JPoštarina plačana. Itev. 64. Posamezna številka 60 vin, ¥ Ljubljani, v petek dne 11. junija 1920. Leto III. i i Oglasi: k x 80 iB*«nriu$a stolpl&a auiii 80 Tlntrjav, 1"» Ii pmltao, pasartal«« ta raktan 2 X. Večkratne o^mre popisat. Izhaja ob ponedeljkih, »rMk m UpravaUtvo ,,»oiBeTtaa" t X. jvMjaal, M4aa Ure4ntttra .^enovtaa", Xl*I**t»*ro e. M, ffusreŽKhtft: Sm eate „aa»m*e" (httrat«« aeteča* 1 « S, It K, »taista« 88 L PvDcvn tonffl» m»3e« i K, tetrUefao 3 K, pil* letea 8 K. e»I<»i»tef! t g S § 95. — Strah klerikalcev, Beograd, 10. junija. (Izv. por. „Domovine".) Na prošnjo slovenskih demokratov je posl. Pcčič predlagal v odboru za volilni red takOzvani kancelparagraf. ki je naperjen proti zlorabi cerkve v politične namene. Vsak pošten človek mora priznati, da je treba cerkev varovati in čuvati pred politiko- ravno tako kakor urade, kajti sicer izgube na vrednosti in na vplivu bodisi država, bodisi vera. Protič je izjavil, da principielno soglaša z umestnostjo take določbe, da pa bo zadevo spravil še v ministrski svet. Odbor je nato kancelparagraf v principu sprejel in prepustil štilizacijo pododboru, ki je nato soglasno sprejel naslednje besedilo: § 95. zakona o volilnem redu se ima glasiti tako-le: Sodniki, duhovniki in sploh javni, (državni in samoupravni) uradniki (funkcionarji), ki pri izvrševanju svoje službene 'dolžnosti! vršijO strankarsko politično agitacijo v korist posameznih političnih strank ali političnih osebnosti, kakor tudi oni, ki pri izvrševanju službenih dolž-i nosti vplivajo na velike, da glasujejo aH ne glasujejo za posamezne kandidate (ali kandidatske liste), ali oni, ki to delajo na mestih, določenih za izvrševanje teh dolžnosti ali obredov (javni uradi, hrami za bogoslužje itd.), ali v njih jo^irema njih dvoriščih, portah, pokopališčih imajo javne politične shode, ali se jih udeležujejo, se imajo kaznovati z zaporom od dveh mesecev do dveh let. Ta kazen ima tudi za posledico izgubo službe in izgubo aktivne in pasivne volilne pravice za dobo petih let. Pri včerajšnji zadnji seji odbora za- volilni red je bil tudi § 95. z omenjenim besedilom! sprejet. Vlada tega paragrafa sicer ni prevzela za svojega, pač pa ga bo prevzel referent kot predlog odbora. V plenarni seji Narodnega pred-t stavništva bo kancelparagraf gotovo- sprejet, ker so določbe, ki so namenjene zoper zlorabo cerkve po duhovščini, istočasno naperjene tudi proti zlorabi uradov po uradnikih. Kar je d-ob-ro in potrebno za uradnike, je tisočkrat bolj nujno in potrebno še za duhovščino. Dr. Korošec sedaj pritiska na vse mogoče načine, da bi preprečil sprejetje § 95. Kakor besen je Kortošec. Roti, preti, grize in tuli. Korošcu pritisnjen pečat laži in prevare. Beograd, 10. junija. (Izv. por. ..Domo-vine".) Sedaj je nepobitno ugotovljeno, da je minister Korošec z 1 a ž j o- i n prevaro spravil občinski volilni red za Slovenijo v veljavo. Ministri, ki so- bili pri'jseji, ko se je sklepalo o tej stvari, soglasno zatrjujejo, da so- bili v veri, da je volilni red za Slovenijo- stvar, o kateri je vladala enodušno-st vseh Slovencev. Korošec je v ministrski seji ;trdil, da je nj_gj»jov predlog stari volilni red, ki ga je izdelal dr. 2'erjav. Ne da bi se ministri zanimali za naš volilni red, ne da bil ga čitali, so ga na predlog dr. Korolšca odobrili, ker so se slepo- zanesli na poštenost njegovih besed. Niti misliti niso mogli, da imajo opraviti s človekom, ki jih bo z lažjo prevaral. Značni-lo je, da tudi Protič zvrača sedaj vso odgovornost za občinski volilni red na dr. Koroščevo prevaro. V odboru za izborni zakon se je dogodil zelo značilen pripetljaj. Demokratje: so predlagali, da naj volijo v konstituanto tudi ženske, češ da, bodo v Sloveniji sedaj v občine volile ženske. Proti ženskam 'so z vsO Odločnostjo nastopili vsi srbijan-ski člani Odbora, zlasti se je proti vil Protič ter izjavil: „V Sloveniji so se z e d i n i 1 e) v s e stranke za: tak! volilni: red, kakršen je sedaj razglašen!" Protiču se je takoj pojasnilo, da njegova trditev ni pravilna in da temelji na lažni informaciji dr. Korošca. S tem je bil Korošcu javno pritisnjen na čelo pečat' laži in prevare. NAŠA IZVOZNA TRGOVINA. Beograd, 10. junija. (Izv. por. „Domovine".) Ministrski svet je sprejel predlog ministra Ku-kovea, ki se izreka proti svobodni trgovini ter prepušča državi vpliv nad izvozom., Istočasno je bilo zaključeno Ninčičevo zadrugo za iz;vo:z podvreči temeljiti reviziji, ker se je še pred njeno ustanovitvijo pokazalo, da ne odgovarja niti zahtevami jin potrebam, časa, niti ugledu države. Preden bo vprašanje o izvozu končnoveljavnlo rešeno, bo ministrski svet razpravljal še o novih predlogih, s katerimi naj bi se uredila izvozna trgovina. Demokratski klub je imel zadnje tri dni obširne razprave o načinu ek,športne organizacije, ki bi omogočil popolno zasiguranje domače 2rebrane, na drugi strani pa čim boljšo izrabo produkcije v svrho- izboljšanja državnih financ, zlasti valute. Minister financ Kosta Sto-janovič je pedal klubu obširen ekspoze ter utemeljeval potrebo pametne trgovske politike, ako se hoče gospodarsko povzdigniti državo. V debati sta govorila tudi bivša ministra dr. Poljak in dr. Kramer, ki, sta k stvari zavzemala stališče s posebnim ozirom na severozapadne pokrajine naše države. Poslanec Ribnikar je opozarjal na važnost stabilnosti valutarne politike, ki tvori podlago za trgovsko politiko. ZNIŽANA CARINA NA VINO, ZA HMELJ — ODPRAVLJENA. Beograd, 10. junija. (Izv. por. ..Domovine".) Na, prizadevanje in: predlog ministra Kukovca se je znižala carina na vino. V bodoče bo plačevati namesto 460 K le 40 K izvozne carine. Minister je dalje predložil, da naj se hmelj izvozne carine popolnoma oprosti. Pričakovati je, da bo tudi ta, njegov predlog sprejet. POGAJANJA ZA TRGOVSKO POGODBO Z AVSTRIJO. Beograd, 11. junija. (Izv. por. ..Domovine".) Minister Kukovec je stavil zahtevo, da pred zaključkom pogajanj Avstrijci dvignejo zaporo nad jugoslovanskim premoženjem — depoti, vlogami, terjatvami it. — ki jo je avstrijska republika odredila leta 1919. Predlog ministra Kukovca je bil osvojen in prizadeti krogi bodo skoro dobili nazaj premoženje, ki je bilo do sedaj v Avstriji pod zaporo-. ODSTOP AVSTRITSKEGA DRŽAVNEGA KANČELARJA. Dunaj, 10. junija. (Ob eni' ponoči.) (Izv. por. „Domovine".) Danes zvečer so avstrijski državni kancelar dr. Renner in socialistični tajniki in podtajniki zaprosili vodstvo socialistične stranke za dovoljenje, da smejo odstopiti. Stranka je z ozirom na dogodke v narodni skupščini prošnji ugodila. PADEC NITT7JA. Rim, 9. junija. (Izv. por. ..Domovine".) Se pred današnjo otvoritveno sejo parlamenta ie Nitti naznanil, da je vlada svoj odlok glede zvišanja cene kruhu preklicala in naznanila kralju svoj odstop. Rim, 10. junija. (Izv. por. „Domovine".) Zborniška seja, v kateri je Nitti naznanil svoj odstop, je bila jako burna. Takoj po otvoritvi seje je Nitti naznanil, da je vlada umeknila svoj odlok glede povišanja cene kruhu in naznanila kralju svoj odstop. Nato je nastal v zbornici velikanski hrup. Socialisti so zapeli delavsko himno. Nitti ni mogel nadaljevati, socialist Modigliani pa je proslavljal zmagol svoje stranke. Padec kabineta je postal neizogiben, ker so skoro vse stranke na klubovih sejah sklenile, da bodo izrekle Nittiju nezaupnico. Tudi senat je favz-el odločno- stališče proti Nittijevi vladi. iS tem je bila usoda sedanje vlade zapečatena. Vzroke Nittijevega padca ni iskati samo v krušnem odloku, ampak v prvi vrsti v zunanjem in notranjem položaju, ki postaja deloma že naravnost obupen. Kakor običajno, tako je tudi jna, (tej seji parlamenta prišlo do pretepov med poslanci in končno sploh ni bilo slišati nobene besede več. Elementarna Nittijeva polomija je napravila po vsej Italiji silen vtis. Ime Giolitti postaja 'zopet aktualno. IZGREDI V ITALIJI. Rim, 10. junija. V(lzv. por. „Domovine".) Poročila iz Barija pravijo, da je tamkaj položaj jako resen. Mesto je brez luči, brez vode in brez živil. Čete so se zapletle v pravcat boj s stavku-jo-čimi. Na obeh straneh je že več mrtvih in ranjenih. BREZVESTNOST ŠPEKULANTOV. LDU Beograd, 9. junija. Zadnji padec dinarske novčanice je izzval kartel trgovcev, ki hočejo vzdržati vrednost franka na višini 200 do 220 dinarjev za čas dveh do treh mesecev, dokler ne pradajo blaga, ki ga imajo ua skladišču. »VATIKANSKI UJETNIK". LDU Dunaj, 10. junija. (Dun KU) Kakor poročajo listi iz Pariza, je papež hudo zbolel za revmatizmom in se bo bržkone moral zdraviti v kakem kopališču. (Papež torej noče biti več ..vatikanski ujetnik". Op. ur.) EKSCESAR KAREL HOČE NA OGRSKO. Dunaj, 10. junija. (Izv. por. ..Domovine".) ..Arbeiter-Zeitung" poroča: V angleških političnih krogih se govori, da je bivši cesar Karel prosil ententne države za dovoljenje, da bi se smel preseliti na Madžarsko, češ da: je v Švici neprestano v denarnih stiskah, dočim bi na Madžarskem lahko živel na svojih zasebnih posestvih. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Kopenhagen, 10. junija. (Izv. por. „Domo-vine".) V mestu Shenectasy v državi Newyork je neki posebni vlak trčil z nekim, osebnim vla!-kom. Pri nesreči je bilo 11 potnikov ubitih in veliko število težko ranjenih. Nitti zopet padel! Ni še temu dolgo, ko je dobilo v .italijanski zbornici Nittijevo ministrstvo nezaupnico, katere pdsledlica je bila ostavka celega ministrstva. Takrat se je Nitti rešil iz zagate, ker nihče ni hoitel prevzeti odgovornosti in1 tako je Nitti zopet prišel na konja in govorilo se je, da je njegov položaj zelo trden. No, pa je bilo drugače, ker Nitti je zopet' metra! dati ostavko in vzroki, ki so dovedli do tega, tičijo prav globoko v neznosnem gospodarskem položaju, v katerem se danes Italija nahaja in ki ne obeta nič dobrega. Italija ne pridela: dovolj za lastno potrebo. Ona je malo večja od Jugoslavije, ima pa trikrat toliko prebivalcev in njena zemlja ne rodi tako kot.naša. Kruh, ki g'a je italijansko ljudstvo, ni domač pridelek, temveč prihaja iz daljnih prek-morskih krajev, največ iz Amerike. Amteriško žito je pa drago, veliko predrago, da bi italijansko ljudstvo s svojimi skromnimi zaslužki moglo plačevati zanj izvirne ameriške cene in zato je italijanska vlada prisiljena dajati ljudstvu moko po nižji ceni, kakor jo ona plačuje. Ker so pa italijanske državne hnance naravnost v obupnem stanju, je bila vlada primorana zmanjšati državni prispevek pri nakupu tujezemske moke, t. j. morala je podražiti kruh, da si državne finance vsaj malo opomorejo. Zato je pa moralo Nittijevo ministrstvo zopet demisionirati, ker ljudstvo podraženja kruha ni moglo prenesti, dvignilo se je proti vladi, ki je sicer takoj preklicala odredbo o pod.raženju kruha, obenem pa podala ostavko, češ. naj pride druga vlada in naj poskusi zadovoljiti ljudstvo s kruhom p©. nizkili cenah, obenem pa: (tudi vzdržati ravnotežje med državnimi prejemki in izdatki. Italija ima torej novo* ministrsko krizo, ki ji je vir v — vsakdanjem kruhu! Kako slabo morajo biti gospodarske razmere v sosednji kraljevini, da mora vprašanje vsakdanjega kruha izzivati resne politične krize, ki se jih nihče ne upa reševati! In vsemu temu je kriva nesrečna., popolnoma 'zgrešena italijanska politika v jadrtmskem vpra. šanju. Italija naj bi sklenila z Jugoslavijo pošten sporazum in njen obupni gospodarski položaj bi bil kmalu zboljšan. V naši državi se pridela toliko žita, da bi lahko prehranjevali tudi Italijo, v zameno bi pa dobivali industrijske izdelke. Italija bi pri tem imela dvojno korist: dobivala bi od nas živila po nižjih cenah kot iz Amerike, ker bi veliko prihranila že na tovornimi, ki mora biti za dovoz živil iz daljne Amerike zelo draga in ne bi ji bilo treba plačati živil v gotovem denarju, temveč vsaj po večini s svojimi industrijskimi izdelki, medtem ko mora sedaj plačevati žito v dragih dolarjih, ker Amerika ni navezana na italijansko' industrijo. Dobri, urejeni odnošaji z Jugoslavijo so prvi gogoj, da si Italija svoje gospodarstvo zopet malo popravi in odpravi posledice vojne. To bi moralo biti na Italijanskem vsakemu posamezniku že jasno in vendar, vodilni krogi so še vedno slepi, še vedno si zapirajo oči pred resnico in vqdijo proti nam politiko, ki vodi v pogubo — pa ne nas, temveč Italijo. Mi smo lahko mirni in lahko* čakamo. Naša letošnja žetev predstavlja vrednost 32 milijard dinarjev, to je čez 120 milijard kron! Krušne krize pri nas ne bo, ljudstvo ne bo stradalo, ampak opomogli si bomo gospodarsko, navzlic temu, da jadransko vprašanje najbrže ne bo še tako kmalu rešeno. Mi lahko čakamo, ker stojimo veliko' na boljšem kot Italija s svojimi ministrskimi krizami — zaradi vsakdanjega kruha! Zato ne bomo silili v rešitev jadranskega vprašanja, ker nam se ne mudi tako kot Italiji in čim dalje se zadeva zavleče, tem mehkejša bo Italija in tem trdnejši bomo lahko mi. Bati se od Italije takointako nimamo- ničesar. Ako ona tudi uveljavi londonski dogovor — dobro: vprašanje dstane nerešeno in mi lahko izsilimo izpremembo usiljenega nam stanja kadar, koli se bomo čutili dovolj močne za to. Za ves ta čas pa ne stopamo z Italijo v nobene trgovske pogodbe in naj ona le lepo preživlja svoje krušne krize — mi bomo imeli živili dovolj in jih bomo še prodajali drugim, ki so jih tudi potrebni in ki imajo tudi dosti industrijskih izdelkov za zameno. Kako se bo sedanja kriza v italijanski vladi dalje razvijala in kdo prevzame državne vajeti v roke — o tem je še prezgodaj govoriti. Mo- goče je, da bo sedanja kriza trajala dalj časa, ker se bodo težko našli možje, ki bi imeli 'toliko poguma, da bi v težkih razmerah, v katerih se Italija sedaj nahaja, prevzeli vodstvo državnih poslov |v svoj e roke. Dejstvo je, da so Nittija zapustile tudi nekatere stranko, ki so ga do sedaj podpirale in se pridružile v krušnem vprašanju socialistom. Mi smo vsekakor lahko mirni, ker vidimo iz! vsega tega, da je Italija vsak dan slabejša in njene notranje težave so najboljši naš zaveznik, ker samo one lahko dovede j o italijanske vodilne kroge do spoznanja, da je prvi pogoj za no>~ tranjoi konsolidacijo Italije pošten sporazum z Jugoslavijo. Mi smo za tak sporazum, ampak čakati moramo!, da Italijane sreča pamet. Odkrita beseda pristašem po deželi. Gospod urednik! Svojih somišljenikov ni-i karte samo hvaliti. Včasih je dobro, da tudi JDS-arje v mestu in po deželi krepko „oštriglate", da bodo vršili svojo dolžnost napram stranki. Poglejte! Pri nas na Gorenjskem so klerikalci j premestili velezaslužnega; in priljubljenega |okrajnega glavarja. Brez vzroka seveda. To se pravi, vzrok so imeli, ker je postopal pravično' in napram vsem enako strogo. Zdaj pridejo, nekateri naši pristaši in kriče: JDS, spravi nazaj glavarja, če ne, bo velika škoda za okraj. Prepričan sem, da JDS stori vse, da tej želji ugodi. Vendar vprašam vse te naše ljudi: Kako se pa doseže, da bo naša stranka imela v svojem boju uspeh? Jasno je, da treba pri volitvah zmagati, da treba, da vržemo klerikalce v volitvah'za, dr-| žavni zbor in v občine. Potem bo uspeh prti | vladi. Če tega ni, bo zopet Susteršič v deželi! Klerikalci so razpustili napredni občinski od-' bor, nekje drugod potrdili največje lopove za jgerente, pri prodaji nekega javnega blaga so le j svoje podrepnike podprli, a samostojno misleče j kmete odbili. Vsak! dan stotero) krivic. A naši ljudje samo jamrajo, in zahtevajo pomoč od JDS Prijatelji, to ni dovolj. JDS bo vse dosegla, če bodo njene organizacije dobre in če bo pri volitvah uspeh. To pa ne zavisi samo od strankinega, vodstva. Če boma mi po citželi spali in čakali in čakali, propademo povsod, kakor smo dolgi in široki. Uvideti morate, da ne ustanovite krajevne organizacije JDS zaradi vodij in njim na ljubo, nego zgolj zaradi sebe. Kadar gre za podelitev boljšega učiteljskega mesta, se vse lovi za protekcijo strcnke. A da-bi kdo delal pri korenini, t. j. pri ofrganizadiji stranke, to redko čuješ! Vsak le zahteva in zahteva od stranke. Ču-deže hoče' videti. Nič mu ni prav. Bruna v lastnem očesu (svoje lenobe!), tega pa ne vidi. Zato pa zahtevajte več požrtvovalnosti in dela od vseh somišljenikov po deželi. Če se vsak od nas za demokrati'zem tako potrudi, kakor kaplani zase, gotovo; je, da ne bo izvoljen noben klerikalec! sedaj vodili, so srečni in zadovoljni v množici svojega bogastva, pridobljenega iz žuljev in krvi naroda. Iz' strahu pred nasprotnikom v ljudstvu so udarili na zvon. Hočejo še rešiti, kar se rešiti da. To reševalno nalogo naj prevzame agitacija za njihov tron, ki naj se vrši iz prižhic, spoved-nic, od hiše do hiše, vsepovsod. Se enkrat hočejo poizkusiti moč starega orožja, ko so s povzdig-njenitn glasom pripovedovali vernim ovčicam, da bodo vse pogubljene, ako bodo naročene na „liberajlne, brezverske časopise". Takrat pred vojsko je bilo to kričanje hudo in največja cerkvena kazen je zadela onega, ki je bral od cerkve prepovedane časopise: smrtni greh je sedel na njegovo dušo. Ta boj proti naprednemu časopisju se nam zopet obeta v vsej svoji časti in slavi. Nikar ne mislite, da se bo bo vojnih grozotah odprlo oči in pogledalo okoli sebe, ter videlo, da je samo suho, bledo in upadlo, oni pa, ki so ga do Dopisi. Iz Rake. Dne 8. t. m. je odšel od nas tukajšnji kaplan, g. Martin Jarc. Ta gospod je bil ona častna izjema med našo duhovščina, ki ni delil farane v „liberalce" in „klerikalce" in se ni vtikal v politiko, ampak se jc držal svojega poklica, ter živel s celo župnijo v prijateljstvu. Po odhodu župnika Borštnarja je bil lansko leto župni upravitelj na Raki in cela župnija je bila za to, da bi bil imenovan laškim župnikom, kar se ni zgodilo. Z njim smo,izgubili duhiovnika, ki je bil za naš kraj najbolj potreben. Odšel je na Prežganje za župnika, kjer mu želimo obilo sreče. Z dežele. Najbrže se bližamo že zopet dobi političnega bojkota, ki so ga pred vojno proglasili klerikalci. Razpalili sa strankarsko strast zopet do skrajnosti in menda ni več daleč čas, ko noben samostojno misleč človek brez dovoljenja fajmoštrov ne bo smel v cerkev. Da pokaže svoje veliko sovraštvo napram, vsem, ki niso klerikalci, je župnik v St. Jakobu ob Savi povodom praznika sv. Rešnjega telesa razglasil: „Kdor ni pristaš SLS., nima pravice, da bi nosil na praznik nebo". Pozval ie celo orožnike s prošnjo, da naj pridejo patruljirat, češ, da se nameravajo pšaški fantje stepsti radi tega, kdo bo nosil bandero. Seveda se je župnik silno zmotil. Za tako- puhlo slavo se pšaški fantje še nikdar niso pretepali in se tudi ne bodo. Kot pametni ljudje so odšli raje že k jutranji maši in tako so pri poznejši maši nosili nebo fantje, ki so bili menda prav po župnikovem dkusu, tako-n. pr.: Mrzli kovač, ki je bil svoiečasnO kaznovan radi motenja vere, potem drugi, ki je pod varu-štvom neke marijine device itd., tako da so se vsi spogledovali! Kaj hujšega se seveda ni zgodilo. Iz Trbovelj. Kdor še ni slišal pravega čarovnika govoriti, ta naj pride poslušat našega Kljukca. Imel bo gotova najlepšo zabavo. Sedaj dopoveduje vsem, katerim se ga ljubi poslušati, da ga hoče škof po vsej sili napraviti za p L* celjskega opata, a on (la tega častnega mesta nikakor noče sprejeti, češ da je navajen dela v Trbovljah. V Celju da. ni dela, .ampak samo plača. Tako govori možakar, ki bi bil pač pripra. ven zai Marija Reko, nikakor pa ne za Celje. V Trbovilijah je prišel že tako daleč, da ga sploh noben pameten človek, pa naj bio "te ali one stranke, ne posluša več. Zaslombo ima samo še pri tretjerednicah in čukih. Gospodarstvo. g. Razlika! S finančnim ministrom dr. Veli-zarjem Jankovičem v Protič-Koroščevi vladi smo se večkrat pečali, ker je zakrivil s svojo nerodnostjo in nesposobnostjo veliko gospjodarsko škodo državi. Takoj, ko je on prevzel posle finančnega ministrstva, je vrednost našega denarja strahovito padla in draginja je postala naravnost neznosna.. Klerikalci so, seveda, molčali, ker oni so z vsem zadovoljni, da le na Slovenskem ohii neomejeno vladajo. Kako pravilna je bila naša kritika, se je pokazalo takoj, ko je državne finance prevzel demokrat Kosta Stoja-novič in se je začela" popravljati naša valuta, kar je začelol vplivati tudi na cene in bo ta vpliv kmalu prav občuten. Se boljše bi pa bilo vse, ko ne bi bil trgovinski minister dr. Ninčič, tudi zaveznik naših klerikalcev, ki je že kot prvi finančni minister napravil toliko gospodarske škode, sedaj se pa. preizkuša na polju tfgovine — nit korist svojih strankarskih pristašev in na veliko škodo našega narodnfega gospodarstva. g. Ne kupujte! V Ameriki so cene vsem potrebščinam silno padle, ker ljudstvo visokih cen ni moglo- zmagovati, pa je kupovalo samo. ono-, kar je neobhodno rabilo. Na ta način so imeli trgovci naenkrat polne zaloge, ki niso vedeli kam z njimi, pa so morali znižati cene. S tem, da naš denar pridobiva na vrednosti, pada. vrednost tujega denarja, za katerega trgovci nakupujejo blago v tujini in čim večja je vrednost našega denarja, tem cenejše bi moralo biti blago, ki pride iz tujine. Pri nas bi !se to moralo-čutiti posebno v manufakturi, ki prihaja iz Italije. Ker je' vrednost naše dinarske krone proti liri zelo narasla, je bilo pričakovati, da postane manufakturno blago cenejše. Ker se pa cene temu blagu čisto nič ne zmanjšujejo, je pač edino sredstvo proti kupičenju' blaga v skladiščih in proti previsokim cenam. da. občinstvo) ne kupuje več, kakor ono, kar neobhodno nujno rabi, in cene bodo šle takoj — doli. Seveda, dokler bo občinstvo kupovalo za vsak denar, niti misliti ni na znižanje cen. Politični pregled. Čim bolj se približuje koroški plebiscit, tem ispHošnejša postaja tudi f naša propaganda za Koroško, ki bi pravzaprav lahko začela še veliko poprej, ampak naša vlada je dolgo mislila, da se za Koroško največ stori, ako se plebiscitno ozemlje hermetično zapre na vse strani,in je omejila potovanja na Koroško iz Jugoslavije na najmanjšo mero, ker si je moral vsakdo najprej oskrbeti potno dovoljenje. S časom so „merodajrii" uvideli, da ta odredba ni umestna in že nekaj časa ni potovanje na Koroško vezano na nobeno posebno osebno potno dovoljenje. In' ob nedeljah je sedaj Koroška polna izletnikov iz slovenskih krajev, posebno iz Ljubljane, šole prirejajo izleta na Koroško, koroški šolski otroci -deilajo izlete v Ljubljano, pevska in druga društva hodijo; na Koroško in kot uspeh velikega propagandnega dela, ki ga vrši odličen zagrebški dnevnik ,,Domovina", vidimo, da raste zanimanje za Koroško tudi v vzhodnih delih naše države. Beov grajska demokratična! akademska omlladina je imela shod radi Koroške, zagrebško akademsko pevsko društvo „Mladost" pride na Koroško in priredi tam vrsto koncertov. Ta sklep odličnega pevskega zbora zagrebških visokošolcev bo na Slovenskem sploh, na Koroškem pa še posebej sprejet z veliko simpatijo. Tako se je za Koroško zainteresirala cela Jugoslavija in koroški Slo>-venci tudi odpirajo oči — zmaga naša, bo popolna ! V Beogradu se pa, žalibog, stvari ne razvijajo posebno povoiljno, ker Protič in Korošec hočeta na vsak način razbiti koncentracijsko vlado, ki jima nikakor ni všeč. Protič se slabo počuti v koaliciji z demokrati, ker ti preveč pazijo, da ne hi radikalci zakrivili kakih novih nepravilnosti v svojo korist, ampak v škodo države, posebno na gospodarskem polju. Korošec ima pa samo enoi željo, da bi: nai Slovenskem obdržali klerikalci v,svojih rokah vso moč in da bi še dalje izkoriščali svoj položaj na, vladi v svoje strankarske svrhe. Zato iščeta Protič in Korošec ugodne pretveze, da bi lahko koalicijo razbila, računajoč pri tem, da se sestavi, potem, zopet vlada iz samih nazadnjaških strank, ki bi Jugoslavijo nemoteno izkoriščale in paševale v njej. Seveda je veliko vprašanje, ako je ta račun pravilen, ako bi se Protič-Koroščeva vlada vrnila, ampak razna znamenja kažejo, da so to nameni Protičevi in Koroščevi. Mi pa pravimo, da je zelo nevarno igrati se z ognjem in vladati proti ljudstvu. Ministrski svet v Beogradu je vendar sklenil, da pride prestolonaslednik-regent v Ljubljano že 25. t. ni. Po našem mnenju je štirinajstdnevni rok za priprave odločno prekratek. Mi hočemo, našega prvega narodnega vladarja pri njegovem prvem prihodu na slovenska tla. dostojnoi sprejeti in vlada naj se pobriga, da v tem kratkem času stori vse, kar je mogoče za dostojen sprejem regentov. Gotovo se regent ne ustavi samo v Ljubljani, temveč poseti tudi še nekatere druge kraje na Slovenskem, posebno Gorenjsko in Koroško. T racijo, ozemlje med Bolgarijo in Marmar-skim morjem, zasedajo sedaj grške čete, ker mirovna konferenca je to deželo žrtvovala grškemu nenasitnemu imperializmu, ki se čisto nič ne razlikuje od italijanskega inv perializma. Na. Bolgarskem je, 'seveda, veliko razburjenje radi tega, ampak ministrski predsednik Stambuliski je izjavil v parlamentu, da bolgarska vlada ne bo trpela nobenih skrivnih oboroženih akcij, ki bi izhajale iz Bolgarske in bi bile naperjene proti odredbam zaveznikov. Je pač težka kazen, ki je Bolgarsko zadela za to, ker se je v svetovni vojni pridružila Avstriji in Nemčiji. ko so jo njeni pravi interesi naravnost vlekli v zvezo z a.ntanto. Rimski papež je na predlog čeških škofov dovolil češko bogoslužje v katoliških cerkvah na Češkoslovaškem! Najboljši dokaz, da tudi papež odneha, ako se ga pošteno- prime, ali pri nas se bo še dolgo maše-valo v tujem, ljudstvu nerazumljivem jeziku, ker naši škofi sami niso vneti za narodni jezik v cerkvi. Bo treba tudi radi tega malo ropotati in zaklicati glasno: ven z latinščino iz naših cerkva! V Italiji imajo zopet ministrsko krizo, ki jo lahko imenujemo krušno krizo, ker je nastala, vsaj na zunaj, samo radii kruha, ki ga je hotela Nittijeva vlada podražiti. Sicer pa) govorimo o- tem na drugem mestu, a značilno za odnošaje Italije do n ase Cti*2'a ve je dejstvo, da so italijanski klerikalci zaplavali popolnoma v vode italijanskega imperializima, kar je posledica zbližanju med papežem, in kraljem. Ta sprememba, v politiki italijanskih klerikalcev je gotovo tudi vplivala na to, da je Nitti moral demi-sionirati in pričakovati je, da se Italija ne bo hotela več sporazumeti z nami na podlagi, na kateri so se do sedaj vršila pogajanja.,/temveo bo hotela uveljaviti londonski dogOvor. Italijanski imperializem, ki je namerjen proti Jugoslaviji, je dobil zaveznika v rimskem papežu, ki je stopil odločno na, stran: naših sovražnikov. Bomo videli, kdo se bo kesal: rimski papež ali mi! n. Pred prihodom regenta Aleksandra v j Ljubljano. V smislu sklepa ministrskega sveta ! bo prestolonaslednik Aleksander še ta', mesec ' posetil Zagreb in Ljubljano. Na njegovem po- i tovanju po Sloveniji ga bosta spremi j ailia mini-; stra dr. Kukovec in dr. Korošec. n. Josip Stritar, slavni naš pesnik in pisatelj-. ;a, ki živi sedaj v veliki bedi v Aspangu ! uri Dunaju, se je po dolgem prigovarjanju konč-1110 odloči1, da se vrne v svojo domovino. Kakor .'se govori, prispev Ljubljano meseca avgusta. n. Siavka natakarjev je izbruhnila V ponedeljek v Beogradu. Stavka vse natakarsko osebje v kavarnah, hotelih in gdstilnah. n. 501etnica ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani. V dneh 17., 18. in 19. julija t. 1. bo praznovalo ljubljansko gasilno društvo svojo 501etnico. Slavnosti se udeleže tudi številni gostje vseh bratskih slovanskih narodov. Bratska, društva se naprošajo, da naznanijo število odposlanih tovarišev ljubljanskemu gasilnemu društvu vsaj dol 5. julija. Obenem naj se naznani tudi število' onih članov, ki žele skupnega prenočišča in število onih, ki se udeleže skupnih obedov. • n. Na obeh slovenskih gimnazijah v Ljubljani, to je na prvi državni gimnaziji v Tomanovi ulici in na realni gimnaziji na Poljanah, se bodo vpisovali učenci za prvi razred šolskega leta 1920,-1921. dne 29. junija t. 1. od 8. do 12. ure; sprejemni izpili pa bodo dne 30. junija od; 8. ure naprej. — K vpisovanju je prinesti obiskovalno izpričevalo in rojstni (krstni) list. n. Invalidi in certifikatisti. Kakor lani se bo vršil tudi letošnjo jesen pr deželnem sodišču v Ljubljani polletni poučni tečaj za invalide, certi-fikatiste in pisarniške praktikante, ki hočejo napraviti po šestmesečni pripravljalni službi prvi pisarniški in zemljiškoknjižni izpit. Tečaj 'se otvori dne 15. septembra, prošnje pa je vlagati najkesneje dO dne 1. septembra t. 1. pri pred-sedništv.u višjega deželnega sodišča. — Osrednji urad „Državne posredovalnice za delo" v Ljubljani. n. Razprava proti Radiču bo razpisana v kratkem. Obtožnica mu je bila že izročena. Obtožen je veleizdaje in upora proti državnim oblastim. Razprava bo trajala 8 do 10 dni. n. Papeževa kapitulacija pred Čehi. Praški nadškof dr. Kordlač je dobil v torek iz Rima obvestilo, da je papež v smislu predlogov čeških škofov dovolil uporabo češkega jezika v cerkvi. Naši duhovniki se bodo seveda še vnaprej navduševali za latinščino, katere nihče ne razumne. n. Spopad med češkimi legijonarji in italijanskimi železničarji. V torek in sredo se je odpeljalo iz Trsta proti severu več vlakov s češkimi legijonarji, ki so na povratku iz ;Sibirije v domovino. Italijanski železničarji so en vlak ustavili že v Gorici, dva pa v Prvačini in zahtevali, da Čehi takoj odlože orožje, kar pa so legijonarji seveda odklonili in zagrozili, da bodo rabili orožje, ako'bi se hotelo- izvršiti proti njim nasilje. Prišlo je do zelo kritičnega položaja, tako da je moral češki general nji 'konzul v j Trstu osebno posredovati. Legijonarji se bodo najbrže vrnili v Trst in odpotovali potem preko Ljubljane v domovino. n. Popis vojnih posojil in njih žigosanje. Kakor poroča, akcijski odbor za v no v če v a nje vojnih posojil, je/sklenil finančni minister v Beogradu popisati in žigosati v najkrajšem času vsa v jugoslovanski lasti se nahajajoča 'o.jna posojila bivše Avstro-ogrske monarhije. Posojila se bodo popisala, žigosala in vzela iz prometa, kakor to ukazuje mirovna pogodba, sklenjena v St. Germainu, in ki bo tudi za nas, obvezna, kakor hitro bodo ratifikacijske listine založene od treh velesil v Parizu. Ratifikacija mirovne pogodbe po Angliji in Franciji se je že izvršila, ' listine pa še niso založene; kakor to predpisuje pogodba sama. Pričakuje se tega dejanja v najkrajšem času. V dveh mesecih od takrat Jalje pa mora biti vojno posojilo v vseh tozadevnih državah žigosano' in iz prometa vzeto. n. Zopet ponesrečen atentat na Ljenina? Po poiočilih iz Moskve je bil izvršen na Lienina nov atentat, pri katerem je bil ranjen na toki. Napadalca, so takoj prijeli. n. Nesreča. Šestletni sin posestnika Erčulja iz Male gore pri Kočevju je gledal, kako so pri soseciu rezali slamo. Ker:'se je preveč približal stroju, ga je ta zgrabil in mu odrezal vse prste na desni roki. n. Na smrt je bil obsojen v Memiiigenu v Nemčiji ključavničar Franc Schrepl.,r, ki ie o Veliki noči ubil neko dekletce in njeno meso kot telečje r;:zpvodal. Res skoro neverjetna podivjanost. n. Roparski umor v Petrovčah. V Ar ji vasi pri Petrovčah na Štajerskem je pred par dnevi neki orožnik našel truplo umorjenega moža, ki jo bilo vse krvavo, pplno ran in pokrito s travo. Preiskala je takoj dognala, da o kakem samomoru ne -nore biti niti govora, ampak da gre za zločinski roparski umor. V umorjerrcu so spo-| znali srbskega lesnega trgovca Vazilij*. jrjvano-' viča, ki je prišel na Štajersko nakupovat les. Pri tem se je seznanil z raznimi osebami; med drugim tudi s sinom znailegs celjskega nemšku-tarja in biv«'ga mestnega ekonoma go-sp. Walterja Derganza, ki se je dal od Jovanoviča na račun provizije že v naprej izplačati manjši znesek denarja, kljub telmu, da sploh ni vedel -za nobene zaloge lesa. Derganz je bil takoj aretiran. Pri -njem so našli še čez 47.000 kron denarja, 20.000 pa je po lastni izpovedi dal spraviti svoji ljubici. Aretiranec do sedaj kljub jako. oib-težilnemu materialu še ni priznal svojega zločina. Izročili -o ga v celjske zapore. n. Velika tatvina draguljev v Beogradu. V noči od 7. t. m. je bila izvršena v delavnici zlatarja Josipa Vajlerja velika tatvina. Vlomilci so odnesli za 120.000 ^dinarjev razne zlatnine jin mnogo briljantov. Tatvine je osumljen neki vajenec, ki je bil pred kratkim odpuščen iz službe. r. Boroevič umrl. v veliki bedi. Iz nekega pisma, ki ga je pisal pred kratkim v Celovcu umrli maršal Boroevič, nekemu svojemu prijatelju, izhaja, da je živel maršal po prevratu v veliki bedi in stiskah. Boroevič pravi v dotičnem pismu: „Doisedaj sem svoje materijelne skrbi obdržal zase in jih simatral kot neizprosno1 usodo1, proti kateri ne pomaga nobeno godrnjanje. Vsi moji privatni zaboji, maršalski patent in celo zasebne pošiljke moje soproge,-sol bili zaplenjeni. Neizmerna škoda je nenadomestljiva. Jugoslovanska vlada na mOjo prošnjo glede pokojnine sploh noče niti odgovoriti. Moj gospodarski položaj je silno žalosten. Odkar je sledila demo-bilizacija, živim v dveh majhnih sobicah neke hišice ob Vrbskem jezeru od pokojnine mojega1 reda Marije Terezije. Svojega pohištva na Dunaju nikakor ne morem rešiti, da bi se zamoigel kje končno nastaniti. Kljub vsem tem nadlegam in težavam gledam junaško bodočnosti v obraz. Po svetu* r. Svetovni kongres plesnih mojstrov se je pričel te dni v Pa.rizi.r~Z vseh delov Francije, Anglije Italije, Belgije, Grške, Nizozemske, Švice in tudi iz afriških in azijskih evropskih kolonij so prispeli ljubitelji plesa- na kongres. Na zborolvaiiju se je ugotovilo, da; ples še ni nikdar igral tako veliko vlogo- v kulturnem gibanju kakor sedaj, naglašalo- pa se je istočasno, da provzroča veliko razbrdanost. Kongres se peča z nalogo, ustvariti čisto nov ples, ki naj bi zavojeval v kratkem ves svet. r. Radi poskušenega umora aretiran. V Prat.ru na Dunaju je bil dne 5. t. m. izvršen pozno v noč neki dosedaj še nepojasnjen zločin. Mesarski pomočnik Ivan Preska, brez stanovanja, je izvabil sinu nekega trgovca pod pretvezo, da mu preskrbi živila, 5000 K in ga je nameraval potem vreči v vodo. Poizkus pa se je ponesrečil in je bil Preska aretiran. r. Proces zaradi golote deteta. Pred sodiščem v Portlandu se je vršila nedavno tega zanimiva razprava. Gospa Alisa Pelmer je bila obtožena, da neguje svojega otroka, šestmesečnega deteta, proti vsem pravilom o zdravju iir dobrem negovanju, ker ga noče nikdar odeti in to niti tedaj, kadar brije veter ali vlada mra'z. Sodnik jo je zato obsodil na večjo kazen, nakar se je gospa pritožila na višje sodišče. Zaslišani izvedenci so izjavili pred sodiščem, da je vse res, ka,r so povedali: sodniki, ugotovili pa so tudi, da je otrok kljub temu, da je spal popolnoma razodet in se plazil popolnoma gol po dvorišču,, za svojo starost jako lepo razvit. Ker je dete vedno- golo, mu je telo od so-lnca in svetlobe že popolnoma zagorelo. Prizivnol sodišče je ugodilo pritožbi gospe Pelmer, ki je zrnagonosna odšla i'z sodne dvorane s svojim golim sinčkom v naročju. r. „Osedlajte mi takoj dva konja!" Pred vra-t-mi konjeniške vojašnice v Saint Cloudu na Francoskem se je pred par dnevi nepričakovano ustavil v dolg plašo zavit stotnik. Bilo je dve ponoči. Straža mu je izkazala predpisano čast. Stotnik pozvoni in pri vratih se pokaže službujoči podčastnik, ki mu stotnik zaukaže: „Peljite me takoj skozi hlev!" Podčastnik je takoj pripravljen izvršiti ukaz svojega predstojnika. Ko je prispel v hlev, je biloi treba najprej seveda zbuditi hle-varja, ki je spal, kakor da bi bil mrtev. Hlevar ie ob pogledu na strogega stotnika skočil kakor ris pokonci. Stotnik ga najprej po vseh vojaških predpisih ozmerja, nato pa zakriči nad njim : »Osedlajte mi takoj dva konja!" — ,,Katera?"', je zajecljal vojak, ki si ni čisto) nič razbijal glave nad tem, kaj ima pravzaprav v hlevu iskati ta stotnik, ki ga še nikdar ni videl. Imel je pač od-znake stotnika' in to je hlevarju zadostovalo. „Vzemite takoj prvega, najboljšega," se zadere stotnik, „pa hitro !" S tresočimi se mkami je pripravil hlevar dva konja, ki ju je izbral med najboljšimi. Ko je končal, je stotnik zajahal, zgrabili za uzde drugega konja in odjalial preko vo-jašničnega dvorišča. Podčastnik je odprl ponižno vrata, stotnik sd je zahvalil in zdirjal v diru v temno- noč. Ko se je zdanilo, se je izkazalo, da je hlevar nasedel prebrisanemu lopovu, ki je s pomolčjo vojakov oškodoval državo za dva Upa konja. r. Obsodbe tržaškega sodišča. Preki sod v Trstu, ki obstoji še izza časa italijanskega |za-sedenja mesta, je izvršil dosedaj okoli 20.000 obsodb, večinoma seveda nad1 Slovenci in Hrvati. Obsodbe se glase večjidel radi prekoračenja de-markacijske črte, nošenja orožja in radi klicanja „2ivella Jugoslavija!" r. Nesreča v družini. Strugar Gustav Schwab na Dunaju je hotel v soboto s svojim vžigalnikom zakuriti ognjišče. Ker vžigalnik ni gorel, je vlil vanj iz| neke steklenice bencin in položil steklenico potem na kuhinjsko omarico-. Vžigalnik pa je zopet odpovedal, nakar se je Schvvab poslužil vžigalice. P-ri! tej'priliki je padla steklenica z bencinom na tla. Vžigalica, ki je ležala na tleh, je takoj pro-vzročila ogenj, ki je o-bjel strugar-jevo triletno hčerko, nahajajočo se v otroškem vozičku in jo zadušil. Sclnvaba je ravno dan poprej zadela že huda nesreča. Njegova soproga je namreč pri čiščenju oken padla iz tretjega nadstropja, na dvorišče in zadobila več težkih poškodb. r. Premeten vlom je bil pred kratkim izvršen v grad bivšega grofa Hoyosa. Tatovi so pokradli celo vrsto dragocenih slik, starin in orožja, tako da znaša škoda več milijonov kron. Kot glavni zločinec je bil aretiran glasovitii dunajski vlomilec Weghuber. Zaprli so tudi vse sokrivce in rešili vse ukradene predmete. Rasno. r. Zdravstveni položaj-mesta Dunaja. Dunajski mestni fizik dr. Bolim; je objavil pred kratkim; statistiko o zdravstvenem stanju; dunajske občine, ki podaja grozno; sliko o| učinku vojnih let na dunajske zdravstvene razmere. Po tej statistiki je umrljivost pred vojno neprestano padala, med- vojno; pa silno rastla. Število smrtnih slučajev je od 32.314 v letu 1913. narastlo v letu 1918. na 51.497. Okoli 6000 oseb je umrlo leta. 1918. za špansko boleznijo. Sporedno z na-' raščanjem slučajev smrti je zaznamovati močno padanje porodov. Dočim je bilo leta 1918. še 32.000 porodov, jih je bilo leta 1919. samo 17.000. Otroci pomrjejo- največ za jetiko, starčki za oslabelostjo. Zlasti med otroci je število smrtnih slučajev izredno visoko. Mestni fizik zaključuje svoja izvajanja z bojaznijo, da bo v par letih še na tisoče in tisoče otrok podleglo jetiki, ako se prehranjevalne razmere takoj ne zboljšajo. r. Tuje perje. V „Arbeiter Zeitung" čitamo pod naslovom „Ogrska podpisuje:" „Pred vojno so imele dežele krone Sv. Štefana 320.000 km2, a sedaj ima Madžarska samo še 94.000 km2. Od 22 milijonov prebivalcev je padla Madžarska sedaj na borih 7 milijonov. Njeno železniško' omrežje je bilo 22.000 km dolgo, danes samo še 8600 km. Od prejšnje produkcije premoga ostane Madžarom samo še 50 %, dočim je 85 % gozdov v rokah oslobojenih Jugoslovanov, Romunov in Slovakov. Madžarska je dandanes postal^ neznatna državica brez vsakega pomena. Da da, tako konča vsak, ki se ponaša s tujim perjem. r. Kako nastane brenčanje muh. Ako opazujemo muhoi, kako leta po sobi in vedno brenči, dobimo nehote vtis, kakor da nastaja to nepresta" no slišno šumenje vsled izredno- hitrega gibanja kril muhe. Toda. poizkusi so dokazali, da muha tudi brenči, ako se ji odvzamejo krila. Se več. Celo v želodcu zielene žabice ali rege je še slišati1 njeno brenčanje, kjer je vsako delovanje kril seveda popolnoma izključeno. Krila, pri nastajanju takozvanih krilnih glasov sploh ne pri-hajajoi v poštev. Kaj pa pravzaprav provzroča brenčanje muh, še dosedaj še ni natančno do-gnanO. r. Letalo brez motorja. Major Puza je izdelal načrt za letalo brez motorja. Major namerava premikati letalo 'z lastno telesno močjo in doseči hitrost 40 do 50 km na uro. Predsednik Masa-ryk je daroval za sestavo letala 50.000 kron. r. Moderni pisemski papir. Pisanje dolgih pisem dandanes ni več v navadi. V sedanji dobi s tolikimi sredstvi za promet in sporazumevanje ni več potrebno razlagati obširno svojih misli na papirju. Kljub temu — res čudno — postaja papir za pisanje dan za dnem večji. Mogoče je temu vzrok moderni pravopis, ali pa je to samo čudo mode? V vsakem slučaju je gotovo eno: pisemski papir še ni' bil nikdar tako velik. Moderen pisemski papir mora biti najmanj 30 cm dolg in ga je treba trikrat pripogniti, da ga je mogoče spraviti v odgovarjajočo kuverto. Za smeh in kratek čas. Škofov žefgen in kmečki fant. Pred več leti je nekii, škof na svoji kanonični vizitaciji dospel v neko faro. Pred farovžem, kjer je izstopil, se je nabrala mnogo faranov, s katerimi se je tudi pogovarjal. Preden je odšel v farovž, je podelil faranom svoj blagoslov. Vse je klečalo in se odkrilo, razen neki kmečki fant, ki je ostal! stoječ in pokrit pred1 škofom. Škof ga opazi; ter ga vpraša, zakaj se tudi on ne odkrije. Kmetič ni prišel v zadrego ter mu odgovoril: „ Milostni gospod škof, če je žegen dober, bo tudi skozi klobuk prodrl." Skof je osupnil nad! takim odgovorom, in jo je hitro odkuril v župnišče. LJUBLJANSKA KREDITU KA V LJU8LJAN Stritarjeva mica stej^g. Podružnic? b Splitu, Trstu, Celovcu, Sarajevu, Borici, Celju, Mariboru in Borovljah; bančna ekspozitura v Ptuja ris: k 5o.ooo.ooo - Telefon It. 261. Sprejema vloge na knjižice in tekoii raSun proti ugodnemu obrestovanju. Kupule in prodaja vse vrsta vrednostnih papirjev, = valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka". DelnIAka glavnica t K 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Rezervei okrog K 10,000.000 Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenlk, Zader, Ekspozitura Kranj Sprejemal Vloge na knjižice. - Vloge na tekoči in iiro-ratun proti naj ugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz Bvojega. Kupuje In prodajal Devize, valnte, vrednosti;« papirje itd. Eskontlra i Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme« na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemal Borzna naročila in jih izvršuje naj kulantneje. __ Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 257.