbcrku za 20?lctnico svojega dclovanja v ri? j henberški župniji 100 L. (Na mno* * ga leta!) — Srčna hvala! ZAHVALA. Podpisani se iskreno zahvaljujeva vsem blagim prijateljem, ki so v tako obilnem številu posprcmili na zadnji poti najinega dragega očeta Karola Posebno se zahvaljujeva č. Msgr. I. Valentinčiču za požrtvovalno dušno pastirsko tolažbo in čč. sestram Križarkam, ki so nam v tcžkih dneh pri- :azno stale ob strani. V Gorici, dne 25. septembra 1926. Eliza in Pavla Makuc- Zgodnji nemšhi semenshi brompir. Opozarjamo use zadruge in zasebnike, da se borno ozirali Ee na ana naročila, ki bodo prišla najkasneie do to. oktobra, ker se bo krompir nuozil ie koncem oktobra. He zamudife z na- ročbo. Zadružna zveza Oorica, Corso VitS.Em. 37 Koloce zo hipmance ===== (Rešte) ====== ter škatljic vdobite v slaščičarni-pekarni J. Bratuž v ulici Mameli 6 (ex Šolska) Katoliška knjigarnci - Oorica »iiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiii'iiiiiiiiiiiii......nimiiiiiiiiiii ulica Carducci 3 (Montova hiša) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii.....\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ Za šolsko leto 1926 - 27 ima Katoliška knjigarna ogromno zbirko vseh postavno predpisanih tipov šoiskih zvezkov in vseh za šolo spadajočih predmetov. Velika zaioga risarskih potrebščin, Fabriano papirja raznih vrst, risarskega orodja, tušev vseh barv in druge risalne predmete. — Cene w istini brez konkurence. — Pravkar je izšel tudi Vedež 1927 katerega ima Kat. knjigarna v izključni razprodaji za Goriško. Cena kakor lani: Lir 4 za izvod. = Trgovcem obicajni popusf. = Stran 6. »OORISKA STRA2A« Odlikovana kamnoseška delavnica JOSIPA TRAMPUŠA v Gorici, Via Čamposanto. Velika zaloga natfrobnih sporne- nikov iz marmorja. nizke. Ccne so jako Naznanjam si. občinstvu v mestu in na dežcli, da sem te dni na novo otvoril lastno BRIVNICO v ulici Coronini St. 38, (hiša g. Hvala) Gorica, ter se toplo priporočam za obilen obisk. Miroslav Kos, brivec. Blagajne raznih velikosti ima na prodai R. Loverčič, Gorica, Via Ascoli St. 8. Na prodaj jc dobra lovska puška »Lankastcr« kal. 16. — Jakob Šu« ligoj, urar v Gorici, Via Carducci St. 19. Ugodna prilikat Prodam poceni dve močni stiskal- nici (preši). Dam jih tudi na obro« kc. Just Ušaj (Vinoagraria) Gorica. NASA VINA, dobra. po nizkih cenah, tudi v manjših količinah; marsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trgovina v ulici Ascoli St. 31 (na vogalu trga Korenj, de Amicis). Prostorna hiša s trgovskim loka? lorn ter-pripadajočim inventarjem, pripravna tudi za rokodelca, zravcn spadajoče zemljišče z vinotfradom na zelo lepi solnčni legi in na pro? metnem kraju, se proda po jako utfodni ceni. Selo pri Črničah. Kdor želi kupiti posestvo v Ju? i*oslaviji, naj se obrne na splošno znano in največjo posredovalno pisarno v Sloveniji »Posest«, Ljubs ljana, Sv. Petra cesta st. 24. Tvrdka izda.ja .svoj list, v katerem oglašuje vcliko štcvilo najraznovrstnejših poscstev. Naročnina letno Din. 20, polletno Din. 10. Na željo pošljemo 1 številko brezplaeno na ogled. Na prodaj je več srednjih in ve* likih novih hrastovih kadi z želez* nimi obroči za zclje ali grozdje po nizki ceni. Naslov pri upravi »Go* riške Straže«. V Mariboru je na prodaj radi bolezni lastnika zelo dobro vpelja? na vrtnarija na zelo prometnem kraju. — Naslov in podatki tfe do? bijo pri Troha, Maribor, Slovenska ulica št. 2 (SHŠ). Prodam bika, 16 mesecev stare* ga, rjave švicarske pasme, potrje- ne^a od komisije. Arčon Anton, Volčjadraga 315. Lloyd Sabaudo. Prihodnjc vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 12. 10. 1926. »Conte Bramassano« 29. 10. 1926. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Re d' Italia« 12. 10. 1926. »Tomaso di Savoia« 22. 10. 1926. »Conte Verde« 13. 11. 1926. Iz Genovc v Buenos Ayres v 13Vi> oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Moncalicos« 30. 10. 1926. »Re d' Italia« 10. 12 .1926. hiformacije daje in sprejema pred- naročila na voziie listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle Ši. 4. Rontgenologični zavoil za zdravljenje in diagnostiko ppimapija Dl 9. DE FiQUI S GORIC!, COHSO VITT. EIH. III. St. \\ SPREJEMfl 00 9-1Z IH Z-» Zdravnih za zobe in usta Dr. L01Z HRfllGHEH sprejema vse dni v lednu v Gorici, na Travniku hi. 20 ob sobotah in aedelj ah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. KRTove KOZE kupujem Pasti in poduk na vprašanja W. WINDSPACH GORICA, VIA CARDUCCI 6 ZOBOZDRAVNIŠKI ATEL.TE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36, Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Piicla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Dijakinje se sprejmejo na hrano hrano in stanovanje. Lenassi, Via Trieste St. 16. »Vinarska zveza« v Gorici, Via Formica St. 1 ima v svoji zalogi edino naša domača vina. Cene raz* meroma nizke. Teod. Hribar (nasi.) - Goriea CORSO VERDfi 32 - - (hi$a Oetttr. Posoj.) t/ei-Ha zalcga češkp,ga platna iz znans tosarne Re&cnchert I Ruymsnn, ussko- vrstno blago ze pnroicncB hahor tudi vellha izbirn mö^sga in ^nsHBga suhni Bs^go solidno! Cene zme^neS UDINE — Via Savorgnana S — UDINE Po znižanih certain —— , 3.25 predmefov: Ženske vezene srajce . . . L.3.50 Domaöe piatno beljeno. . . „ 3.60 Platno „Madonna44 . . . . „ 3.60 Brisače gobaste „Fantasia" . „ 4.50 Obposteljne preproge . . . „ 4.90 Hoine ženske nogavice . . „ 3.50 Blago dvojno tkano 100 cm.. „ 4.95 Ženske svilene noyavice . . „ 5.— Preprcge iz jute am. . . „ 5.50 Težje brisače „Crepe". . . „ 5.50 Svilene naramnice . . . . „ 6.50 Platiio beljeno vis. 150 cm. . „ 7.50 Hočifl žsnski moderci . . . „ 7.50 Obpösieljne preproge iz klGlmčine „Fautasia" . . . „ 8.50 Blago za prte barvano m. po „ 9. Ženske vezene srajce . . „ 9. CENE STALNE = Blago za prte belo .Naüoii visobo 150 cm...... L. 9.— Pravo laneno blago vis. 80 cm. „ 9.90 Combine vezan L. 10, pleten. „ 10.— Žamet za lovce..... „ 10.50 Težke moške volnene maje. „ 12.90 Mocno'platno zarjuhe vis 240 cm,, 13.90 Ženske voinene bluze. . . „ 19.50 Volnene majc za kolesarje . „ 19.50 Posteljne preproge triko. . „ 32. - Rjuhe z robom „AJour" za 1 osebo...... „ 33. Pregrinjala iz čiste volne . „ 49.— Vezane rjnhe za 2 osebi . „ 49.— Žimnlce 14 kg...... „ 55.— Trapunte....... „ 59.- Posteljna pregrinjala iz svile 200.240....... „65._ Nai debelo in na drobno VIDEM - Via Savorgnana - VIDEM Hnzpašiljnmo blago pa poštnem narotilu. Postrežba y slovenshem in nemšhem jezihu.