CKí JE, 3. JUNIJA 1971 — ŠTEVILKA 21 — LETO XXV — CENA 60 PAR Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec 2 novo sezono od- hajajo iz Sloven- skega ljudskega gledališča Pavle Jeršin, Minu Kju- drova, in Franci Ga- brovšek. Občasno, za določene dram- ske tekste pa bodo prihajali v Celje Maks Furijan, Jože Zupan, Vladimir Skrbinšek, Jurij So- uček, itd. Ali ni to čudno tarokiranje, kjer pa je vpraša- nje, kdo bo dobil zadnji štih? ZBOR SAMOUPRAVLJALCEV V CELJU JE IN NI USPEL. RAZLOGI ZA EfK) IN ZA DRUGO SPODBUJAJO K VECJl AKTIVNOSTI, K BITKI % Če stehtamo bogastvo misli izrečenih na zboru celjskih samoupravljalcev. in čez nekaj dni k temu pridamo še vsebino sklepov, ki jih lahko pričakujemo, potem je ponedeljkov zbor vsekakor uspel. Ф Če pa se zamislimo nad dejstvom, da je udeležba v razpravi s strani samoupravljal- cev iz osnovnih samoupravnih enot bila več kot skromna, potem je treba govoriti o ne- uspehu. Ф Toda prenekatero izrečeno misel na zboru je molk samo potrjeval, a ravno zato utegne konferenca samoupravljalcev v Celju opra- viti oratorsko delo, seveda če bo šla proble- mom do dna, in se spopadla z ovirami na poti samoupravljanja, pa naj gre za pojave ali imena. (Berite članek na 6. strani) VODIL BO MNOŽIČNI KONCERT — Mladi glasbeni zanesenjak iz Celja Vid Marčen, sicer zaposlen na Osnovni šoli I. celjske čete ter vodja tamkaj- šnjega zbora bo dirigiral več kot tisočim pevcem na osrednji manifestaciji mladinskega pevskega festivala v nedeljo na Muzejskem trgu. »Imam pri- jeten občutek, vendar čutim tudi veliko odgovornost. Bojim se, da ne bi bil takšen uspeh, kot ga pričakujemo. Letos prvič dirigiram na tako po- memebni prireditvi tako velikemu zboru.« Foto: T. VRABL NESREČNI PONEDELJEK V 13 PROMETNIH NESREČAH 14 POŠKODOVANIH Ponedeljek, dan dežja in mokrih cest, je bil za promet na cestah celjskega območja izredno nesrečen. V pičlih 24 urah se je zgodilo 13 pro- metnih nesreč. Težko poško- dovanih je bilo 10 ljudi, štir- je pa laže. Materialno škodo so «cenili na 282.000 dinar- jev, kar je letos najhujša škoda, povzročena v nesre- čah v enem dnevu. Najtežji sta bili nesreči v Debru in Loëfei pri Vran- skem. 18-letna Zdenka Stramšek se je peljala z- osebnim avto- mobilom iz Laškega proti Ce- lju, ko ji je v Debru na rav- nem delu ceste pripeljal na- sproti s tovornjakom Janez Gabrovšek iz Horjula. Mlada voznica, ki je brez izpita, je tik pred srečanjem nenadoma zavila na levo in zadela to- vornjak tako silovito, da je Gabrovšku iztrgalo volan iz rok. Tovornjak je zavil na (lesno in nato nazaj na cesto, kjer se je prevrnil, pred tem Pa z zadnjimi kolesi povozil Prednji del osebnega avto- mobila. Zdenko Stramšek in rojenega očeta Pavleta, oba sta iz Laškega, so prepeljali ' bolnišnico zaradi izredno hudih poškodb. Prometni za- stoj zaradi 'prevrnjenega to- vornjaka je trajal tri ure. Škode je bilo za 180.000 di- narjev. Ivan Dobnik, 36, iz šma- tevža pri Gomilskem je vo- zil z osebnim avtomobilom proti Ljubljani, ko ga je v Ločici zaradi neprimerne hi- trosti zaneslo na levo stran cestišča. Avtomobil je---drsel ob varovalni pločevinasti og- raji, zadel v zid in se pre- vrnil v FK)tok Bolska, globok štiri metre. Pri trčenju v varovalni zid je iz avtomo- bila padel sopotnik Stanko Cilenšek iz Prebolda in se teže poškodoval. Tudi voznik je dobil hude poškodbe. M. SENIČAR PRVI PODPISALI DRUŽBENI DOGOVOR V ponedeljek je bila v Ljubljani v prostorih Iz- vršnega sveta SR Sloveni- je manjša slovesnost, kjer sta kot prvi kulturni skup- nosti v Sloveniji Celje in âkofja Loka podpisali družbeni dogovor o pre- pustitvi sredstev za kul- turo v višini 0,5 % (pro- metni davek, avtorske pra- vice itd.). S tem je pre- vzela celjska kulturna skupnost — podpisana ima oba družbena dogo- vora, tako s skupščino občine Celje, kot IS SRS — kompletno finančno po- slovanje. S tem se zače- nja normalno delovanje celjske kulturne skupno- sti, od katere bodo imele korist vse kulturne insti- tucije. Mila Stamejčič, pred- sednica IO celjske kul- turne skupnosti je v svoji izjavi bila kratka: »S tem smo dosegli, da bomo lah- ko začeli izvajati zastav- ljeni program.« Družbeni dogovor so podpisali: v imenu IS SRS dr. France Hočevar, v imenu skupščine občine Celje podpredsednik prof. Jože Marolt in kot pred- stavnik celjske kulturne skupnosti predsednik Franci Križaj. Celjska kulturna skup nost lahko služi za vzgled ostalim kulturnim skup- nostim, saj je s sistema tičnim delom uspela pod- pisati družbeni dogovor in s tem omogočiti kultur- nim institucijam normal- no poslovanje, kako pa bo pri ostalih kulturnih skup nostih pa ,ie vprašanje. Vsekakor se bo to по7п,ч1о na kvaliteti dela. T. VR.\BL POZDRAVUENA PESEM! ; i Za polne štiri dni in čez bo- do ulice in trge našega staro- slavnega Celja poživile mno- žice mladih pevcev od blizu in daleč, iz domovine in tuji- ne, pojoč o veselju in bolesti, o zmagah in žrtvah, življenju in delu, o rožah, o soncu, o vsem — kar more navdahniti skladatelja in mlado grlo za- peti in srce sprejeti... O.I, POZDRAVLJENA М1.А- DA PESEM! Pozdravljena, ki prihajaš kot pozdrav z bregov sever nib morij, kot odmev z gora in ravnin naših sosedov, dru- žno z našo domačo — s kra ških polj, zasanjanih dobrav In s kršne jadranske obale, kot poslanka prijateljstva in miru med ljudstvi in narodi .vsega sveta! DOBRODOŠLA MLADA PE- SEM! Ti znanilka dobre vo- lje in glasnik življenjske ra- dosti! Odprimo ji naša srca na stežaj in prisluhnimo, zakaj njena izpoved o člo\'eški har- moniji, bratstvu in enotno- sti je prepričljivejša, bolj pre- sunljiva in razumljiva od za- nosnih besed vseh ambasa- dorjev današnjega časa. PRIDI MLADA . PESEM! Pridi in ogrej naša srca, pre- drami nas, da bi glasneje pri- tegnili s Teboj, da bi zavest in vest Tvojega poslanstva o- stala vsekdar pričujoča! NAJ TEDAJ ŽIVI MLADIN SKI PE\SKI PESTIVAL! MLADIM PEVCEM. NJIHO- VIM MENTORJEM IN ORGA NIZATORJEM VELIKEGA PRAZNIKA MLADE PESMI NA.ŠE ISKRENE ČESTITKE! PETINTRIDESETA ŽRTEV Dr. KAREL ŠELIH, 27, iz Murske Sobote je vozil z osenim avtomobilom proti Celju. Na delno pregled- nem ovinku v Latkovi vasi je vozilo iz neznanega vzro- ka zaneslo na levo stran ceste, kjer je čelno trčilo v vogal stanovanjske hiše. Voznik je bil takoj mrtev. V celjsko olnišnico so zaradi hudih poškodb prepelja- li dr. MAJDO ŠELIH, 26, iz Murske Sobote in inž. FRANCA ŠELIHA iz Celja. Letos je v prometnih nesrečah na celjskem območ- ■ ju umrlo že 35 ljudi. BREZ LUČI ZLATKO BLATNIK, 38. iz šmatevža se je zvečer T'aliai s kolesom brez luči po levi strani ceste na Go- r ilskem. Nasproti je pravilno po svoji desni strani r ipejal z osebnim avtomobilom ZVONKO STROJ.AN- Ж, 21 iz Podvrha. Kolesar je tik pred srečanjem za- vil na desno. Pri trčenju se je teže poškodoval. ZAPRL MU JE POT VLADIMIR KOKOTEC, 16, iz Celja se je peljal z motorjem in spotnikom BOJANOM BRINOVCEM sko- zi Iraško, ko je s stranske ceste pripeljal v križišče voznik osebnega avtomobila JOŽE KRAŠOVEC, 28, iz Laškega in zaprl pot motoristu. Pri trčenju se je Bri- novec laže poškodoval. KOLESAR PRED MOPEDISTA KAREL VIDEČ, 28, iz Male Breze se je z motorjem peljal proti Laškemu. V Košnici je s stranske ceste zapeljal pred njega kolesar VALENTIN MAJER, 35, iz Kašnice. Pri trčenju sta oba padla in se laže poško- dovala. LOKOMOTIVA IN TOVORNJAK IVAN SANJKAR, 25, iz Cerkl je pripeljal s tovor- njakom na nepregleden cestno železniški prehod na industrijskem tiru Cinkarne v Celju. Lokomotiva — vlak z devetimi vagoni — je zadela tovornjak in ga potiskala po progi še 17 metrov. Strojevodja JOŽE RO- BER, 45, iz Zg. Preloge je zaustavil kompozicijo na opozorilo kurjača., IZSILJEVANJE PREDNOSTI S. s., 17, iz Šempetra se je peljal z mopedom brez izpita in privozil v križišče v Doberteši vasi z nepri- merno hitrostjo. Iz Šempetra je pripeljal z osebnim avtomobilom FRANC KOSU, 28, iz Grajske vasi. Vozil je po levi strani in v križišču izsiljeval prednost. V trče- nju je bil težko poškodovan mopedistov sopotnik STAN- KO DOLINŠEK, 17, iz Šempetra, mopedist pa je dobil lažje poškodbe. TRČENJE V MOZIRJU NEVENKA GOLOB iz Mozirja je z osebnim avto- mobilom zapeljala z dvorišča na cesto in tako izsiljevala prednost voznici mini mopeda 19-letni JOŽEFI ROŽEN- ŠTEIN iz Letuša. Pri tj-čenju je dobila mopedistka pre- tres možganov. VOŽNJA V KOLONI JOŽE TAUŠLAKER, 36, iz Celja je vozil z osebnim avtomobilom v koloni iz Slov. Konjic proti Celju ter zaustavil. Za njim je peljal v prekratki varnostni raizdalji motorist JOŽE L.^PORSEK, 23, iz Stranic in se zalettel v zadnji del avtomobila.. Zlomil si je nogo in dobil pretres možganov. NESREČA V KAPLI DARJA MATIĆETOV, 22, iz Ljubljane je vozila z osebnim avtomobilom iz Celja proti domu in v Kapli opazila na sredini cestišča MARIJO NOVIN- ŠEK, 46, z Vinske gore. Močno je zavrla in zavila v levo, vendar je kljub temu zadela Novinškovo, ka- tej-o so nezavestno odpeljali v bolnišnico. DVAKRAT V PROMETNI ZNAK ALOJZ GABERŠEK, 22, iz Nazbiš s« je peljal s kolesom na pomožni motor proti Rogaški Slatini ter se na desni zaletel y prometnj znaik. Ko se je pobral, je nadaljeval vožnjo in se po 20 metrih na levi strani ceste zaleitel še v drug prometni znak, kjer je obležal nezavesten. DEŽ MARJAN PRISLAN. 23. iz Velenja je vozil v mod- nem nalivu z osebnim avtomobilom proti Velenju, njemu nasiprotj pa voznik osebnega avtomobila JOŽE ZAVRATNIK, 39, Ì7. Velenja. Oba sta zaradi dežja vozila ob sredinski črti. Zavratnik je pred srečanjem zavrl. Zaneslo ga je na levo, kjer је trčil v Prislanov avtomobil. Pri tem sta bila pošskodovana oba voznika ter JOŽICA ZAVRATNIK in sopotnik LEON BAIIMAN iz Postojne. Škode na vozilih je za 10.000 dinarjev. PADEL NA LJUBLiANSKJ CESTI JOŽE SKALE, 48, iz Celja se je peljal s pony-eks- presóm po Ljubljanski cesti v Celju in. iz neznanega vrzoka zapeljal na bankino ter nazaj na cestišče, kjer je padel. Na mopedu je imel petlitrsko posodo za olje. Dobil je pretres možganov. CELJE Poročilo se je 11 parov, od teh: Franc Arn.šck, Gorica pri Šmartnem in Ana Pohajač, Hrenova; Mojmir Rožič in Marija Boršič, oba iz Celja; Anton Rozman, Štore m Vida Rojen, Dobriša vas; Zoran Božič, Celje in Marija Var- gazon, Cven; Rudols Kline, Sojek in Pavla Jereb, Beli potok; Bogomir Koleno in Božena Kokalj, oba iz Celja. HRASTNIK Adolf špajzer, delavec, Hrastnik in Ema Šmit, pro- dajalka, Dol. LAŠKO Bogomir Cepuš, pivovar, Vrh in Ivana Deželak, eko- nomski tehnik. Laško; Vladi- mir Gradič, delavec. Male Breze in Mira Steiner, delav- ka, Harje; Zvonko Tovornik, skladiščnik, Povčeno in Ama- lija Klepej, delavka, Lažiše; Marjan Hafner, rudarski nad- zornik, Dol pri Hrastniku in Ljudmila Knez, šivilja. Selo nad Laškim; Jože Brelc, elektrotehnik. Pristava in Marija Pišek, kuharica, La- homno. lato poroko sta sla- vila Franc in Rozalija Skallč iz Lažiš. SLOVENSKE KONJICE Franc Lobe, 21, Grosuplje in Anamarija Trdin, 21, Li- čenca; Anton Ratej, 25, Dra- ža vas in Helena Mlakar, 21, Žiče ter Slavko Hren, 24, Go- renj e-Črešnova in Milena Be- zenšek, 18, Vitanje. ŠENTJUR PRI CELJU Ivan Plemenitaš, 24, trg. poslovodja in Marija Salobir, 24, kuharica, oba iz Dobja; Janez Bobnar, 28, delavec, Dramlje in Majda Lamut, 17, poljedelka, Zg. Slemene; Martin čater, 21, delavec, Botričnica in Magda Držaič, 22, delavka, Šentjur; Ivan Verk, 24, pečar. Vinski vrh in Svetozara Plevčak, 22, u- službenka, Grobelno; Silve- ster Nuč, 24, sprevodnik Lju- bljana in Silva Perčič, 24, blagajničarka, Ljubljana; ton Jagodic, 27, avtomehanik, Trbovlje in Vera Zveglar, 19, poljedelka. Košnica; Vincenc Kram berger, 27, lesos tr ugar, Lenart in Darinka Nahtigal, 20. frizerka. Jezerce ter .^lo.jz Grebešek, 67, upokojenec, Je- senice m .Marija Fospeli, 57, kmetovalka, Srževica. ŽALEC Dušan Andželkovič, 35, Ar- ja vas in Mira Bračun, 22, Arja vas; Ivan Zagoričnik, 27, Zalog pri Šempetru in Jožefa Ivkovič, 27, Petrovče; Anton Turnšek, 22, Polzela in Marta Podjavoršek, 21, Prekorje; Jernej Zagoričnik, 28, Dobr- teša vas in Alojzija Tkavc, 18, Kale; Slavko Rak, 31, Mi- klavž in Zvonka Kovče, 20, Loke; Ivan Goričan, 22, Stop- nik in Milena Govejšek, 19, Pongrac; Martin Hlupič, 20 in Vera Lukanc, 19, oba iz Kasaz; Jože Turnšek, 24, Ža- lec in Nada Jurak, 21, Vran- sko in Ivan Hriberšek, 25, Paka in Majda Lešnik, 21, Lipje. CELJE Ivan Mlinaric, 82, Celje; Julka Bračič, 65, Celje; Janez Zupane, 61, Podvrh; Justina Bleč, 73, Celje; Sabina Oro- žen, 65, Celje, Ana čadej, 45, Migojnice; Rozalija Bider, 45, Rečica; Ludvik Tratnik, 70, Celje; Mihael Golavšek, 80, Migojnice; Ivan Jamnišek, 53, Smiklavž; Franc Zaje, 84, Otemna in Lucija Krumpak, 79, Trnovlje. HRASTNIK Alojzija Dolinšek, 81, upo- kojenka, Hrastnik; Martina Korbar, 71, Dol in Marija Rebov, 62, gosiX)dinja, Hrast- nik. LAŠKO Neža Kovačič, 77, poljedel- ka, Žigon; Ivan Blatnik, 78, kmetovalec. Reke nad La- škim; Franc Ulaga, 71, kme- tovalec, Padež; Franc Dro- bež, 67, upokojenec, Strmica in Marija Mlinaric, 85. go- spodinja, Reka. SLOVENSKE KONJICE Franc I^puh, 96, SI. Konji- ce; .'\nton Kukovič, 83, Kra berk in Jurij Rečnik, 75, Ga brovnik. ŠMARJE PKI JEL AH Ivan Pantner, 86, Grobel- ce. ŽALEC Alojzija Mazej, 85, soc. podpiranka, Dobriša vas; Leo- poldina Culk, roj. Cizej, 84, kmetovalka, Gomilsko; Juli- jana Gaberc, 57, upokojenka, Podvin; Suzana Kelbar, 6, otrok, Vrbje in Veronika Skok, roj. Pavlič, 31, gospo dinja. Loke. CELJE 32 deklic in 43 dečkov. LAŠKO 1 deček in 2 deklici. SLOVENSKE KONJICE 4 dečki in 4 deklice ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 deklica ŽALEC 1 deček. UNION: do 4. junija ameriški barv- ni film »Krogle izpod ve- šal«; od 5. do 7. junija francoski barvni film »Zla- ta mladost«; od 8. do 9. ju- nija angleški barvni film »Zlomljena krila«. METROPOL: 3- junija še ameriški barv- ni film »Brezsrčni jezdec«; od 4. do 6. junija nemški barvni film »»Kamasutra«; od 7. do 10. jimija ameri- ški barvni film »Kaktusov cvet«. Ш)М in LETNI KÍNÍ): do 4. junija ameri: ki barv ni film »štirje za teksas,.' od 5. do 6. junija агп-.'п§^ barvni film »Pancho jezdi«; od 7. do 8. jurüj.^ italijanski barvni film na iz Monze«; od 9. do m junija ameriški barvni fiijj| »Poziv revolverasi!«. DOBRNA: 5. in 6. junija angleški bar. vni film »Zlomljena kiila^ Predstave so v kinu Uniotj vsak dan od 16.. 18. in 'j¡j vsak dan ob 16., 18. in 20.' uri, v Metropolu ob 16.3o[ 18.30 in 20.30 uri, v kinu Dom ob 16. in 18. uri, ^ Letnem kinu pa ob 20. uri. Na Dobrni je predstava , soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. Četrtek, 3. jumja ob li).30 uri Plaut: »Hisni strah« za IV. mladinski abonma ш izven. Petek, 4. junija ob 15-30 uri »Hišni .strah« za I. mladin- ski abonma in izven. Sobota, 5. junija ob 10 00 url »Hišni strah« za 2. šolski abonma in izven, ob 15.30 uri, pravtako »Hišni strah« za 1. šolski abonma in iz- ven. Sreda, 9- junija ob 17.00 uri »Hišni strah« za abonma upokojencev in izven. Četrtek, 10. junija ob 20.00 uri Dostojevski: »Sreča v nesreči« — gostovanje Mest- nega gledališča iz Ljublja. ne. Predprodaja vstopnic je v sredo od 18.30 do 19.30 ure ter v četrtek od 18. ure dalje. Rezervacije po telefonu 29-60. ČE V VAŠEM KOLEKTIVU ALI TERENU NI ZAUPNIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TO VI Danes bomo skušali odgo- voriti na dvoje vprašanj in sicer: za katere poklice se odloča preveč učencev in za katere premalo. Za poklic šivilje se odlo- ča skoro 40 odstotkov več deklet, kot bi bilo potrebno. Zato je veliko izučenih ši- vilj brezposelnih ali pa se morajo vključevati v druga, nekvalificirana dela, če tudi v ustrezm stroki. Prav gotovo je glavni razlog, da danes potrebujemo manj šivilj, kot smo jüi včasih, v tem, dà je velik del šiviljskega dela že prevzela konfekcijska indu- strija. Seveda ne mislimo, da zaradi tega čez nekaj ča- sa sploh ne bomo potrebo- vali šivilj. Obrtna šdvilja bo àe vedno potrebna, toda v manjšem obsegu in z dru- gačnimi zahtevami. Potrebo- vali bomo predvsem prvo- vrstne šivilje in med nrjimi bodo uspevale v giavnem le tiste s sposobnostmi modne- ga kreatorja. Naslednji poklic, za kate- rega se odloča preveč de- klet je frizerka. Ргј tem poklicu ne gre za to, da bi ga nekdo izpodrival (kot na primer pri šivilji), saj po- trebe po frizerskih uslugah celo naraščajo. Vzrok je ze- lo preprost: za ta poklic se odloča pač veliko deklet, za vse pa ni prostora — zapo- slitve. Podobno, in kar tiče de- klet, je pri poklicu trgovske- ga prodajalca, čeprav je pri nas v Celju oziroma na šir- šem celjskem območju pro- blem nekoliko drugačen. Tr- govska podjetja bi rada spre- jela celo večje število deklet (še več pa fantov!), kot pa jih zmore sprejeti celjski šol- ski center za blagovni pro- met v svojo šolo za proda- jalce. Dejansko je šola po- stala premajhna in misliti bo treba na večjo. Med ostalimi poklici, kjer se pojavljajo viški in za ka- tere usposabljajo poklicne šo- le kaže omeniti še: kvalifi- cirani kmetijski delavci ple- tilje in fotografi. Med po- klici, ki jih usposabljajo srednje tehniške šole, so že prenasičeni naslednji: kmetij- ski tehnik, delno veterinar- ski tehnik, zobotehnik in farmacevtski tehnik. Pose- ben problem so tekstilni teh- niki. Teh je preveč in pre- malo. Problem je v tem, da se je v zadnjem času vpi- salo na tekstilno tehniško šo- lo rpeveč deklet in so prak- tično delovna mesta za de- kleta že zasedena. Obenem pa primanjkuje fantov, pred- vsem za obratne tehnike. Na- sploh si mladi ljudje napač- no predstavljajo poklic tek- stilnega tehnika, zlasti de- kleta. Delo tekstilnega tehni- ka je namreč zelo sorodno delu strojnega tehnika, ne pa morda tehniku — obliko- valcu, ki pripravlja vzorce za blago . In sedaj še na kratko o poklicih, kjer je pomanjka- nje kadrov! Veliko pomanjkanje je v kovinarskih poklicih. Manjka nam: ključavničarjev, stroj- nih ključavničarjev, varilcev in rezkalcev. Dovolj pa je kandidatov za avtomehansko stroko. Drugo področje, ki ima veliko pomanjkanje de- lavcev je gradbeništvo. Tu so možnosti predvsem za: zidarje, tesarje, vodovodne instalaterje, instalaterje cen- tralne kurjave, železokrivce in polagalce keramičnih plo- ščic. Nadalje so perspektivni poklici v gostinstvu, kot so: kuhar, natakar, hotelski re- ceptor. Dosti kruha je še v poklicu na področju grafič- ne industrije in pri poklicu mizarja. Med poklici, ki jiii usposabljajo srednje tehniške Ln njim sorodne štiriletne šo- le naj omenimo še naslednje: strojni tehnik, administrativ- ni tehnik, ekonomski tehnik, gradbeni tehnik, gostinski tehnik, medicinska sestra, vzgojiteljica, tekstilni tehnik (za fante!) in lesnoindustrij- ski tehnik za fante!) Na stadionu »Borisa Kidri- ča« je bilo finalno tekmova- nje za atletsiki pokal Slove- nije, kjer je nastopilo preko 3!X) najboljših slovenskih atletov. Zaradi nepopolne ekipe in neresnosti nekaterih članov moška ekipa Kladi- varja m ubranila lani osvo- jenega naslova, zmagala je ljubljanska Olimpija za bo- rih nekaj točk, med dekleti pa so se domačinke revanži- rale lanskim zmagovalkam Mariborčankam in jih tokrat več kot prepričljivo prema- gale. Tudi tokrat je bila doseže- na cela vrsta odličnih rezul- tatov, kar je rezultat tarta- na. Na primer v soboto, ko je močno deževalo, so tek- movalci dosegali presenetlji- vo dobre dosežke. Bilo je doseženih tudi več republi- ških rekordov, med katerimi moramo predvsem omeniti dosežek Brede Babošek pri skoku v višino, kjer je kot druga Jugoslovanka presko- čila 180 cm (rezultat 182 cm!) in se talio uvrstila v najvišji kvalitetni vrh svetovnih s ka- kalk. In kako so se odrezali posamezniki Celja? Moški — 400 m: Kocuvan 47,7; 1500 m: Svet 3:59,3; 4x100 m: Kladivar 42,6; kro- gla: Pikula 16,50 m; 200 m: Kocuvan 21,4; 4x400: Kladi- var 3:19,4; hoja 10 km: Male 52:26,2; višina: Vivod 206 cm; palica: Lešek 460 cm; disk: Pikula 4 4,51. Ženske — 200 m: Pavšer 25,3; 800 m: Urankar 2:12,2 (rekord SRS); 100 m ovire: Peče 14,8; 4x400 m: Kladivar 4:02,0; daljava: Peče 560 cm; 100 m: Pavšer 12,3; 1500 m: Urankar 4:36,7. Izredno požrtvovalnost so tudi tokrat pclcazali celjski sodniki in ostali atletski de- lavci, ki so v zadnjem mese- cu pripravili celo vrsto tek- movanj, v zadnjih treh dneh pa so bili praktično skozi na stadionu. Organizacija je bi- la odlična in vsa zahvala pri- zadevnim amaterskim atlet- skim delavcem, T. VRABL ODLIČNI ATLETI NA SKOKOVEM MEMORIALU Vse kaže, da prizadevanja atletskih delavcev Kladivar- ja, da bi letošnje tekmova- nje za Skokov memorial bilo resnično kvalitetno, ne bodo гатап. Poleg tega, da so načelno že pristale na sodelo- vanje s svojimi atleti mnoge evropske države pa je orga- nizatorje najbolj razveselila prijava Romunije, ki je med drugirni prijavila tudi odlično n^.etalko kopja, eno najbolj- ših na svetu — Pensovo. poleg tega organizatorju рк)- nujajo nastop cele vrate naj- boljših romimikih atletov, ki imajo znano ime že v med- narodni areni. Nastopa Pene- sove bo vsekakor najbolj ve- sela Nataša Urbančič, пјгт skupen dvoboj s še nekate- rimi dobriimi metalkami kop- ja pa bo prava posJastica za ljubitelje atletike, poleg tega pa lahko pričakujemo še od- ličen rezailtat. Avstrijci ob- ljubljajo nastop Sykore, sku- paj z najbofljšimi Jugoslova- ni, Italijani, Švicarji, Fran- cozj in drugimi pa bo to res prireditev vredna ogleda. Nogomet KLADIVAR IZPADEL IZ POKAI.NEGA TEKM()VAN,A Celjski nogomeLaži KlacUvarja so doživeli v Slovenjski Ш- îtrici neprijetno presenečenje. Domača ekipa Osankarice jih ja premagala v pokalni tekrru s 3:2. Srečanje je bilo kakovos .lo m lepo. Zadetka za Celje pa sta dosegla Cerenjak in Prigan. i. Celjani so vložili protest zoper sojenje in prvega zadetka načinov, ki naj bi bil dosežen iz nedovoljenega položaja. jli Košarka CELJE : SOLINGEN 13:54 (29:30) v prijatelj^iki mednarodni teknil so košarkoi-ji Celja, ki so nastopili brez treh igralcev prve petei'ke z visokim rezultatv ;n premagali zaliodnonemško ekipo SOLINGEN. V prvem polčasu je bila Igra enakovredna in so gostje celo vodiü z eno lo^ .o razlike. V drugem polčasu pa so se domačini razigrali .a gostje, ki so večinoma igrali s prvo peterko, niso mogli vzur- žati naleU kondicljsko bolje pripravljenih Celjanov. Pri Ceiju so v drugem polčasu igrali vsi dobro, pri gostih pa sia se najbolj odlikovala bivši igralec Celja Zorko Marko in Kapeia- nović, sicer prej član Crvene zvezde iz Beograda. Koše 90 dosegli: Leskovšek 4, Erjavec 11, Pešec 10, Sagadin M. 14, Leskovar 17, Divjak 2, Jančič 5, Tomašič 10, Jug 8, Pejanović 2 Petrovič. KROJ : CELJE 93:68 (42:41) v 6. kolu republiške košarkarske lige so Celjani doživeli visok poraz proti ekipi Kroja. V prvem polčasu so bili Ce- ljani še enakovredni razigranim domačinom, v nadaljevanju pa niso znali zaustaviti njihovega najboljšega Igralca Logondra, ki je sam dosegel 38 košev. K visoki zmagi domačinov je precej pripomogel tudi skrajno pristranski sodnik Lotrič iz Ljubljane, ki je očitno navijal za domačo ekipo, kar pa vseeno ne opra- vičuje Celjanov za visok poraz. Po tem porazu so Celjani zdrknili z drugega na četrto mesto na prvenstveni tablici, v sre- do 2. junija pa igrajo v Celju proti bivšemu drugoligašu Lf.-.o-' nitu iz Ilirske Bistrice. Koše za ekipo Celja so dosegli; Tone Jagadin 24, Erjavec 2, Pešec 9, Miloš Sagadin 13, Leskovar 4, Zmago Sagadin 4, Tomašič 8, Jug 4 JANEZ CEPIN ŠE VEDNO VODI ŽALEC v nedeljo je bilo v medobčinski košarkarski ligi odigrano že peto prvenstveno kolo. Razen Vitanja, ki je kot doma in visoko premagal Zreče, so v tem kolu morali domačini pre- pustiti točke gostom. V izredno važni tekmi za vrh lestvice je Žalec v derby tekmi 'premagal SSD Prebold v Preboldu, Mozirje je na domačem igrišču kljub odličnemu začetku visoko izg^ibilo proti Old Boysem iz Slovenskih Konjic, Šentjur pa je tudi kot gost zmagal v Polulah in dosegel svojo dnigo zmago. V VI. kolu bodo igrali: Šentjur : Mozdrje, Žalec : Polule, Vitanje : SSD Prebold in Zreče : Old Boys. O. HOLZINGER 5E VEDNO VODI Dvi£:anje uteži PETA ZMAGA — TOKRAT V SPLITU Celjski dvigalci uteži so tokrat gostovali v Splitu in v okviru II. zvezne lige dosegli že peto zaporedno zmago. Domačine so prepričljivo premagali s 1984,5:1695 kg. Pri gostih je bil naj- boljši Jože Urankar, ki je v surirku dvignil 152,5 kg, v tri- atlonu pa 4(K) kg. Za ekipo so še nastopili: Praprot.nik Smreónik 310, Glavač 345, Gašperlin 277,5 in Beve 320 kg. Ce- ljani vodijo brez ï>oraza in imajo največ možnosti za uvrstitev v I. zvezno ligo. tv Celjskim rokometašem v zadnjih srečanjih ne gre in ne gre. Naj bo nasprotnik dober ali slab Celjani se mu ne znajo zoprstaviti tako, da bi lahko osvojili tako potreb- ne točke za obstanek v zvezni ligi. Najprej so v sredo do- ma izgubili z državnim prva- kom Partizan Bjelovar. Po- raz je bil več ali manj priča- kovan, ni pa bil pričakovan tako slab in medel odpor do- mačinov, ki so vse preveč respektirali nasprotnika. Re- zultat: 22 proti 15 (12:7) za Partizan. Gole so dosegli: Te- Mč 3, Šafarič 5, Koren 3, Markovič, Levstik, Mejavšek in Kac po enega. V soboto so doma gostili zadnjeuvrščeno ekipo Kvar- nerja z Reke, ki se prav tako bari za ob.sianek. Gostje so zaigrali tako, kot je v takš- nih srečanjih edino možno: Igrah so tiste možnosti, ki je »čista« za dosego gola. Igrali so premišljeno, medtem ko so Celjani ponovno begah brez pravega cilja. Pozna se jim tudi, da psihično niso dovolj pripravljeni za odločil- na sredstva in da bo tudi živčna vojna napravila svoje. Pri obeh zadnjih in še neka- terih prejšnjih tekmah pa moramo omeniti, da so sod- niki vsi enotno proti Celju in da se drugje pojavljajo prav neverjetni rezultati^ ki ne gredo v no'benem pogledu v prid Celjanov. Tako kot prejšnja leta se je tudi to- krat začela kuhinja, kjer ni dovolj samo dobra igra, tem- več še kaj drugega. Morda poznanstva, denar, pogovar- janje, pregovarjanje? Tega pa domačini niso zmožni. Ker pa v zadnjih tekmah še igra- jo ne dobro jim preostane le še malo upanja za rešitev potapljajoče barke. Rezultat s Kvarnerjem 9:9 (3:6), gole pa so dosegli Telič in Koren 2, Markovič 3, Kac in Šafarič po enega. V soboto igrajo Celjani v Beogradu proti Cr- veni zvezdi. T. VRABL PARADA ÜLADE ŠPORTNE AKTIVNOSTI Prejšnji teden je bila v (De- Iju velika športna prireditev, na kateri je sodelovalo več kot 1200 osnovnošolskih in srednješolskih športnikov, ki so si pravico do nastopa na finalu v Celju pridobili na predhodnih področnih šol- £t.leme celjskega gostinstva ^ ne nazadnje turizma. Od- M ga je predsednik celjske t'^ristične zveze, Rado Jenko, sprejemu v vrtni dvora- ni hotela Evrope, ki ga je Priredil na čast kuUnaričnih Prireditev. ^ tej zvezi je opozoril ne ^Јћо na padec inozemskih ?ostov (zakaj?), marveč je menil, da je že skrajni da se problem povezo- ^ја celjskega gostinstva ne- j^^doma reši. Kot osnovo za J^^ovor je celo predlagal ^^aj variant v zadnji je jenil tri kolektive kot no- ^ integracijskih procesov: Merx, Izletnik-Celeia in Ev- ropa. V drugem primeru gre le za dva: Merxa in Iz- letnika-Celeio. Naj bo tako ali drugače, združevanje celjskega gostin- stva postaja gospodarska nu- ja. Pri vsem tem ne gre sa- mo za sedanje ali trenutno stanje, marveč veliko bolj za perspektivo. Celje tudi nujno potrebuje nov hotel, ki bi naj postal središče bo- dočega turističnega in dru- žabnega življenja. To pa hkrati pomeni, da gre za objekt, ki ne bo tako poce- ni. In kdo naj prevzame fi- nančno breme za njegovo graditev? Razdrobljeno go- stinstvo — ne, združeno pa bi lahko dalo solidnejšo os- novo za začetek, četudi je na dlani, da tudi koncentri- rana sredstva celjskih go- stinskih kolektivov ne bi za- doščala, ob najemu kredita seve, za takšen poseg. Na vidiku je torej širša akcija, ki bo laže izvedljiva, če bo gostinstvo • nastopalo kot celota. Določeno pobudo za rešitev ali vsaj za začetek reševanja tega problema bo dalo domače olepševalno in turistično društvo, ki bo na- ročilo program za izgradnjo novega celjskega hotela. Celjski kulinarični dnevi so se začeli. Trajali bodo do 13. junija. Prav bi bilo, če bi dah nekaj več kot pa sa- mo novosti na jedilnih li- listih! M. BOŽIČ MLADINSKE PLAKETE 71 Tudi letos je predsedstvo OK ZMS Celje na svečanem sprejemu mlad nskih družbe no političnih delavcev — or- ganizirali so ga v okviru pra- znovanj meseca mladosti — podelilo knjižne nagrade in najvišja občinska priznanja »Mladinsko plaketo 71« ti- stim, ki zapuščajo mladinske vrste in so si s svojim dol- goletnim ter požrtvovalnim delom v aktivih ali občinskih forumih zaslužili posebno priznanje. Na sprejemu v Kokarjih so prejeli plaketo: MIRKO HO- TINSKI, predsednik aktiva v Tehnomercatorju; HELENA NOV.'^K, predsednica mladih Ekonomskega šolskega cen- tra; LUDVIK GORENAK, predsednik aktiva v Zlatarni in ALEKSA GAJŠEK, ki je vodila mlade na Gimnaziji. Predsednik predsedstva, VIKI KRANJC, je podelil plakete še terenskemu aktivu STRMEC, MLADINSKEMU KLUBU in aktivu ZMS ŽE- LEZARNE ŠTORE. Vsak od njih je bil na svojem pod- ročju dela lahko vzor dru- gim. Zanimiva je bila tudi želja predstavnikov Mladinskega kluba, ki so se udeležih spre- jema. Sedanji upravnik klu- ba, Vaso Starovič, se poslav- lja, mladi člani pa se ne mo- rejo pomiriti s tem, češ, da bo brez to\'ariša Staroviča kvaliteta klubskega življenja mladih v (Delju hitro padla. -sra OBČINSKI ODBOR RK CELJE BREZ SKLADIŠČ v okviru urbanističnega urejanja mesta ob Savi- nji so naposled prišle na vrsto za rušitev tudi neka- tere stare zgradbe v Savinovi ulici. Reševalna postaja, ki je tu nekoč imela svoje garaže se je že zdavnaj preselila, izselili so tudi stranke in zgradbe so pričeli rušiti. Vse lepo in prav, da pri tem niso na nekaj pozabili. Občinski odbor Rdečega križa ima že vrsto let pogodbo s stanovanjskim podjetjem za skladiščne prostore v eni izmed stavb, ki jo v teh dneh podirajo, čeprav je v pogodbi določen štirimesečni odpovedni rok, občinskemu odboru RK nihče ni niti pismeno niti ustmeno odpovedal prostorov, še več, pred dnevi so z zgradbe sneli streho in da bo nesreča še hujša, je minule dni pričelo deževati. V skladišču ima RK za okoli 12 starih milijonov vrednosti raznih oblačil in drugega blaga, ki so ga hranili v skladi- ščih predvsem zaradi možnosti hitrega nuđenja po- moči v primeru hujših elementarnih nesreč. Iz izkušenj minulih let vemo, kaj pomeni hitro inter- veniranje, saj tudi tu nedvomno velja pregovor: dvakrat dà, kdor hitro dà! » Težko je razumeti, da so zgradbo, pričeli rušiti, ne da bi pri tem upoštevali, da ima tu svoja skia dišča tudi ta pomembna humanitarna organizacija, še več, vse kaže, da je prišlo tudi do določene škode, če je deževje minulih dni v nepokriti zgradbi pro- drlo do skladiščnih prostorov. Kako je možno, da se kaj takega sploh lahko zgodi in dvakrat nerazum- ljivo je, če upoštevamo komu in zakaj je namenjeno blago, ki ga Rdeči križ tu hrani. Da bi rešili, kar se rešiti da, so se obrnili za pomoč na sklad za urejanje mestnih zemljišč, vendar so ostali praznih rok, kajti tu niso pokazali nikakrš- nega razumevanja za rešitev tako perečega in nadvse pomembnega vprašanja. V kolikor občinski odbor ne bo v prihodnjih dneh našel ustreznih skladiščnih prostorov, bodo prisiljeni, da bodo blago razdelili po krajevnih skupnostih za socialno ogrožene obča- ne. Ti bodo podpore nedvomno veseli, vendar se ob tem postavlja drugo vprašanje. S čim in kako bo lahko Rdeči križ interveniral v primeru hujše elementarne nesreče, če bo izpraznil skladišče v katerem čuva blago ravno za take primere. Nekdo bi se ob tem nujno moral zamisliti in tej organizaciji takoj priskočiti na pomoč. V nobenem primeru ne sme ostati pri tem, da bi Rdeči križ ostal brez nujno potrebnih skladiščnih prostorov! Ob koncu pa morda samo še to. če je nekdo pogodbo sklenil in v njej tudi postavil odpovedni rok, potem je najmanj kar bi lahko storil to, da bi se te klavzule tudi držal, štirje meseci bi bili nedvomno dovolj, da bi RK ob pomoči ustreznih faktorjev našel druge ustrezne skladiščne prostore. B. S. Nadal>vanje s 1. strani Potreben bi bil psiholog, ki bi razvozljad skrivnost, čemu smo v neformalnih skupinah, med prijatelji, na t^sti, v go- stišču, al kje druigje tako zelo pogumni, da nam pa, čim se znajdemo na sestan- kih, pobere sapo. Ali F>a. Sindikatova anketa med 114 člani delavskih sve- tov iz 11 delovnih organiza- cij je nabrala opomb, pri- pomb in očitkov za pra- vo obtožnico zoper po- jave zaviranja samoupravlja- nja in njihove nosilce. Celo uvodni referat na ziboru sa- moupravljavcev v Celju je črpaj te podatke za pahljačo problemov kot: da so abori delovnih ljudi malone pozab- ljena oblika neposrednega sa- moupravnega vpliva, da se poslovni odbori pretirano uveljavljajo, da je obvešča- nje komaj vredno te besede, da ölanstvo v delavskih sve- tih ne pozna s*:atutov. da ne pozna razvojnih programov (kjer jih sploh imajo). Anketirani so natrosili celo kopico pomanjkljivosti oko- li sklicevanja samouprav- Ijavcev na seje, vsebine pre- dloženih problemov za raz- pravo in odločanje itd. Oko- li odgovornosti, prešibke konsekventnosti, razdelitve samoupravnega vpliva je bi- lo prav tako dovolj zapažanj in očitkov. Toda na ziboru, ko so bila odprta vrata, jasni, glasni in javnosti usmerjeni besedi — molk. Ce aboi samoupravljavcev ni imei namena čez noč in v celoti razrešiti vseh prob- lemov, ki zadevajo samoup- ravljanje v vseh oblikah in ravneh, potem je celjska jav- nost piičakovala vsaj vzduš- je, ki bi kot odsev sarajev- skega vzdušja, dajalo podpo- ro sarajevskim sklepom. Nekdo od strani, ki mu celjske razmere niso prav nič mane, bi na 23boru dobil vtis, da je sicer v Celju vse v najlepšem redu, da pa si funkcionarji, kdo ve zakaj, izmišljajo probleme, kot so vprašanja delitve dohodka, razponov med osebnimi do- hodki, najnižji dohodek, vprašanja tehnokratskega, bi- rokratskega in menežerskega odločanja, zaviranja integra- cijskeh procesov itd. Gostinci so bili v zvezd z integracijo izzvani, toda nič, niti oporekanja, niti pritr- ditve. Rečeno je bilo, da v Celju vsaj trideset delavskih svetov П) razpravljalo o »sin- dikalnem minimumu«, ko da živeti z 800 in manj dinarji na mesec ni problem. Ali ni tudi to odgovor, zakaj se vsaj trideset prisotnih ni oglasilo. Tisti, ki so se priglasili k besedi, so med drugim go vorili tudi o tem, da so de- lavski sveti premalo številni, zato ne morejo zajemati vseh interesnih struktur, da so sa- moupravljalci premalo pri- pravljeni, premalo usposob- ljeni, premalo aktivni in pro- dorni. Potrdilo na te besede je bil molk, go.stobeseden molk. Vodstvo celjskih sindi- katov je pred zborom bilo v razgovoru z mnogimi pred- sedniki. Le-ti so kazali voljo, da bi se na zboru odkrito in konkretno pogovarjali, da je naposled treba odpreti pot kritiki in jasni besedi. Toda na zboru, razen nekaj redkih izjem, m.olk. O vsem tem, kar sem za- pisal dosedaj, bi se najbolje pomenili člani delovnih ko- lektivov s svojimi predstav- niki samoupravljanja. Mor- da bodo kje prišli do spo- znanja, da pri volitvah v sa- moupravne organe niso imeli srečne roke. Seveda je pripisovanje od- ločilnosti te vrste vtisom na zboru samoupravljavcev v Ce- lju bilo zgrešeno. Ni iz- ključeno, da so mnogi na tem zboru prvič pod vtisom izredno skrbno pripravljenih razprav delegatov s sarajev- skega kongresa, gostov in vidnejših političnih delavcev začeli razmišljati o svojih »domačih« zadevah. O mnogih perečih vpraša- njih smo v preteklosti pogo- sto slišali in o njih tudi po- ročali, pa so razumljivo na zboru v ponedeljek spet pri- šla na dnevni red. So pa bili primeri, da smo na zboru slišali o problemih, ki so se doslej skrivali v ozadju, v senci délavskega samouprav- ljanja. Izredno kritično oceno samoupravljanja na ravni krajevnih skupnosti je po- dalo več razpravljalcev. Vpra- šljiva je učinkovitost siste- ma družoenega vpliva v sa- moupravljanju delovnih or- ganizacij širšega družbenega pomena zlasti v zdravstvu, šolstvu, kulturi. Za to obli- ko samoupravljanja bi pri bodoči konferenci morala ob- stajati posebna sekcija. Oce- na predsednice občin, skup- ščine tovariišice Olge Vrabi- čeve pa zasluži prav posebno pozornost. Ko je ocenjevala vlogo in učinkovitost zbora delovnih skupnosti, je po- Ш udarila, da je ta predvsem = zbor posameznikov, ki so vse = premalo povezani in odgo- ^ vorni delovnim kolektivom, ^ in da SI moramo prizadeva- ^ ti doseči takšno kvalitetno = spremembo, da bo zbor de- ^ lovnih skupnosti v bistvu ^ zbor delegatov samoupravlja- ^ nja, delegatov delavskih sve- ^ tov na območju občine. ^ Kakor koli je že kdo oce- ^ njeval zbor samoupravljalcev v Celju, kolikor in kako je ^^ kdo tokrat tvorno sodeloval, ^ VSi so bili ob odločitvi, da Celje dobi stalno konlerenco samoupravljalcev, o potreb- Ш nosti takega povezovalnega ^ in iniciativnega telesa trd- ^ no prepričani. ^ Seveda pa upravičenost še ene konference v okviru ob- ^ čine Celje lahko potrdi bist- ^ vena sprememba, ki more nastati prav kmalu, če bo ^ delo prav zastavljeno in do- ^ volj odločno začeto. Da je ^ nezoranega še veliko smo se na zboru prepričali ptrek ^ vseh, ki so veliko dragocene- g ga prispevali, prepričal pa nas je tudi molk, kar preveč zgovoren molk. 'Шј JURE KRAŠOVEC Ш Ku I tu rna prizadeva nja PIŠE: ŠTEFAN ŽVI2EJ Jesenice: SKUPŠČINA GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE Program XIV. Srečanja gle- daliških skupin Slovenije ob- sega poleg 8 predstav ama- terskih in polpoklicnih gleda- liških skupin (iz celjskega področja se bo predstavila gle- dališka skupina iz Polzele!) tudi letno skupščino Združe- nja gledaliških skupin iz vse Slovenije. Iz celjske občine so člani tega združenja: Ama- tersko gledališče »železar« štore—Celje, Prosvetno dru- štvo »Zarja« iz Tmovelj, Pro- stvetno društvo »France Pre- šeren« iz Vojnika, DPD »Svo- boda« Zagrad in KUD »An- ton Aškerc« iz celjske gimna- zije. Niti eden izmed teh čla- nov se ne bo udeležil letoš- njega srečanja. Za to so raz- lični vzroki. Amatersko gle- dališče je s prijavo najprej oklevalo, nato pa spremenilo svoje stališče nekaj dni pred nastopom na medobčinski dramski reviji (baje je bila prijava prepozna!?); dejstvo je, da si republiška žirija ni ogledala predstave Leslija Stevensa »Zakonski vrtiljak«. Drugi kandidat je bilo Pro- svetno društvo »Zarja« iz Tr- novelj z delom Igorja Tor- karja »Vstajenje Jožefa švej- ka«. To predstavo si je komi- sija sicer ogledala vendar je ni predlagala za »Srečanje« — menda zavoljo spornega teksta. Kaj naj še torej ama- terske skupine uprizarjajo? Odločitev nedvomno neko- liko diši po samovoljnih od- ločitvah nekaterih članov ži- rije, ki je bila že velikokrat kamen spotike tudi zato, ker ima enak kriterij za poklic- ne in popolnoma amaterske uprizoritve. Dokler ne bo nekaj nujnih vodstvenih spre- memb — tako dolgo ne bo bolje; naše dramske skupine bodo vedno na repu repub- liških gledaliških dogodkov. Te probleme bodo pred- stavniki s celjskega področja postavili na dnevni red skup- ščine republiškega gledališke- ga združenja. Splošna vodna skupnost Savinja NIVO Celje je že objavila v radiu in Novem tedniku PREPOVED KOPANJA V JEZERU, ki je nastalo pri gradnji pregrade v Ločah. Ker številni obiskovalci po jezerski gladini veslajo ter se vozijo z motornimi čolni, je ne- varnost da bo prišlo do nezgod, ker akumula- cija, ki se še poskusno polni, še ni za to pri- rejena. Zato je vsako čolnarjenje prepovedano tako dolgo, dokler ne bo odlok Skupščine občine Celje uredil režima koriščenja jezera. Nadzor, ki je na izgradnji področja akumula- cije Loče bo vsakogar, ki bi kršil prepoved, prijavil sodnik» za prekrške. Ta prepoved ve- lja za preprečitev nevarnosti v času poskusne- ga obratovanja. RUDI PUSTINEK Tesnobno stojim ¡»red te- lefonsko centralno manße ustanove. Potrkam, žametni glas mi veli, naj vstopim. Pred seboj zagledam moža še ne polnih tridesetih let. Vame se uprejo nebesno modre oči, ki gledajo, a ne vidijo. V sobici je tesno, komajda se najde prostor èe za en stol. Telefonist Ru- di hitro vstane - in mi ga prinese iz sosednjega pro- stora. Brez zadrege in zelo suvereno. Mimo mi pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Vojna je bila kriva, da je izgubil vid, saj se je rodil kot zdrav fantič rev- nemu kmetu v Podkraju pri Velenju. Zaradi neprestane- ga skrivanja pred sovražni- ki otrokove bolezni niso mogli zdraviti in izgubil je vid. Hudo je bilo ta- krat, ko so drugi otroci od- hajali v šolo, on pa je osta- jal doma. Z 11 leti pa je odšel v Ljubljano, v šolo za slabovidno in slepo mla- dino. Tu sta nadarjenost in neizmerljiva volja nare- dili svoje. Razrede je kar preskakoval in tako dohitel vrstnike. Delal je še tele- fonsko šolo za slepe in da- nes opravlja službo telefo- nista že deset let. Vmes pa je imel še čas za tabomi- štvo, mladinsko organizaci- jo, Rdeči križ, politično šo- lo. V razgovoru naju kar na- prej prekinjajo. Z veliko hitrostjo premika Rudi tip- ke in gumbe, vmes pa vlju- dno odgovarja in prevezu- je, kliče in čaka, da je po- govor končan, čudim se, saj zna skoraj vse telefon- ske številke na pamet. Zopet zveževa pogovorno nit, a je kmalu pretrgana. Se en klic. Nadaljujeva. Slišim, da je bil predsed- nik Zveze slepih v Celju najdalj časa, deset let. Se vedno živo dela v organi- zaciji, a predsedniško me- sto je zamenjal za srečno družinico, goji pa še svo- jega konjička — petje. Prav ta teden je nastopil v Ljub- ljani TW. osrednji proslavi v počastitev 25-letnice Zveze slepih. Rudijeve misli so iskrive in boleče, ko ugotavlja, da vladajo proti slepim še do- ločeni predsodki, zato jim je tako težko najti zaposli- tev. Bolje je že, kot je bilo včasih, razmišlja, a človek se naveliča prositi, prositi. Nit se nama ponovno pre- trga. Želel je študirati, a če bi tudi doštudiral, ne bi dobil primerne zaposlitve. Misel na študij je zato opu- stil, neizpolnjena želja pa je ostala. Nič čudnega ni, če telefonist Rudi s pokli- cem ni zadovoljen. Komaj da to čutiti, ker je skro- men. Njegovo obzorje pa je širokih dimenzij. Veliko razmišlja in vrta v razna področja. Odvzeta svetloba dneva se je preselila v no- tranjost. Tu je vse čisto in nepokvarjeno. Ima pa Rudi Pustinek Se eno vî^recen- Ijivo lastnost, lastnast, ki izginja — možatost. Z. S. Po zaslugi direktorja avto turističnega podjetja Izletni« Leopolda Perca, ima tokra besedo v našem »štafetneji intervjuju« prof. Ludvik Re beušek, magister ekonomije sicer pa tudi tajnik Zveze na ravnih zdravilišč in zdravili ških krajev Slovenije. Vpra šanje se je nanašalo na zdra viliško problematiko m v nje tudi položaj atomskih topli v Podčetrtku. »Na splošno je perspektiva zdraviliškega turizma in zara vilišč pozitivna, optimistični na svetu in pri nas prav tako. Po udarcu, ki so ga zdra vilišča doživela Г9<>0. leta, ko so bila v glavnem orienti rana samo na enega financerja, na socialno zavaro^'a nje, se je stanje v zadjijih letih občutno popravilo. Tako Rogaška Slatina že zdaj beleži ravnotežje med tuj i ini m domačimi gosti. Položaj se izboljšuje tudi v drugiii zdraviliscüi. Važnejše od te ugotovitve pa je dejstvo, da ne mormio zadostiti vsem zahtevam inozemskega zdraviliškega gosta, ker pač nimamo ustreznih zmog. Ijivosti, ker ni ustreznega hotelskega standarda, žal, to v največji meri velja za Dobrno. Vtem ko je Rogaška Slatina že obnovila svoje objekte, dobila nove in čaka na druge in je Laško dobilo odobren investicijski kredit za hotel sanatorij, pa se v Dobrni zadeva ne prejnakne, Lahko rečem, da nosijo del krivde za takšno stanje tudi domači faktorji, ki se veliko premalo zavzemajo za ure- ditev zdravilišča. Ce namreč Dobrna ne- bo dobila novih kapacitet, ne bo mogla vzdržati konkurence. Dobrna že zdaj zavrača goste, ker ne more ustreči njihovim zah- tevam. Gre za kakovost zlasti prenočitvenih zmogljivo- sti, ki sc daleč pod zaželenimi in pričakovanimi norma^ mi. Primer, kaj se da napraviti, če se za zadevo zavze-l mejo lolialni oziroma občinski činitelji, so Moravcl Tam so z združenimi močmi vehko naredili, in prav tako bi lahko napravili v Dobrni. Zdi se mi, da se ne zavedamo, kaj nam Dobrna s sedanjimi okoli 100.000 nočitvami pomeni in kaj šele bi. škoda! če strnem te misli, moram najprej opozoriti na inve sticije, ki jih naša zdravilišča nujno potrebujejo. Tu gre tudi za nekatere kom-unalne probleme kot n.pr. v Roga- ški Slatini za neprimerno cesto skozi središče zdravili- škega kraja. Razen tega bi se morali zdraviliški kraji razvijati v smislu republiškega zakona. In še nekaj je značilno — F>ovpraševanje je večje iin kvalitetnejše kot je razpoložljiva ponudba.« »Kakšen pa je položaj atomskih toplic?« »Tiidi zanje velja ugotovitev, da narašča povpraše- vanje po zdraviliških storitvah. Semkaj ne prihajajo samo tisti, ki nimajo veliko denarja. To se vidi tudi po avtomobhh in njihovih registracijah. Hočem reči, da prihaja v te toplice tudi veliko tujcev. Moram pa iz- reči vse priznanje tamkajšnim turističnim delavcem, ki So uredili toplice, kakršne so, pa tudi novinarjem, ki od časa do časa opozorijo nanje. Prav tako menim, da imajo okoli teh toplic preveč svetovalcev in premalo dejavnikov. Perspektiva je v nadaljevanju začetega, to je v izletniški m rekreacijski točki, ki p>a mora sčasoma dobiti vse drugo. Prav tako pogrešam pri reševanju problema atomskih toplic večjo družbeno poduoro. Ш spet omenjam Moravče, kjer stalno nekaj grdijo, ši- rijo itd. ne samo po zaslugi gostinskega podjetja Zvezda iz Murske Sobote, man^eč tudi ob podpori vseh drugih dejavnikov. Pri atomskih toplicah bi morali združiti vse sile, vključno z Rogaško Slatino, občinsko skupščino i" iti naprej.« »Pred dnevi je bila v Rogaški Slatini seja članov ekor nomske komisije mednarodne zdraviliške organizacije FITEC. Kako je uspela?« »O tem bi morali vprašati zlasti tuje udeležence. cer pa moram reči, da je nadvse lepo uspela in da že zdaj prihajajo od udeležencev pohvalna pisma. Na to sejo smo navezali tudi sestanek direktorija BIRBE. Po besedah tujih udeležencev je bilo to zasedanje eno naj- boljših v zadnjih letih.« »In o čem ste največ govorili?« »V osrednji točki je bil ekonomski položaj zdravill- ško-turističnih krajev in posameznih objektov v nji^ Ugotovili smo, da v nekaterih državab že primanjkuje ustreznega kadra za zdravilišča. Na tapeti so bile tudi investicije in ugotovitve, da v vseh državah posvečajo novim vlaganjem izredno pozjomost. To še zijasti velja za infrastrukturo, ki je v zaostaniku.« »Kakšen je položaj šolskega centra za blagovni prO" met, torej zavoda, ki ga vodite?« »šola je postala pretesna. Mi na problem opozarja- mo že tri leta, počilo pa je šele zdaj, ko smo v Š.3.I0 za prodajalce lahko sprejeli le dobro tretjino in ko bomO v komercialno in poslovcdsko šolo sprejeli le slabo P®" lovico kandidatov. Problem je boleč. Trgovina terja no- ve kadre in tudi nove in večje prostore našega centra- Zaenkrat je tako, da bo pri naši šoli zaživel poseben odbor, ki bo pripravil vso dokumentacijo za gradnjo novih šolskih prostorov. Vse drugo pa je v zraku.« »In koga predlagate za naslednjega sobesednika?« »Glede na to, da sva samo odprla del šolskega pr»'^ lema, predlagam, da bi podpredsednik občinske sk'-iî^ ščme, prof. Jože Marolt povedal kakšen je perspektiviv program razvoja srednjega in zlasti poklicnega šolst*^ v celjski občini, koliko novih učilnic smo zgradili v njih desetih letih za potrebe tega šolstva.« . M. B02I<^ PREHOD - NORMALNA OBLIKA ZPOFOLNlEVAi^JA POSAMEZNIKA Drago Medved, urednik celjske literarne re- vije OBRAZI, je za številko, ki bo izšla v soboto, pripravil tudi razgovor z znanim in cenjenim celjskim gledališčnikom Pavletom Jeršinom. Sre- di tiskanja je moral intervju izvzeti, kajti Pavle Jeršin se je odločil, da zapusti celjsko gledališče in preide v mariborsko Dramo. Naj nam bo kljub temu dovoljeno, da za uvod natisnemo zadnji odstavek iz neobjavljenega intervjuja, ki že jasno kaže na določene zaviralne momente, ki so moj- stra gledališke besede pripravili, da se odloči za neljubo pot — pot v drugo gledališko skupino. »S ponosom se lahko ozrem na leta, skozi katera sem preigral prenekatero vlogo na odru celjskega gledališča, pa spričo dogodkov v zad- njem času nisem in ne morem biti zadovoljen.« Odločitev igralca celjskega gledališča Pavleta Jeršina, da zapušča to gledališče in od- haja v mariborsko Dramo, je presenetila ljubitelje celjske- ga gledališča in povzročila ugibanja o razlogih njegovega odhoda. Slišati je bilo raz- lične interpretacije motivov, kar pa nazadnje ni čudno, saj se je Pavle Jeršin odločil za ta Korak po 18 letih uspešnega in plodnoga dela na celjskih oderskih deskah. Da bi napravili piko na i, smo ga povabili na razgovor in ga poprosili, da sam spre- govori o svojem delu v Slo- venskem ljudskem gledališču v Qelju in o vzroikih, ki so ga navedli na presenetljivo odločitev Odzval se je naše- mu vabilu, čeprav nerad. Njegovo izjavo objavljamo v celoti in dobesedno: »V letih po vojni, ko je bi- la želja po slovenski besedi, slišana z gledališkega odra večja, kot kdajkoli prej — je Celje dobilo svoj Talijin hram, zavidanja vredno, ta- krat najlepšo gledališko stav- bo. Prišli so v Celje prvi po- klicni Igralci iz vseh krajev Slovenije — maloštevilni si- cer — in ojačani bodisi z iz- kušenimi igralci ljubljanske Drame, prvimi absolventi akademije in amaterji, kate- rim je bil z dolgoletno prakso priznan status poklicnega igralca. Vsi smo bili mladi. Sploh je bilo to takrat gleda- lišče mladih. Koliko volje in ustvarjalnosti je pod umetni- škim vodstvom Filipiča in F. Gradišnika. ta ansambel zmogel! Nobene žrtve niso bi- le prevelike. Koliko premiar vsako sezono, .? Koliko neprespanih noči, ko smo zmrzovali na peronih čakajoč na vlak, ko smo se vračali z gostovanj. Nizki osebni do- hodki — po plačilnih razre- dih — vsi smo začeli z štiri- najstim — vsaka tri leta za en razred naprej za minimal- no razliko, brez stanovanj, brez dodatkov za ločeno živ- ljenje in še brez marsičesa. Bilo je težko, toda težko je bilo vsem, nam v kulturi in onim v prosveti, težko zdrav- stvenim delavcem, težko v pravosodju in težko gospo- darstvenikom Vsem nam je ■šlo tesno, vsi smo zategovali pasove, vendar smo si bili takrat bližji drug drugemu, na delovnem mestu, v loka- lu, na cesti. Spremembe, ki so prišle s časom, pa so spremenile žal predvsem lju- di. Včeraj še tovariši, jutri že tujci. Dnižabnosti v Celju naenkrat ni bilo več Zaprli smo se med stene udobnih domov, odpeljali z železnimi konjiči najraje izven domačih meja, izvozili vse razpoložlji- ve finance in pozabili, da doma životarijo številne kul- turne institucije, katerih dolžnost je vzgajati vsaj za- namce, da ne bodo pozabili svoje nacionalne pripadnosti. Vsako leto je bilo težje. Z vsako gledališko sezono F>a so le prihajali novi umetniki v Celje — kje so še sedaj nekatei-i — z isto voljo kot nekdaj ml. Veliko jih je bi- lo, veliko jih je odšlo, še več bi Jih, toda nekaterim je tudi Celje pomenüo slovenski kulturni center, čeprav to- stran trojanskega klanca. Sicer pa smatram, da je pre- hod iz enega gledališča v dru- go, normalna oblika i.'p pol- n.jevanja posamezni ;a pojmujemo ti dve be- sedi tako kot sta izgovorlji- VI. tedaj imam v mislih poJn avditorij ter tesen st;u občin- sitva z odrom in igralca v obratni smeri. Gledališče brez občinstva ne more biti živo in ne komunikativno. Nobeno telo, organizacijsko, umetniško aH reproduiktivno pa nima pravice imeti svoje publike za nezrelo, če ne zna brati s-li točneje razbrati, med tekstovnimi vrsticami »štosov«, ki se ji posreduje- jo, aU bolje, vsiljujejo! Da- našnji človek si je nakopal preveč obveznosti, bodisi z obiljem, ki ga bremeni, vse več pa je še takih, ki jih skrbi jutrišnji dan. če išče razvedrila, saj ga je potre- ben — mu ga dajmo, ali pa mu pomagajmo izjokati se, kajti tudi solz nam ne bo težko izvabiti mu Ni pa prav, če se hočemo nad njim razjokati ma, saj je to žalji- vo. Žaljivo pa zato, ker smo mi vsi od.govorni za nje- govo nesposobnost dojemanja na način, ki ga naši »intelek- tualci« zagovarjajo; hkrati pa razglašajo za edino zveličav- no metodo. V Celju je samo eno gleda- lišče. V njegovem sestavu bi morda lahko delovala kakš- na skupina, ki bi bila pote- šena z izvajanjem »sodobnih tekstov«, vendar finančna sredstva žal omejujejo zago- vornike tega repertoarja. Bi hotel morda kdo delati iz prepričanja? Mislim, da ne! V Celju je talie publike, pre- pričan sem, le aa enkratno uprizoritev. Torej rentabil- nosti ni. Podpiram pa voljo gledališča GLEJ iz Ljublja- ne, da obrede vse večje cen- tre domovine in zadovolji že ■ Ijam tistih, ki so »sposobni« slediti tokovom tako imeno- vane sodobne gledališke umetnosti ш seveda tudi »slečenim« predstavam. Sam pa nisem zato, nisem za Ada- ma in Evo in podobne »kul- turne« revije, nisem za ar- tikle vsakdanje potrošnje, ki jih moramo reklamirati z go- limi akti; nisem za... ni- sem . .,!« Razgovor pripravil ALFONZ KUMER IZ DNEVNIKA SLG CELJE Za nami je zadnja pre- miera v letošnji sezoni, Pla- utova radoživa komedija Mo- stellaria ali hišni strah. Do prvih dni julija bodo odi- grane zadnje abonmajske predstave, obeta pa se nam tudi še obisk Mestnega gle- dališča ljubljanskega. 10. ju- nija bodo v režiji Dušana Mlakarja in z Vladimirjem Skrbinškom ter Daretom Ulagom gostovali z Dušana Pirjevca dramatizacijo Dosto- jevskega »Naš dobrotnik Po- ma Fomič ali sreča v ne-, sreči«. Ansambel se je pod vod- stvom režiserja Francija Kri- žaja že podal v študij enega največjih del sodobne poetič- ne drame, »Umora v kate- drali« ameriško angleškega pesnika Thomasa S. Eliota. To je drama vesti, človeko- ve odgovornosti pred samim seboj m do človeštva. Ozad- je delu je zgodovinska snov o umoru canterburyjskega nadškofa Becke ta, dogaja pa se v 12. stoletju. Odpira se nam paralela z letošnjim za- četkom sezone, s pesniško dramo Otona Župančiča, z uspehom »Veronike Deseni- ške«. Podoben uvodni akord želi gledališče dati tudi na- slednji sezoni in za ponovno umetniško afirmacijo bo vlo- žilo vse svoje razpoložljive moči. Med gosti, ki so se ponu- dili in na katere lahko celj- sko gledališče v prihodnji sezoni računa, velja omeniti Jožeta Zupana, Vladimir,ja Skri)inška, Maksa Furjana, Jurija Součka, Marjana Hla steca in druge. Podpisanih bo tudi nekaj novih angaž- majev, iz vojske pa se bo vrnil Marko Simčič. ODKUPIL! SO ROJSTNO HIŠO RISTA SAVINA Na zadnji seji občinske skupščine Žalec je bila po- dana tudi krajša" informacija o odkupu in ureditvi rojst- ne hiše znanega slovenskega skladatelja Rista Savina. Ob- činska skupščina je hišo od- kupila, zdaj pa pripravljajo razne načrte, kako bi notra- nje prostore čimbolj racio- nalno uredili. Vsekakor bo v eni so'^i spominski muzej Rista Savina, obstoja pa tu- di možnost, da bi v isti stavbi bill še hmeljarski mu- zej. Svoj prostor naj bi do- bili tudi likovniki, saj se je ta dejavnost v zadnjem ob- dobju izredno razgibala. Po možnosti naj bj v stavbi bil še prostor za kulturno skup>- nost. Vsekakor bo adaptacija stavbe zahtevala velika finanč- na sredstva in jo bo treba izvajati postopoma. Navkljub vsemu pa gre pozdraviti in- teres skupščine, da je hi- šo odkupila m s tem dala možnost, da se v njej ure- di zanimiv kulturni prostor, ki ga Žalec vsekakor potre- buje. S tem pa se bodo tu- di oddolžili rojaku skladate- lju Ristu Savinu T. VRABL B Od četrtlca, 3. j imi ja in do nedelje, 6. junija, bo v Celju jubilejni mladinski pevski festival, posvečen 30. letnici OF in 25. letnici usta- novitve festivala. Srž prire- ditve bodo tvorili nastopi domačih in tujih zborov, ka- terih višek bo pomenil mno- žični koncert na Muzejskem trgu, obrobni prireditvi pa bosta še razgovori o proble- matiki mladinskega i>etja ter razstava avstrijske in jugo- slovanske glasbene literature. ■ Prvi zbor, ki je dopoto- val na mladinski pevski fe- stival^ je finski zbor Hämä- läis — Osokunnan Laulajat iz Helsinkov, katerega vodi Mariti Neuvonen. Zbor bo po nastopu v Celju, še kon- centriral v Postojni, Zagorju ob Savi, Zalcu in Mariboru. Ostali zbori bodo pripotova- li danes. ■ Na celjskem področju bo v času mladinskega festivala kar šest mednarodnih kon- certov, na katerih bo poleg domačega zbora nastopil še zbor iz inozemstva. Poglejmo, kje bodo mednarodni koncer- ti: 2. junija je bil v Zagorju ob Savi, kjer je z domačim zborom »Vesna« koncertiral zbor iz Finske. V soboto, 5. junija, bodo trije koncerti: ob 20. uri v Rogaški Slatini v Zdraviliški dvorani nasto- pajo zbori osnovne šole Ro- gaška Slatina in Šmarje pri Jelšah ter kot gost zbor »Vi- va la musica« iz Graza v OD 3. JUNIJA DO 6. JUNIJA Avstriji. V Žalcu v Hmeljar, skem domu bo p>oleg zbora osnovne šole Žalec nastopil zbor iz Finske. V Šoštanju se bosta ob 19. uri v tamkajš- njem Domu Svobode pred- stavila domači zbor osnovne šole »Kajuh« in kot gost zbor Kodaly Zoltan iz Kom- la na Madžarskem V nede- ljo, 6. junija zvečer pa bo- sta dva mednarodna koncer- ta v Narodnem domu v Ce- lju: popoldne ob 17. uri bo- sta nastopila otroški zbor Kraški Slavček iz Devin — Nabrežina v Italiji ter zbor iz Graza, zvečer pa zbori iz Finske, Madžarske in Romu- nije ter najboljši jugoslovan- ski zbori Koncert se bo za- čel ob 20. uri. ■ Ob otvoritvi na slavno- stnem koncertu bodo na- stopili trije zbori iz Celja. Otroški zbor Glasbene šole pod vodstvom prof. Cirila Vrtačnika, mladinski zbor osnovne šole I, celjske čete pod vodstvom Vida Marcena in mešani mladinski zbor celjske gimnazije pod vod- stvom prof. Cirila Vrtačnika. Koncert bo danes ob 19,30. uri v Narodnem domu. B Petek in sobota sta na- menjena tekmovanju jugoslo- vanskih predmutacijskih, po- mutacijskih in ženskih zbo- rov. Vse zbore bo ocenjeva- la strokovna komisija, v ka- teri so: prof. Marko Munih iz Ljubljane, proif. Egon Ku- nej iz Celja, prof, Borivoje Popovič iz Beograda in prof. Slavko Zlatič iz Pule. ■ Najboljši zbori bodo tudi nagrajeni, prejeli pa bodo zlate, srebrne in bronaste plakete ter denarne nagra- de. Posebne nagrade pa so še pripravili Glasbena mladi- na ßiovenije^ AER Celje, Partizanska knjiga Ljubljana, medtem ko je patronat nad vsemi zbori sprejela celjska Zlatarna. g| Za letošnji festival je izredno velik interes pokaza- la tudi ljubljanska televizija, ki bo od četrtka do nedelje v Celju posnemala material za redne oddaje. Snemali bo- do prihode zborov, koncerte, medtem ko bodo najboljše domače in tuje zbore posne- li v raznih turističnih krajih celjske regije. ■ Predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabič in predsednik ZKPOS Ivo Tav- čar bosta po končanem množičnem koncertu na Mu- zejskem trgu pripravila po- seben sprejem ter s tem iz- rekla priznanje vsem tistim, ki so to pomembno priredi- tev podprli. ■ Uvodno glasbo za letoš- nji festival je skomponiral zsnani glasbeni strokovnjak Radovan Gobec, posnela pa godba na pihala iz Ljubljane. S Po vsem tem lahko mir. no zapišemo, da bomo štiri dni priče resničnemu dogod- ku mladinskega petja, ki bo vrhunec dosegel v nedeljo na Muzejskem trgu ob mno- žičnem koncertu. Dosegel bo višek tam, kjer je bil začet leta 1946 — v množični mla- dinski pesmi. T. VRABL ÄF.r. LJUBLJANSKA SREČANJA FRANC JAKOPIN . Pred vhodom v filozofsko fakulteto sem se že resno bala, da bo intervju splaval po vodi. Cel kup plakatov, ogromen napis »Fakulteta zasedena«, pred vrati pa straža, ki ni spustila v ix>- slopje nikogar brez indexa. Ker po navadi nikoli nimam s sabo indexa (vsaj ne ta- krat, ko bi ga pyotrebovala), sem le po srečnem naključ- ju uspela švigniti v pisarno, kjer me je čakal Franc Ja- kopin. Pogovor sva začela kar »in medias res«. »Ker je ravno v tem tre- nutku zasedba fakultete me zanima, kaj menite o tej ak- ciji študentov?« »študentje so mlada inteli- genca, zato predstavljajo ne- kakšno vest družbe. V naši družbi je zelo veliko proble- mov, ki zaslužijo kritiko, študentje, ki prihajajo iz raz- ličnih slojev, bi to kritiko lahko izkristalizirali. Mislim, da je aretacija treh študen- tov je povod za protest, vzroki so gotovo globji. Ven- dar so študentje še vedno premalo integrirani s pro- blemi delavcev in kmetov, predvsem pa nimajo dovolj jasno /črtanih ciljev. Z druge stram р>а se mi zdi, da je naša družba še vedno preveč toga, da bi lahko sproti asimilirala nove pomembne ideje mladih. Prihodnost pa je vedno na strani mladih. Zato menim, da bodo ideje mladih slej ko prej pokazale pozitivTie sa- dove. Gotovo pa je, da mladi morajo imeti svoja stališča. Človek, ki je pripravljen sprejemati vse stvari takšne kot so mu dane, je stame glede na leta.« še marsikaj zanimivega bi se dalo reči o teh proble- mih, toda spomnila sem se, da je moja naloga pravza- prav predstaviti profesorja Jakopina in ne komentiranje protesta študentov. Franc Jakopin je doma iz Dramelj, v Celju je obiskoval gimnazijo^ Živo se spominja posebno prvih let, ko je mo- ral vstajati že ob pol štirih zjutraj, da bi pravočasno prišel k pouku. že takrat se je odločil za študij jezikov, v Ljubljani je študiral slavistiko. Najbolj I>oznamo Franca Jakopina f>o njegovih učbenikih ruskega jezika, vendar se razen z ruščino ukvarja še s sloven- ščino, poljščino in drugimi slovanskimi jeziki. Trenutno se ukvarja s kontrastivno gramatiko ruskega in sloven- skega jezika v sodobnosti. Zelo zanimivo je potekal pogovor s profesorjem Jako- pinom tudi, ko sva se pogo- varjala o njegovem odnosu do C/elja. »Z razvojem prometnih zvez, bi Celje zaradi svojega središčn^a položaja v inte- grirani Sloveniji lahko dobi- lo zelo pomembno vlogo. Razdalje so danes že tako kratke, da ne bi bilo nič presenetljivega, če bi Celje dobilo nekaj oddelkov univer- ze. V okolici je recimo raz- vito hmeljarstvo, železarstvo in bilo bi čisto naravno, če bi določene smeri visokošol- skega študija imele center v Celju. V tej perspektivi se mi zdi, da ima Celje prav zaradi svojega geografskega položaja še lepo pri hodnost.« Malo več kot štirinajst dni bo tega, ko je brv preko Voglajne na koncu Ko- Cevarjeve ulice definitivno pokazala, da je odslužila. Zazijala je globoka luknja in pot na drugo stran je bila pretrga- na. Prišli so delavci, se zadržali okoli štiri ure, pospravili gradbeni material, ki so ga pripeljali s seboj in odšli. .. Brv pa je ostala in velika, zevajoča odprtina tudi. Ker hodijo tod na delo predvsem delavci v Cinkarno in EMO, ter mnogi šolarji, pa še prebivalcem Creta pomeni najkrajšo pot v mesto, so zevajočo odprtino »premostili« z žele- zno traverzo, za katero pa moramo po- vedati, da se presneto -maje Prežeča nevarnost, in pravi čudež je, da doslej še ni nihče strmoglavil v globino. Brv nemo čaka in upa da bo doča- kala, kajti to ni navadna brv. Za nava- dno brv se namreč vedno ve čigava je, kdo jo je dolžan vzdrževati in poprav- liati, tu pa Se je tokrat zelo zataknilo, celo tako, da na pol podrta brv áe kar čaka, čaka na svojo prvo žrtev. Pri ko- munalnem podjetju Ceste kanalizacija je so povedali, da je brv dolžna popra- viti Vodna skupnost, tu pa so nam po- vedali, da je to stvar komunale. Sedaj 2M se znajdi občan! Kot da je nezakon- sko rojena, vsi se je otepajo, nihče js ne mara, občani pa kolnejo in- prekli- njajo in to^ne brez razloga. Nič čudne- ga torej, ko je nekdo pripomnil, ko smo si ogledali to »čudno napravo«, da bi se to moralo zgodili na Otoku, pa bi bilo popravljeno še prej, preden bi se podrlo... če se odgovorni res ne morejo spo- razumeti kdo bo brv popravil, potem bi bilo mogoče prav, da bi poduzeli predvsem naslednje ukrepe: • delovne organizacije, katerih de- lavci se morajo zjutraj in ob dveh prerivati preko 20 cm širo- ke traverze. naj v okviru HTV službe nemudoma organizirajo tečaj iz ekvilibristike. Za tiste, k j prenašajo kolesa, bo potreben poseben izpit Ф najbližjemu stanovalcu naj PTT nemudoma brezplačno montira telefon, da bo lahko v primeru nesreče poklical reševalce. Ф Tapetništvo naj iz preventivnih razlogov obloži skalvMti breg, da bi bil eventuelni padec v globi- no nekaj metrov, kolikor toliko oblažen. 9 občani naj organizirajo pobira- nje mosàiine, da si bodo v petih letih lahko postavili betonski most. Ф m na koncu. Morda bi se kdo od odgovornih bil pripravljen pre- seliti, da hi potem sam preskusil svoje ekvilibristične sposobno- sti, potem bo delo verjetno hi- treje sleklo. Do popravila mostu, oziroma ures- 7!ičitve zgornjih priporočil, pa prizad'i- tim ne preostane drugega, da ohranijo mirno kri ter upajo in čakajo. .. Pa veliko sreče.' — nik NOVA ŠTEVILKA LITERARNE REVIJE «OBRAZI« v soboto bo dotisrkana no- va dvojna številka mladinske literarne revije v Celju Obra- zi. S pK>ezijo se bodo pred- stavili Janez Daniel iz Mari- bora, Viktor Adelstein iz Ce- lja, Ifigenija Zagoričnik iz Kranja, Anton Pevec iz Celja in Lučka Petrič iz Ljubljane. Prozo objavljajo: Jana Božič iz Celja, _ Vladimir Gajšek iz Maribora', Miljana Prestor iz Tržiča in Bojan Kavčič iz Ce- lja. Esej objavlja Nataša Go- lob, ocene nekaterih predstav v SLG Celje pa je napisal stalni sodelavec Andrijan Lah. O literarni muzejski za- puščini Alme Karlinove piši Milena Moškon, Marko Glo- bevnik pa je prispeval esej »razgledi po sodobnem roma- nu«. V reviji je objavljen tudi zapis o mladinskem pevskem festivalu. Tokrat so revijo li- kovno opremili dijaki osnov- ne šole I. celjske čete v Ce- lju. tv AKTIVNOST ŽENSK Prav radi trdimo, da je v posameznih samoupravnih in drugih organih vse premalo žensk. Res je, da so nekate- re samoupravne institucije še vedno po svoji strukturi take, da s tem ne moremo bi- ti zadovoljni, pa vendarle mo- ramo ugotoviti, da se žene posebno na nekaterih področ- jah izredno aktivno vključu- jejo v družbeno politično de lo. V organih krajevnih skup- nostih je na primer kar 34 odst. žensk. V krajevnih od- borih Socialistične zveze de lovnih ljudi je 27 odst. žensk. Morda je povsem razumlji- vo, da jih je največ v skup- ščini otroškega varstva, tu je namreč aktivno vključenih kar 63 odst. žensk, medtem, ko jih je v kulturni skupno stj samo 18 odst. Iz gornjih podatkov sledi, da so neka- tera področja družbeno poli- tičnega dela precej ustrezno zastopana tudi s strani žensk. USPEHI OTROŠKE- GA VARSTVA Čestokrat negodujemo, da je osrednji problem zaposle- nih žena še vedno preslabo organizirano otroško varstvo. Nikakor nočem trditi, da! je ta problem v Celju že v ce- loti rešen, pa vendar so tu dosegli nekatere rezultate, ki jih velja zabeležiti. Medtem, ko je v Jugoslaviji vključenih v dnevno varstvo 3,78 odst. vseh otrok v starosti od še- stih let, jih je v Sloveniji v varstvo vključenih 9,1 odst. V Celju pa je ta odstotek precej večji in znaša kar 17,96 odst. V dnevno varstvo je vključenih 1.203 otrok. Ni- kakor pri tem ni prezreti dej- stva, da so bili na tem pod- ročju v zadnjem obdobju v mestu ob Savinji doseženi nekateri zelo pomembni rezul- tati in da so prizadevanja po- sameznih odgovornih faktor- jev rodila pozitivne sadove. PRODAJA BELIH PALIČIC SE ZAKLJUČUJE v tednu slepih od 31. do 6. junija se zaključuje proda- ja belih paličic — simbol slepih, v kino podjetju, av- tobusih in delovnih kolek- tivih. Prodaja je uspešno po- tekala. Čisti dobiček je na- menjen za obnovo domov od- diha slepih v Sloveniji in za delno kritje stroškov jubi- lejne proslave 25. letnice Zve- ze slepih Slovenije. SPRASUJE: B. STRMČNIK ODGOVARJA: SREČO LAZNIK Le redki, ki potujejo po cesti od Frankolovega proti Stranicam, vedo, da se na ostrem ovinku, malo pred .spomenikom žrtvam fašistič- nega terorja, cepi na desni makadamska cesta, po kateri se pride v Bukovlje, kjer je prav gotovo največja ribo- gojnica na našem področju. Tu sem poiskal oskrbnika te- ga objekta in takole je tekel najin pogovor: Ste že dolgo na tem delov- nem mestu? Kakor se vzame, dolgo ali ne, tu delam kot oskrbnik že polnih sedem- najst let. Kje stanujete? Tu zraven ribnikov je lepa hiša, v kateri stanujem z družino. Imate otroke? Da, sina. Je žena zaposlena? Je, na okrož- nem sodišču v Celju, kamor se vozi vsak dan na delo. Ste pri ribnikih samo vi v red- nem delovnem razmerju? Ne, tu smo zaposleni štirje in se na delu menjavamo. Kdaj ste se prvič srečali z ribami? Tako kot menda vsi, kot fan- te, ko smo »raubšicali«. Vas to delo veseli? Verjetno da ga ne bi mogel nikoli pu- stiti, ribe so moje veselje. Je potrebno za vaše delo še kakšno posebno šolanje? Da, opravil sem tri posebne te- čaje, kjer sem se seznanil z osnovnimi stvarmi, ki jih je potrebno poznati. To je spo- znavanje posameznih vrst rib, smukanje, vzreja in pre- hrana. S čim pa hranite ribe v bazenih? Z umetno hrano in zmletimi jetri. Koliko po- rabite hrane na dan? Okoli 300 kg, zavisi od tega, koliko- krat hranimo in seveda ko- liko imamo v ribnikih rib. Koliko imate trenutno rib? Z mladicami za vlaganje jih bo skupaj okoli 350.000. Ko- liko pa sicer vzgojite rib v eni sezoni? Tudi do milijon dvesto tisoč in več. Ali so to samo ribe za vlaganje v po- toke in reke? Ne, to so tudi konzumne ribe za prodajo. Koliko rib pa prodate v eni sezoni? Tudi do petnajst ton. čigavi pa so ribniki, oziro- ma ribogojnica? Objekt je last Zveze ribiških družin Ma- ribor. Kako to, saj je to na celjskem področju? Celjani niso imeli dovolj denarja, da bi zmogli investicije, ki so bile potrebne, ker so bili ribniki in ostali objekti po- trebni pravila. Je ribogojnica rentabilna? Zračunajte sami, kilogram konzumnih rib pro- damo za 26 dinarjev. Je Ce- ljanom sedaj kaj žal? Mislim, da jim je. Kam pa prodajate konzumne ribe? Največ jih gre na mariborsko področje. Kaj pa Celje? Tu nimamo odjemalcev, razen gostilne v Frankolovem. Imate proble- me s prodajanjem rih? Kje pa, probleme imamo, kadar ne moremo ustreči vsem, ki bi ribe radi. Prodajate tudi na drobno? Seveda, samo tre- nutno imamo premalo rib. malo kasneje. Imate še kak- šnega posebnega pomočnika? Da, psa ki mu je ime Cigo. So vam kdaj pokradli kaj rib iz bazenov? Pravzaprav ne. Kakšen po.seben dogodek pri vašem delu? O da. Nekoč so nam izpustili skoraj vso vodo iz bazenov, da so lah- ko na žagi žagali les. So ribe pocrkale? Ne, ker je hvala bogu le še ostalo dovolj vode- Se kaj? Nekoč smo peljali cel kamion rib na Primor- sko za vlaganje, pa smo se pri Postojni prevrnili. Lep cirkus, preden smo vse po- spravili. Pa osebni dohodki, ste zadovoljni? še kar. Ima- te kakšno posebno željo? če odštejem ribe, potem samo to, da bi bili vsi zdravi. Za konec še eno vprašanje, radi jeste ribe? že, ampak ne pre- več. Jih pogosto uvrstite v vaš jedilnik? Morda enkrat, največ dvakrat na mesec. Hvala za klepet in veliko zdravja, pa sreče pri ribah. Hvala vam in pridite še kaj pogledat. Bom, prav gotovo pa takrat, kadar se mi bo zljubilo plemenitih postrvi. KAKŠNA BO REŠITEV? Kolektiv avtoturistične- ga podjetja Izletnik že dlje časa opozarja na ne- katere izredno sabe cestne odseke in na možnost, da bo na teh progah ukinil redne avtobusne zveze. Kontrohii pregled teh cestnih odsekov je poka- zal, da gre za 21 takšnih relacij,, in to za 8 v šent- jurski, za po 4 v ccljski in šmarski, za 2 v žalski ter za po enega v velenj- ski, laški in krški občini. Problem je pereč pred- vsem zavoljo tega, ker bi bili kraji ob teh cestnih odsekih z ukinitvijo prog povsem odrezani od za- ledja. Kakšna bo rešitev? Mor- da bo odgovor na to vpra- šanje izrečen prihodnje dni, ko se bodo sestali predstavniki Izletnika ter zastopniki prizadetih ob-¡! čin in drugi! M. B. " RDEČI KRIŽ ZBRAL 3120 KILOGRÀMOV OBLAČIL Občinski odbor RK v Celju, ki se je v preteklem tednu vključil v republiško zbiral- no akcijo Rdečega križa, se vsem občanom zahvaljuje za humano pomoč. Letos se je socialna komi- sija pri občinskem odboru v Celju odločila, da bo akcijo izvedla v Centru, Dolgem polju, Aljaževem hribu, Ga- berju. Otoku, Polulah in v štorah. V dveh urah, kolikor dolgo je akcija trajala, je članom RK uspelo zbrati 3120 kilogramov oblačil, nekateri občani pa so darovali tudi gotovino. Ljudje so v pri- merjavi s prejšnjimi leti iz- ročali dobro ohranjene stva- ri, veliko nerabljenih predme- tov pa so še obljubili. Daro- vali so še posteljnino, perilo. oblačila in obutev, v ji je sodelovalo 420 pJ karjev RK in 150 оцк kov RK. Prevoze pa sq ^ beli PTT podjetje, o^, Aero, Prevozništvo Celjç grad. Vodna skupnost ji, lezarna Store. V dogo ' z republiškim odboron) | je zbrani material že p,, socialni komisiji v širu občino. Upamo lahko, ^ kmalu dodeljen najpotrei šim. KOMORNI ZBOR KONCA SEZON čeprav se tako imeno^ sezona kulturno-umetnii ' udejtsvovanja bliža ko ¡ čaka celjski komorni'ц zbor še nekaj nastopov, ' vi bo bržčas v šmartne i Rožni dolini ob otvoritvi urejenega prosvetnega ma. V sredini junija i pevci, kot že nekaj let povrstjo, zapeli v Slatini, 26. junija pa i sodelovali na otvoritvi lenjskih kulturnih prirej v Kostanjevici. Zbor pod stvom prof. Egona Kune] bo zapel tudi na slavno seji celjske občinske sku] ne v počastitev praznika julija, zraznika celjske ( ne. SREDSTVA LE RAZDELILI vtem ko je svet za bla ni promet pri. skupščini čine Celje zavrnil predlo razdelitvi sredstev, ki se rejo od obresti na posli sklad obrtnih in gostin delovnih organijacij — ni se namreč niso mogli reti za drobljenje tega narja — v svet za drua plan in finance sprejel pi log, vendar z ugotovit« da bo treba ta sredstvi prihodnjem letu deliti drugačnih načelih rn jih 1 čas namenjati kot celoto en namen. Glede na to, da je si sveta za družbeni plan finance dokončen, bodo i delili med obrtne in gos ske kolektive v celjski d ni v obliki kreditov okoli milijona dinarjev. CENE NA CELJSK TRŽNICI Cena solate je spet nei ko poskočila. Kupimo jo i ko po 5—6 dinarjev za 1 gram. Dvignila se je tudi na špinače, prodajajo jo 8-dinarjev. Korenček je i 5 din, grah od 4 do 5 in lerabica 5 dinarjev. Med sadjem so prevladi le češnje po 5 din in jag od 6 do 8 din. Prodajaj tudi uvožena jabolka po 5 in hruïUe po 6 dinarjev, logram novega krompirja stal 4 din, starega pa so I dajali po 1,20—1,50 din. Jajčka so bila od 55 do para. Veliko pa bo na razpol enodnevnih piščancev po- din za komad. Prodajali bodo 4. in 5. t. m., prav ti pa 11. in 12. t. m. Bliža se čas maturantskih povork, nekaj maturantskih plesov pa je že mi- nilo. četrtošolke in njihove družim imajo nemalo skrbi s svečanimi oble- kami, ki morajo biti dvojne, ena za po- vorko po mestu, druga za svečam pl'2s. Obleki naj bi bili narejeni pri najbolj- ši šivilji, iz najboljšega blaga, prinešc- nega iz inozemstva, nekaj enkratne- ga... Res je, da družina, ki ima doma maturantko, naredi vse, da njihova hčerka vsaj ob taki priliki ne bi izsto- pala. Pa s je prišla f nje šole f je jokajo kupiti vse\ bo sebi г« vprašanji' ja, kot se med reviv Razred''^ Razrnis^ šajte odg° I LAŠKO /i }ŠURA ZA STO- MICO GLASBENE DEJAVNOSTI počastitev glasbene de- eti, katere korenine se- že sto let nazaj, mislijo ^em izdati brošuro, ki zgoščeni obliki podala ivino laške godbe. Bro- bodo Izdali za 10. ju- 0 bo svečana akademija a na pihala. SLOVENSKE ^J KONJICE STRUKTURA DOHODKOV• okviru analitske službe Ika za gospodarstvo pri gčini občine Slovenske pce so pripravili tudi tturalno analizo osebnih jdkov v občini in ugotovi- 1 prejema manj kot 800 osebnega dohodka na me- 194 delavcev, kar znaša odst. zaposlenih. Nad I din dohodka prejema elavcev ali 1,0 odst, med- ico je največ zaposlenih itegoriji, ki prejema od do 1.200 din. Takih de- !V je v občini 1.105 ali odst. Vsi ostali zaposle- D porazdeljeni v ostalih nih kategorijah. ?AVSTVENI DOM AVGUSTA se ne bo pripetilo kaj redvidenega. bo novo po- je zdravstvenega doma v raiskih Konjicah zgraje- konec avgusta, gradbena ostala urejevalna dela so reč že v zaključni fazi. pričetku gradnje so raču- da bodo objekt zgotovili M milijoni starih dinar- sedaj pa so stroški inje že narastu na 135 ionov, na kar so seveda №no vplivale nenehne ražitve. Spočetka so na- rvali objekt graditi po uneznih fazah, ki bi jih Iti funkcionalno usposab- , sedaj pa so se odločili, 50do gradnjo opravili kar bnca ter celoten objekt >sobili za normalno de- nje. PRIČETEK RADNJE VRTCA ihodnji messe bodo v Slo- 'liih Konjicah pričeli z No otroškega vrtca. Vsa ravljalna dela, kakor tu- ^kup zemljišča, so že op- isna in praktično ni več ■ da se ta nad vse po- »bna gradnja prične. V bo dobilo svoj prostor '^trok. Sedanji prostori v kjer je varstvena usta- li funkcionalno ne ustre- Vrednost celotne inve- z opremo vred znaša ''^edračunu 178 starih mi- lijonov. Ker bo gradnja mon- tažna, gre za objekt maribor- skega Marlesa, računajo, da bo otroški vrtec izročen svo- jemu namenu že konec sep- tembra letošnjega leta. »POKAŽI KAJ ZNAŠ« V TEPANJU Mladinski aktiv Tepanje pripravlja za nedeljo, 6. ju- nija ob 15. uri priljubljeno prireditev »Pokaži kaj znaš«. Račimajo, da bodo nastopili mladi iz v seh krajev oziroma aktivov konjiške občine. ŠENTJUR 16.936 PREBI- VALCEV Prvi rezultati popisa prebi- valstva so znani. V občini šentj.ur je 16.936 ljudi, od te- ga v naselju Šentjur 1332 Zanimivo je, da je leta 1961. živelo v občini 17.023 ljudi, torej namesto porasta prebi- valstva manjši padec. Zdomcev ima šenj turška občna 424 in ne približno 600 kot so bili dosedaj prepri- čani. AKTIVNI UPOKOJENCI šentjurski upokojenci, ka- terih društvo vodi MILOŠ ŠALEJ, so gotovo eni najbolj aktivnih na celjskem področ- ju. Še posebej so se v zad- njem času zavzeli za reše- vanje stanovan-jske proble- matike svojih- članov. Iz la- stnega sklada gradijo stano- vanja. Letos so zgradili pet novih stanovanj, ki bodo vse- Ijiva meseca julija, še pet pa jih bodo zgradili prihodnje leto. Zanimivo je, da so upoko- jenci sami sestavili pravilnik o dodeljevanjii stanovanj in s tem prioritetno listo. V pravilnik so med drugim za- pisali, da stanovanjska pra- vica ni prenosljiva na sorod- nike. ZALEG _ PELI BODO »MEŽNARJEVO LIZIKO« Po daljšem času so v okvi- ru žalske Svobode pripravili opereto, eno najzahtevnejših zvrsti dramske umetnosti. Franjo Rizmal se je odločil za opereto »Mežnarjeva Lizi- ka«, ki jo je napisal Josip S'tech, za slovenske odre pa pripravil Josip špicar. Reži- ra! je Avgust Jordan, nasto- pa pa več kot petdeset pevcev in igralcev. Orkester bo vo- dil Franci Rizmal mL, med- tem ko je Franjo Rizmal pri- pravil solistične, zborovske in pevske točke.'Premiera bo v soboto, 5. junija ob 20. uri, ponovitev pa v nedeljo, 6. junija ob 15. uri. Z »MIŠOLOVKO« NA REPUBLIŠKO REVIJO Včeraj so se pn'-tó predsta- vili na republiški dramski reviji igralci Delavsko pro- svetnega društva Svoboda na Polzeli. Kot najboljša skupi- na na medobčinski dramski reviji v Vojniku si je pribo- rila pravico nastopa med naj- boljšimi amaterskimi gleda- liškimi skupinami na Jeseni- cah. To je vsekakor veliko priznanje za mlado in delov- no skupino. Tekst Agathe Christie »Mišolovka« je zreži- ral Jaka Jeršič, igrali pa so Majda Marčen, Fri do Koro- šec, Mišo Pukmajster, Štef- ka Uranjek, Peter Pungart- nik. Roža Predovnik, Franci. Uratnik in Dani Pfeifer. KOMUNISTI BODO PRIPRAVILI PROGRAM Pretekli teden so se sestali na razširjeni seji člani ko- miteja občinske konference ZK Žalec, občinskega politič- nega aktiva, republiške kon- ference ZK Slovenije, sekre- tarji osnovnih organizacij ZK iz delovnih organizacij in direktorji. Na seji so izrazi- li vso podporo sklepom pred- sedstva ZKJ in stališčem na kongresu samoupraj'ljalcev v Sarajevu in govor predsed- nika Tita v Labinu. Komuni- sti bodo morali izpolnjevati temeljne naloge v delovnih organizacijah in v občini. Ta- ko je treba pripraviti prog- ram uresničevanja sklepov predsedstva v občini. Komu- nisti v predsedstvu občinske skupščine naj pripravijo pro- gram na laodlagi sklepov predsedstva. Sprejeli pa so tudi sklep, da še naj sestanejo organizacije in aktivi zveze komunistov v delovnih orga- nizacijah in na terenu. VELENJE PRIPRAVE NA CELJSKI FESTIVAL Tudi v Velenju se priprav- ljajo na mladinski pevski fe - stivai v Celju. Na njem bosia sodelovala dva zbora: ženski gimnazijski in zbor osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda. Na zaključni prireditvi pa bodo sodelovali kar štirje zbori iz velenjs».îe občine. KMETIJSKI STROJI IZ GORENJA Kolektiv tovarne gospodinj- skih stroyev Gorenje je v sredo, 26. maja pripra,vil de- monstracijo malega kmetij- skega stroja, ki ga bodo iz- delovali v pripojenem podjet- ju — na Muti. V začetku naj bi izdelali okoli 2000 strojev, pozneje pa več. V bistvu gre za agregat, za motor, na katerega je moč namestiti okoli 40 različnih priključkov. -v- OLIMPIJSKI BAZEN čez približno mesec dni bodo v Velenju odprli so- dobno urejen olimpijski pla- valni bazen. Pri zaključnih delih bodo pomagali tudi mladi Velenjčani, Z zgraditvijo zaprtega in sedaj še odprtega bazena bo lahko plavanje v Velenju po- stalo vodilna športna pano- ga. Pa ne samo to, gre tudi za bitko pro+i »plavalni ne- pismenosti«, ki bo lahko zlasti učenci osnovnih šol bolj konkretna in uspe- šna. -v- RUDARSKI PRAZNIK v rudniku lignita se je že sestal odbor za organizacijo prireditev na čast rudarske- ga praznika, 3. julija. Osred- nja proslava bo na velenj- skem kotalkališču, kjer bo tudi skok čez kožo. Tokrat bo 55 absolventov rudarske- ga šolskega centra preskoči- lo rudarsko kožo. V programu bodo tudi .športna tekmovanja, slavje na velenjskem gradu, obdari- tev bolnih rudarjev itd. 20 LET ERE Kolektiv trgovskega podje- tja ERA je na slavnosten na- čin počastil dvajset-letnico samoupravljanja. Leta 1951. se je trgovsko podjetje osa- mosvojilo in delovalo kot Bazen. 1968. leta se je zdru- žilo z Velmo, nato pa integ- riralo s kmetijsko zadrugo v Šoštanju. Ob nastanku je imelo 27 zaposlenih, danes pa jih ima 444. ERA naj bi letOg dosegla 18 milijard starih dinarjev realizacije; izdelan je tudi srednjeročni! načrt in po njem bodo že 1975. leta ime- li nad 22 milijard starih di- . narjev realizacije, j Trgovska mreža se je po I zaslugi ERE močno razširila. ] Zdaj pripravljajo poslovalni- ■ co v Šmartnem ob Paki in ^ načrtujejo market v Pesju. I Ä É-4 ^ЈУЈЛ^ MOZIRJE PETA SEJA KONFERENCA ZKS Včeraj je bila v Mozirju peta redna seja občinske konference Zveze komunistov Mozirje. Na konferenci so ocenili aktivnost komunistov v občini ter spregovorili o na- logah članov ZK v zvezi s sklepi sedemnajste seje pred- sedstva ZKJ in dvajsete seje centralnega komiteja ZK Slo- venije. Nadalje so razpravlja- li o zaključnem računu komi- teja občinske konference in opravili volitve za člana re- publiške knference Zveze ko- munistov Slovenije. O kon- ' ferenci in aktualnih nalogah komunistov v predstojećem obdobju na področju mozir- ske občine, bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. 1 ^L^l™ jI — li — !l II ^ li I I I ' ^етпи zgodilo, da j ' . ^turantke iz sred- r^edničarki in П \ ^ nJ 'ičerfci ne more > ^Y^buje. V obram- j j je zastavila ostro \ diferenciad- j ^ in« razlikovanju '■'"'mi, ali ne?« \ * "kitala. I ' bralci in sku. L s 3 • Danes s»' z.ičeiija v Celju jubilejni mladinski pevski festival, ki bo /družil več tisoč mladih pevcev ix vse Jugoslavije in inozemstva I stavili smo se pri petih ljudeh, ki so t;iko ali drugače sodelovali pri pripravljanju največje mladinske glasbene prireditve v Jugoslaviji. ¡Spregovorili so o problemih, težavah, željah in načrtih; .spregovorili so tako, kot so .se pripravljali. Predano in vestno pa pošteno. Tako, kot so celjski pevci entuzia-sti to že večkrat dokazali. ANDREJ SVETEK, predsednik Upravnega odbora Mladinskega pevskega festivala v Celju: »Ob jubilejnem festivalu imam vtis, da bo letošnja mladinska pevska manifestacija v Celju krona doseda- njemu delu na tem področju. Trdno sem prepričan, da z mano delijo vsi prijatelji isto mnenje, da večletni trud in žrtve niso bili zaman. Festivali so obrodili bo gato žetev in glejmo, da bo to ostalo tudi v bodoče. Vsem mladim pevcem želim mnogo uspehov v nadalj- njem zborovskem petju. Omenim naj še to, da bomo na zaključnem koncertu v nedeljo zvečer razpisali na- tečaj za himno mladinskega pevskega festivala. Sode- lovali bodo lahko vsi jugoslovanski skladatelji.. Rezul tati natečaja bodo objavljeni prihodnje leto na repub- liškem mladinskem festivalu, himna pa bo prvič zape- ta na prihodnjem mednarodnem pevskem festivalu v Celju leta 1973.« MARJAN IRŠIČ, Celje: »V mladinskem zboru že prepe- vam štiri leta. V šoli mi ne ?re ravno najbolje, imam pa po drugi strani izredno ve- selje do petja. Rad imam vso ?lasbo, tudi zabavno, vendar :renutno želim samo to, da зе bi zbor naše šole I. celj- ske čete na vseh nastopih v 3kviru festivala dobro odre- îal. To mi bo izredno veliko pomenilo. Veste, tudi bolj pospešeno vadimo v teh ineh. Dobro moramo pred- stavljati Celje, kjer so za- detki ,/ mladinskega pevskega festivala.« MVES JERMAN, Celje: »Letos bom prvič nastopila na mladinskem pevskem fe- stivalu in tega nastopa se zelo veselim. Trikrat bomo nastopili: na slavnostnem koncertu, na tekmovanju in na množičnem koncertu. Po- vedati moram, da slovenske pesmi — narodne in umetne — zelo rada pojem. Veste, le- po je nastopati v našem zbo- ru.« BIBU LIANA KOŠTOMAJ, Celje: »Veselim se nastopa v Celju, veselim pa se tudi nastopa v Avstriji, kamor bo naš zbor odpotoval prihodnji teden. Trenutno imamo na programu 18 pesmi, kar je dovolj za manjši samostojni koncert. To pa je za zbor osnovne šole že veliko, kajne? Prepričana sem, da bo v teh dneh v Celju veselo in lepo pa da bomo slišali veliko lepih pesmi iz mladih grl.« JAKA MAJCEN, Celje, med festivalom skrbi za prehrano: »Celje bi moralo končno uvi- deti, da na tem področju dosega velike umetniške do- sežke. Istočasno pa bi moralo tudi samo bolj poskrbeti za vse ostalo, kar ti ljudje, ki pridejo k nam, potrebujejo. Problemov je veliko, vendar jih organizacijski oâbor sku paj z. dostoljubnostjo posa- meznikov Celjanov uspešno rešuje.« Festival mladega petja se je začel. Trajal bo do п»ч1е1,)е — uradno potem pa še dalj. Asi za pesem, pesem za vse. tv SAKtO LIÜBEZEN IN ZAKON NISTA IZGINILA V POŽARIH - ZLATA POROKA DVEH SOCIALNIH PODPIRANCEV V VOJNIKU PRI CELJU - IZREDNA POZORNOST KRAJEVNE_ SKUPNOSTI VOJNIK, RDEČEGA KRI2A IN CELJSKIH TRGOVIN TER PODJETIJ »Ja. dokler bo še ta vladar, nam ix) šlo res dobro. Veste, veliko vladarjev sem že me- njala ampak nikoli mi še ni bilo tako dobro kot sedaj«, je rekla tik pred svečanim kosilom v Vojniku 84-letna Frančiška Dobnik iz Malih Dol. Tako je začela pripoved o svojem življenju ženska, kj je skupaj s svojim možem Janezom ali An.zekom videla že marsikaj v svojem dolgem življenju. »Nikdar si nisem mislila, da mi bo danes tako lepo, v novi obleki in z novim zla- tim, pomislite zlatim, prsta- nom na roki. Ljudje so do bri do naju«, je vzdihnila m pogledala okoli sebe z ljubeznijo v očeh na svate v temnih oblekah. Sedeli smo na vrtu gosti- šča Lovec v Vojniku nekaj minut pred poldnevom, ko je bila napovedana svečana po- ročna gostija. Frančiška in Anzek se nista na novo poročila. Slavila sta zlati jubilej — 50. obletnico poroke. Od življenja glede na materialne dobrine nista ime- la veliko, vendar sta s skupnim: močmi prevladala vse težave in ohranila kljub revščini m mnogim žalostnim dogodkom ljubezen in zau- panje drug v drugega. Ko smo JU fotografirali, ga je nežno FMtegnUa k sebi, mo- ža le leto dni starejšega od sebe. »Daj, stopi no bolj k me- ni.« Stala sta pred objektivom fotoaparata kot mladoporo- čenca, le da stara lica niso mogla več ziardeti. Ob pogle- du nanju si je bilo nemo- goče predstavljati, da sta oba socialna podpiranca celj- ske občine, katerih edini me sečni dohodek sta dve soci- alni podpori vsaka po 200 dinarjev. Krajevna skupnost Vojnik je bila iniciator tega slavno- stnega dogodka. Veliko je na celjskem območju zlatih po rok, toda ta je bila nekaj po- sebnega. Vprašanje je kako bi se brez izdatne podpore krajevne skupnosti, celjskega odbora Rdečga križa in ne- katerih celjskih podjetij la- hko Anzek in Frančiška zno- va poročila oziroma slavila zlato poroko. Se preden je v poročni dvo- rani odbornik Marjan Ašič izrekel slovesne besede, je k zlatoporočencema pristopil predstavnik celjske Zlatarne in jima v imenu delovnega kolektiva čestital ter jima po- daril zlata prstana. Motne oči starčkov so se zasolzile, zgubane roke so nežno oti- pavale žlahtno kovino. »Imela sva prstana, vendar sta v prvem požaru leta 1941. izginila.« Tako sta si lahko nataknila prstana zopet po dolgih tride- setih ietih. Marjan Ašič jima je v imenu Olge Vrabičeve iz- ročil diplomo in darilo ter jima čestital k visokemu ju- bileju. Štefka Ocvirk jima je stisnila roke v imenu social- nih delavk celjske občine ter izročila pismo s 500 dinarji. »To bo pa za hude čase«, je pozneje dejal Anzek. Oba sta povedala, da že dolgo nista bUa tako lepo o- blečena, čeprav vsa soseska zelo skrbi za njiju. Franči- ško so brezplačno oblekli v trgovskem podjetju Moda, Anzeka pa v Tkanini. Telmo mercator je prispeval poste- ljno perilo in drugo zato, da bi bila ženin in nevesta čim popolnejša, center za socialno delo je dal čudovit poročni šopek, cvetličarna Lojze Oc- virk pa šest zlatih vrtnic za zlatoporočenca in priče. »Dvakrat sva zgorela. 41. in 45. leta. Saj nisva nikdar imela veliko, ampak v ogenj je šlo še tisto skromno.« Nekdanja dninarja in vini- čarja sta vedno živela siro- mašno, toda zakon in ljube- zen sta bila močnejša. »Glavno je potrpljenje, ver- jemite še sedaj delam. Ve- žem v vinogradu ali plejem na njivi.« V Vojniku in Malih Dolih so veliko naredili zanju. Taj- nik krajevne skupnosti Franc Križnik je povedal, da še po- sebej skrbi zanju njihova so- cialna komisija. Krajevna skupnost jima je pri Lovcu pripravila svečano kosilo, še lepše pa je bilo, ko sta se vr- nila domov. Pri sosedu ju je čakala bogato obložena miza najrazličnejših dobrot, ki so ju pripravili dobri sosedje, Takšna pozornost in ljubezen do ostarelih ljudi, je le ma^ lokje prisotna. Anzek m Frančiška nikdar ne bosta pozabila 50. obletni- ce svojega zakona. Dokler bosta živela se bosta spomi- njala vsega, kar so naredili zanju tuji ljudje. In vedno jim bosta hvaležna. »Ko sem se prvič poročil, nisem imel nove obleke. Pa tudi moja ni bila, sposodil sem si jo. No, pa me danes poglejte«, je dejal ob slovesu Anzek. Skromna in čista podna- jemniška sobica Dobnikovih zlatoporočencev je postala zaradi izredne pozornosti mnogih ljudi mnogo prijet- nejša in dnevi obeh starčkov svetlejši. M. SENICAR T. VRABL PRI VEBROVIH V LAŠKEM IMAJO TRI VELIKE „URŽAHE " = Začnimo, kot se začenjajo pravljice ... = Nekoč, v starih časih, so pri- = hajali Ш svet ljudje revni in г skromni, pridmi kot mravlje, = ljudje, kii so vsak zase sproti do- = kazovali pomen besede zvestoba. = Starosta rodu, Jože Veber, ena- ^ inosemdesetletna korenina je bil ^ peti od desetih otrok, ki so se Ш rojevali Vebrovim v Tevčan v = drugi polovici prejšnjega stolet- = ja. Prvo službo je kot pastir na- stopia pri dvanajstih letih, potlej ^ s šestnajstimi delal na žagi v = Jurklošt-ni, pa tesarli in rudarU Ш po svetu od Trbovelj do Leobna = na avstrijskem štajerskem. Bil je tudi krovec, vmes pa je pod = Francem Jožefom odslužil tri le- ^ ta soldaščine. V prvi svetovni Ш vojni se je anašei v strelskih jar- = kih na Ruskem, bil ujet in iz u- ^ jetnišva pobegnil, kajti preveč ^ ga je zdelovaio domotožje, skrb ^ za žsno ln otroke, kajti tri leta ^ pred vojno se je poročil z Anioo ШЕ Spanovo iz Paneč. Ш še za nekaj mesecev so vtaknili v vojaško suknjo do kon- ca svetovne morije, potlej pa sta Jože in Anica ostala nerazdružno skupaj do današnjih dni. RodiL) se jima je četvoro sinov m če tvoro hčera — dva sinova sta umrla v otroških letih. Kako so živeli? Eh, kako naj bi tako šte Vilna dnižma. Kadar je pri c?st-, nem podjetju, kjer je tudi delal, zananjkalo dela, je Jože tesaril, prekrival strehe, Anica je gospo- darila na mali kmetiji, da vsaj ni zmanjkalo črnega kruha, fižola in zelja. štiri leta med drugo svetovno vojno so bila najhujša. Takrat že pri šestdesetih sta Jože ln A- nica poma,gala partizanom, kot večina ljudi na Kozjanskem. Oba sinova sta šla v partizane, eden je padel v Kočevskem rogu. Kljub letom, ob koncu vojne jih je ime^ 64, je praded Jože Veber bil še vedno aktiven. Pet let je delal pri podjetju na Ma- rofu, preden se je upokojil. Toliko o bisernem ženinu. A biserna nevesta? Osem o- trok je rodila in zgajala. Eno sa mo plačico obračala s čarobno paličico pridnosti, ljubezni in skromnosti. Njeno zdravje se je skrhalo, toda ne toliko, da bi vzravnana po šestdesetih letih zakc-na ne šepnila svoj biserni da: Biserno poroko Pri VebrovLh v Laškem dopolnjujeta še dva jubi- leja Edini preživeli sin Jože je v soboto nastopil zasluženi, po- koj, hči Angelca pa je dopolnila petdeset let življenja. FCaj čudnega, da je v tem ne- navadnem času za koline pri Ve- brovih svinj če požrlo nož. Kar računajte kakšna veselica bo to: Ob bisernem paru šest njunih otrok, potlej 11 vnukov in 8 pra- vnukov. Prvima dvema generaci- jama pristejmo še snahe in zete, pa najbližnje prijatelje in sorod- nike ... O, saj so tudi mene povabili. Veselili so se, jed.Ii, pili in peli, adravice so deževale kot ploha, če bi res šel zraven, bi vam te- g8.1e ne mogel sporočiti v da- našnji številki, JURE KRAŠOVEC DOBRO GOSPODARJENJE V ŠENTJURJU čeprav je Šentjur še ved- no na repu slovenskih občin glede narodnega dohodka na prebivalca, ustvarjajo iz me- seca v mesec bjljše pogoje za življenje. Podatki o indu- strijski proizvodnji v prvih štirih mesecih tega leta so jz- redno presenetljivi, ponekod pravzaprav neverjetni glede na višino. Fizični obseg pro- izvodnje se je povejal glede na lansko leto za 76 odstot- kov, medtem ko je popreč- no slovensko povišanje za 11 odstotkov. Na ta izreden porast je predvsem vplivala tovarna Al- pos, ki se je končno rešila stalnih problemov z repro- dukcijskim materialom. Sa- mo v prvih štirih mesecih je tovarna v proizvodnji šivnih cevi dosegla 2780 ton, kar je več kot lani v vseh 12 mes- cih. Tudi v LI »Bohor« so zabeležili porast proizvodnje in sicei za 27 odstotkov. Za dosežki lanskega leta tako za- ostaja le obrat tovarne žič- na, zaradi ukinitve podaljša- nega dela. Žal pa še ni fi- nančnih pokazateljev o res- ničnem uspehu tolikšne pro- izvodnje, namreč o prodaji starih in novih zalog, še po- .sebej velja to za Alpos. Vzporedno s tem je nara- ščal tudi izvoz. Bohor in Al- pos sta izvozila za nekaj več kot 739.000 dolarjev blaga, kar je za 27 odstotkov več kot lani. Tako je plan za prvo četrtletje močno preko- račen m pravzaprav dosežen že polletni plan. Najugodnej- še rezultate je pri izvozu do- segla seveda lesna industrija, kjer so cejoten plan izvoza realizirali že z 51 odstotki. Povečali so se tudi osebni dohocil.d in sicer za več kot sedem odstotkov, tako da je sedaj poprečni osebni doho- dek v šentjurski občini 1206 dinarjev. Takšno je tudi po- večanje v Sloveniji, seveda ob tem, da je drugod popreč- ni osebni dohodek precej večji. Tako je Šentjur v treh mesecih tega leta s svojim poprečnim osebnim dohod- kom še vedno za 18 odstot- kov pod slovenskim popreč- jem. Povečalo se je tudi število ..aposlenih in sicer ¿u .i-den. dstütküv. Tako in;a sedaj Šentjur zaposlenih 1500 pre- bivalcev, od tega 42 cidstot- kov žena. Vse te številke dokazujejo, da bi šentjurska občina lah- ko kmalu izginila kot pro- blem zaradi nerazvitosTi, če bi bila u esničena ideja o postavitvi kartonažne tovar- ne. Novo zaposlenih 400 lju- di bi za Šentjur pomenila prav neverjeten napredek in izredno izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Toda, kartonažna tovarna je še ved- no v oblakih, toda v Šent- jurju upajo, da bodo pri njih le dobili ta nadvse po- memben gospodarski objekt. M. SENIČAR S EK EMIL LILEK - VELIKI HUMANIST 50. OBLETNICI MATURE JuUija letos slavimo matu- '^ti celjske klasične gimna- zije iz leta 1921. svoj zlati j^^lej. Pogled nam uhaja za stoletja nazaj k dogod- in ljudem tistega časa. . Vsaka dijaška generacija svoj poseben profil, kar jl^ pač odvisno od tega, v ka- kršnih razmerah je rasla in ^ni zunanji in notranji ™ivi so gibali njeno rast. Naša generacija (večinoma ^tîiik 1901/1902) je zrasla iz Pecifičnih celjskih razmer, ^ jih označuje predvsem ^'er boj za obstoj slovenske ^fijšine v tem ponemčenem estu, sredi slovenske okoli- ^ ob robu Savinjske doline, in nemškutarji so ho- Í na vsak način ohraniti ^■^ški značaj in videz me- stai ^^^ j® povzročalo trenja, ne- "^OiOst in fizične grožnje. V avstro-ogrskih časih celj- ski Sloveči nismo imeli svo- je slovenske osnovne šole, ampak smo morah hoditi v slovenstvo šolo, ki jo je v .sa- mem mestu vzdrževala okoli- ška občina. Ko je dijak vsto- pal v prvi gimnazijski raz- red, se je moral odločiti za eno izmed dveh front: ali za popolno osemletno gimnazijo z nemškim učnim jezikom, nemškim vodstvom in nem- škimi profesorji, ali pa za nižjo gimnazijo, ki je urad- no štela za paralelko popolne gimnazije ter imela nemško- slovenski učni jezik s sloven- skimi profesorji, medtem ko je vodja nižje gimnazije bil hierarhično podrejen ravnate- lju popolne (nemške) gimna- zije. Ko je dijak nižje gim- nazije končal četrti razred, je seveda moral prestopiti v peti razred nemške gimnazi- je. V tem sestanku je govor le o tovariših, ki smo leta 1913, vstopih v celjsko nižjo gimnazijo in pozneje v nem- ški gimnaziji dočakali zlom Avstro-Ogrske. Naši nemslîi sošolci z nami niso maturira- li, ker so se že prej bili raz- kropili na razne druge gim- nazije oz. so emigrirali. Pot- lej smo se ob obletnici matu- re sestajali le Slovenci. Tri leta je že besnela pr- va .svetovna vojna, ko smo jeseni 1917 prestopilii na nemško gimnazijo. To je bi- la za nas Slovence težka pre- izkušnja. Nemški sošolci in še hujši nemškutarji so na vsakem koraku hoteli poka- zati, kako so germansko su- p>eriomi nad nami, izzivali so nas s pangermanskimi ge- sli in nas surovo zmerjali z »windische Hunde«. Nam Slo- vencem .so vtepali v glavo nekakšno avstrijsko rodoljub- je, sami pa so škilili v nem- ški rajh in si želeli »Ansch- luss«. Toda nam Slovencem je včasih prekipelo in smo znali pokazati zobe. Nekoč so nas vse preveč izzivali z rajhovskimi trobojnicami »frankfurtericami« na prsih. Slovenski tovariši so me do- ločiU, da grem v imenu vseh protestirat k razredniku. Raz- rednik prof. Irauschek (med vojno je svoj češki priimek spremenil v Hehler!) je napra- vil sicer kisel obraz, toda no- šenje franikfurteric je vseeno prepovedal. Ta zmaga mi je prinesla enodušen bojkot s strani nemških sošolcev. To- variško medsebojnih sporov sploh nismo mogli obravna- vati, saj so nas Slovence ime- h za »izdajalce« in so za na- mi vohunili. Spominjam se, da me je, ko sem se nekega dne vračal s Polul, srečal so- šolec W. M. Vrtel me je, kaj sem delal tam, in mi s prstom kazal na zastrto ok- no hiše Jezernikov (njihov zet je bil moj ujec dr. Ve- koslav Kukovec), češ, tam se zbirate na tajnih sestan- kih »ihr Werräter«! V tistih časih je bila to težka obtož- ba. Toda krepUa je našo na- rodno zavest in ponos. V resnici smo se takrat shajali v rdeči sobi Najxxi- nega doma. Tam smo pre- pevali domoljubne pvesmi in nacionalne himne bratskih narodov: Bože pravde, Onam onamo, šumi Marica, Lijepa naša domovina, najrajši pa Hej Silovani, od Urala do Tri- glava in Planula zora, svanuo dan. Značilno je, da smo enako navdušeno prepevali tudi boLgarsiko himno, če prav sta bolgarska dinastija in vlada vodili germansko pohtiko. Zelo dobro smo lo- čili FK)šteno bolgarsko ljud- stvo od nenarodnih režimov. Oči so nam odpirali Srečko Puncer (padel 29.4.1919. v bojih na Koroškem), Tone štem (1919 utonil v Savinji) in dru-gi predvojni »prepo- rodovci«, ki So nas navduši- li za soUdamost vseh slovan- skih narodov »od Urala do Triglava, Krkonoš in do Bal- kana«. Majsko deklaracijo smo pojmovali po svoje kot po- budo na vseljudski odpor Slovencev in klic po narod- ni svobodi. Ob prvi obletni- ci majske deklaracije leta 1918. je krožil v gimnaziji cirkular, da je prepovedana udeležba na ljudskem sho- du v Žalcu, in tudi sam ra- vnatelj Klemens Proft je smatral za potrebno, da nas še ustmeno opozori na to prepoved. Tudi grožnje z iz- ključitvijo iz šole nas niso od- vrnile; nasprotno, razvili smo še večjo agitacijo za množično udeležbo. Zaradi kontrole na železniški posta- ji nismo v Žalec potovali z vlakom, ampak smo jo mah- nili kar peš. Iz vseh koncev Savinjske doline so privreli ljudje na okrašenih kmeč- kih vozovih z razvito sloven- sko trobojnico. Mi mladi smo čutili, da se vključuje- mo v množično gibanje za osvoboditev slovenskega naro- da. Podobno smo občutili, ko .smo kot osmošolci kor- porativno odrinild na Koro- ško, da sodelujemo v pripra- vah za plebiscit (8,—10.10. 1920). Na žalost smo bih pri- če našega poraza pri plebi- scitu. šovinistična miselnost nem- ških sošolcev v višji gimna- zji je nehote imela pri nas äovencih svoj ustvarjalni učinek. Spodbudila nas je k tekmovanju v učnem uspe- hu, ker smo hoteli dokaza- ti, da smo vsaj enakovredni, če že ne boljši učenci kot Nemci. V tej tekmovalni mi- selnosti so nas vzgajali že slovenski profesorji v nižji gimnaziji, saj je bil obstoj slovenske nižje gimnazije v veliki meri odvisen od kvali- tete dela. V resnici je bil naš učni uspeh nadpovpre- čen. Ob maturi nas je büo .30 kandidatov; od teh je bi- la skoraj tretjina (9) odlič- njakov. Tak prodoren uspeh sta imela le še dva predhod- na letnika 1918/19 in 1919, 20. Ti podatki so vzeti iz brošu- re: Izvestje državne realne gimnazije v Olju 1918/1919 — 1927/1928, 1928, str. 34—35. Na univerzo se nas ie vpisalo 25 ali 83,3 odstotka in vsi smo študij uspe.šno končali. To je nedvomno vi- sok prispevek k ravni slo- venske, takrat še maloštevil- ne akademske inteligence. Danes, ko je pred durmi petdeseta obletnica naše ma- ture, se moramo upravičeno vprašati, kdo je bil pravza- prav »Spiritus ageus« naših uspehov in prizadevanj. Ve- lika zasluga gre našim slo- ven.skim profesorjem sloven- ske nižje in po vojni tudi višje gimnazije, ki so vsi bi- li mojstri svoje stroke, iz- vrstni pedagogi ter iskreni rodoljubi. Nikogar ni več med živimi od teh dragih nam profesorjev: Davorina, Beraniča, Ivana Bračka, An- tona Cestnika, Henrika Kleš- nika, Josipa Kožuha, Rudol- fa Lavrenčiča, Martina Mast- naka, Franca Mravljaka, Ma- teja Suhača_ Jožefa Kardinar- ja, Antona Jošta m dr. Ma- tije Herica. Najmarkantnejši med njimi oa je bil brez dvoma Emil Lilek, ki je bil med našim šolanjem vod- ja nižje gimnazije jn po voj- ni tudi ravnatelj višje gimna- zije. Njegovemu spominu so namenjene naslednje vrsie. »Godba in petje sta vzgojni sredstvi za plemenitenje sr. ca.« »Dete ne sme prerano razvi- jati svojih duševnih zmožno- sti, da se duševna sila pre- zgodaj ne troši.« Dalje prihodnjič Skupma uslužbencev nekega oddelka velike tovarne pohišt- va v Kaliforniji je postala nekega dne nenadoma tako razdražena, da so jih le s težavo pomirili. Tovarniški psiholog je raziskal vzroke njihove pretirane razdražlji- vosti in živčnosti in ugotovil, da izvirajo iz hrupa, ki ga je povzročila pokvarjena napra- va za prezračevanje. Hrup, кг ga sicer sploh ni bilo moč z ušesom zaznati, poznajo pod imenom »nemi hrupu ali »in- frazvok« in ga ljudje spozna- jo šele tedaj, ko jih pritira na rob živčnega zloma. Ker so to pravočasno odkrili, so uslužbenci zopet lahko nor- malno delali naprej in bili pri- jazni drug z drugim . .. Tako pa se na žalost znan- s.venikov ni končala tudi ne- zgoda, zaradi katere so imeli pri NASA velike nepotrebne stroške, ko jim je eksplodira- la nosilna raketa, ki bi mo- rala ponesti pred dnevi proti Marsu ameriško vesoljsko son- do: okvaro, ki je povzročila eksplozijo, niso odkrili pravo- časno in milijoni dolarjev so šli po zlu! Pa so na srečo sedaj odkrili razlog in tako dobili upanje, da se kaj take- ga ne bo več ponovilo — ali vsaj ne tako kmalu. In kaj je bil razlog? Nek tako maj- hen elektronski del rakete, da ga je s prostim očesom ko- maj moč videti! Odkrili so ga šele po temeljiti raziskavi, ki je spominjala, kot poročajo iz preiskovalnega središča NASA, na pravcato detektiv- sko zgodbo iz znanstveno-fan- tastičneaa filma . .. ZDRUŽEVANJE ZEMLJIŠČ KOMASACIJA ALI DOGOVARJANJE MED KMETI — PREPISI V ZEMLJIŠKI KNJIGI BREZ DRUŽBENIH DAJATEV — OCENJEVA- NJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Nekateri kmetje predlagajo komasacijo kmetijskih zem- ljišč. To pomeni, naj bi vsa kmetijska zemljišča določene- ga območja zložili in potem ponovno razdelili. Vsak kmet naj bi dobil toliko zemlje, kolikor je vložil, vendar _kar najbližje svoje hiše, da bi posestva bila po možnosti zaokrožena. Zamisel ni slaba vendar jo je težko uresničiti tako, da bi bili vsi zadovoljni. Vsa kme- tijska zemljišča v posamezni katasterski občini ali nekega zaselka, kjer naj bi izvedli komasacijo, niso enako ka- kovostna. Zato ni moči pre- prosto določiti za tri hektare vloženih zemljišč tri hektare drugih, ki so bližje bivališča kmeta in v enem kosu. Kmet- je, ki imajo boljša zemlji- šča, bi upravičeno zahtevali, naj se upošteva tudi kako- vost. Za manjšo površino dobrih zemljišč bi morali do- biti večje slabše zemljišče ali razliko vrednosti plačano z denarjem. Plačati bi morali tisti ki bi dobili boljša zem- ljišča. Zato bi bilo treba vsa zemljišča oceniti. To bi mo- rala opraviti posebna komisi- ja. Vzlic temu nekateri kmet- je ne bi bili zadovoljni z oce- no. Zoper odločbe o oceni in dodelitvi novih zemljišč bi se pritoževali, med sosedi pa bi se pojavili spori. Pri komasaciji zemljišč je potrebno veliko uvidevnosti in včasih popustljivosti, da bi se izognili takim neprijet- nostim. Kjer tega ni, je bolj- še, če si kmetje zamenjuje- jo zemljišča z medsebojnim dogovarjanjem. Za tako zdru- ževanje zemljišč je sicer po- trebno več časa, a vztrajni bodo uspeli brez jeze in pré- pirov med sosedi. Nekateri kmetje so si tako pomagali že doslej. Družbene dajatve pa jih ovirajo, da bi take zamenjave zemljišč dali vpisati v zemljiško knjigo. To jim včasih povzroča sitnosti pri plačevanju prispevkov, ob smrti lastnikov, ko zemljišča podedujejo drugi, in še kdaj. Zato bi bilo treba vsako za- menjavo kmetijskih zemljišč čimprej vknjižiti. Družba naj bi to omogočila tako, da bi opravila vse dajatve in stro- ške, ki niso nujni pri vpisu spremembe lastništva v zem- ljiški knjigi, za taka kmetij- ska zemljišča, ki jih bodo še naprej obdelovali kmetje. Pri sporazumni zamenjavi zem.ljišč med dvema kmeto- ma ni nujno, da sta po oceni strokovne komisije obe zame- njani zemljišči enakovredni ali bi morali biti enako veli- ki. Vsak kmet bo zase ocenil svoje zemljišče, pa tudi tisto, ki ga bo dobil v zameno. Pri oceni ne bo upošteval le pri- delka, ampak tudi oddalje- nost od svojega doma. Bližje zemljišče je vredno več kot bolj oddaljeno, ker mu bo prihranilo dolge prevoze pri- delkov in gnoja ter poti na delo. Več je vredno tudi ti- sto zemljišče, ki meji na nje- govo, ker je velika polja la- že in ceneje obdelovati s stroji. Kmetje to dobro vedo. Ne sme pa jih motiti zavist, češ on bo dobil od mene boljše zemljišče kot jaz od njega. Vsak naj ocenjuje zase, ne za tistega, s kom želi menjati, pa se bo veliko laže dogovo- riti. Jože Petek NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Osrednja točka na seji cen- tralnega komiteja ZKS mi- nuli četrtek se je nanašala na eno perečih vprašanj o raz- voju naše družbe —- na VPRAŠANJA SOCIALNiti RAZLIK, ki so v naši družbi čedalje večje, čeprav ustvar- jamo družbo samoupravnih socialističnih načel, ki je pravzaprav naperjena proti nepravični socialni diferenci- aciji, kolikor le-ta temelji na drugih osnovah kot na rezul- tatih dela. In prav to poraja- nje čedalje večjih socialnih razlik v naši družbi povzro- ča tudi nemir med delovnimi ljudmi — zategadelj tudi ni naključje, da je CK ZKS uvr- stil to problematiko na svoj dnevni red, o pripravljenih tezah ob teh vprašanjih pa bo dokončno spregovorila se- ja konference ZKS, ki bo sklicana do letošnjega okto- bra- Vsega obširnega gradiva v zvezi s temi vprašanji na tem mestu, kajpak ne mo- remo na kratko povzeti; ome- nimo le, da je posebna de- lovna skupina proučevala so- cialne razlike pri nas ter je ugotovila, da je razmerje med OD nekvalificiranih delavcev v delovnih organizacijah ter vodilnim kadrom ponekod že doseglo odnos 1 proti 5,5. V uvodni besedi na tokratni se- ji centralnega komiteja ZKS je Vinko Hafner poudaril, da razprava o teh problemih v Sloveniji ni naključna prav v tem času —• dejal je, da smo pač že dosegli takšno raven ekonomskega in druž- benega razvoja, da je postalo povsem očitno neskladje med povečanim materialnim polo- žajem ter ZAOSTAJANJEM PRI RAZVOJU naših družbe- nih odnosov. Samoupravna socialistična družba, ki jo razvijamo, kaj- pak ni sama po sebi zavaro- vana pred raznimi deforma- cijami, pred maličenjem družbenih odnosov, kot si jih zamišljamo. Zategadelj se .noramo zavedati bistvenih ukrepov, ki se jim moramo posvetiti za zajezitev rasti to- likšnih socialnih razlik, kot si jih ne želimo; pri tem kaj- pak ne gre za socialne ukre- pe — kot družba se ne sme- mo omejiti le na razne obli- ke blažitve socialnih razlik, ki nastajajo med ljudmi v procesu delitve rezultatov dela in družbenih dobrin — predvsem moramo spremeni- njati in postopoma odprav- ljati tiste GOSPODARSKE IN DRUŽBENE RAZMERE, iz katerih - se socialne razlike porajajo. če se omejimo samo' na bi stvena vprašanja s tega pod- ročja (vsebujejo jih teze, ki jih bo ob vprašanjih socialne diferenciacije obravnavala konferenca ZK Slovenije), jih lahko naštejemo samo po po- glavjih, ki so nanizana v omenjenih tezah; to storimo zategadelj, ker je vprašanje socialnih razlik v njih zares vsestransko osvetljeno. BI- STVENA VPRAŠANJA ob vsem tem so tore(j: ekonom- ski in družbeni izvori social- ne diferenciacije in razsloje- nosti ter objektivne možnosti njihovega odpravljanja; ures- ničevanje delitve po delu v razmerah blagovne proizvod- nje ter vloga solidarnosti; konkretne ocene dohodkov- nih razlik ter možnosti m ob- like družbenega posredovanja pri delitvenih razmerjih; sta- lišče do osebnega dela z za- sebnimi sredstvi ter možno- sti obvladovanja raznih eks- cesov na tem področju itd. Razprava, ki se je odprla ob vseh teh vprašanjih na to- kratni - seji CK ZSK, je bila zelo plastična; teze, ki smo jih omenili, bodo prišle tudi v široko javno razpravo- Minuli petek so se na sku- pni seji sestali predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL ter pred- sedstvo republiškega sveta zveze sindikatov. Povzeli in ocenili so minulo javno raz- pravo ob predlaganih USTA- VNIH SPREMEMBAH, v ka- teri so se delovni ljudje Slo- venije izrekli za vse tri os- novne - prvine teh sprememb — za nadaljnji razvoj samo- upravnih socialističnih nače- lih. Ob tem so na tej seji do- ločili tudi kandidate za člane predsedstva SFRJ iz Sloveni- je — Sergeja Kraigherja, Marka Bulca in Mitjo Ribi- čiča. V petek so se v republiški skupščini na svojem zaseda- nju sestali tudi DELEGATI SLOVENSKIH OBČIN, ki so soglašali s predlaganim reba- lansom letošnjega republi- - škega proračuna (spremem- be v proračunu nastajajo, ker je federacija že prenesla del svojih finančnih pravic oziroma obveznosti na repu- bliko — zategadelj bo letos v republiškem proračunu zbranih nekaj več sredstev, ki pa naj bi ostala v rezer- vi), čeprav so sprva menili, da bi kazalo letošnja prebit- na proračunska sredstva ta- koj usmeriti v nekatera nuj- na področja — npr. v izgra- dnjo cest, za šole, bolnišnice itd. Izvršni svet bo že v kratkem podal skupščini po- droben pregled o tem, kako poteka letošnja proračunska Ix)trošnja — in potem naj bi se konkretno odločili, kje in kako bi porabili rezervna proračunska sredstva repu- blike (ki so se s sedanjim rebalansom proračuna pove- çala za 46 milijonov dinar- jev, kajpak novih). V ponedeljek so zasedali vsi zbori REPUBLIŠKE SKU- PŠČINE z dokaj obširnimi dnevnimi redi — omenimo samo, da so na tem zaseda- nju sprejeli poseben skup- ščinski akt s sklepi in pripo- ročili za učinkovitejše izvaja- nje DAVČNE POLITIKE ter za preprečevanje raznih druž- beno škodljivih pojavov (kot so davčne utaje, neupraviče- no bogatenje posameznikov itd.), ki nalaga določene na- loge v zvezi s tem republi- škemu izvršnemu svetu, isto- časno pa priporoča občin- skim skupščinam, kako naj okrepijo delovanje svojih ustreznih organov teh služb. Republiška skupščina je na tokratnem zasedanju spreje- la tudi predlog za izdajo za- kona o ZDRUŽEVANJU KMETOV v zadruge, organi- zacije združenega dela in v pogodbene skupnosti — za- kon, ki je po mnenju pred- lagateljev eden od pogojev za hitrejšo preobrazbo našega kmetijstva, če samo na krat- ko omenimo načela tega no- vega zakona (ki ga bo do- končno šele treba pripraviti), bi lahko rekli, da gre pri tem za zakonske možnosti združevanja zasebne in druž- bene lastnine v kmetijstvu prek združenega dela delav- cev in kmetov — vse to pa na temelju enakopravne ude- ležbe kmeta pri delitvi do- hodka v zadrugi, organizaciji združenega dela ali v pogod- beni skupnosti. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED V Jordaniji so se zopet vneli spopadi med palestinskimi koman- dosi in vojsko kralja Huseina. če- prav za zdaj ni moč govoriti o bo- jih, kakršni so bili septembra lani, ko je le malo manjkalo, da se de- žela ni utopila v lastni krvi, pa je kljub temu to, kar se dogaja v Amanu in nekaterih drugih jordan- skih mestih še ena žalostna epizo. da jordanske drame, ki ji še vedno ni videti konca. Kot vselej doslej tudi topot obe strani obtožujeta druga drugo in valita krivdo na na- sprotni tabor. Tisk arabskih dežel je potegnil s komandosi, ki so s svojimi izjavami, da jih namreč kralj Husein hoče dokončno izrini- ti iz dežele, kajpak le še prilili olja na ogenj strasti in nesporazumov. Težko, bolje rečeno nemogoče, je karkoli napovedati v zvezi z jor- dansko tra.gedijo, vzroki so globoki, nesporazumi in nerazumevanja pa izjemno zapleteni, tragični. Vseka- kor je moč komandosov bistveno manjša kot je bila še pred pol leta in zanesljivo ne pomeni za Izraelce, ki naj bi bili pravzaprav njihovi poglavitni nasprotniki, kakšne več- je ovire. Tragedija palestinskih ko- mandosçv je tudi v tem, da izgub- ljajo sile in življenja v spopadih s tistim, ki so — vsaj uradno — nji- hov pristaš v skupnem boju proti Izraelcem, namesto, da bi oboji združili sile in poskusili strniti fronto proti vojski generala Da- yana. Gustav Husak je generalni se- kretar (po sovjetskem vzoru, do- slej je bil prvi sekretar) komuni- stične partije češkoslovaške. Sov- jetska zveza največji prijatelj Pra- ge, desničarji in oportunisti (preve- deno: Dubček in njegovi pristaši) pa največji sovražniki češkoslovaš- kega socializma. To je, v telegraf- skem stilu, zaključek štirinajstega kongresa komunistične partije ČSSR, ki se je končal v Pragi. Ugo- toviti, da se na njem ni zgodilo nič takega, kar bi veljalo kot presene-« čenje in da je Gustav Husak ta trenutek trdneje v sedlu kot je bil kdaj koli, lahko dodamo, da po- meni, gledamo s praškimi očmi, kongres konec nekega zelo burnega in zapletenega obdobja razvoja češ- koslovaške družbe, v katerem pa so partija in vlada (mišljena je se- danja garnitura) s pomočjo prija-, teljskih socialističnih držav in par- tij uspešno prebrodile vse ovire. Obrobni pripetljaji (KP Španije in V. Britanije sta bojkotirali kongres, italijanska KP pa ni smela svojega pozdravnega govora prebrati na kongresu, marveč ga je posebej ob- javila v Rimu) so sicer pokazali, da se prav vsi ne strinjajo z oce- nami in stališči, izraženimi na go- vorniški tribuni kongresa, toda za nadaljnji razvoj dogodkov v Pragi prav gotovo nimajo kakšne bistve- ne teže. Sovjetska delegacija, ki jo je vo- dil Podgorni, se je že vrnila iz Ka- ira v Moskvo in po vseh znamenjih sodeč, zadovoljna. Nova petnajst- letna pogodba o prijateljstvu, ki sta jo obe strani podpisali v mestu ob Nilu, je tudi na zunaj pokazala, da je v odnosih med Sovjetsko zve- zo in ZAR vse v redu (ali vsaj ve- čina reči) in da nedavni dogodki v Kairu niso bistveno vplivali na sta- lišča obeh partnerjev, čistka je, kot je videfti, v grobem že končana, se- daj pripravljajo obtožnico, se pravi zbirajo obremenilni material za pro- ces zoper vse tiste, ki so bili vme- šani v organizacijo nameravanega državnega udara. Nekaj popularnih potez (denimo sežiganje tajnih do- sijejev o državljanih) predsednika Sadata je Naserjevega naslednika še bolj približalo množicam in se- veda tudi utrdilo njegov položaj. Dolar se počasi in rahlo krepi v odnosu na zahodnonemško marko in nekatere di*uge valute in tako se denarna kriza, ki je dobila že dra- matičen obseg, počasi umirja. Za- hodna Nemčija še vedno ni vrgla na trg. ogromnih količin dolarjev, ki jih ima, to pa je eno izmed dej- stev, ki še vedno drži v dokaj šn j i napetosti tiste, katerih poglavitna skrb so zapletene kupčije na med- narodnih borzah. V Rosariu so gverilci izpustili ugrabljenega britanskega konzula v Argentini Stanleya Silvestra, za ka- terega je družba, v kateri je sicer zaposlen (konzul je le častni), pla- čala 62.500 dolarjev. Nemara je še en 'dogodek iz mednarodne arene vreden pozor-| , nosti: saigonski maršal Ky, ki jeï sicer podpredsednik v vladi gene-l rala Туја, je napovedal da bo okto-i bra na predsedniških volitvah kan- didiral proti svojemu sedanjemu šefu. Izjavo je dopolnil z mnenjem, da vojaška zmaga ni mogoča in se zavzel za pogajanja, kar velja kot presenetljiv obrat — četudi mnogi menijo, da gre le za predvolilno i^' javo brez večje teže. ,,SPECIALISTS ZA ŠKODE ii^ B^j^j^^iE o ^^ f CELJU SO PRIJELI SKUPINI MLADENIČEV, KI STA VLOMILI ALI ODTUJILI 30 AVTO- MOBILOV ■ VOŽNJE Z UKRADENIMI AVTOMOBILI SO SE VEČKRAT KONČALE V JARKU v aprilu m maju so ш pravi javne varnosti v Ce u zabeležili dolgo vrsto lamov v avtomobile znamk« iat 750 in škoda. Vlomi sc ili narejeni vedno enako ir ) zelo spretno, kar je dale lutiti, da je na »delu« spret a tolpica dolgoprstnežev. V veh mesecih je bilo kar 3C istnikov motornih vozil oš- odovanih tako, da jim je i2 sklenjenega avtomobila iz- inil kakšen predmet ali pa, a so zjutraj ugotovili, da jihovega avtomobila ni več isd hišo ali celo v garaži, 'ozneje so jih miličniki ob estili, da so odkrilj avto- (lobil pokvarjen ali karam- loliran precej daleč stran ;elja. Delavci Uprave javne var- losti so pred dnevi uspešno ajeli dve skupini, ki sta de- ali povsem ločeno, ne da bi edeli druga za drugo. Prva Jcupina se je »specializirala« la fičkše, druga pa na škode, roda, vrč hodi . tako dolgo po fodo, da se razbije. MILIČNIKI SO JU PRIČAKALI V TEKAČEVEM Skupina, v kateri so bili 22- letni Anton Pantner iz Za- čreta ter mladoletnika K. B. in Z. S. IZ Celja, je osumlje- na 15 tatvin v osebnih avto- mobilih. V fičkih so - iskali predvsem denar, če pa tega ni bilo, so se zadovoljili tudi s predmeti manjše vrednosti, pač tistim, kar so našli. Av- tomobile so spretno odpirali s ponarejenimi ključi in nato vozilo zopet zaklenili, tako, da lastniki, če ni izginilo ni- česar, niti opazili niso, da je nekdo šaril po njihovem av- tomobilu. Kot kaže jih je privlačila Rogaška Slatina. V Celju so vzeli osebni avtomobil Marti- na Andrejaša in se odpeljali proti Rogatcu. Tu so avtomo- mobil zapustih, ker se je po- kvaril, Pretekli teden sta Pantner m K. B. vlomila v garažo Franca Čakša v Za- ggradu, vzela tovorni avtomo- bil in se odpeljala proti Ro- gaški Slatini, kjer pa sta se zaletela v kup steklenic. Se- veda sta avtomobil zopet pu- stila, vlomila še v dva osebna avtomobla, nato pa vzela mo- ped, da bi se odpeljala nazaj v Celje. Toda nočna miličniška pa- trola ju je v Tekačevem za- ustavila. Pantner je zbežal, mladoletnika pa so zadržali, že isti dan popoldne so v Ce- lju prijeli Pantnerja, kmalu zatem pa še tretjega člana skupine. V GRAZ NA SEJEM Druga skupina, v kateri so bili 19-letna Zvone Pohar in Anton Lipar ter 20-letni Rudi Lončar, VSI iz Celja, so vlam- Ijali predvsem v škode. Osiunljeni. so 15 vlomov v dveh mesecih. Iz sedmih škod so odtujili predmete razne vrednosti, šest av- tomobilov pa so odvzeli in se z njimi vozili po celjski okolici in tudi dalj. Zanimivo je, da so hoteli z »izposojenim« avtomobilom v Avstrijo in sicer v Graz na sejem. Ker jim je v Slo- venski Bistrici zmanjkalo bencina, so nadaljevali pot z avtostopom. Pred dnevi je Rudi Lončar v Velenju ponoči vlomil v osebni avtomobil јп se z njim odpeljal proti Celju. Pot pa je bila zelo kratka, že na pr- vem ovinku je zapeljal g ce- ste. Avtomobil se je prevrnil Lončar pa je dobü lažje po- škodbe. Pot do odkritja druge sku- pine je bila odprta. X Vsi fantje so bili brez za- poslitve. »Delali« so ločeno in v skupini. Zaskrbljujoča je izredna lahkota, s katero so odpirali avtomobile. Na Upravi javne varnosti so mnenja, da je bilo. vlomov še več. zato prosijo vse last- nike, ki še niso prijavili vlomnih tatvin, da to nemu- doma naredijo. -čar UKRADEL JE MILIJON POSLOVODJA PRIJAVIL MANJŠO TATVI- NO, KOT JE V RESNICI BILA Zgodbica o vlomu v Vele- nju je precej nenavadna, saj so miličniki, ki so aretirali storilca izredno hitjo, dobili mnogo večji P^en, kot so pričakovali. Biio je v petek zvečer, ko je neznanec stopil na par- kirani avtomobil pred trgo- vino Center, trgovskega pod- jetja ERA Velenje ter raz- bil steklo na zračnem oknu zgradbe. Splazil se je v no- tranjost trgovine ter pričel s preiskovanjem predalov. Prijava o vlomni tatvini je bila zelo hitro na postaji mi- lice v Velenju. V njej je bi- lo zapisano, da je neznani storilec odnesel tranzistor vreden 1.600. dinarjev in 250 dinarjev gotovine. Milič- niki velenjske postaje milice so bili, kot že večkrat dose- daj izredno hitri. Prijeli so mladoletnega M. N. iz Vele- nja, ki je dejanje tudi pri- znal. Toda, glej čudo! Pri njem so našli dva tranzistorja in 10.000 dinarjev ali milijon starih. Fant je izjavil, da je denar vzel iz mize v trgovini Center. Seveda je takoj sle- dila preiskava in resnica je kmalu prišla na dan, pose- bej, ker so v trgovini pove- dali, da je denar njihov. Poslovodja ni hotel prijavi- ti točne številke o odneseni gotovini, ker je z starim mi- И j onom v predalu mize bil odločno presežen blagajniški maksimum, še sreča, da so miličnik hitro prijeli sto- rilca. Zanimivo bi bilo izve- deti, kdo bi plačal tisti mili- jon v nasprotnem primeru? M. SENIĆAR PIROMAN? Pred dnevi je zagorelo i\a večjem hlevu za zajce v Ob- režju pri Radečah. Zaradi pravočasne gasilske interven- cije škoda m bila prevelika. Toda, kot pri vsakem poža- ru, so tudi tu iskah vzrok. Sum je padel na mlado- letnika, ki se ukvarja z ga- silstvom. Sodijo, da je fant piroman, ki rad zažge kaj manjšega, da bi potem lah- ko gasil. S preiskavo še na- MASKIRANA NOČNA IZSILJEVALCA z GROŽNJAMI STA PRISILILA JOŽEFO JAMNIKARJEVO, DA JIMA JE IZROČILA DENAR Dva neznana moška sta pretekli teden ponoči vlomi- la v stanovanje Karla Janea v Drenovcu in odnesla razna oblačila. K sreči so ju do- mačini slučajno opazili in pregnali. Toda, kot kaže^ si je nekdo dobro zapomnil obraz enega od obeh moških. Isto noč, samo nekoliko pozneje, je potrkalo na vra- ta Jožefe Jamnikar v Raki pri Krškem. Starejša ženska je odprla in zagledala pred sabo dva maskirana neznan- ca. Pričefla sta ji groziti in vsa v strahu, jima je mora- la izročiti 1.700 dinarjev. Po- grabila sta denar in zbežala v noč. Ko sta potovala z avtobu- som skozi Krško so ju pre- poznali. Takoj so prijeli 19-letnega Franca Kerina iz Podlipe, medtem, ko je nje- gov »tovariš pri delu« uspel pobegniti. Toda, tudi 24-letni Franc Gorenc ni prišel daleč. Prijeli so ga isto po- poldne v okolici Rake. Pre- iskovalni sodnik je za oba odredil pripor. M. S, VELIKA ŠKODA ZARADI KRATKEGA STIKA čeprav na žalost požari na gospodarskih poslopjih na celjskem območju niso nobe- na redkost, je malo takšnih kot je bil pred dnevi v Bra- si ovčah. Zagorelo je na domačiji LU- CIJE PLASKAN v Braslovčah 45. Snaha Helena je odšla iz hiše, da bi pogledala za otro- kom, ko je opazila, da iz veli- kega poslopja bruhajo plame- ni. Pozneje so ugotovili, da je ogenj nastal zaradi kratke- ga stika v električni napeljavi, ki je bila precej dotrajana. Poslopje je večji del zgore- lo, gasilcem pa je uspelo loka- lizirati požar. V ognju je izgi- nilo seno, letošnji pridelki, gradbeni les, slamoreznica in druga mehanizacija, razno o- rodje, 54 zajcev in 20 kokoši. Le živino so pravočasno re- šili. škode je za 1.50.000 dinar- jev. Gasflti so storili vse, da bi rešili goreče poslopje 27. Kuhar se je spretno sukal okrog kotla, podkladal polenčke in obilno sipal začimbe v vodo. Iz vode se je že sukljal blag oblaček pare . .. V takih trenutkih odločajo zgolj mirni živci! — Vidim, fantje! je spregovorila Klara iz avta, da ste si zaželeli paradižnikove juhe! Klara je pokazala na kotel in fantje so jo razumeli. Živahno so zamlaskali z jeziki. — Toda, junaki moji! je nadaljevala Klara, ali menite, da ste se prav lotili zadeve? Povem vam, možakar je trden! Tri ure ga boste takole gledali, če ne štiri! In če menite, da bostej koncu jedli to, kar si želite in kar ste zaslu^' dišečo, redilno in okusno paradižnikovo juho. motite ... Bojevniki SO začudeni odprli usta, da sO' zabliskali beli zobje. Celjski kulinarični dnevi so v polnem teku: trajali bodo do 13, junija. Torej, do- volj priložnosti za uveljavitev gostinskih kolektivov. Novo celjsko prireditev, ki pa žal ni združila vseh gostincev, je začel predsednik celjske turistične zveze, Ra- do .Tenko, ki je njej v čast pripravil lep sprejem. In tudi ta posnetek je s sre- čanja v vrtni dvorani hotela Evrope. (Foto: MB) Previdno, previdno in zopet previdno, pa vendarle ne zaleže. Bolj kot si prometni organi prizadevajo, da bi omejili število prometnih nesreč, več jih je iz dneva v dan. Žalostna bilanca. Na sliki je prizor zadnjega dejanja nesreče pri Stranicah; gasilci na- lagajo pomečkano diano, ponesrečenca pa so odpe- ljali v bolnišnico. (B. S.) Občani na zahodnem bregu le vodne poti so morali opraviti dolg ovinek, da prišli iz mesta ali v mesto. No letos jim je priskbčila na pomoč celjska občiuj in jim kot krajevni skupnosti pomagala dobesedno »premostiti« oviro. Čez jarek je speljal mostič, ki zmore tudi osebne avtomobile. Občani tega naselja so zj pomoč zelo hvaležni. (Foto: .1. Kr.) Sicer lepo urejenim Konjicam tamkajšnja »tržnica« nikakor ni v čast, da ne go vorinu) o tem, da je tik ob glavni cesti, po kateri neprenehoma brze avtomobili (Foto: B. S, V četrtek, 27. maja sta Celje in Velenje obiskali Krystyna Gromkova in Maria Roszcak kot predstavnici lig poljskih žensk. V Celju jih je skupaj s predstavniki občinskih družbeno političnih or.ganizacij sprejela pr« sednica občinske skupščine Olga Vrabičeva. Gostji sta obiskali tudi krajevno skupnost Dolgo polje. Srečanj v Celju je mniilo v razgovoru o komunalnih in gospo darskih problemih mesta pa tudi o vlogi krajevne sku! nosti pri zadovoljevanju skupnih potreb. Na fotografiji gostji (tretja in četrta od leve) ob prihodu v Ceiji (Foto: MB OPAZOVALNICA Kako sem mogel biti tako naiven? čeprav že dolgo vem, da nekateri sosedje budno spremljajo vse korake, ki jih napravijo drugi in se po- tem o vsem tem pogovorijo, izmenjajo izkušnje, ugoto- vitve in kdo ve, kaj še vse, sem na bunkerje, ki so jih med vojno postaljali zlasti okupatorji, da so za debeli- mi zidavi opazovali okolico in bdeli na njo. čisio po- zabil. Nikoli si nisem mogel misliti, da imamo tudi v zdajšnjem atomskem času takšne »utrdbe«. Seveda, v njihovih linah ne prežijo v,eč strojnice in puške, marveč povsem drugo orožje, ki prav tako meri in udarja ..To so oči in jeziki. Da, prav ste prebrali. To je novo orož- je oziroma drugačno in včasih celo bolj boleče kot ono pravo. če povem po pravici niti ne vem. koliko takšnih hutrdb« je v naši soseski. Nekaj jih je prav gotovo; ena med njimi pa se je sama izdela In zdaj vem, da ima izreden položaj in čudovit razgled na vse strani. Pa ne samo na ceste, ki se prav tam križajo in tudi ne samo ria travnike, ki se razprostirajo okoli, marveč tudi v stanovanja V tej »utrdbi« ali opozovalnici dežurajo skoraj noč in don. Wanes ste prišli pozno domov. Kako ste le mogli tako kasniti, ko pa ležete po navadi spat skoraj s ku- rami ali vsaj takoj po televizijskem dnevniku?« me je oni dan presenetil bližnji sosed z vprašanjem. Bil sem preveč presenečen, da bi mu lahko pošteno odgovoril in zabrusil. Samo opravičil sem se, da se rri mudi, in sem se ga znebil. Mislil sem. da je s tem končano in da me ne bo nadlegoval. Pa ne! »Včeraj ste rmeli lep obisk In tudi daril ni manj- kalo. Redki so ljudje, ki pozruijo bon-ton in ki prinašajo darila, če prihajajo v goste In povem, vam, tudi pri nas pijemo včasih peneče vino »milion«. Dobro je, mar ne?« Znova mi je zaprlo sapo. Zdaj sem ga samo pogledal, premeni od nog do- glave, nekaj zamrmral in odšel čez dva dni me je ustavil ženski član te čudovite »opazovalnice«: ■>Kaj smo se vam le zameriW^ Prej ste imeli veliko okno dnevne sobe vedno razsvetljeno in kar uživali smo. opazovali vašo družinsko harmonijo, zdaj pa Ј^ vse tako pusto in tista zelena zavesa ne dovoljuje po- gleda v notranjost!« »Veste, spet smo imeli obiske in dobili smo drago- cena, razkošna darila, pa smo se bali, da bi vse to videl kak nepridipi av in nam jih potem izmaknil!« Ne vem, ali je razumela kam merim ali ne. Zdi rni le to. da so zdaj svoje oči in jezike uperili v drugo točko, na drvgo stanovanje, v druge ljudi. Sicer pa poznam tudi orožje, s katerim bi lahko vničili takšno opazovalnico. -an