TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=290552576 ISBN 978-961-6761-49-9 (pdf) KAZALO TEMELJNANAČELAEKOLOŠKEPRIDELAVEPOLJŠČIN 4 TEMELJNANAČELAEKOLOŠKEPRIDELAVEPOLJŠČIN 4 1OSKRBAINOBDELAVATAL 6 2KOLOBAR 9 3MEHANSKA/STROJNO-TEHNIČNAOPRAVILA 20 4VRSTEINSORTEPOLJŠČIN,PRIMERNIHZAEKOLOŠKO/BIODINAMIČNOPOLJEDELSTVO 22 5OSKRBARASTLIN 23 5.1 Pleveli 23 5. 2 Uporaba sredstev za krepitev rastlin (SKR) 27 5.3 Biodinamično varstvo rastlin 31 5.4 Škodljivci, ki povečajo zahtevnost pridelave večjega števila poljščin 32 5.5 Skladiščenje pridelkov, namenjenih za prehrano ali setev 34 6GNOJENJEINPREHRANARASTLIN 36 7OSKRBARASTLINZVODO–NAMAKANJE 39 8BIOTSKAPESTROSTINKRAJINA 41 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN 42 9.1 PRIDELAVA PRAVIH ŽIT (pšenica in pira, rž, ječmen, oves, tritikala) 42 9.2 PRIDELAVA PROSASTIH ŽIT 49 PRIDELAVA KORUZE 49 PRIDELAVA PROSA 55 9.3 PRIDELAVA NEPRAVIH ŽIT 57 PRIDELAVA AJDE 57 9.4 PRIDELAVA ZRNATIH IN KRMNIH METULJNIC 59 PRIDELAVA FIŽOLA 59 PRIDELAVA LAŠKEGA ALI TURŠKEGA FIŽOLA 62 PRIDELAVA GRAHA 62 PRIDELAVA SOJE 65 PRIDELAVA BOBA 68 PRIDELAVA VOLČJEGA BOBA 70 PRIDELAVA LUCERNE IN DETELJ 72 9.5 PRIDELAVA OKOPAVIN 74 PRIDELAVA KROMPIRJA 74 PRIDELAVA PESE 78 PRIDELAVA KORENJA 80 PRIDELAVA KOLERABE (KAVLE) 82 PRIDELAVA REPE 84 9. 6 PRIDELAVA RASTLIN ZA PROIZVODNJO OLJA 86 PRIDELAVA SONČNIC 86 PRIDELAVA BUČ 88 PRIDELAVA RIČKA 90 PRIDELAVA KONOPLJE 92 PRIDELAVA LANU 94 10ZAHTEVEPRIUKREPUEKINMOŽNEKOMBINACIJEZUKREPOMKOPOP 96 11VIRI 98 Spletni viri, navedeni v besedilu 98 Uporabljena literatura 99 Priloga1:Seznamfitofarmacevtskihsredstev,dovoljenihzauporabovekološkipridelavipoljščin(registracijanadan:20.9.2016)102 Priloga2:Seznamkontrolnihorganizacijzaekološkoinbiodinamičnokmetovanje 105 Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 4 TEMELJNANAČELAEKOLOŠKEPRIDELAVE POLJŠČIN TEMELJNANAČELA • povečevanje števila dohodkovno ustreznih delovnih mest v EKOLOŠKEPRIDELAVE pridelavi in predelavi ter • povečevanje na kmetijstvo vezanih gospodarskih dejavno- POLJŠČIN stih (turizem, trgovina, zdravstvo, energetika, temelječa na obnovljivih virih). Ekološki pridelovalni sistemi se glede na izvedbo v praksi lah- Tehnološka navodila so smernice za izvedbo ekološke pridelave v ko med seboj zelo razlikujejo. Večinoma imajo nekatera skupna praksi. V uvodu je glede načel pridelovanja treba podati nekaj po- trajnostna načela za varovanje narave in kakovost življenja ljudi, jasnil. Obstajajo splošna načela, po katerih lahko vsak pridelovalec ki omogočijo doseganje zgoraj navedenih ciljev. poleg obvezne certifikacije in trženjskega programa pridelave gos- podari z naravno dobrino na njemu lasten in lokalno prilagojen na- Načelo1 – razumevanje večplastne povezanosti in soodvisnosti čin. Pri tem lahko upošteva tudi tradicijo in dodaja nova spoznanja organizmov za njihov trajni obstoj. Tla so živ organizem in niso v nenehno spreminjajočem se okolju. Nikakor pa to ne pomeni, da le skupek hranil, ki jih lahko za svojo rast izrabijo gojene rastline. je ekološko kmetovanje vračanje v pradavnino, ampak bi moralo biti Gojene rastline so le eden od množice organizmov, ki izkoriščajo vir najsodobnejših etično sprejemljivih tehnoloških rešitev. Takšen tla kot anorganski prehranski in bivanjski substrat, hkrati pa za pristop daje kolektivno moč za splošni razvoj ekološkega pridelo- rast potrebujejo tudi medsebojno delovanje z drugimi organiz-vanja in nudi posamezniku možnost, živeti dostojno s prvinskim mi. Brez ustreznih povezav z množico drugih organizmov gojene čutenjem in biti kanček v mozaiku naravne celote. Predvsem pa je rastline ne morejo učinkovito rasti in nimajo optimalne sestave namen, da v širšem kontekstu s kmetovanjem dodatno ne obreme- za naše telo glede na naš evolucijski prehranski razvoj. Prednost njuje okolja in hrane s sintetskimi kemičnimi sredstvi in transgenimi ima obdelava tal, ki povečuje pestrost v tleh živečih organizmov organizmi. Ekološka pridelava je življenjski slog in hkrati konku- in povečuje delež organske snovi renčni način strokovne pridelave živeža. Ekološka kmetijstvo je del evropske skupne politike in urejeno z uredbami Sveta Evrope, Načelo2 – zagotavljanje uravnoteženega kroženja hranil. Hra-in sicer ES 834 iz leta 2007 (o ekološki pridelavi in označevanju nila, ki jih iz pridelovalnega sistema s pridelkom odstranimo, se ekoloških proizvodov, ES 889 iz leta 2008 (pravila za izvajanje) in morajo v sistem vrniti. Tudi v ekološki pridelavi moramo hranila ES 1235 iz leta 2008 (uvoz iz tretjih držav). V Sloveniji ekološko nadomestiti in nimamo čarobne palice, da bi samo želi brez gno-kmetijstvo in s tem pridelavo ureja Pravilnik o ekološki pridelavi in jenja. Vračanje iz lokalnega sistema odvzetih snovi izvedemo predelavi kmetijskih pridelkov in živil (UL 8, 2014). tako, da ne nastaja ekosistemska škoda na mestu pridelave ali tam, kjer se hranila pridobivajo, in škode zaradi presežkov hranil, Polja poleg gozdov in travinja zavzemajo največji delež slovenske ki lahko onesnažujejo vodne vire. Za vračanje skušamo porabiti agrarne in siceršnje pokrajine in zato gospodarjenje z njimi pušča čim manj energije in čim bolje črpati dušik iz atmosfere. V pro-velik biološki in socioloških odtis na našo deželo in družbo. Slovenija cesu vračanja je lahko zelo pomembna živinoreja, ki omogoča je glede na pokrajinsko konfiguracijo izjemno pestra dežela na sti- vračanje hranil z organskimi gnojili, ki imajo dodatno vrednost čišču več fito-geografskih in podnebnih območij z nadpovprečno pe- za mikrobiološko in splošno trajno obnovitev agrarnih biotopov. strostjo rastlinstva in živalstva, ugodnim podnebjem in veliko vodnimi viri, kar je ena naših glavnih naravnih bogastev. Kljub omejitvam, ki Načelo3 – zagotovitev ekološke pridelave prilagojene rastline. jih naravni dejavniki prinašajo za sodobno tehnizirano pridelavo (npr. Rastline v ekološki pridelavi morajo biti prilagodljive in sposobne strmine, razdrobljenost enot, sušna ali močvirna območja), lahko pri- izkoriščati življenjske vire tudi takrat, ko so ti na znižani. Produk-delamo živež vrhunske kakovosti in imamo visoko kakovost življenja tivnost naj ne temelji na velikih vložkih hranil in drugih podpor-na tem prostoru. Naravne danosti nas usmerjajo v ekološko pridelavo nih kemikalijah. Izbira rastlin in tehnologija semenarjenja morata tudi na njivah. Doslej se je v ekološko kmetovanje usmerilo okoli potekati v sodelovanju med žlahtnitelji in ekološkimi pridelovalci, 3400 kmetij (4,7 %) na okoli 8,7 % kmetijskih obdelovalnih površin, s saj je sicer trženje semen birokratsko ovirano . Pridelovalci naj poljedelstvom pa se ukvarjajo na nekoliko več kot 4000 ha. aktivno ohranjajo biološko pestrost sort na tradicionalne načine. Tradicionalne sorte so ekosistemsko zelo prilagodljive, kar pa ne Cilji ekološke pridelave hrane na njivah so povezani prav z ohranja- velja za sodobne sorte, ki se odbirajo na podlagi kratkoročnih odnjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti, in so naslednji: zivov. Po drugi strani pa bi žlahtnitelji morali nadgrajevati gensko strukturo tradicionalnih sort za izboljševanje tržne kakovosti. • dolgoročno ohranjanje rodovitnosti tal, ohranjaje splošne vrstne in genetske pestrosti kmetijskih rastlin in živali ter Načelo4 – zagotavljanje naravnega ekosistemskega varstva organizmov, agrarnih in obargarnih biotopov, pred škodljivimi organizmi (ŠO). Poleg tega, da je treba izbirati • pridelava hrane nadstandardne kakovosti, ki naj v prehrani najodpornejše sorte posameznih vrst poljščin, se ekološko go- sodobnega človeka prispeva k preprečitvi negativnih učinkov jene učinkoviteje fiziološko odzivajo na učinek ŠO, hkrati pa je uživanja manj kakovostne in snovno neuravnovešene hrane velika tudi stopnja ekosistemskega samodejnega uravnavanja (državni zdravstveni vidik), populacij ŠO zaradi povečane pestrosti organizmov, ki zadržu- • vzdrževanje kmetijske pokrajine za opravljanje dodatnih ekosi- jejo razvoj ŠO (npr. mikrobnih antagonistov gliv in bakterij ter stemskih funkcij (npr. varovanje pred razdiralnimi učinki vetra, naravnih sovražnikov škodljivih žuželk ter pršic). Zato se pripo-nalivov in poplav, biodiverzitetni otoki ipd.), ročajo ukrepi za večjo biotsko pestrost krajine. • dolgoročna možnost hkratnega izvajanja kmetijske pridelave in izrabe istih pedoloških enot za črpanje kakovostne pitne Načelo5 – priznavanje in poznavanje dodane vrednosti eko- vode in tudi loškega pridelovalnega sistema. Ekološka pridelava je visoko Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 5 strokovni pridelovalni sistem, ki skuša doseči pridelke visoke ka- hkrati počnemo večino tistega, kar počnejo konkurenti, a tudi nekaj kovosti s pristopi, ki ne temeljijo na vnosu sintetskih mineralnih takega, kar drugi ne in je izvirno naše. gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter transgenih organizmov, da s tem ne obremenjuje tudi okolja. Zaradi izboljšanih ekosi- Pri biološko-dinamičnem(BD)kmetijstvu upoštevamo temeljne stemskih storitev in možne celovite višje prehranske vrednosti standarde ekološkega kmetijstva, ti pa so nadgrajeni s standardi ekoloških živil evropski potrošnik to nagradi s subvencijo in Demeter, pri čemer se uporabljajo prakse, ki izvirajo iz celostnega ceno, sprejemljivo za obe strani. BD pristopa.). Smernice BD pridelave rastlin (SV1) izvajanje dolo- čenih opravil v minimalno sprejemljivi pogostnosti (npr. škropljenje Napredek znanosti omogoča, da v ekološki pridelovalni sistem po- BD 500 – preparat gnoj iz roga in 501 – preparat kremen iz roga) in leg tradicionalnih izkušenj vnašamo tudi najnovejše biotehnološke druge najmanj enkrat v sezoni na vseh površinah in kulturah; upo-rešitve. Slednje morajo biti razumljene in sprejete tako pri pride- raba prepariranega komposta ali vsaj zbirnega pripravka (Kravjak lovalcih kakor tudi potrošnikih. Med takšne rešitve sodijo moderni po Mariji Thun – M. T. ali preparirani BD 501) enkrat v sezoni na načini žlahtnjenja sort, ki spodbujajo odpornost na ŠO in fiziološki vseh površinah, uporaba domačih hlevskih gnojil, minimalni vnosi stres (npr. piramidenje genov), velik vnos mikrobov v pridelovalni nekaterih mineralnih gnojil naravnega izvora itd.). Biodinamiki so sistem (npr. na seme in sadike, raba z mikrobi obogatenih gnojil, prepričani, da se veliko boljši rezultati dosežejo z poglobljenim ra-nanašanje na rastline med rastno dobo itd., povečanje avtohtonih zumevanjem določenih opravil in »notranjim občutkom« za potrebe žuželk in pršic oziroma vnašanje teh, uporaba naravnih spodbuje- naših zemljišč, rastlin in živali. To je tudi enega temeljev uspešne valnih snovi, cepljenje poljščin in vrtnin na podlage divjih botanič- BD pridelave, kajti z opazovanjem, poskušanjem, preverjanjem in nih sorodnikov in številne druge rešitve. Do snovi in organizmov študijem razviti takšne sposobnosti zaznavanja in odločanja, da (alternativni pripravki za varstvo in krepitev rastlin, homeopatski v določenem primeru natančno vemo, kaj, kako in zakaj moramo pripravki, listna gnojila, biospodbujevalci itd.) moramo biti kritič- nekaj narediti. Trdijo, da mora na prvem mestu vedno biti želja za ni in pred njihovo uporabo preveriti njihov status pri strokovnih in pridelavo visoko kakovostnih živil, ki nam ne bodo samo napolnila kontrolnih organizacijah. Kritični moramo biti tudi do pripravkov in želodcev, temveč nas tudi nahranila. gnojil, ki jih pripravljamo sami. Konkurenčnost gradimo na tem, da Slika 1: Rogovi za izdelavo BD pripravkov (avtor Mateja Srgulec) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 6 1OSKRBAINOBDELAVATAL 1OSKRBAIN plasti. Ta del vode je za rastline izgubljen. Kapilarna voda je različno OBDELAVATAL močno vezana na talne delce in pomeni zalogo vode za rastline. V njej so raztopljene hranilne snovi (talna raztopina), ki so dostopne rastlinam samo v taki obliki. V suši je voda, če je še v tleh, vezana na talne delce s tako silo, da je rastline ne morejo črpati, in ne prenaša Tla so sestavljena iz trdnega, tekočega in plinastega dela. Trdni del hranilnih snovi do korenin (SV2). Razmerje med deležem osnovnih sestavljajo mineralni delci različne velikosti (90–95 %) in organski talnih mineralnih delcev, to je peska, meIja in gline, odločilno vpliva del (5–10 %, različne stopnje razgradnje ostankov rastlin v tleh). na to, koliko vode tla lahko zadržijo. Z nekaterimi agrotehničnimi Tekoči del je voda, talna raztopina rastlinskih hranil, plinasti del pa ukrepi lahko te sposobnosti povečamo ali zmanjšamo. Tako je zna-so različni plini (večina O2 in CO2 ter drugi plini, ki so posledica pro- no, da večja vsebnost organske snovi v tleh poveča zmožnost tal cesov v tleh) v talnih porah. Vsak del ima svojo vlogo pri ustvarjanju za zadrževanje in vpijanja vode. S pravilno obdelavo in zastiranjem dobrih razmer za uspevanje rastlin, zato moramo poznati, biološke, tal prav tako lahko občutno zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal ter kemične in fizikalne lastnosti tal. Za rast rastlin je nujno treba zago- povečamo njihovo sposobnost za vpijanje padavin. toviti tudi dobre danosti za razvoj mikroorganizmov, ki razgrajujejo organske snovi v tleh in ustvarjajo humus ter tako zagotavljajo Zaželena je grudičasta struktura, pri kateri so talni agregati sta-rastlinam primerno preskrbo z mineralnimi snovmi. bilni (torej se pod vplivom vode in drugih zunanjih dejavnikov ne razgradijo hitro). Taka tla dobro vpijajo in zadržujejo vodo, v njih Kemičnelastnostitalkažejo vsebnost posameznih rastlinskih hra- se korenine dobro razraščajo in imajo zato boljši dostop do vode. nil in kislosti oziroma pH-vrednosti tal (kislost ali bazičnost talne Tla z grudičasto strukturo se tudi manj zaskorijo. Strukturo tal iz-raztopine). Večina rastlinskih vrst najlaže sprejme hranila v pH-ob- boljšamo s pravilno osnovno obdelavo, vnašanjem organske snovi močju med 5,5 in 6,5 (rahlo kisla tla). Rastline najbolje uspevajo, v tla, z uravnoteženim gnojenjem itd. Strukturo tal lahka hitra po-kadar imajo uravnoteženo količino hranil. kvarimo s prepogosto ali preveč fino obdelavo, obdelavo presuhih ali premokrih tal, preobilnim gnojenjem z dušikom itd. Fizikalnelastnostital kažejo, v kakšnem deležu so posamezni delci glede na velikost. Tudi to vpliva na primernost tal za pridelavo. Življenje mikroorganizmov v tleh je odvisno od zadostnega dovaja-Najboljša so tla z uravnoteženo sestavo grobih – skeletnih (2–0,06 nja organske snovi, ki je hrana mikroorganizmom. Zagotavljamo jo mm, pesek), srednjih (0,06–0,002 mm, melj) in finih, najmanjših del- z ustreznim kolobarjenjem (dovolj dosevkov in ugodilk v kolobarju), cev (< 0,002 mm, glina). Tla, ki vsebujejo največ najfinejših delcev, izločki korenin, odmrlimi ostanki rastlin, gnojenjem z organskimi so težka, zbita, vodo slabo prepuščajo in se rada »zablatijo« ter so gnojili. Organska snov v tleh izboljšuje razmere za rast. Ugodno hladnejša od lažjih tal. Kadar je suša, rastlinam primanjkuje vode vpliva na oblikovanje strukturnih agregatov, izboljša zmožnost tal pozneje kakor v lahkih tleh, če pa suša traja dlje časa, se taka tla za- glede zraka in vode. Nase lahka veže 3- do 5-krat več vode, kot je skorjijo in razpokajo. Druga skrajnost so lahka tla z veliko skeletnih njena lastna masa. To je pomembno zlasti za peščena tla. Vpliva delcev, ki ne morejo vezati vode, zato rastlinam kmalu primanjkuje tudi na barvo tal in s tem na njihovo ogrevanje. vode. Lahka tla se tudi hitreje ogrejejo. Namakanje rastlin, posa- jenih na takih tleh, je nujno. Fizikalno sestavo tal moramo poznati Največ humusa v kolobarju se z njiv odstrani z okopavinami, kot sta tudi pri načrtovanju namakalnega sistema, da izberemo ustrezni krompir in silažna koruza, poveča pa se z raznimi zrnatimi stročni-način in pogostost namakanja ter v ustreznih razmikih namestimo cami, travno-deteljnimi mešanicami in strniščnimi dosevki. kapljače ali razpršilce) glede na vrsto tal in potrebe rastlin v kolobar- ju. Vodo v tleh v grobem delimo na odcedno in kapilarno. Odcedne V ekološkem poljedelstvu je treba veliko pozornosti nameniti pripravi vode tla ne morejo zadržati in odteče po površju in v nižje talne talzasetev. Graf1: Bilanca humusa (+ -) nemprezimniposevek prezimniposevek žita silažnakoruza krompir -1000 -800 -600 -400 -200 0 200 400 600 800 Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 7 1OSKRBAINOBDELAVATAL Nestrokovna in nedosledna priprava tal se s poznejšimi pridelovalnimi boljša strukturo tal. Če razmere na njivi to omogočajo, spomladi opravili med rastno dobo ne da več v celoti popraviti. Odvzem vzorca uporabimo vlačo ali brano in poravnamo brazde. S tem preprečimo tal za izvedbo kemične in fizikalne analize se opravi pred pripravo tal. izhlapevanje vode iz tal, razbijemo grude in preprečimo njihov na-Z analizo preverimo pH-vrednost, vsebnost makroelementov (fosfor, stanek, obenem pa tla poravnamo. kalij, magnezij), ki jih rastline potrebujejo v večji količini, in mikroele- mentov (rastlinam dostopen kalcij, bor, železo, mangan, cink, baker), Neposredno pred setvijo z orodji za predsetveno pripravo zemlji-ki jih potrebujejo manj, vendar ob pomanjkanju ne uspevajo dobro. šče pripravimo do mrvičaste strukture in izvedemo setev. Setev Rezultat kemične analize ima uporabno vrednost le, če smo vzeli pov- in predsetvena pridelava sta lahko tudi združeni v enem prehodu. prečni talni vzorec. Posledica nepravilno odvzetega vzorca sta napačen rezultat in nepravilen gnojilni nasvet. Najprimernejši čas za jemanje Spomladanskooranje se pogosto izvaja na njivah z zimsko ozelenit-vzorcev tal je po spravilu pridelka oziroma pred pripravo za novo sa- vijo ali na lažjih tleh, kjer se izvaja konvencionalna obdelava. Pri tem jenje. Vzorčimo 1,5 m od skrajnih robov parcele. Če je teren nagnjen, načinu je pomembno, da posevke podorjemo takoj, ko so talne razmere ne jemljemo talnega vzorca na skrajnem spodnjem delu parcele, ker ustrezne za obdelavo. Pred oranjem priporočamo mulčenje posevkov. je zaradi izpiranja stanje založenosti tam bistveno drugačno kakor Priporočena globina spomladanskega oranja je do 20 cm. S tem zmanj-sredi pobočja. Na enoto površine je treba opraviti vsaj 30 vbodov s šamo izgube vlage iz ornice. Ko se brazda malce osuši, priporočamo sondo na globini oranja – običajno od 0 do 30 cm. Najmanj napak je poravnavo z vlačo. Neposredno pred setvijo njivo z orodji za predsetveno pri vzorčenju, ki ga opravimo pri zmerni vlažnosti zemljišča. Kemično pripravo pripravimo do mrvičaste strukture in izvedemo setev. Setev in analizo glede vsebnosti organske snovi, kalija in fosforja ter merjenje predsetvena pridelava sta lahko tudi združeni v enem prehodu. pH opravimo na vsakih pet let. Vsaj enkrat v pridelovalnem obdobju je koristno opraviti teksturno analizo, ki določa razmerje med peskom, meljem in glino, tako pa opredeljuje lahka, srednje težka oziroma sre- • Ohranitvena(konzervirajoča)obdelavatal dnje lahka in težka tla. Teksturnim značilnostim tal je podrejeno veliko Pri ohranitvenem načinu obdelave tal se oranje opušča in ga nadome-tehnoloških ukrepov, kot so obdelava, namakanje in gnojenje(SV3). ščajo orodja, ki zemljo in žetvene ostanke deloma premešajo, hkrati Po pridobitvi rezultatov analize (kemične, fizikalne) priporočamo, da pa zemljo rahljajo in drobijo. Glavni namen te obdelave je ohranjanje strokovne službe pripravijo gnojilni nasvet, v katerem se opredelijo vr- ali povečevanje deleža organske snovi, ohranjanje vlage in hranil v sta in količina potrebnih gnojil, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, čas tleh ter preprečevanje erozije. Pri tem načinu obdelave ostane več uporabe in po možnosti raba v okviru večletnih kolobarjev. kot 30 % obdelane površine pokrite z rastlinskimi ostanki prejšnje poljščine. Obstaja več izpeljank in načinov ohranitvene obdelave z različnimi orodji, vsem pa je skupno, da stremijo k izboljšanju mikro OBDELAVATAL in makro favne ter organske snovi v tleh. Globina obdelave je odvisna od orodja in je lahko do 20–25 cm. Glavne prednosti ohranitvene Obdelava tal pomeni postopek ali skupek postopkov z delovnimi obdelave so predvsem zmanjšanje erozije, ohranjanje in povečevanje orodji, s katerimi tla obdelamo in pripravimo za setev in/ali nepos- organske snovi v tleh, manjša poraba energentov in časa za pripravo redno izvedemo setev. in manjše tlačenje zemlje. Med večjimi pomanjkljivostmi ohranitvene obdelave so večje težave zaradi plevela (vsaj v začetnih, prehodnih le- V svetu je ogromno opredelitev različnih načinov obdelave tal, ki pa tih), morebitno slabše odlaganje semena ali mašenje semenskih enot jih lahko v grobem delimo na obdelavo tal s plugom (konvencional- zaradi organskih ostankov na površini, potrebno je daljše obdobje, da no) in neposredno setev brez obdelave tal. Poleg teh dveh načinov se pokažejo koristi te obdelave (v prvih letih se lahko pridelki zmanj-se omenja tudi ohranitvena oziroma konzervirajoča obdelava, kjer šujejo), navidezno zanemarjeni videz njive, počasnejšo ogrevanje tal se z raznimi orodji brez oranja zemljišče pripravi za setev. in razmeroma draga mehanizacija. En izmed posebnih načinov ohranitvene obdelave tal, ki ga posebej • Konvencionalnaobdelavatal omenjamo, je t. i. trakastinačinobdelave tal (ang. strip til ), s katerim Je obdelava, za katero je značilna uporaba pluga in vsakoletno se obdela samo setvena površina, medtem ko rastlinje na drugi povr-oranje. Ta način zdaj v Sloveniji prevladuje. Prednosti oranja so šini ostane v pasu med vrstami in oblikuje zastirko (slika 3) Težava pri predvsem možnost dobre priprave zemljišča za setev, mehansko takih načinih setve je kako nato uspešno mehansko uničevati plevele uničevanje plevelov, podoravanje žetvenih ostankov in cenovno v setvenem prostoru. dostopna mehanizacija. Med največjimi pomanjkljivostmi oranja so povečana erozijo tal, velika poraba energentov in delovnih ur, zbijanje in uničevanje strukture tal, možnost nastanka plazine, mož- • Direktnasetev nost zapokanja brazd ali nastanek grud, velik vpliv na mikrobiološko Praviloma se izvaja v neobdelano površino, pokrito z rastlinskimi aktivnost tal in dinamiko razpada organske snovi v tleh ter potreba ostanki. Pri tem načinu obdelave na površini tal ostane vsaj 90 po več prehodih z različno predsetveno mehanizacijo. odstotkov rastlinskih ostankov. Obdelavasplugom(posplošeno)zajemadvanačina: Setev in predsetvena pridelava sta združeni z enim prehodom. Za direktno setev so primerne le posebne težke sejalnice, ki dobro Jesenskooranjez zaoravanjem organskih gnojil, žetvenih ostan- zarežejo v nezorana tla. Zaradi tega je ta način bolj primeren na kov in/ali strniščnih dosevkov se priporoča na srednje težkih in tež- globokih, lahkih in humusnih tleh. kih tleh. Globina oranja naj bo do 25 cm globine ornice. To poveča infiltracijo zimskih padavin v tla, obenem pa lahko brazda pozimi premrzne, kar olajša spomladansko predsetveno obdelavo in iz- Slika 2: Trakasti način obdelave tal (ang. strip till) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 8 1OSKRBAINOBDELAVATAL Prednosti direktne setve so veliko zmanjšanje erozije, po večletni odlaganjem semena. Zato je ta način obdelave primeren predvsem uporabi direktne setve se lahko poveča vsebnost organske snovi za tiste kmetijske rastline, ki imajo debelejše seme (npr. koruza, v tleh in izboljšata struktura in biološka aktivnost tal, zmanjša se zrnate stročnice, strna žita), pa tudi za trave in križnice. Za kore-nevarnost pojava globokih kolesnic in s tem zbitost tal, stroški ob- novke, gomoljnice in zelenjadnice tovrstna obdelava tal ni ustrezna. delave tal na enoto površine so pri tem načinu manjši v primerjavi z konvencionalno obdelavo. Pomanjkljivosti te obdelave so razmero- Pomembno pri izbiri obdelave brez pluga oziroma pri direktni setvi ma visok strošek posebne mehanizacije, več bolezni in škodljivcev je, da imamo urejeno strukturo in s tem urejen vodno-zračni režim. (način pridelave, pri katerem žetveni ostanki ostajajo na površini Uporaba sejalnic za direktno setev ali obdelavo tal brez pluga ne tal in se posevki pridelujejo v ozkem kolobarju strnih žit in koru- more biti zamenjava za slabo strukturna in neodcedna tla. Pri teh ze, vsaj v fazi prehoda, je lahko povezan z večjim tveganjem za orodjih je potrebna posebna pozornost glede podrahljavanja. Pri nastanek glivičnih bolezni, predvsem z glivami iz rodu Fusarium), močno zbitih tleh je čas po žetvi, ko so tla močno suha, najprimer-tla se spomladi počasneje ogrevajo in sušijo, kar je lahko težava nejši za globinsko rahljanje tal pod globino ornice. na težjih tleh. Če tla postanejo zbita, moramo zbitost odpraviti z drugimi orodji. Za ta način obdelave so potrebni močnejši traktorji za vleko sejalnice. DOLOČANJEUSTREZNEVLAŽNOSTITALZA OBDELAVOSPRSTNIMPRESKUSOM: Prgišče zemlje stisnemo v svaljek in s prsti počasi stiskamo. • kadar zemlja počasi razpada v primerne grudice in mrvice, je primerno vlažna, • kadar se naredi kepa in se lepi na prste, je prevlažna, • kadar s pestjo ne moremo oblikovati svaljka, ker se drobi, je presuha. Predvsem na težjih vrstah tal lahko namesto strojnega globoke- ga rahljanja to delo poskusimo izvesti s setvijo dosevkov rastlin z izredno močnimi in globokimi koreninami (npr. oljna redkev, me- liorativna redkev, volčji bob, bela gorjušica), ki prodrejo z njimi pod raven ornice in lahko predrejo plazino. Ko korenine razpadejo, Slika 3: Direktna setev (avtor: Mateja Strgulec) povzročijo za makro pore. Ta pristop je dobrodošel tudi pri konzer- virajoči obdelavi tal, saj makro pore omogočajo premešanje hranil v Na tleh, ki jih suša pogosto prizadene, in na tleh, ki so izpostavljena spodnje sloje območja razvoja korenin, ki je sicer zaradi neizvedbe eroziji, priporočamo prehod v ohranitveno (konzervirajočo) obde- oranja precej omejeno. lavo tal ali celo direktno setev. Za oba načina je značilno, da tla samo plitvo obdelamo (ne orjemo) in da po obdelavi in setvi osta- ne več kot 30 % površine pokrite z rastlinskimi ostanki predhodne kulture. S tem se zmanjšuje erozija, obenem pa se zgornji sloj tal bogati z organsko snovjo. Pomanjkljivost tega načina pa je, da so tla prekrita z rastlinskimi ostanki in se počasneje ogrevajo, zato so bolj vlažna in hladna, kar je v spomladanskih mesecih predvsem na težjih tleh lahko razlog za poznejšo setev. Poleg tega je lahko več težav zaradi bolezni, škodljivcev in plevelov. Prav tako so zaradi obilice organskih ostankov v setvenem sloju lahko pri setvi težave z Slika 4: Prstni preizkus (avtor: Damjana Iljaš) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 9 2KOLOBAR 2KOLOBAR ugodilke spadajo koruza, pitnik, krmni ohrovt, volčji bob, inkarnatka, grašljinka, rž za klajo, grah. Okopavini, kot sta krompir in pesa, sta veliki porabnici humusa, kadar pa ju gnojimo s hlevskim gnojem, Pri načrtovanju kolobarja upoštevamo rodovitnost tal, zahteve tla izboljšamo in imata zato veliko predposevno vrednost. Ogršči-rastlin, razpoložljiva zemljišča, potrebe po lastni krmi za živali in ca, repice in enoletne stročnice raven humusa vzdržujejo. Lucerna, zahteve trga, na katerem prodajamo pridelke. detelje in travno-deteljne mešanice povečujejo vsebnost humusa, izboljšujejo godnost tal in vežejo 100–200 kg dušika iz zraka. Tudi velikost posestva, način gnojenja in pridelave odločajo o tem, za kakšen način kolobarjenja se odloči posamezni pridelovalec. Neugodilke (repa, kavla, proso) tla bolj ali manj kvarijo, slabšajo strukturo tal, količina humusa se zmanjšuje. Neugodilke so tudi strna žita, še posebej kadar pustimo strnišče po žetvi neposejano. KOLOBARJE: Žita so majhni porabniki humusa, vendar zemljo izčrpavajo. Vemo, da ozimna pšenica in ozimni ječmen zahtevata dobra tla, pravimo, • smiselno in časovno zaporedje poljščin in vrtnin na prostem in da sta predposevno zahtevni kulturi in pustita slaba tla, sta predpo-v zaprtem prostoru, sevno malo vredni kulturi. Ker s pravilno sestavo kolobarnih členov • je merilo uspešnosti kmetovanja in način gospodarjenja na tla tudi zračimo in rahljamo, moramo seveda paziti, da si v kolobarju kmetiji in pomeni doseganje ustrezno velikih hektarskih pridel- enakomerno sledijo poljščine, ki vzdržujejo ali izboljšujejo tla. kov ob sočasnem ohranjanju rodovitnosti tal, • je optimalna izraba površin, ker omogoča ohranjanje biolo- škega ravnovesja v gojitvenem prostoru, z vključevanjem ZAHTEVERASTLINVKOLOBARJUPOHRANI, agrotehničnih in organizacijskih ukrepov. VODI,SONCU,ZGRADBITAL Znjimzmanjšujemo: Različne rastline zahtevajo različne pogoje za rast in razvoj. • enostransko koriščenje hranil; • kvarjenje strukture tal; ZAHTEVERASTLINGLEDENATLA: • utrujenost tal zaradi kopičenja škodljivo delujočih izločkov presnove in razgradnje gojenih rastlin in mikroorganizmov v Lahka peščena tla so ugodna za npr. krompir, rž in volčji bob ter tleh (toksini); neprimerna za koruzo, detelje in trave (razen izjem). • nastanek bolezni in predvsem pojav talnih škodljivcev pri prepogostem pridelovanju istih ali sorodnih kultur na istih • Težka – glinasta tla so npr. primerna za žita in trave, ter nepri- površinah. merna za korenovke in gomoljnice. • Globoka tla so primerna npr. za koruzo, peso in lucerno. V kolobar vključujemo rastline, ki zemljo bodisi izboljšujejo ali pa • Plitva tla so, če je dovolj vlage, primerna za žita in trave. kvarijo. Zato rastline lahko delimo na ugodilke in neugodilke. Ugodilkeso rastline, ki zemljo izboljšujejo ali je vsaj ne kvarijo. KISLOST(PH)TAL Vzdržujejo jo v godnem stanju. Ugodilke razvijejo obilo korenin. S prepletom korenin izboljšujejo strukturo zemlje. Mrtvo zemljo Vemo, da nekatere rastline zahtevajo bolj bazična oziroma apnena prepredajo z organsko snovjo, ki postane hrana za mikroorganiz- tla (pH je 7 ali več), druge pa bolj kisla tla. me. Količina humusa se ne zmanjšuje, pogosto se povečuje. Med Preglednica1: Zahteve nekaterih poljščin glede na pH tal poljščina optimalnipH poljščina optimalnipH pšenica 5,5–7,5 zelje 6,0–7,0 ječmen 6,5–7,5 cvetača 6,0–7,5 oves 5,2–7,5 korenje 6,0–7,0 repa 6,0–8,0 zelena 5,8–7,0 soja 6,0–7,0 čebula 6,0–7,0 pesa 6,5–8,0 lucerna 6,2–7,8 fižol 6,0–7,5 bela detelja 5,6–7,0 koruza 5,5–7,5 lan 5,0–7,0 krompir 5,5–6,5 grah 6,0–7,5 buče 6,0–7,0 sirek 5,5–7,5 Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 10 2KOLOBAR ZAHTEVERASTLINGLEDENAPODNEBJE na štiridele (poljine), kjer prvo leto gnojimo z organskimi gnojili, v naslednjih treh pa rastlinam dodajamo samo manjkajoča hranila v Podnebje z dosti sonca in toplote je primerno za pridelavo sladkor- obliki dovoljenih mineralnih ali foliarnih (listnih) gnojil. ja, olja in aromatičnih snovi. Zmerno podnebje zelo dobro vpliva na količino škroba in beljakovin. Vlažno in hladno podnebje je naju- Temelj kolobarjenja pri nas je vrstilni norfolški kolobar, ki je štiri-godnejše za pridelavo zelene mase. delen. ZAHTEVEPOORGANSKISNOVI GLAVNIČLENINORFOLŠKEGAKOLOBARJA Pri načrtovanju kolobarja upoštevamo tudi potrebe gojenih rastlin poljina: listanka – okopavina ( koruza, krompir, buče, pesa, oljna po organski snovi. ogrščica ipd.) poljina: strnina – jarina (jari oves, jari ječmen, jara pšenica) + Kadar nimamo na voljo dovolj hlevskega gnoja, zagotavljamo or- podsevek ali dosevek gansko snov z zadelavo zdravih žetvenih ostankov, organskimi zas- poljina: listanka – stročnica (detelja, grah, fižol, bob, volčji bob ipd.) tirkami tal (slama, mulč itd.) ali vmesnimi posevki rastlin za zeleno poljina: strnina – ozimina (ozimna žita (pšenica, pira, rž, tritikala) gnojenje, s katerimi uspešno ustavimo tudi nekatere škodljivce in + dosevek preprečimo rast plevelov. Zato pridelovalne površine razdelimo Preglednica2: Zahteve rastlin glede na organsko maso v tleh in zahteve norfolškega kolobarja 1.poljina 2.poljina 3.poljina 4.poljina listanka – okopavina; strnina – jarina + podsevek ali listanka – metuljnice brez organskih strnina – ozimina + dosevek brez gnojeno z organskimi gnojili, dosevek brez organskih gnojil gnojil; sejemo ali sadimo stročnice in organskih gnojil npr. hlevski gnoj, kompost metuljnice, ki s pomočjo bakterij iz rodu Rhizobium spp. vežejo dušik iz zraka zelje korenje grah ozimna žita oljna ogrščica repa fižol čebula koruza kavla bob korenje krompir jara žita leča pesa buče čičerika repa pesa soja kavla sončnica volčji bob detelje lucerna grašica Z organskimi gnojili, kot so (uležani) hlevski gnoj, kompost in drugi., Delomanestrpljive pa so tiste rastline, ki se ne prenašajo, kadar si gnojimo rastline, ki jih lahko dobro izkoristijo. S hlevskim gnojem prehitro sledijo v kolobarju. Sem spadajo: rastline iz družine križnic se tla zboljšujejo, poveča se zaloga humusa in s tem seveda tudi (Brasiceae), krompir, fižol. hrana za rastline in koristne mikroorganizme. Tudi voda je ob večji količini organske snovi v tleh in pravilni obdelavi tal rastlinam dalj Pri načrtovanju kolobarja moramo upoštevati, da se tudi rastline, časa na razpolago. ki so v sorodu, praviloma ne marajo in jih lahko na isto površino, razen izjem, sadimo le vsakih nekaj let. Priporočamo najmanj tri- letni presledek, preden se rastline vrnejo na isto površino, primeren RASTLINEGLEDENASTRPLJIVOST presledek pa je od pet do šest let. Rastline skozi korenine izločajo toksične snovi, ki jih sosednje ali naslednje rastline različno dobro prenašajo. Pri načrtovanju kolo- barja moramo tako upoštevamo tudi to lastnost, zato rastline lahko delimo na strpljive in nestrpljive. Strpljiverastline so tiste, ki same sebe dobro prenašajo in si lahko pogosteje sledijo v kolobarju. Sem spadajo: rž, koruza, proso, bob. Nestrpljiverastline so tiste, ki same sebe slabo prenašajo in pri katerih moramo strogo upoštevati zahteve po vrstenju. Sem spa- dajo: pšenica, ječmen, oves, detelja, lucerna, grah, grašica, pesa, lan, peteršilj, korenje, bučk, sončnice. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 11 2KOLOBAR Preglednica3: Sorodstvo med poljščinami Družinarastlin Rastlinevdružini Priporočeničaspredponovno setvijo/sajenjem križnice (Brassiceae) ohrovt, zelje, gorčica, kitajsko zelje, cvetača, brokoli, nadzemna kolerabica, vsaj 4 leta redkev, repa, kavla, oljna ogrščica rukola, bela gorjušica, oljna redkev, riček metuljnice (Fabaceae) fižol, laški fižol, grah, leča, bob, volčji bob, soja,čičerika, lucerna, detelja najmanj 5 let (črna detelja, aleksandrijska, švedska detelja, bela detelja, inkarnatka, nokota ipd.), zemeljski oreški, grašica, grahor razhudnikovke krompir, paradižnik, paprika, jajčevec, tobak vsaj 2 leti, boljše 4 leta (Solanaceae) žita = trave (Poaceae) pšenica, pira, ječmen, oves, rž, tritikala, koruza, proso vsaj 2 leti konopljevke konoplja, hmelj vsaj 2 leti (Cannabaceae) bučnice buče, kumare, lubenice, melone vsaj 3 leta (Cucurbitaceae) Slika 5: Grašljinka (avtor: Mateja Strgulec) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 12 2KOLOBAR Preglednica4: Priporočeno vrstenje poljščin v kolobarju ječmen aba ompir ompir ječmen detelja ah kr kr naslednjiposevek pšenica rž ozimni jari oves koruza trava gr bob lupina lucerna črna pesa koler zg. sp. ogrščica lan mak ozimna pšenica rž Ju ozimni ječmen jari ječmen Ju st st st st Ju oves Ju st st st st Ju koruza Ju Ju Ju Ju st st st st Ju trava V V V X P P P P V X V grah Ju Ju Ju Ju st st Ju bob Ju Ju Ju Ju st st st Ju lupina Ju Ju Ju Ju st st st Ju lucerna P P P X P P P P P X V črna detelja P P P X P P p P P X X pesa Ju Ju Ju Ju st st st Ju koleraba Ju Ju Ju Ju st st st Ju zgodnji krompir Ju Ju Ju Ju st st st st pozni krompir oz oz oz oz oz. st st st st ogrščica lan ju ju ju ju st st ju mak ju ju ju ju st st st zelo dobro zelo slabo možno še možno Ju jesenska uporaba X slab varovalni posevek St možni strniščni posevek oz. možna setev ozimin V dober varovalni posevek P dober predposevek Ju jesenski steniščni posevek Slika 6: Mešane setve (avtor: Mateja Strgulec) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 13 2KOLOBAR Medsebojno prenašanje rastlin je zelo pomembno, kadar sejemo mešane posevke ali v istem letu skupaj na isto mesto večletne in enoletne rastline. Preglednica5: Združene setve v poljedelsko-vrtnarskem kolobarju Glavnapoljščina Dobremešanekulturealinaknadniposevki Slabemešanekultureoziromaposevki čebula korenje, rdeča pesa, radič, glav. solata, kumare, kamilice, šetraj kapusnice, fižol, grah grah korenje, redkvice, kumare,koruza, glavnata solata, kapusnice, kolerabica, koper, čebula, por, česen, fižol, krompir komarček zelje, ohrovt, ogrščica krompir, zelena, rdeča pesa, paradižnik, špinača, berivka, glavnata solata, gorčica, čebula, česen, jagode endivija, por, grah, kamilice, poprova meta, koriander, kumina, koper koleraba fižol, špinača, beluši, zelena, črni koren, pesa, redkvica, por, glavnata solata, krompir, grah koruza paradižnik, glavnata solata, fižol, kumare, buče, melone, krompir zelena, rdeča pesa korenje čebula, paradižnik, radič, redkvica, redkev, mangold, por, česen, grah, berivka, drobnjak, črni koren, rožmarin, žajbelj, koper krompir fižol,kapusnice, kolerabice, špinača, koruza, grah, bob, hren, žametnica, sončnice, paradižnik, buče, kumare, kapucinka, poprova meta, kumina, česen zelena fižol grmičar kapusnice, kolerabice, glavnata solata, berivka, kumare, zelena, krompir, koper, grah, česen, por, čebula paradižnik, rdeča pesa, šetraj pesa čebula, kapusnice, kolerabica, berivka, česen, kumare, kumina, koriander, koper visok fižol, špinača, koruza, krompir, por inkarnatka pesa žita korenje, grašica buče fižol preklar + sočnice ali koruza LASTNOSTIINPOTREBEPOSAMEZNIH moramo upoštevati pri vključevanju v kolobar. Kulturne rastline so RASTLININSORT bolj ali manj občutljive na: rok setve, pomanjkanje vode, gnojenje, obdelavo tal, nizke zimske temperature, napade škodljivcev in bo- Različne sorte iste kultivirane rastline (npr. pšenice) imajo zelo lezni ter imajo različno dolgo rastno dobo. širok razpon posameznih potreb glede na okoljske razmere, kar Preglednica6: Primeri kolobarjev KOLOBAR1:poljedelskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 pšenica ali pira, podsevek detelje detelja 2 riček/lan ajda mešani posevek 3 krompir pšenica za ozelenitev 4 buče sajene v živi mulč pšenica za ozelenitev 5 koruza oves podsevek oves KOLOBAR2:poljedelskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 ječmen detelja podsevek detelja 2 detelja pšenica 3 pšenica bela gorjušica 4 krompir rž 5 rž detelja podsevek detelja Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 14 2KOLOBAR KOLOBAR3:poljedelskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 koruza lucerna podsevek oljna redkev 2 lucerna lucerna 3 lucerna pšenica 4 pšenica kr. ogrščica 5 oves DTM vmesni posevek DTM KOLOBAR4:poljedelskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 črna detelja črna detelja 2 koruza praha 3 soja pšenica 4 pšenica podsevek črne detelje. črna detelja 5 črna detelja črna detelja KOLOBAR5:poljedelskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 oves mnogocvetna ljulka 2 krmni grah ajda 3 konoplja kultivirana praha, pira 4 pira inkarnatka podsevek inkarnatke 5 inkarnatka 1. odkos kultivirana praha koruza KOLOBAR6:poljedelskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 krompir pira 2 pira kr. repica 3 proso detelja, ječmen podsevek detelja 4 ječmen ajda, pira 5 pira inkarnarka podsevek inkarnatka 6 inkarnatka za seme ajda KOLOBAR7:poljedelsko-živinorejskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 koruza + visoki fižol oljna redkev 2 jari ječmen tritikala 3 tritikala DTM podsevek DTM 4 DTM DTM 5 DTM/koruza praha Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 15 2KOLOBAR KOLOBAR8:poljedelsko-živinorejskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 lucerna (3. leto) lucerna 2 lucerna 1 odkos, koruza praha 3 jari ječmen strniščna repa 4 jara pšenica, podsevek bela detelja bela detelja + ljulka 5 koruza pira KOLOBAR9:poljedelsko-živinorejskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 ječmen DTM podsevek DTM 2 DTM pšenica 3 pšenica bela detelja podsevek bela detelja 4 krompir rž 5 koruza za silažo, sejana v poležano rž ječmen KOLOBAR10:poljedelsko-živinorejskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek 1 koruza za zrnje rž podsevek rž 2 rž za silažo koruza za silažo 3 praha lucerna 4 lucerna lucerna 5 lucerna lucerna KOLOBAR11:poljedelsko-vrtnarskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 solata, zelje ozimni ječmen 2 ozimni ječmen, podsevek korenje korenje 3 krmni grah ozimna pšenica 4 ozimna pšenica koleraba, repa 5 oves + DTM DTM KOLOBAR:poljedelsko-vrtnarskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 koruza za zrnje pira 2 pira korenje podsevek korenje 3 fižol radič 4 oves DTM dosevek DTM 5 koruza bela detelja dosevek bela detelja Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 16 2KOLOBAR KOLOBAR13:poljedelsko-vrtnarskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 oves kultivirana praha krmni grah za podor 2 čebula/česen rž 3 rž rž kultivirana praha 4 solata, korenje, rdeča pesa, kultivirana praha sejano v rženi mulč 5 KOLOBAR14:poljedelsko-vrtnarskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 (preorani travnik) ajda oves + krmni grah 2 korenje/rdeča pesa/solata rž setev v mrtvi mulč 3 kumare/buče/melone rž 4 oves + krmni grah kapusnice (presajanje) 5 česen/solata/cvetje/rž bela gorjušica za podor KOLOBAR15:poljedelsko-vrtnarskakmetija leto Glavniposevek Strniščniposevek–ozelenitev 1 rž jagode 2 jagode jagode 3 jagode ajda pira 4 pira DTM podsevek DTM glavna dosevek glavna dosevek glavna dosevek glavna dosevek glavna poljščina poljščina poljščina poljščina poljščina pod hišo ajda inkarnatka koruza za soja ozimna ozimna za podor zrnje pšenica pšenica pod lucerna lucerna lucerna lucerna lucerna lucerna koruza za ozimni ozimni klancem zrnje ječmen ječmen obrtna cona oljna ljulka koruza ljulka grah ozimni ozimni ljulka koruza ogrščica ječmen ječmen za mejo grah ozimni ozimni ljulka koruza grah ozimni ozimni ječmen ječmen ječmen ječmen senožet krompir ljulka koruza ozimna ozimna oljna krompir ajda .006 pozni pšenica pšenica ogrščicaza zgodnji podor sklad ozimni ajda koruza za ozimna ozimna krmni ohrovt koruza za ozimna pira ozimna pira ječmen zrnje pšenica pšenica zrnje pri malem koruza krompir ozimni ozimni perzijska TDM TDM TDM .kozolcu. pozni ječmen ječmen detelja (podsevek v ječmen) za kozolcem krompir ozimni ozimni inkarnatka koruza za oljna repica krompir ozimni oves oves pozni ječmen ječmen za podor silažo za podor pozni Slika 7: Primer načrtovanega večletnega kolobarja na ekološki živinorejski kmetiji (avtor: Damjana Iljaš) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 17 2KOLOBAR Kadar se na pridelovalnih površinah pojavijo škodljivi organizmi, ne sadimo krompirja, paradižnika, paprik, jajčevcev in vseh rastlin, moramo razmik v setvi na isto površino med rastlinami (družinami ki se razmnožujejo z gomolji, čebulicami, kot so gladiole, dalije, rastlin) povečati glede na nevarnost okužbe (napada) s škodljivim perunike, čebula, česen. Sorte krompirja so različno občutljive na organizmom. pojav belih in rumenih krompirjevih ogorčic. Občutljivost posame- znih sort na bolezni lahko preverimo na spletnih straneh Kmetijske- Tako se za preprečevanje nekaterih bolezni in napadov škodljivcev ga inštituta ali v opisnih sortnih seznamih za posamezne kulture. priporoča večletna odsotnost občutljivih rastlin, in sicer za krompir- jev rak: najmanj 20-letni presledek pri saditvi krompirja; bakterijske S setvijo strniščnih dosevkov v kolobarju zagotovimo, da njiva ni ne-bolezni krompirja: 4–6-letni presledek; golšavost kapusnic: 5 letni poraščena, z njimi izboljšamo strukturo tal, zagotovimo organsko presledek prisaditvi kapusnic; krompirjeve ogorčice: najmanj 4 leta snov v tleh,hrano za ljudi in živali ter pašo za čebele. Preglednica7: Fitosanitarni učinek predkultur na izbrane poljščine vek ovt poseed vla enje ol ah ompir izbraniposevek pr listnati ohr ka kor čebula fiž bob repa gr kr trava žita koruza ni težav listnati ohrovt AZ AZ A A Z A nematode kavla AZ AZ A A Z Z plesen korenje S Z A A A A A A AZ V O neprimerno vrstenje čebula ZA A A AS AV AV A V AZ nematode, plesen fižol A A A A AZ A AZ AZ AS nematode, kvarjenje strukture tal bob A A AZ AZ AZ AZ A ZV AV nematode, insekti repa AS A A A AZ A A AZ N N preveč hranil grah S A A AZ A AS AZ AZ A VZ V S kvarjenje strukture krompir S A A A A A A AZ V insekti trava žita A V Z koruza A A V AV Nekateri dosevki, sosevki ali podsevki pa imajo še eno dobro la- mov (glive, bakterija, nematode, insekti) moramo pridelati in v tla stnost, to je fitosanitarni učinek. Predvsem z ajdo in prosom po vnesti vsaj 50 t zelene mase/ha. Po zadelavi zdrobljene organske žetvi oziroma spravilu zgodnjega krompirja lahko nekoliko zmanj- mase v tla mora biti zemlja dovolj vlažna in topla, zato po možnosti šamo število talnih škodljivcev, kot so strune, z oljno redkvijo in belo njive za nekaj tednov prekrijemo s PVC-folijo, ker tako izboljšamo gorjušico pa nematode. Na razvoj nematod vpliva tudi facelija, ki delovanje plinov, ki se sproščajo. ni njihov gostitelj. Z biofumigacijo lahko učinkovito zmanjšamo škodo zaradi pa- Rastline pri svoji razgradnji izločajo različne kemične snovi, ki davice sadik (Pythium spp., Scletorinia spp ) in pepelovke bučnic jih lahko izkoristimo tudi za zatiranje škodljivih organizmov. (Erysiphe cichoracearum). Učinkovito zmanjšamo tudi število To je biofumigacija. nematod (Meloidogyna spp.), strun (vsi rodovi) in rdečega pajka (Tetranycus urticae). Z biofumigacijo, ki zavira kalitev semen, lahko Za biofumigacijo pri nas sejemo predvsem križnice, ki lahko nato uspešno zatremo tudi enoletne plevele. v kombinaciji z drugimi dejavniki negativno vplivajo na pojav talnih škodljivcev, povzročiteljev bolezni in kalitev plevelov. Kot najboljše Na število strun v tleh vpliva tudi lucerna, ki lahko iz tal jemlje vlago rastline za biofumigacijo so se v poskusih izkazale rjava gorjuši- in tako poslabša razmere za razvoj strun. ca (Brassica juncea), bela gorjušica (Sinapis alba) in oljna redkev (Raphanus sativus var. oleiformis). Fitosanitani učinek imajo tudi privabilni in lovilni posevki na ali ob njivah. Rastline za biofumigacijo sejemo kot posevek pred ali ob koncu gojenja glavne kulture. Grah (Pisum sativum L.) je zelo doberprivabilniposevek za strune (Coleoptera, Elateridae) in ga priporočamo za setev med krompir. Za dober učinek biofumigacije moramo rastline tik pred cvetenjem Grah sejemo večkrat. S setvijo začnemo dva meseca po saditvi zdrobiti na čim manjše delce (zmulčimo s kladivci) intakoj zadelati krompirja in ga sejemo zadnjič 14 dni pred pobiranjem krompirja. v tla do globine 15 cm. Izločanje biofumigatov se začne takoj po Dobri privabilni rastlini za odrasle koloradske hrošče ( Leptinotarsa drobljenju zelene mase. Za učinkovito zatiranje škodljivih organiz- dcemlineata) sta jajčevec in liči paradižnik (Solanum sisymbrii- Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 18 2KOLOBAR folium), s katerih odrasle hrošče poberemo in jih uničimo. Liči dižniku. Pri setvi liči paradižnika moramo paziti, ker lahko hitro paradižnik je zanimiv tudi kot lovilna rastlina (trap crop) za talne postane invazivna rastlina. nematode (Globodera spp.), ki delajo škodo na krompirju in para- Slika 8: Liči paradižnik (avtor: Damjana Iljaš) Preglednica8: Fitosanitarni učinek mešanih posevkov bolezen/škodljivec odvračajočerastline ugodnekombinacije bolhači pelin, poprova meta čebulna muha korenje čebula med korenjem miši, voluharji cesarski tulipani, mleček, medena detelja medena detelja pod drevesi muhe oreh, vratič, bazilika oreh ob gnojišču mravlje sivka, motovilec, vratič vrtnice in sivke kapusov belin koper, žajbelj, rožmarin, timijan, paradižnik, poprova zelje in paradižnik meta korenjeva muha čebula, žajbelj čebula med korenjem koloradski hrošč hren, mrtva kopriva krvave uši kapucinka, šetraj, sivka fižol – šetraj; vrtnice – sivka ogorčice tagetes, ognjič obrobe k vrtnicam, krompirju, paradižniku polži gorjušnica, čebula, česen, kapucinke, žajbelj, izop, timijan pepelasta plesen česen, drobnjak česen med sadnim drevjem, jagodami, vrtnicami ribezova rja pelin pelin med ribezovimi grmi Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 19 2KOLOBAR Preglednica9: Strniščne dosevke sejemo za več namenov Dosevek Čassetve Količinasemena(kg/ha) Prehranazaljudi Čebeljapaša Krmazaživali Podoralizadelavavtla bela gorjušica do 15. 20–25 da da ne da – jeseni avgusta facelija do 15. 10–16 ne da ne da – jeseni avgusta ajda do konca 60–100 da da ne da – jeseni pred zorenjem julija inkarnatka do konca 25–30 ne da da da – spomladi avgusta proso do konca 30–35 da ne da da – jeseni pred zorenjem julija aleksandrijska detelja do konca 25–30 ne da da da – jeseni julija perzijska detelja do konca 18–20 ne da da da – jeseni julija strniščna repa Do konca 2–3 da ne da ne julija krmna ogrščica krmna do konca 8–18 ne da da da – spomladi repica avgusta mnogocvetna ljuljka do konca 35–50 ne ne da da – spomladi avgusta oljna redkev do 15. 25–30 kg/ha ne ne ne da – jeseni avgusta Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 20 3MEHANSKA/STROJNO-TEHNIČNAOPRAVILA 3 MEHANSKA/ ne more upravičiti investicije v te relativno drage stroje. Tako imajo pridelovalci nekaterih posebnih poljščin, ki jih pridelujejo v manjših STROJNO-TEHNIČNA obsegih, priložnost ali je to celo nujno, da določene pridelovalne postopke, npr. redčenje posevkov, okopavanje in spravilo (še vedno) OPRAVILA opravijo ročno. V primeru potrebne rabe posebne ali sodobnejše mehanizacije priporočamo sodelovanje pri uporabi kmetijske teh- nike med kmetijami, ki temelji na organizirani obliki medsosedske pomoči, ki poteka v okviru strojnih krožkov po Sloveniji. Pri pridelo- Če kje, se prav v ekološki pridelavi poljščin jasno pokaže, da kme- valnih postopkih, posebej pri obdelavi tal in setvi ter negi in varstvu tijska tehnika ni sama sebi namen, pač pa je pripomoček za uresni- posevkov že desetletja potekajo poskusi, razprave in prizadevanja čevanje biotičnih zmogljivosti rastlin, ki se spremenijo v pridelke, ki za uveljavitev enega ali drugega načina. jih uporabimo za hrano ali krmo. Pri obdelavital so to predvsem prizadevanja za opustitev pluga Za ekološko pridelavo poljščin večinoma uporabljamo kmetijske oziroma uvedbo pridelave poljščin brez oranja. Namen te publikaci-stroje, ki jih uporabljamo tudi za klasično oziroma konvencionalno je ni razprava o načinih obdelave tal, ampak želimo le poudariti, da pridelavo. Zaželeno je in prizadevati si moramo, da vse pridelovalne tehnologija pridelave brez oranja izhaja z območij, kjer je naravna postopke opravimo tako, da bomo rastlinam zagotovili čim ugo- vegetacija prerijska trava, pri nas pa je to gozd in da se na ta način dnejše rastne razmere, jih obvarovali pred konkurenco nezaželenih pridelujejo predvsem žita, koruza, soja itn. Za setev in pridelavo šte-drugih rastlin (plevelov) in boleznimi. Pri tem naj bi čim manj poško- vilnih poljščin v ekološki pridelavi, predvsem gomoljnic in stročnic, dovali strukturo tal, kar pomeni, da delamo v ugodnih vremenskih sta nujna dobro pripravljeni setveni sloj in zrahljana tla za razrast razmerah in pri ustrezni vlažnosti tal ter z ne preveč težkimi stroji. gomoljev, kar pa praviloma lahko zagotovimo le z oranjem. V eko-Stroji naj omogočijo spravilo čim bolj nepoškodovanega pridelka v loški pridelavi se uporablja predvsem hlevski gnoj, tega pa v tla najbolj optimalni tehnološki zrelosti, poleg vsega navedenega pa najbolje zamešamo tako, da ga vsaj plitvo zaorjemo. tudi čim bolj donosno proizvodnjo oziroma čim nižje stroške nji- hove uporabe. Ker je pri ekološki pridelavi ohranjanje narave in tal Mehanskanegaposevkov intalter mehansko uravnavanje ple-posebej poudarjeno, to pomeni posebne zahteve tudi za kmetijsko velov v ekološki pridelavi poljščin sta za kmetijsko tehniko velik tehniko, medtem ko pri konvencionalni pridelavi te (še) niso tako izziv in pogosto tudi tehnično zelo zahtevna. Stroji morajo na me-izrazite. To velja predvsem glede tehnike za mehansko uravnava- hanski način ločevati med poljščinami in pleveli in slednje izruvati, nje plevelov, pa tudi glede spravila pridelkov. V ekološki pridelavi prerezati ali jim drugače onemogočiti rast, poljščine pa pustiti v pogosto pridelujemo poljščine, ki v konvencionalni pridelavi niso zemlji brez poškodb. Pri tem pa ni vse odvisno od strojev, pač pa tako pogoste, npr. nekatere okopavine, zanje pa ni veliko strojev tudi od nastavitve stroja in izbire pravilnega časa postopka tako za spravilo oziroma pri nas še niso razširjeni, saj obseg pridelave Slika 9: Mehanska nega posevkov (avtor: Marjan Dolenšek, KGZS-ZAVOD LJ) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 21 3MEHANSKA/STROJNO-TEHNIČNAOPRAVILA glede rastne faze poljščine in plevelov kakor tudi vlažnosti, npr. pri izredno napredovala, tako da lahko stroji skoraj oponašajo ročno uporabi česala. okopavanje. Takšni stroji so robocrop (Garford), robovator (Kress/ Paulsen) in Ic-cultivator (Steketee). Vse si je mogoče ogledati na Uporaba orodij ima tudi koristne stranske učinke: rahljanje tal za spletnih straneh. Priporočamo tudi ogled spletnih strani, ki so na-lažje prodiranje korenin, segrevanje zelo hladnih tal spomladi, pre- vedene pod št SV12,SV13,SV14,SV15) Splošna priporočila glede kinitev kapilarnega dviga za zmanjšanje izgube vlage, vnašanje uporabe orodij so navedene v poglavju 6 – Oskrba rastlin. gnojil in pospešitev njihovega delovanja, dovajanje zraka v zbita tla za povečanje mikrobne aktivnosti in razvoj korenin, povečanje Sodobne tehnične rešitve, ki omogočajo natančno vodenja stroja, vpojne sposobnosti tal ob velikih količinah padavin in možnost npr. okopalnika med vrstami posevka, lahko zelo olajšajo postopke hkratnega vsejavanja podsevkov ali prekrivnih dosevkov. obdelave, pa naj bo to satelitsko vodenje traktorja in priključnega stroja v vrstah posevkov ali vodenje priključnega stroja z video za- Glede značilnosti posameznih orodij priporočamo knjigo ameriške znavanjem vrst. Pri tem velja poudariti, da moramo za uporabo svetovalne službe Steel in the field. Knjiga je dostopna na spletni takih tehnologij na enak način zasnovati vse pridelovalne postopke strani (SV10) in zelo natančno opisuje primernost posameznih oro-od setve naprej, pa tudi, da se te tehnologije še v fazi intenzivnega dij za različne poljščine, nastavitve in optimalne razvojne stadije razvoja in zato še vedno relativno drage. V širšem pomenu k eko-poljščin za uporabo posameznega orodja. Zelo uporaben je tudi loški pridelavi oziroma ekologiji pripomoremo tudi novi sodobnejši priročnik o uporabi orodij Practical weed control in arable farming stroji, ki porabijo manj goriva, imajo manj škodljivih snovi v izpušnih and outdoor vegetable cultivation without chemicals, ki je dosto-plinih (traktorji, kombajni itn.). V ne tako zelo oddaljeni prihodnosti pen na spletni strani svetovalne službe iz Wageningena (SV11) in bodo k ekologiji pripomogli tudi samodejni avtonomni stroji, ki bodo je plod večletnega raziskovalnega dela. Izjemno natančno opisuje neprimerno manjši od današnjih velikih strojev, ki so nameščeni postopke uporabe orodij za različne poljščine. Glede izbire orodij na velike traktorje, delali bodo veliko počasneje, a stalno, lahko je priporočljiv obisk spletnih strani svetovno priznanih proizvajal-tudi 24 ur na dan. Bodo pa mnogo manj obremenjevali/gazili tla in cev, kjer so tudi dobra navodila za uporabo orodij s podatki, na lahko opravljali natančne mehanske pridelovalne postopke. Res je kakšne način, kolikokrat in v kateri razvojni fazi gojene rastline se ta tehnika v večini primerov še v glavah ali v načrtih raziskovalcev orodje uporabi. V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek v dveh in v fazi preskušanja idejnih modelov in bodo verjetno potrebna še smereh. Možna sta avtomatizacija vodenja delovnih procesov desetletja, preden bo prišla na njive, vendar se bo to zgodilo prej, z uporabo senzorske tehnike (kamera, laser, US senzor ipd.) in kot si predstavljamo (tudi pri nas). delovni postopki znotraj vrstnega prostora poljščine, in ne samo v medvrstnem prostoru. Isto orodje je mogoče uporabiti za zelo V nadaljevanju te publikacije so pri vsaki poljščini opisani vsi pride-različne poljščine, kar poveča smiselnost investicije. Delovne širine lovalni postopki od priprave tal, setve, do spravila in skladiščenja. so se občutno razširile, zato se je značilno povečala potreba po Navedeni so tudi stroji, ki se uporabljajo pri pridelavi. natančnosti setve in stikanja hodov sejalnic in sadilcev. Tehnika je Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 22 4VRSTEINSORTEPOLJŠČIN,PRIMERNIHZAEKOLOŠKO/BIODINAMIČNOPOLJEDELSTVO 4VRSTEINSORTE PREPOVEDI: POLJŠČIN, • prepovedana je uporaba gensko spremenjenih sort; PRIMERNIHZA • doma pridelanega semena ekološki pridelovalci ne smejo tržiti, razen če izpolnjujejo zahteve iz Zakona o semenskem EKOLOŠKO/ materialu kmetijskih rastlin (SV 5) z vsemi spremembami in drugih predpisov, kot so: vpisi v register dobaviteljev semen- BIODINAMIČNO skega materiala kmetijskih rastlin ter izpolnjevanje zahtev za pridelavo in trženje semenskega kmetijskega materiala. POLJEDELSTVO OPOZORILO: • Pšenico vrste »Khorosan pšenica«, pri nas znano kot »kamut«, Za ekološko pridelavo je obvezna uporaba ekološko pridelanega lahko z imenom »kamut« (ki je zaščiteno ime blagovne znam- semena, semenskega krompirja in drugega vegetativnega razmno- ke KAMUT®) pridelujejo, predelujejo in tržijo samo pravne ževalnega materiala. in fizične osebe, ki imajo dovoljenje (certifikat) konzorcija pridelovalcev te pšenice (KAMUT® Brand Khorasan Wheat) Podatki o ekološkem semenskem materialu po kulturah, sortah in (SV 49). dobaviteljih je dostopen na spletu (SV 4). Za ekološko pridelavo se smejo uporabljati samo ekološko pride- Če ni na voljo ustrezne sorte v podatkovni zbirki z ekološkim se- lano seme, semenski krompir in drug vegetativni razmnoževalni menom, ko je dokazljivo, da nobena razpoložljiva sorta ekološkega material, ki je bil pridelan v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi semena ni ustrezna za pridelovalca, kadar ni mogoče dobaviti eko- in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (SV 6). loškega semena ali sadilnega krompirja pred setvijo ali sajenjem, ko je uporabnik pravočasno naročil seme ali v primeru izvajanj poljskih Podatki o ekološkem semenskem materialu po kulturah, sortah in poskusov pod strokovnim nadzorom ali za namen ohranjanja sort dobaviteljih je dostopen na spletu UVHVVR (SV 7). in se s tem strinja pristojno ministrstvo, je IZJEMOMA dovoljena uporaba neekološko pridelanih, netretiranih semen. Izjeme za upo- Ekoloških pridelovalcev je veliko več, kot je na voljo ekoloških se-rabo konvencionalnih semen mora pred setvijo odobriti kontrolna men, zato veliko ekoloških kmetij prideluje seme za svoje potrebe. organizacija, na podlagi pravočasno (pred nakupom) oddane pisne Pri pridelavi lastnih semen je pomembno, da upoštevamo stro- zahteve pridelovalca. kovna navodila za semensko pridelavo, dodelavo in skladiščenje, sicer je kakovost pridelanega semena vprašljiva. Pred odločitvijo o pridelavi semen za svoje potrebe se vedno PRIPOROČILA: pozanimajte o lastnostih in zahtevah vrste in sorte, ki jo želite raz- • izbrati je treba rastnim razmeram prilagojene vrste poljščin množevati. Veliko podatkov o sortah je na voljo v opisnih sortnih li- in sorte, ki zagotavljajo ekonomsko upravičljiv in kakovosten stah in v vsako leto objavljenih sortnih izborih za tekoče leto (SV 8). pridelek. Sorte morajo biti vključene v slovensko sortno listo v skupnem evropskem katalogu sort poljščin (npr.: pri ajdi, V Nemčiji, Avstriji in Švici obstaja že kar nekaj pobud in žlahtniteljev, prosu, hmelju), oziroma, da so na seznamu avtohtonih sort; ki že več kot 30 let poskušajo vzgojiti sorte, posebej primerne za • izbrati je treba na bolezni in škodljivce čim bolj odporne sorte ekološko in BD pridelavo poljščin (odporne na glavne bolezni, stabil- in takšne s čim višjim možnim pragom škodljivosti (prag ni pridelki, primerna kakovost). Nekaj primerov je na spletu (SV 9). je velikost populacije škodljivih organizmov, ko je zatiranje ekonomsko upravičeno); • izbrati je treba manj zahtevne sorte glede oskrbe z dušikom; • izbrati je treba sorte, ki imajo pri enakem pridelku krajšo rastno dobo, pri katerih so poraba dela in energije ter stroški za njihovo pridelovanje čim nižji, skladiščenje pa naj čim manj zahtevno; • glede na želeno pridelavo izberemo sorte z značilnimi morfološki- mi lastnostmi (pokončni listi in možnost povečanja sklopa rastlin in izkoristka aktivne radiacije v fotosintezi, širši in povešeni listi z večjo pokrovnostjo, ki preprečujejo zapleveljenost itd.); • za setev/sajenje se uporabi uradno potrjeno (certificiranega) seme; • sorta se izbere glede na lastnosti, ki so opisane v opisni sortni listi; • za setev se izberejo primerne sorte, s katerimi se ohranjajo rastlinski genski viri, ki jih ogroža erozija, oziroma avtohtone slovenske sorte oziroma selekcije. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 23 5OSKRBARASTLIN 5OSKRBARASTLIN OSNOVEZATIRANJAPLEVELOV Temelj zatiranja plevelov sta preventivna skrb za čim manjšo se- V rastni dobi je nega poljščin usmerjena predvsem v ukrepe za mensko banko v tleh in preprečevanje vnosa plevelnih semen na zmanjševanje zapleveljenosti, ustrezno prehrano in preventivne njive z organskimi gnojili in stroji. Bolj kot nam uspe semensko ukrepe za preprečevanje škode zaradi škodljivih organizmov. banko obdržati na nizki ravni, manj truda moramo vložiti v zatiranje plevelov. V skrbi za omejevanje semenke banke ne smemo nikoli 5.1Pleveli popustiti, saj puščanje neoviranega razvoja plevela lahko v enem samem letu l povzroči ogromno dela veliko prihodnjih let. To je še zlasti treba upoštevati ob vstopanju v ekološko pridelavo, ko pot- Strategija zmanjševanja zapleveljenosti temelji na ukrepu posre- rebujemo nekaj let, da banko semen občutno omejimo. V Sloveniji dnega zatiranja, kot je npr. široko kolobarjenje, s katerim pre- so za razvoj plevelov izjemno ugodne razmere zaradi bogatih tal kinemo razvoj plevelov. Kolobar, ki vključuje večji delež ugodilk, in veliko padavin, dodatno pa ogroža vnos novih invazivnih pleve-zmanjšuje plevele. Travni pleveli so naraščajoč problem zaradi lov (npr. ambrozija). Pri pojavu invazivnih plevelov je treba takoj pogostih žitnih kolobarjev. V teh imajo trave zaradi podobnosti z ukrepati ne glede na stroške. Nikakor ne smemo dovoliti razvoja žiti dobre pogoje za rast. Tudi če so v kolobar vključena jara žita, začetnih populacij. Plevelov nikoli ne moremo popolnoma zatreti, to ni dovolj za zatiranje travnih plevelov, kot so: plazeča pirnica, saj manjša populacija vedno ostane in je s stališča naravnih rav-ljuljke, navadni srakoperec, enoletna latovka, divji sirek in drugi. notežij potrebna za življenje številnih prebivalcev njiv, od majhnih Drugi najpomembnejši ukrepi posrednega zatiranja so še: pravo-sesalcev, ptic, dvoživk, žuželk in mikrobov. Setev majhnih populacij časno spravilo pridelkov, primerno gnojenje, ki krepi rast poljščin, arhetipnih plevelov (npr. kokalj, mak, lan, zlatica, lepnice itd.) za pridelovalna higiena in raba prečiščenega semena. trženjske in krajinsko-estetske potrebe ni škodljivo. Mehansko zatiranje plevelov je med pogosteje uporabljenimi metodami. Med neposrednezatiralneukrepe štejemo ročno ali strojno me-Sem sodijo vsi načini obdelave tal s tradicionalnimi in novejšimi orodji. hanično zatiranje, uporabo ognja, prekrivk in zastirk. Nekateri drugi Primer mehanskega zatiranja sta npr. jesensko oranje, s katerim lahko načini, kot so biotično zatiranje z glivami in žuželkami, preplavlja-uspešno omejimo koreninske plevele (ščavje, osat, slak), ter kombinacija nje, solarizacija, uporaba sevanj, posredna alelopatija in uporaba izmenične globoke in plitve obdelave. Za spomladanske setve okopavin, bioherbicidov, pri nas niso izvedljivi in jih zato tukaj ne navajamo. prosastih žit, ajde in drugih poljščin pred setvijo priporočamo plitvo obde- Klasičnih bioherbicidov na podlagi kemičnih učinkovin v EU ne lavo z brano, predsetvenikom, vlačo ali česalom oziroma t. i. slepo setev. moremo uporabljati tudi zaradi smernic IFOAM, ki ne dovoljujejo S tem uničimo vznikle plevele. Tudi z doslednim vključevanjem dosevkov njihove uporabe. Odpira se možnost za uporabo kisa, ki je naveden v kolobar preprečimo nastanek in rast plevelov. Uporaba slednjih je znana v najnovejšem seznamu dovoljenih osnovnih aktivnih snovi. Kot že iz naše tradicionalne pridelave žit. Setev podsevka v žito izvedemo namen uporabe za zdaj še ni navedena možnost za zatiranje ple-zgodaj spomladi po prvem česanju v fazi razraščanja žita. Priporočamo velov oziroma je navedeno, da osnovnih snovi ni mogoče uporabiti setev bele ali črne detelje v odmerku 10–20 kg/ha. za zatiranje plevelov, zato formalno kisa za zatiranje plevelov ni mogoče uporabiti. Slika 10: Zapleveljena njiva (avtor: Damjana lljaš) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 24 5OSKRBARASTLIN Slika 12: Ročno zatiranje plevelov v volčjem bobu (avtor: Jasmina Slatnar) Uporaba orodij imajo tudi koristne stranske učinke: rahljanje tal za lažje prodiranje korenin, segrevanje zelo hladnih tal spomladi, prekinitev kapilarnega dviga za zmanjšanje izgube vlage, zadelava gnojil in pospešitev njihovega delovanja, dovajanje zraka v zbita tla za povečanje mikrobne aktivnosti in razvoja korenin, povečanje vpojne sposobnosti tal ob velikih količinah padavin in možnost hkratnega vsejevanja podsevkov ali prekrivnih dosevkov. Zelo uporabna metoda pri večini poljščin je tehnikaslepesetve, pri kateri setvišče pripravimo, vendar poljščino posejemo s 4- do Slika 11: Strojno okopavanje soje (avtor: Marjan Dolenšek) 15-dnevno zamudo. Plevel spodbudimo k vzniku in ga nato zat- remo pred vznikom poljščine, in sicer z enim prehodom ali več Gotovo lahko najbolj uporabljamo strojnomehaničnozatiranje, pri prehodi z mehanskimi orodji ali ognjem. Za enoletne plevele hode katerem je treba upoštevati tudi njegove neugodne učinke. To so ponavljamo v fazi »belih nitk«, ko klični listi lezejo iz zemlje. Dlje ko predvsem: povečana poraba energentov in povečano sproščanje čakamo in več hodov z orodji ko naredimo, večje je izčrpanje zalog CO2, možen neugoden vpliv na strukturo tal in povzročanje oksi- semen. Orodja naj delujejo le v plitvi plasti nekaj cm, da ne dvigu-dativne mikrobne razgradnje organske snovi, povečano gaženje tal jemo preveč spečih novih semen iz globine. Po enem prehodu ali in v nekaterih primerih pospeševanje erozije. več prehodih pred vznikom poljščine (običajno česalo) nadaljujemo z zgodnjim prečesavanjem po vzniku. Če plevele pustimo rasti dalj časa, lahko izvedemo dva plitva prehoda z zvezdasto kotalno brano, ki pri večjih delovnih hitrostih dobesedno zmelje plevele na površini. Slika 13: Njiva po »slepi setvi« (arhiv: KGZS-ZAVOD LJ) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 25 5OSKRBARASTLIN SPLOŠNAPRIPOROČILAGLEDEUPORABE ORODIJZAMEHANIČNOZATIRANJE PLEVELOV • Najprej je treba preučiti mehanizem delovanja orodja v praksi (spodrezovanje, puljenje, trganje in mešanje z zemljo, odgri- njanje, pluženje, zasipavanje, kombinirani učinki itd.), možnos- ti spreminjanja nastavitev (npr. obseg bočnega nihanja, togost upora ob stiku z oviro, globina delovanja elementa, obseg vstopanja v vrstni prostor itd.) in učinke spreminjanja delovne hitrosti (npr. minimalna delovna hitrost pri kotalnih branah in česalih, učinke hitrosti na stopnjo osipavanja pri gosjih nogah z mini prigrinjalnimi krilci itd.); • pomembno je poznavanje delovanja mehanizma za nastavitev Slika 14: Ožgani plevel (arhiv: KGZS-ZAVOD LJ) delovne globine – višine in odzivanje mehanizma na vrsto in stanje tal (npr. ugrezanje nosilnih in kopirnih koles ali sani); PB/ha; večletnih plevelov ne moremo popolnoma zatreti, ker se • ugotoviti je treba, v kakšnih talnih razmerah orodje deluje pra- obnovijo iz podzemnih organov. Pri zatiranju plevelov z ožiganjem vilno ali ne deluje (mejna velikost grud, prisotnost velikih ske- moramo biti pozorni tudi na prepoved uporabe ognja v naravi, ki letnih delcev, mejna količina rastlinskih ostankov na površju, veljajo kar v nekaj občinah; mejna vlažnost tal, sipkost suhih tal, mejni nagib terena itd.); • ugotoviti, v kateri fazi rasti so pleveli najbolj prizadeti in kateri • dobre so naprave, ki omogočajo hitro in enostavno nastavitev način delovanja orodja najbolj prizadene plevel. Trave se na kota gorilnikov, da lahko z razvojem rastline pri vsakem ponov- prehod orodja odzivajo drugače od širokolistnih plevelov. Na nem hodu hitro prilagodimo položaj. Če gorilnike usmerimo primer česalo z bočno vibracijo zobcev (npr. Hatzenbichler) enega proti drugemu, povečamo izkoristek; puli trave drugače kot česalo, ki nima bočne vibracije (npr. • vsako spremembo položaja gorilnikov je treba preskusiti glede Treffler). Večletni pleveli se na zasipanje odzovejo drugače od na stopnjo poškodb gojene rastline. Preveriti je treba stopnjo enoletnih. Kotalni zvezdasti kultivator (npr. Einböck) zasipava odboja plamena od tal v višje dele poljščin. Pri preskusu si drugače kot klasični medvrstni kultivator (npr. Grimme). Prvi lahko pomagamo s koščki tankega WC-papirja, ki jih prilepimo dobro deluje v grudasti zemlji, drugi pa ne. Prvi plevel tudi na različne dele gojene rastline in ob prehodu gorilnika pogle- raztrga, drugi ga le zasipa; damo, ali so ožgani. Tako vidimo, do kod seže toplotni val; • ugotoviti, kaj prenese gojena rastlina (npr. stopnja izruva- • naprave, ki imajo ščite, imajo lahko večje hitrosti dela, višje nja, stopnja poškodb korenin od spodrezovalnega noža izkoristke plina, omogočajo delo v vetru in manjšo stopnjo ali poškodbe nadzemnega dela od elementov zvezdaste poškodb poljščin zaradi ognja; kotalne brane, stopnja zasipanja itd.) in kakšne so tehnične • trave se po ožiganju bistveno bolje obnovijo od širokolistnih možnosti za zmanjšanje stopnje poškodb gojene rastline plevelov. Tudi stopnja zmanjšanja pridelka zaradi obsežnih (npr. nastavitev bočnih ščitov, razpiranje grmov ali vrež pred poškodb zaradi ognja je na primer pri koruzi in sirku bistveno delovnimi elementi itd.). Če poznamo stopnjo poškodb, izgube manjša kot pri soji, sladkorni pesi, krompirju, korenju in grahu. nadomestimo s povečano setveno normo; Precej odporna je tudi sončnica. Trave ožigamo, ko imajo dva • poznati je treba optimalne vremenske razmere ob izvedbi lista, druge enoletne plevele pa lahko tudi v višjih stadijih. Po zatiranja (mraz ponoči, daljša suša, večji nalivi itd.) in preveriti prvem ožiganju trav za povečanje učinkovitosti ponekod pripo- usklajenost z namakanjem; ročajo osipanje, da jim zmanjšamo obnovitveno sposobnost; • pri vsakem naslednjem prehodu delamo plitveje, da ne dvi- • s stališča porabe plina je delo najbolj ekonomično, kadar so gujemo na površje novih plevelnih semen, sicer dobimo velik pleveli suhi. Če izvajamo ožiganje na njivah, kjer se izvaja vznik po zadnjem prehodu orodja; zmanjšana ali minimalna obdelava tal, to počnemo, ko je • nekatera orodja z delovnimi elementi, ki režejo podtalne zastirka na površju mokra, da ne pride do vžiga drobirja in organe, lahko pospešijo razširjanje trajnih plevelov (osat, nekontroliranega ognja vse povprek. Izkoristek je v takšnem slak, preslica, sirek, pirnica itd.). Pri takšnih trajnih plevelih je primeru manjši, poraba plina pa je večja; priporočljivo globoko brananje z branami s togimi zobci ali • ožiganje se lahko zelo dobro kombinira z mehanskimi metodami vzmetnimi nogačami, da rizome in korenike potegnemo na tako, da najprej izvajamo mehanske metode in potem v zadnji površje, kjer jih zberemo in pustimo, da se izsušijo. fazi postopek končamo z dvakratnim ožiganjem pod list. To je dober način, ker na koncu ne povzročimo premikanja tal in ni naknadnega vznika plevelov. OSNOVEZATIRANJAPLEVELOVZOGNJEM Glede ožiganja plevelov priporočamo spletne vire (SV16,SV17,SV18 in Potrebnih je več hodov, ki jih ponovimo po vsaki obnovitvi plevelne SV19). populacije; tkiva plevelov ne ožgemo do stopnje zoglenitve, temveč tkiva pregrejemo le toliko, da v njih zavre voda. Zadostno priza- detost tkiv ocenimo s tipalnim poskusom. Če med prsti stisnemo list, mora na listni ploskvi ostati viden odtis prsta. Poraba goriva na hektar se povečuje z višanjem razvojne stopnje plevelov. Običajna poraba pri ožiganju v fazi prvih dveh listov je od 18 do 25 kg plina Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 26 5OSKRBARASTLIN OSNOVEZATIRANJAPLEVELOVZ fazah ni mogoče, pozneje pa je možno s posebnimi okopalniki s ZASTIRKAMI kompaktorji, predrezilom in odgrinjalom pred nosilcem nogače (angl. high residue cultivator; primer je prikazan na spletu V ekološki pridelavi se uporabljajo številne tehnike uporabe zastirk iz (SV20). Mogoče je hkratno dognojevanje z vbrizgavanjem različnih snovi ali rastlin, pripravljenih na različne načine. Zastirka lahko gnojila pod zastirko. fizično prepreči vznik plevelov, ohladi tla, prepreči dostop svetlobe in izloči snovi, ki zavirajo kalitev plevelov. Najučinkovitejša je proti eno- Poleti za setev ali sajenje vmesnih in strniščnih posevkov potrebuje-letnim plevelom, veliko manj pa proti večletnim, ki prodrejo skoznjo. mo mešanice s podobnimi prekrivnimi lastnostmi kot v jesenskem času. Potrebujemo rastline, ki približno v treh tednih oblikujejo čim več gmote, da ima zastirka ustrezno debelino. Nekatere od teh lahko imajo tudi fitosanitarni učinek. Praktičnih izkušenj z njimi je malo, a velja poskusiti na manjših površinah. Pomembno je, da zagotovimo dovolj vlage in dušika za hitro rast rastlin za zastirko in da ima dosevek, posejan v zastirko, do jeseni dovolj časa, da konča razvoj. V priporočilih svetovalnih služb so navedene številne mešanice rastlin za pripravo zastirk v različnih razmerjih. • Pogosto navedene rastline za pripravo zastirke so: ajda, po- sebne vrste ovsa, gorjušice, redkev, facelija, grašice in prosa. Oves in proso imata učinek kot rž; to pomeni, da posušene dele rastlin zastirke prepletejo med seboj. Tako se zastirka ne razpre in začne prepuščati svetlobo. Kombinacije oziroma razmerja med rastlinami so odvisni od razpoložljive vlage, možnosti namakanja, načina obdelave in splošne združljivosti rastlin, ki tvorijo zastirko s poljščinami, ki jih vsejemo vanjo. Slika 15: Zastirka (avtor: Damjana Iljaš) Pri nas bi bila zelo zanimiva mešanica prosa, ajde, facelije in detelje (npr. za setev strniščne koruze). Eden od dejavnikov izbire je tudi strošek za seme, ki pri gosti setvi ni majhen • Zastirko lahko položimo (papir, PVC itd.), poškropimo (umetne (nadomestilo s subvencijami). mase, zmleta slama in drobir z lepilom (angl. sprayable • Z uporabo zastirk iz vmesnih dosevkov dosežemo celovite mulch) itd.), pripeljemo in jo posipamo (slama, žagovina, učinke, ki niso samo zatiranje plevelov. Ti so: spremenjeni sekanci, seno, odpadno tekstilno predivo itd.), lahko pa režim sproščanja/privzemanja hranil in vode, spremenjen nastane iz namensko posejanih rastlin (angl. cover crops, temperaturni cikel, drugačna mikrobna aktivnost, alelopatski catch crops, smother crops, mulch crops, undersown crops), učinki, razkuževanje tal, spremembe v populaciji škodljivcev ki jih povaljamo, pokosimo, zmulčimo ali ožgemo pred setvijo in drugo. Iz teh razlogov je uporaba zastirk, ki se razvijejo iz posevka (angl. dead mulch) ali šele po vzniku posevka (angl. podsevkov, dosevkov in drugih rastlin, posebna oblika združe- living dead mulch). ne setve (ang. intercropping). • Za poljščine je najbolj uporabna tehnika ustvarjanja zastirke iz • Poznamo še dodatne posebne oblike, kot je na primer koruzni vmesnih dosevkov ali podsevkov. Energetsko najbolj učinkovita travnik (nem. Mais Wiese; setev koruze neposredno v DTM) ali je tehnika valjanja dosevkov in nato direktna setev ali sajenje pa setev koruze v obdelane trakove dosevkov (nem. Streifen- vanje. Pri tej tehniki uporabljamo valjarje s spiralnimi prečnimi frässaat, ang. Strip till) ali v vrste ter redno medvrstno mulče- rezili (angl. roller crimper, cover crop rollers), ki vmesne dosev- nje, po spravilu posevka pa se s košnjo zadrževani podsevek ke močno stisnejo k tlom in rastline večkrat prelomijo do takšne obnovi in se preoblikuje v naslednji kolobarni člen. Posebna stopnje, da si ne opomorejo več, a propadajo počasi. Metoda tehnika pridelovanja zastirk ni le sistem zatiranja plevelov. je učinkovita, če je zastirka debela vsaj 6–8 cm in gosta. Da to dosežemo, mora imeti dosevek pred valjanjem ustrezno višino Pogosto gre za sisteme z minimalno obdelavo tal in direktno set- in veliko gmoto ter biti dobro prehranjen. Kot pogoste mešanice vijo ali sajenjem. Prilagojeno je tudi gnojenje (briketirana gnojila s za ta namen se uporabljajo prezimne mešanice rži in metuljnic podaljšanim sproščanjem in vnos/vbrizgavanje tekočih organskih (npr. grašice). Rž daje dolga vlakna, ki usidrajo zastirko in gnojil). Če izvedba sistema ni dovršena in založenost tal s hranili razpadajo počasi, metuljnice pa nasprotno hitro razpadejo in iz ni visoka, obstaja veliko tveganje za majhne pridelke, posebej pri se iz njih sprosti dušik. Sprostitev dušika je pomembna, ker rž tleh, ki so spomladi dolgo hladna. V naših razmerah je ta sistem pozimi izčrpa vso zalogo dušika in v zastirko posejani poljščini verjetno uporaben za sojo, sončnice in buče. Veliko praktičnih vi- lahko primanjkuje dušika. Zaradi ohladitve tal tudi mikrobi rov o teh tehnikah je na spletnih straneh svetovalnih služb SARE. začnejo delovati z zamudo. Pred valjanjem lahko uporabimo org in ATTRA.org (ZDA). Za podrobno seznanitev s temi tehnikami tudi gnojevko. Mešanice rži in grašice so preizkušene, manj priporočamo knjigo Managing Cover Crops Profitably, ki je prosto preizkušene pa so mešanice ovsa, grašic in rdeče detelje ali dostopna na spletni strani organizacije SARE (SV 21). Priporočamo inkarnatke. Možne so tudi mešanice grašic, inkarnatke, ječmena tudi spletne strani s seznama pod št. SV 22, SV 23 in SV24. in različnih križnic (gorjušic in oljnih redkev). Pri tem je lahko več škode zaradi strun in polžev. Zato moramo povečati setvene ali sadilne norme. Ta sistem zahteva nabavo ustreznih sejalnic in sadilcev ali storitve strojne skupnosti. Okopavanje v zgodnjih Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 27 5OSKRBARASTLIN 5.2Uporabasredstevzakrepitev aktivatorji SAR, ki po angl. systemic acquired resistance – sistemično ak- rastlin(SKR) tivirana odpornost pomeni proces v rastlini, ki ga sprožijo sprožilne (ele- citorske) molekule iz mikrobov ali razpadajočih tkiv rastlin. Ta povzroči, Sredstva za krepitev rastlin (SKR) so pomoč, ko s tradicionalnimi gojitve- da se po vsej rastlini pospešijo obrambni procesi (oblikovanje obrambnih nimi ukrepi ne uspemo dovolj učinkovito zadržati škodljivih organizmov snovi, sprememba sestave tkiv, sprememba izločkov v povrhnjicah in na (ŠO) na ravni, do katere ne povzročajo velikih izgub pridelka. Po tradicio- površini korenin itd.) Rastlina obrambne mehanizme sproži, preden jo nalnem razumevanju ekološke pridelave jih ne uporabljamo kot sredstvo dejansko napadejo ŠO in je ob pojavu ŠO nanje bistveno odpornejša kot za občutno povečevanje pridelkov v razmerah, ko rastline niso ogrožene bi bila, če SAR učinkovinam ni izpostavljena. Tudi pripravki SAR se delijo od ŠO. Med SKR v EU uvrščamo nekaj tisoč pripravkov, katerih formalni na FFS in SKR. Značilen pripravek SAR, ki je občasno na voljo na slo-status z zakonodajo ni popolnoma urejen. Zanje uporabljajo številne izraze: venskem trgu, je bion (acibenzolar-s-metil) in je v EU registriran kot FFS. v angleščini (plant strenghtners, biostimulators, low-risk plant protection Včasih so enaki organizmi in učinkovine v klasičnih biotičnih pripravkih products, plant immuno stimulators, plant resistance improvers, plant (FFS) in tudi v SKR. Večkrat je glede pripravkov tako, da se organizmi in growth improvers, phytostimulants), v nemščini (Rezistencinduktor, Pflan- naravne snovi začnejo uporabljati kot SKR, nato pa se potem po večletni zenstärkungsmittel), v italijanščini (Corroboranti – fitostimulanti, Potenzi- uspešni uporabi registrirajo kot biotična FFS. V nekaterih državah imajo atore della resistenza delle piante), v francoščini (Additivs agronomiques nacionalne zbirke SKR, v katerih je opredeljen njihov status. Če posa-biostimulant, Conditionneur de plantes, Stimulateurs de(s) défense(s) des mezni pripravek ni v nacionalni zbirki, ga ne smejo tržiti in ga v ekolo-plantes, Renforceur des Plantes, Les stimulateurs de vitalité) in v španšči- ški pridelavi ne uporabljajo. Primer takšne zbirke v Nemčiji je BVL Liste ni (Otros medios de difesa fitosanitaria). Pomembna je razmejitev med der Pflanzenstärkungsmittel (SV29). Slovenija takšne ureditve nima. V pripravki za varstvo rastlin (FFS) in SKR. FFS imajo jasno registracijo za okviru Inštituta za ekološko kmetijstvo FKBV UM se preverja skladnost zatiranje opredeljenih ŠO in jasno določene pogoje uporabe. Vsi pripravki, sredstev z uredbo in vzdržuje neformalna zbirka s pregledom sredstev, ki jih v tem besedilu omenjamo in imajo kjer koli v EU status FFS, so tudi primernih za ekološko pridelavo (SV 35). Primerjava predpisov o SKR v označeni kot FFS z oznako FFS v oklepaju. Navajamo jih samo zaradi ce- različnih državah UE je mogoča na podlagi preglednih člankov, dostopnih lostnega pregleda in razumevanja primerjav med SKR in FFS, vendar ne na spletni strani (SV30 in SV31) in v dokumentu A Legal Framework for svetujemo njihove uporabe. V Sloveniji imamo na voljo letni pregled FFS za Plant Biostimulants and Agronomic Fertiliser Additives in the EU, dosto-uporabo v ekološki pridelavi. Za leto 2016 je pregled dostopen na spletni pnem na (SV32). Dober vir literature za spoznavanje najnovejših SKR so strani UVHVVR (SV25). Pogosto se SKR obravnavajo v okviru zakonodaje o zborniki kongresov združenja proizvajalcev biostimulatorjev (European gnojilih (predpisi EC Fertiliser), vendar mnoga SKR nimajo tako preprostega Biostimulant Industry Council – EBIC). Popoln pregled opredelitev SKR in delovanja kot gnojila. SKR tudi izstopajo iz okvira Direktive 889/2008 EC mehanizmov delovanja je v dokumentu (SV33). V nadaljevanju je pregled Basic substances – priloga II, ki določa snovi, ki se smejo uporabljati v eko- nekaterih pripravkov, ki se na voljo pri nas ali neposredno prek meje. loški pridelavi. Na trgu je veliko novih SKR, ki nekoč niso bila v tradicionalni Navedeni so le značilni primeri pripravkov, pri čemer ne želimo izpostaviti uporabi in z direktivo niso pridobila statusa tradicionalne rabe. Postopki kakršnega koli komercialnega ozadja. Pridelovalci so glede nabave SKR uvrščanja v priloge direktive potekajo počasi in so zapleteni zaradi različnih na širokem trgu EU avtonomni, vendar morajo biti previdni in se zavedati interesov držav EU in določil Uredbe 834/2007 ES. V letu 2016 je bila izve- tudi tveganj zaradi uporabe sredstev, ki jih ne poznajo dovolj. dena revizija priloge II 889/2008. V dopolnitvi Izvedbene uredbe 673/2016 (SV26 in SV 27) so dodali nekaj novih osnovnih snovi iz skupine živilskih dodatkov in snovi živalskega izvora. Pri mnogih pripravkih zelo težko dolo- • NakajmoramopazitipriuporabiSKR: čimo pripadnost eni od dovoljenih skupin sredstev iz priloge II 889/2008. • vedno preverimo registracijski status; Nekaj manevrskega prostora je v 4. in 5. točki 3. člena (upravljanje tal in • da gre za pripravek priznanega proizvajalca, z znano vsebino gnojenje) Uredbe 889/2008, ki določata uporabo ustreznih pripravkov na in da ima minimalne deklaracije za določitev formalnega podlagi rastlin in mikroorganizmov. Nikjer ni opredeljeno, kateri so ustrezni, statusa glede na pravila Uredbe 889/2008/ES ter pravilnikov povsem jasno pa je opredeljeno, da niso sprejemljivi pripravki iz gensko združenj in certifikacijskih organov; spremenjenih organizmov in takšni, ki temeljijo na podlagah nanotehno- • da nima velike vsebnosti težkih kovin in dodanih gnojil, ki logije. Po 1. točki istega člena je pripravljena priloga I Uredbe 889/2008, ki niso v skladu s prej navedenimi pravili, ali drugih nedovolje- navaja gnojila in dodatke za izboljšanje tal. V okviru te priloge so navede- nih snovi. Takšne tvegane snovi so na primer fosfonati (npr. ne podlage za dovolitev uporabe določenih SKR, vendar je manjša težava K2HPO3); pri razlagi, ali so te snovi dovoljene le za vnos v tla ali tudi za nanos po • da ne vsebujejo mikrobov, ki so škodljivi za človeka ali rastlinah? Pomembna je razlaga, da je uporabo katere koli vrste SKR treba domače živali (npr. v kompostnih čajih, pripravkih iz živalskih utemeljiti z analizo pojava ŠO (velikost populacij in časovna dinamika). iztrebkov, mleka in drugih odpadnih živil živalskega izvora itd.); Direktiva 889/2008 tudi ne pojasnjuje, kako pridelovalci doma uporabljajo • da ne vsebujejo velikih količin rastlinskih izločkov, ki so škodljivi tradicionalne pripravke (npr. rastlinske izvlečke). Če je doma narejen pripra- za človeka in domače živali (npr. doma narejeni izvlečki iz rastlin, vek v skladu z eno od skupin iz priloge I ali II Direktive 889/2008 je pogojno ki vsebujejo alkaloide, laktone, pirolizidine, oksalate, terpene in v skladu z njo, je pa njegovo uporabo zelo priporočljiv posvet s kontrolno druge splošno znane škodljive snovi); da substrati za pripravo organizacijo. Na ravni EU je glede sredstev, ki jih uvrstijo v skupine državni medija za mikrobe ali rastlinske izvlečke (npr. melasa, droži, kvas, organi, mogoče posvetovanje z organizacijo EGTOP – Expert Group for sirotka itd.) izvirajo iz certificirane ekološke pridelave. Technical advice on Organic Farming (SV 28). Pogosta uporaba velikih količin SKR lahko povzroča fitotoksičnost, Pri pripravkih za krepitev rastlin ne navajamo neposredne učinkovitosti škoduje naravnim sovražnikom in opraševalcem ter lahko vpliva na za zatiranje posameznih ŠO, temveč izpostavljamo ugodne učinke na videz in okus pridelkov. Pri številnih vrtninah se izogibamo uporabi gojene rastline in mikrobni svet v tleh in na rastlinah, ki povzročijo, da se teh sredstev tik pred obiranjem pridelkov. rastline lažje branijo pred ŠO in se bolje obnavljajo po poškodbah zaradi ŠO in drugih škodljivih dejavnikov. Mnoge snovi iz teh pripravkov so Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 28 5OSKRBARASTLIN SKUPINE SREDSTEVZAKREPITEVRASTLIN • Rastlinski,glivičniinbakterijskistimulatorjizatreti- INNJIHOVODELOVANJE ranjesemen,sadikinsubstratovrodnihgrud Ta skupina bo v prihodnosti verjetno zelo pomembna na kmetijah SKR delujejo celostno, zato lahko celovito spreminjajo mikro eko- pri uporabi semen, ki jih kmetija sama pridela. Omogoča dobro sistem rastline in tal. Po mehanizmih delovanja ločimo več kot 12 varstvo semen in sadik pred ŠO. Poznamo več podskupin za vla-skupin. Pogosto vsi mehanizmi niso povsem znani in delovanje žno in suho tretiranje semen (gomoljev in čebulic), zalivanje sadik poznamo le na podlagi empiričnih izkustev. Učinek je lahko v času in namakanje rodnih grud. Veliko teh pripravkov je že registriranih spremenljiv in je odvisen od izhodiščnega proizvodnega substra- kot FFS (npr. pripravki na podlagi gliv iz rodov Trichoderma (npr. ta in pogojev uporabe. Mehanizme delovanja skušamo vedno bolj »Trichodex«), Conyothirium minitans (npr. »Contans«), Phytium oli-obrazložiti z znanji iz molekularne biologije in rastlinske fiziologije. gandrum (npr. »Polyversum«) in bakterij rodu Streptomices (npr. Ta znanja tudi omogočajo presojo ekonomske upravičenosti upo- »Actinovate«, »FZB 53«), Bacillus (npr. »FZB 24«, »Rhyzo Vital 42« rabe. Vse več sodobnih pripravkov uveljavljenih proizvajalcev ima ali »FZB 42«) in Pseudomonas (npr. »Proradix«, »Cedomon«, »Ce-dejansko jasno merljive pozitivne učinke, enako kot klasična FFS rall«). Njihova uporaba je v EU že precej uveljavljena, pri nas žal ti pa je treba za doseganje pričakovanega učinka izpolniti določene pripravki niso registrirani. V mnogih pripravkih, ki niso FFS, pa so zahteve glede načina uporabe, kar je treba upoštevati. Večinoma sorodni organizmi v manjši koncentraciji. Pri tretiranju semen upo-imajo dober učinek ob večkratni preventivni uporabi, dokler so ra- rabimo neposredne antagoniste gliv in bakterij, ki se pojavljajo na stline še zdrave. Pridelovalec mora opraviti zgodnjo oceno upra- semenu, ali tudi rastlinske izločke, ki prepojijo semensko lupino ali vičenosti njihove uporabe. Pretirana uporaba teh sredstev vodi v površje gomoljev in čebulic. Izločki zaustavijo razvoj ŠO na semenih konvencionalizacijo ekološke pridelave, ki ima negativne trženjske (primer »Biosept 33 SL« – ekstrakt iz grenivke, »Tillecur« – ekstrakt učinke. Uporabimo jih v najkrajšem času po pripravi in jih ne skla- iz ogrščičnih semen za razkuževanje žit proti snetem). Pri tretiranju diščimo dolgo. sadik uporabljamo rizosferne organizme z dodatki, ki so njihova hrana, ali mikorizne glive. Primer so glive iz rodu Glomus (pripravki »Aegis SYM«, »Team micorriza« in »Tifi«). Lahko so le obogateni • Rastlinski,glivičniinbakterijskistimulatorjiter izločki alg (npr. »Alginure Wurzel«). Poznamo pa tudi stimulatorje huminskekislinezavnosvzemljopredsetvijoali za pospešeno kalitev ter razvoj prvih korenin in mladih rastlinic sajenjem (npr. pripravek iz kokalja »Agrostimin« in »Cirkon« iz ameriškega Ta skupina pripravkov spremeni mikrobna populacijska razmerja slamnika). Učinke pospešenega razvoja imajo natrijevi nitrofenolati ter strukturo koloidnega izmenjalnega kompleksa v tleh in na kore- (npr. pripravka »Asahi« ali »Atonik«). Ponekod so ti pripravki spre-ninskem sistemu. Nekateri jih obravnavajo kot mikrobna gnojila in jemljivi za tretiranje ekoloških semen in sadik, pri nas ne. Sintetičnih delne nadomestke za zmanjšano gnojenje s kakovostnimi organski- nitrofenolatov pri nas ne sprejemamo. mi gnojili. Omogočajo lažjo dostopnost nekaterih močno vezanih hranil, pospešijo sprostitev hranil iz organske snovi, spremenijo sestavo celic koreninske skorje in prepustnost njihovih membran, • Rastlinski,glivičniinbakterijskistimulatorjiterhipovečajo mikorizno aktivnost gliv in s tem zmanjšajo možnosti droliziraniproteinizananosnanadzemnedelerastlin okužb koreninskega sistema s ŠO. Tisti, ki izrazito povečajo spro- Ti pripravki okrepijo populacijo koristnih mikrobov, ki živijo na površju stitev in odvzem hranil, se imenujej biostimulanti (npr. pripravek rastlin, spremenijo delovanje listnih rež in zmanjšajo izgubljanje vode »Actiwave« – hormonski prekurzorji iz alg). Huminske kisline so iz rastline, spremenijo sestavo povrhnjice in sprostijo snovi, ki imajo neposredno toksične za nekatere ŠO. Lahko so v surovih fosilnih v rastlini SAR-odziv. V tej skupini so močno zastopani pripravki na oblikah (npr. leonardit) ali v predelanih oblikah (npr. kalijev humat). podlagi alg. To so koncentrati hitro dostopnih, v organske komplekse Mešanice huminskih kislin in mikrobov lahko značilno vplivajo vezanih hranil iz razpadajočih tkiv alg. Postopek priprave je v uredbi na pH ob koreninah in na cikel dušika, lahko povzročijo poveča- 889/2008 jasno opredeljen. Sprejemljivi so le pripravki, pripravljeni no sproščanje dušika pri hladnih tleh spomladi. Primer na našem po enem od treh v direktivi navedenih postopkov. V njih je veliko trgu so mikrobni pripravki EM-kmetovanje (npr. »Ogrod«, »EM-5«, hormonov (npr. fukani in giberelini), ki spodbujajo obrambni sistem drugi EM-mikrobno obogateni organski dodatki, »NovaFermMulti«, rastlin (SAR- odziv) in iz njih sproščene snovi neposredno škodujejo »GHE Bio Root Plus«, »GHE Bio Worm«, »Hesi Root Complex« in mikrobom (npr. laminarini – poliglukani). Primer zelo uveljavljenega različni pripravki, ki vsebujejo bakterijo Pseudomonas fluorescens pripravka, ki je koncentrirani laminarin, je »Vacciplant« (FFS). Lami-ali Rhyzobakterije (angl. Plant growth promoting Rhyzo-bacteria). narini so v spremenjeni prilogi 889/2008 (673/2016 v letu 2016) Primer pripravka iz rastlinskih izvlečkov je HB-101. Huminskih in navedeni kot samostojna dovoljena skupina pripravkov. Pri nakupu fulvičnih kislin nikjer ne obravnavajo kot FFS. Možnosti za povzro- pripravka na podlagi koncentriranih laminarinov je treba paziti, da ni v čanje škode na rastlinah pri običajnih odmerkih skoraj ni. Primer skupini FFS. Pripravki iz alg imajo velik antistresni učinek in rastlinam pripravkov na našem trgu so »Humistar«, »Bio Plantella Humin« in pomagajo tudi kurativno, ko so v stresu zaradi vremenskih dejavnikov »Vita«, »Vigor Liquid«, »Humo-3G«, »GHE Daimond Black«, »Biobizz ali poškodb zaradi ŠO. Uporabimo jih lahko pogosto brez bojazni za Topmax« in številni drugi. Lahko uporabljamo posebna mineralna fitotoksičnost in tudi v času sukcesivnega obiranja plodov. Primeri gnojila, ki pospešijo sprejem hranil v korenine in razvoj koristnih takšnih pripravkov na našem trgu so: »Algo-plazmin«, »AlgoVital«, mikrobov na površju korenin (npr. PRP gnojila). Nekateri so pri nas »Algomin«, »Goëmar BM86«, »OceanGreen«, »Alga95«, »Prestress«, certificirani za ekološko pridelavo. »GHE BioWeed«, »Plagron Alga« in številni drugi. Zelo znani so tudi pripravki »Kelpak«, »Algimag«, »Maxicrop« in »Wuxal Ascofol«. Ne- kateri pripravki iz te skupine se nanašajo tudi tik pred obiranjem in so lahko namenjeni kot sredstva za izboljšanje fiziološkega stanja plodov v skladišču. Hidrolizirani proteini ali proste aminokisline nima- jo povsem primerljivih učinkov s pripravki na podlagi alg in so hitro Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 29 5OSKRBARASTLIN delujoče listno dušično gnojilo z omejenim SAR-učinkom. Iz njih se • Izvlečkiizrastlin,rastlinskihidrolizati,ponaravni lahko hitro gradijo obrambne snovi rastline. Pripravki na našem trgu potipridobljenikoncentratirastlinskihhormonovin so »Delfan Plus«, »Poly-amin«, »Alga prox«, »Multi pepton«, »Proti- izvlečkirastlinzepifitnofloro fert«, »Drin, »Auxigro« in številni drugi. Pridelovalci morajo biti pred Za pridobivanje izvlečkov iz rastlin (RI) se v EU komercialno in tudi v uporabo zelo pozorni, ker nekateri standardi ekoloških pridelovalnih lastni režiji na kmetijah uporablja vsaj 150 vrst rastlin (tudi praproti sistemov ne dovoljujejo uporabe teh pripravkov, če so živalskega iz- in mahovi). Postopki ekstrakcije aktivnih učinkovin so zelo različni vora (npr. DEMETER). Sprejemajo samo tiste na rastlinski podlagi in nekateri pridelovalci si te pripravke pripravljajo sami po tradici- (npr. Delfan plus, Aminostar L plus, Aminovital, Diaglutin, Trainer itd.). onalnih postopkih (vodne, alkoholne, kislinske, mikrobne in druge Tudi direktiva 889/2008 določa, da uporaba pripravkov živalskega ekstrakcije). Pripravki delujejo tako fungicidno kot tudi insekticidno. izvora ni mogoča v času, ko so na rastlinah že razviti plodovi. Nekateri Prva skupina pripravkov, ki je zakonsko urejena z uredbo 673/2016, pripravki imajo zelo ozko sestavo (npr. GreenStim glycin+betain) in so pripravki na podlagi preslice. Imajo jasno navodilo za pripravo in so neposredne predstopnje snovi za tvorbo obrambnih snovi. Paziti uporabo (glej SV 27). Registracija kot FFS ni potrebna. Pripravke je je treba tudi, da aminokislinski pripravki ne vsebujejo fosfonatov (npr. mogoče izdelati le iz njivske preslice, ne pa iz drugih vrst preslic. Phosphit-one in Basfoliar aktiv). Takšni niso dovoljeni za uporabo. Na Uporaba številnih drugih zelišč še ni pravno urejen, bo pa verjetno trgu je vse več pripravkov, ki so mešanica izločkov alg, hidroliziranih v prihodnosti. Pogosti rodovi uporabljenih rastlin so: Urtica, Equi-proteinov, vitaminov (npr. C in K), polisaharidov in rastlinskih hor- setum, Calendula, Echinachea, Artemisia, Rheum, Mentha, Thymus, monov (betaini, giberelini, citokinini ipd.) ter metabolnih prekurzor- Rosmarinus, Alium, Fallopia, Jucca, Potentilla, Chamomilla, Capsi-jev (glutation). Primer je serija visoko koncentriranih biostimulantnih cum, Cannabis, Inula, Achillea, Salvia, Malva, Saponaria, Glycyrrhi-pripravkov proizvajalca Valagro: Kendal, Megafol, Svit, Viva in drugi. za, Sabadil a, Anisum, Hedera, Paeonia, Ocimum, Pteridium, Abies, Takšni pripravki že precej odstopajo od osnovnih pripravkov iz alg in Pinus, Salix, Sophora, Sambucus, Thuya in številni drugi. RI imajo se oddaljujejo od direktive 889/2008, zato njihovo uporabo v ekološki v pripravku le manjši del snovi rastline, ki je bila procesirana, hidro-pridelavi pri nas odsvetujemo. Poznamo tudi tako imenovane priprav- lizati pa bistveno večji del, ker v postopku povzročimo razpad tkiv ke »harpin«, ki vsebuje proteine patogenih bakterij (harpin αβ), ki zelo rastline. Komercialni RI se uporabljajo samostojno ali v kombinaciji hitro aktivirajo SAR-mehanizme rastlin (primer Halo harpin). Tudi pri z minerali glin in eteričnimi olji. Nekaj primerov takšnih sredstev: njih je treba paziti, ker so lahko tako FFS kot SKR. »Milsana« (iz japonskega dresnika), »Plantonic« (iz kopriv in vrbe), »Equisetum Plus« (preslica), »Bio Plantella Natur F« (preslica), »Bi- obizz Acti vera« (iz Aloe vera), »Biocin« (taro), »Bio Plantella Thymi« • Kompostniinhumusničajiterpredelaniživinskignoj, (timijan in brin), »Cirkon« (ameriški slamnik), »Grevit« in »Biosept« obogatenzrastlinskimiizvlečki (lupine in peške agrumov), »HF-Pilzvorsorge« (komarček), »Elot- Kompostni in humusni čaji (KHČ) so še posebej neopredeljena sku- Vis« (mešanica več rastlin). Pripravek v obliki rastlinskega hidroliza-pina. Lahko jih kupimo v tekoči ali praškasti obliki ali pa jih pripra- ta pri nas je na primer »Always« (iz sladkornega trsa). Pri nekaterih vimo sami. V tujini je to izjemno razvita industrija, ki ponuja tudi RI-pripravkih imajo izvlečki lastnosti prekurzorjev hormonov ali pa aparate (fermentorje in izluževalce) za njihovo pripravo. Obstaja so koncentrati rastlinskih hormonov. Primer prvih je pripravek na več postopkov priprave (tudi biodinamični postopki), ki se razlikuje- podlagi brasinosteroidov (epibrasinolid) iz križnic »Epin Extra« in jo po tem, katere rastline (mahove, humusne substrate, deževniške primer drugih je pripravek »Auxym«. Brasinosteroide je mogoče komposte – lumbrihumus, žagovine) uporabimo in v kateri starosti, dobiti po naravni poti ali jih sintetizirati. Pripravki s sintetično pri-kako poteka fermentacija v kompostu, ali dodamo mikrobe (npr. dobljenimi hormoni in tisti z visokimi koncentracijami hormonov pri EM Bokashi, Brottrunk) in hranila (minerale, melase, sirotke ipd.), v nas v ekološki pridelavi niso sprejemljivi. kakšnih razmerah poteka fermentacija (dostop zraka), s kakšnim postopkom in pri kateri temperaturi pridobimo končno brozgo za Pri dalj časa uveljavljenih pripravkih RI v kombinaciji z minerali glin uporabo na rastlinah. Brozgo lahko toplotno obdelamo do takšne (npr. Ulmasud, Mycosin in Oikomb) se izvaja formalni prehod v obi-stopnje, da pobijemo vse mikrobe v njej, lahko pa le precedimo čajna FFS. Postopki potekajo,status se spreminja iz leta v leto, ker večje delce in vse mikrobe pustimo aktivne. Primer dobrega pri- se dovoljenja za uporabo izdajajo le za eno leto, zato je treba status ročnika za njihovo pripravo je Compost tea brewing manual (Elaine na začetku vsake sezone vedno znova preveriti. Status med različ- R. Ingham), ki je dostopen na različnih spletnih straneh. Uporabni nimi članicami EU je različen. Uporabe v poljedelstvu je zelo malo so tudi nasveti ATTRA Compost tea notes (SV 34). Sestavine KHČ (npr. krompir). Ker ni izdelanih registracijskih protokolov uporabe, so razpadne snovi rastlin, veliko živih mikrobov in izločki mikrobov. pri nas uporaba v poljedelstvu ni mogoča. Pri RI priporočajo po-Učinek uporabe je večplasten. Pri uporabi KHČ izvedemo naselitev gosto uporabo v začetku razvoja gojenih rastlin, med obiranjem pa gojene rastline z neopredeljeno množico mikrobov, ki so nasprotniki pogostost zmanjšamo. Zelo priljubljeni so doma narejeni izvlečki iz škodljivih mikrobov, gnojimo s hranili in povzročimo SAR-aktivacijo. česna in feferonov, tudi teh v času obiranja ni primerno uporabljati Snovi iz KHČ lahko povzročijo velike motnje v procesu prepozna- na plodovih. Med RI sodijo tudi lecitinski pripravki, ki spreminjajo vanja gostitelja s strani patogena in so tudi neposredno toksične povrhnjice rastlin, celične stene in membrane, motijo pa tudi razvoj za ŠO. Če jih izdelujemo sami, moramo zelo paziti glede mikrobio- micelijev gliv. Uporaba je sedaj v skladu z direktivama z 889/2008 loških tveganj in jih ne uporabljati v času obiranja plodov. Primeri in 673/2016. Primer pripravka je Bio Plantella Super F. Posebna kombiniranih pripravkov iz predelanega živinskega gnoja, humin- podskupina so izvlečki iz rastlin, ki se pridobivajo tako, da se na skih kislin in rastlinskih izvlečkov pri nas so EkoBooster 1 in 2 in Eko rastlinah namnoži epifitna mikroflora, ki se nato v velikem obsegu v Vital, verjetno tudi tekoča gnojila Bio Vega in gnojila Cofuna bio. postopku priprave izvlečkov prenese v pripravek. Primer na našem V to skupino lahko uvrstimo tudi fermentirane rastlinske materiale trgu je pripravek Plantasalva, ki vsebuje epifitno floro več kot 15 vrst s strani različnih bakterij (npr. mlečnokislinskih). Na našem trgu je rastlin. S škropljenjem s takšnimi pripravki zelo obogatimo epifitno primer tekoči žitni ferment (Bukovec). floro gojene rastline, ki deluje proti ŠO. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 30 5OSKRBARASTLIN • Stimulatorjiizsnovi,kisoživilskiproizvodialinjihov noptilolitni pripravek FitoClenBio (FFS). Imamo živilske formulacije sestavnidel karbonatov E500 (Na-karbonat (Na2CO3) in Na-hidrogen karbonat Med takšne pripravke sodijo različne oblike kisa (vinskega, ja- NaHCO3 – pekovska soda) in E501 (K-hidrogen karbonat KHCO3), bolčnega), mleko, sirotka, kvas, različne melase, raztopine običaj- karbonate za industrijsko rabo (npr. K-karbonat K2CO3) in takšne nih sladkorjev (fruktoza, saharoza), sok limon in grenivk ter drugi za nanos na rastline. Pri zadnjih se pojavljajo zahteve za registra-sadni sokovi, tropinovci in podobno. Za mnoge lahko rečemo, da je cijo kot FFS. Karbonati so prisotni prosto v naravi in imajo dolgo njihova uporaba tradicionalna. V nekaterih državah EU je uporaba tradicijo uporabe. Primer pripravka iz E500 je »Mehltauschreck«, iz predpisana, v drugih ne, vpis v priloge 889/2008 pa poteka zelo E501 je »Vitisan«. Po zadnji spremembi 889/2008 v letošnjem letu počasi. V izvedbeni uredbi 673/2016 (glej SV 27) je uporaba teh je kalijev hidrogen karbonat (KHCO3 npr. »Vitisan«) dovoljeno upo-snovi natančneje opredeljena. Uporaba kisa in kvasa je tradicional- rabljati v ekološki pridelavi. Žal pa pri nas uporaba tega pripravka v na v številnih državah. Znan pripravek iz kvasa, ki ga uporabljajo poljedelstvu ni mogoča, ker ima pripravek prehodni status (pogoj-v sredozemskih državah, je Micocel. Pri nas glede uporabe kisa no je že FFS) in proizvajalec v dokumentaciji ni predvidel uporabe in kvasa ni zadržkov. V 673/2016 je uporaba kisa v poljedelstvu na poljščinah. S spremenjeno 889/2008 (673/2016) so natrijevi natančno opredeljena. Sem sodijo tudi propolis in razni alkoholni karbonati (Na-hidrogen karbonat) uvrščeni med osnovne snovi, pripravki iz čebeljih izdelkov. Niso FFS in zanje ni omejitev upora- kar pomeni, da je uporaba mogoča in dovoljena. V dokumentih EU be v ekološki pridelavi. Propolis je z veliko vsebnostjo polifenolov ni specifikacij glede kultur in odmerkov. Pekovske sode ni treba splošni zaviralec razvoja gliv in bakterij. Blage organske kisline, npr. registrirati kot FFS. Pri uporabi je potrebna previdnost, ker lahko mlečna in citronska, imajo zelo dober razkužilni učinek proti glivam, pride do ožigov. Pri kaolinitnih glinah je proces podoben. Imamo predvsem pa bakterijam. Treba je poznati mejno koncentracijo, da tehnične in živilske kaolinitne gline in gline za nanos na rastline, na rastlinah ne pride do poškodb. V tujini ponekod lahko uporabljajo večinoma pa še niso uvrščene med klasične FFS (npr. čisti tehnični citronsko in mlečno kislino za nanos na rastline. Pri nas uporaba v kaolin, »Cutisan«, »Malusan« itd.) in se smejo uporabljati v pridelavi poljedelstvu ni dovoljena. Sladkorja fruktozo in saharozi je sedaj po tudi pri nas. Pripravek »Surround« je FFS in ga pri nas ne smemo 673/2016 v nekaterih kulturah dovoljeno uporabljati (npr. saharozo uporabljati. Tudi pri mineralnih pripravkih lahko pri pogosti uporabi uradno v sladkorni koruzi). pride do ožigov. Pri titanovih pripravkih prihaja do nastajanja pe- roksida (H2O2), ki je po eni strani splošno razkužilo, po drugi strani pa splošni SAR-aktivator. • Stimulatorjinapodlagimineralov,glin,kamninskih mokindrugihanorganskihsnoviterkompleksov anorganskihsnovizorganskimi • Laktoperoksidaznipripravkiinhitosani(poli-D-glukoza- Ti tradicionalni pripravki temeljijo na različnih prostih raztopljenih mini) ali kompleksno vezanih mineralnih anorganskih snoveh. Osnovne Skupno obema skupinama je, da izvirata iz živalskega sveta in sta skupine so: koncentrirane raztopine mineralov, apna, karbonati, fino v naravi splošno prisotni. Oboji so sodobni biotehnološki pripravki mleti silikati, minerali glin (kisle gline), aluminijevi poli slikati (kaolini), in so mejni med SKR in FFS. Laktoperoksidazni pripravki vsebujejo vodna stekla, klinoptiloliti, zeoliti, vulkanska stekla, vulkanski prah, encime, ki lahko reverzibilno na površini rastlin oblikujejo vodikov titanove spojine, polimerizirani silicijevi koloidi (silikagel in silicijevi peroksid (H2O2) na nekoliko drugačen način kot titanovi pripravki. glukozamini (npr. Strensil) in številni drugi. Mehanizem delovanja je Peroksid je neposredno toksičen za ŠO in je tudi SAR-elicitor. Encivečplasten. Omočijo celične stene rastlinske povrhnjice, oblikujejo mi, ki povzročijo nastajanje peroksida, so izvorno vzeti iz živalskega snovi za lepljenje ran, nase vežejo strupe, ki jih izločajo ŠO, pri celi- obrambnega odziva, ki ga na primer poznamo v vimenu. Uporablja-cah ŠO povzročajo ozmotski kolaps (ozmotsko pokanje in ozmotska jo se tudi v izdelkih za osebno higieno (npr. zobna pasta in kozme-celična izsušitev pri klinoptilolitih), aktivirajo SAR-mehanizme, spod- tika). Lahko se uporabljajo preventivno in kurativno proti številnim budijo sintezo fitoaleksinov in spremenijo pH v celicah ali na površju glivam in bakterijam. Pripravki so v postopku sprejemanja odločitev rastlin v smer, ki je neugodna za razvoj ŠO. Iz njih se sprostijo težke pri ustreznih institucijah in bodo verjetno na trgu vsi kot klasič- kovine s fungicidnim delovanjem. Motijo proces prepoznavanja go- na FFS. Pri nas jih ne moremo uporabljati. Če rastline škropimo s stitelja. V celicah povrhnjice lahko omogočijo nastajanje novih snovi, svežim mlekom, je eden od kratkotrajnih mehanizmov delovanja ki jih sicer rastline ne oblikujejo (npr. spojine titana in silicija). Lahko mleka prav laktoperoksidazni sistem v njem. Hitosani so snovi, ki imajo izrazito povečano vsebnost žvepla, kalcija, silicija, kroma in jih pridobivajo iz skeletov rakov iz Ca-hitinskih skeletnih gradnikov titana. Primeri takšnih pripravkov so: »rdeči mineral«, »rumeni mine- hitinjače. Lahko jih pridobimo, če hitin rakov obdelamo najprej s ral«, »Plocher magnezijev sulfat«, »Tytanit«, »Optysil«, »Siliplant« in HCl (dekalcificiranje) in nato z natrijevim lugom (deproteinizacija). številni drugi. Soroden je tudi pripravek »Lithovit« (CO2 gnojilo). Po So nosilno ogrodje skeleta in tudi naravno razkužilo proti vdoru spremenjeni 889/2008 (673/2016) je tretiranje z minerali za sprosti- bakterij in gliv skozi skelet živali. Imenujejo jih tudi tekoči hitin. Ko tev CO2 dovoljeno. Kamninske moke so različnih izvorov in imajo jih nanesemo na površino rastlin, naredijo glukozaminsko mrežo, različno velike delce. Lahko se uporabijo v tleh, lahko pa tudi na zele- ki ojača rastlinsko povrhnjico z dodatno plastjo, ki otežuje vdor nih delih rastlin. Primeri pripravkov: različni zeoliti, »Biovit« in »Biotop ŠO. Dodatno se pod vplivom te mreže iz rastlin sproščajo snovi, kamninska moka«, bentonit v različnih oblikah, fino mleti kremen, ki skupaj z glukozamini povzročijo razgrajevanje celičnih sten gliv »Plocher dolomitna moka« in številni drugi. Pri uporabi teh sredstev in bakterij. Ta dodana zunanja mreža lahko varuje tudi plodove v ni omembe vrednih tveganj za okolje in ljudi. Pripravki ne smejo biti skladišču. Taka pripravka sta »Chitoplant« (FFS) in poljski pripravek zasnovani na nano delcih. V prilogi II 889/2008 je neposredno ome- »Pokon Biochikol« (FFS). Hitosani so toksikološko neproblematični njena skupina kremenov pesek. in so naravi prijazna sredstva, kar dokazuje tudi njihova uporaba kot živilskih dodatkov. Lahko jih uživamo kot vlakninske prehran- Tudi v tej skupini je opazen prehod iz SKR v skupino FFS. Takšni so ske dodatke. Kljub temu pa pripravkov iz tujine pri nas ne moremo karbonatni pripravki »Armicarb« (FFS), »Salukarb«, »Vitisan« in kli- uporabiti, ker so FFS in pri nas niso registrirani. V 673/2016 so Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 31 5OSKRBARASTLIN hitosane uvrstili med osnovna sredstva (glej SP 17). Pripravke je zelo priporočljivo vsaj en mesec do dva meseca izvajati slepo setev (po sedaj dovoljeno uporabljati. Imajo široko polje uporabe (vrtnine, možnosti med aprilom in junijem, lahko tudi po spravilu glavnega po-začimbnice, žita, krmne rastline itd.). sevka med avgustom in septembrom). Vsakih 10–14 dni plitvo (največ do 5 cm globoko) obdelamo tla in jih optimalno pripravimo za setev. S tem spodbudimo kalitev prisotnih plevelnih semen in jih ob naslednji • Rastlinskaoljavrazličnihoblikah(samostiskana obdelavi v fazi dveh kličnih listov izkoreninimo in s tem zmanjšamo brezuporabeekstrahentov) semensko plevelno banko v tleh. Ta ukrep je smiseln predvsem pred Primarno olja uporabljamo kot insekticide, delujejo pa tudi proti poljščinami, ki niso konkurenčne s pleveli (npr. lan, riček), ali rastlinami, povzročiteljem bolezni. Pri uporabi moramo paziti na možnost oži- ki običajno obogatijo semensko banko (npr. oljne buče). ganja pri višjih temperaturah. Ne uporabljamo jih v času cvetenja in na plodovih v času obiranja. Olja, ki se tradicionalno uporabljajo v Nekateri kmetje tudi uporabljajo metodo upepeljevanja plevelov, ekološki pridelavi, so: sojino, gorčično, sončnično, sezamovo, oliv- ki so se prekomerno razrasli, in nato raztrosa pepela po prizadetih no, kokosovo, koruzno, laneno, bombaževo, arašidovo, rumenikovo, površinah za zmanjšanje prisotnosti določenega plevela. Poročila ričkovo in olje iz grozdnih pešk. V večini držav EU omejitev glede o uspehih so različna, ne smemo pa pričakovati, da bi se posamezne uporabe ni, ker je uporaba navedena v 889/2008 in 673/2016. Su- rastline popolnoma znebili, saj ima vsaka rastlina svoje mesto in rovine morajo izvirati iz ekološke pridelave. Visoko koncentriranih vlogo v naravi. Lahko izdelujemo ali samo uporabljamo homeopatske rafiniranih eteričnih olj ne uporabljamo. Z uporabo olj lahko pove- pripravke proti določenim plevelnim rastlinam ali škodljivcem, vendar čujemo učinek drugih SKR. imajo preventivni ukrepi ustvarjanja ravnovesja vsekakor prednost pred kurativnimi. Pri tem moramo opozoriti, da vsa homeopatska sredstva glede na uredbo niso dovoljena v ekološki pridelavi. • Homeopatskainbiodinamičnasredstva Mehanizmi delovanja homeopatskih in biodinamičnih pripravkov so Zdrave rastline dosežemo predvsem z zdravimi tlemi. F. Chaboussou za večino ljudi težko dojemljivi, vendar se mehanizme da opredeliti je v 80. letih prejšnjega stoletja dokazal, da se bolezni in škodljivci lo-z biološkimi in fizikalnimi pojavi in ne samo na filozofski kozmič- tijo rastlin, ki niso v fiziološkem ravnovesju. Do neravnovesja v rastlino-energetski ravni. Pripravki vsebujejo izredno majhne količine nah lahko pride zaradi več dejavnikov, med katerimi so tla vsekakor aktivnih snovi, ki so v posebnih aktiviranih energetskih stanjih, ki med najpomembnejšimi. Intenzivna uporaba metod za rodovitnost pa v rastlinah kljub zelo nizki koncentraciji lahko sprožijo verižne tal, ki so navedene v 2. poglavju, je pogoj za zdrave rastline. reakcije glede SAR-učinkov. Obe skupini pripravkov lahko materi- alno-znanstveno obravnavamo kot SAR-pripravke in energetske Za učinkovito BD-pridelavo moramo poznati nekaj osnovnih prak- spodbujevalce z molekularnim domino učinkom. Pogostost upo- tičnih prijemov in zakonitosti, ki so navedena v smernicah Demeter. rabe mora biti ravno prava in čas uporabe prilagojen energetskemu stanju rastlin. Za določitev uporabe sta potrebna znanje in usposa- Z namenom izboljševanja tal, krepitve odpornosti in prehranjenosti bljanje. Nekateri homeopatski pripravi se ob hkratni uporabi lahko rastlin biodinamiki uporabljajo BD-pripravke in preparirana gnojila med seboj izključujejo. Veliko biodinamičnih pripravkov je rastlin- ob za to primernem času z ustrezno opremo za njihov nanos. Za skih kompostnih izvlečkov, obogatenih z razredčenim izvlečkom pripravek gnoja iz roga (BD500) je to velikokapljično nanašanje v tla posameznih zeli (npr. 502 rman, 503 kamilica, 504 kopriva, 505 v pozno jesenskem in zgodnje spomladanskem času oziroma ob hrast, 506 regrat, 507 baldrijan, 508 preslica), in pri njih ni omejitev vsaki obdelavi tal; medtem ko kremen iz roga (BD501) nanašamo uporabe zaradi registracije kot FFS. Standardizirani biodinamični v obliki fine megle v času vegetacije rastlin na rastline (ko poženejo pripravki so v skladu z 12. c členom direktive 834/2007. prvi listi oziroma se začne razraščanje; pa do obdobja pred žetvijo za boljše dozorevanje pridelka). Pri BD 501 je pomembno poudariti, 5.3Biodinamičnovarstvorastlin da ga nanašamo v času večinsko vegetativnega razvoja v zgodnjih jutranjih urah, kadar želimo spodbuditi dozorevanje plodov pa v po- poldanskem času. Pri tem količina ustrezno zmešanega pripravka Celostni pristop pri oskrbi in negi rastlin je še ena izmed značilnosti ob uporabi ustrezne tehnike nanosa velikokrat ne presega 10–15 l/ biodinamične (BD) pridelave. Ker so t. i. kurativni ukrepi omejeni, nare- ha, ob porabi 150–300g BD 500/ha in 3-5g BD 501/ha. Kompostni dimo vse, kar je v naši moči, da do težav pri pridelavi sploh ne bi prišlo. pripravki se dodajajo ob pripravi komposta v primerni razporeditvi. Seveda so pri tem pomembna zlasti rodovitna, uravnovešena tla, ki jih Uporabljene količine so običajno 1–2 cm3 posameznega pripravka dosežemo s primerno obdelavo, kolobarjem, gnojenjem in poznejšo na 1 m3 komposta, pri čemer ni toliko pomembno, koliko priprav-oskrbo posevkov ter seveda z BD-pripravki. Pri pojavu plevelov, pred- ka dodamo, temveč da ga redno in vestno uporabljamo. V praksi vsem koreninskih, se moramo vprašati, kaj smo v preteklosti naredili velikokrat preverjen je tudi pripravek iz baldrijana (BD 507), ki lahko narobe, da so ti pleveli zrasli na njivi. Vsaka izmed rastlin ima v naravi ublaži posledice marsikatere spomladanske pozebe, saj vpliva na svojo vlogo in s pozornim opazovanjem ter logičnim povezovanjem toplotno-fiziološko stanje rastlin in poveča njihovo odpornost na in sklepanjem lahko pridemo do marsikaterega spoznanja za priho- nižje temperature (vendar ima tudi ta svoje meje pri temperaturah dnost. Tako npr. osat zraste tam, kjer so bila tla obdelana ob neprimerni pod – 3 oC). Prav tako je na površinah, kjer v tistem letu ne upora-vlažnosti (običajno premokra) s pretežko mehanizacijo in je prišlo do bimo BD-kompostov, te treba poškropiti tudi z zbirnim pripravkom poškodb podtalja v globini med 20 in 60 cm. Seveda je več osata tudi (npr. pripravek po Mariji Thun – M. T. ali preparirani BD500). Seveda ob neprimernem kolobarju (preveč žit), saj pride do postopnega zbi- moramo ob tem upoštevati ustaljeno prakso izdelave in uporabe janja tal. Tudi v zvezi s tem lahko delujemo preventivno in kurativno z BD-pripravkov (več informacij je na voljo v lokalnih BD-društvih, na vključevanjem dovolj rastlin, ki ugodno vplivajo na rodovitnost tal, in BD-kmetijah ali na www.demeter.si). Ob teh pripravkih so lahko v ve-predvsem z vključevanjem posevkov za zeleno gnojenje po spravilu liko pomoč pri krepitvi odpornosti rastlin tudi čaji iz zdravilnih zelišč glavnih posevkov. Kjer imamo velike težave s semenskimi pleveli, je (npr. preslica za dvig odpornosti proti glivičnim boleznim, kopriva Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 32 5OSKRBARASTLIN za vzpostavitev fiziološkega ravnovesja rastline (ob prekomernem ne izpostavlja naravnim sovražnikom in neugodnim naravnim vpli-pojavljanju uši itd.) ali pa gnojevke iz posameznih zelišč (npr. kop- vom. Podoben vpliv ima tudi uvajanje zimskih ozelenitev (ki niso rivna ali gabezova gnojevka deluje kot močno dušično gnojilo, zato iz rodu križnic) in neozelenjena praha čez leto. Do stopnjevanja ju moramo vedno uporabiti ustrezni razredčeni). napadov pride tudi v praksi ozkega kolobarjenja. Več informacij je mogoče najti na spletu in v nekaterih dobrih pri- Varstveni ukrepi: priporočata se preventivni pristop z izbiro ustre-ročnikih, žal še ne v slovenskem jeziku (SV36, pri čemer se moramo znega zemljišča za bolj občutljive kulture in ustrezno kolobarjenje. zavedati, da je potrebno veliko poskušanja in previdnega pristopa Na manjšo gostoto populacije strun v tleh ugodno vpliva vključeva-pri uporabi »novih« tehnologij (poskušanje na manjši površini, ob nje ajde, lana, konoplje in prosa v kolobar. Občutljive kulture sejemo uspehu pa prenos v večji obseg tržne pridelave). Lahko uporabimo na napadeno površino šele po 2–3 letih. Pred občutljivimi kulturami tudi že izdelane pripravke, ki jih v Sloveniji ponujata vsaj dve podjetji je priporočena setev križnic. V stopnjevanje napada vodijo tudi vsi (SV37), vendar se moramo zavedati, da kupujemo že pripravljene pristopi, s katerimi povečujemo vlago v sušnih tleh (namakanje, rešitve brez globljega razumevanja vzroka naših težav. gnojenje, zapleveljenost itd.). Izogibamo se prepogosti setvi žit, lucerne in detelje. Prilagodimo lahko tudi čas setve, saj pomladan- 5.4Škodljivci,kipovečajozahtevnost ska pravočasna ali nekoliko zapoznela setev sovpadeta s časom manjše aktivnosti strun v tleh. Potrebno je redno zatiranje plevelov. pridelavevečjegaštevilapoljščin V primeru večje gostote strun na parceli je treba ob setvi povečati količino semena. Z mehanskimi opravili večkrat plitvo obdelamo tla s česali v spomladanskem času, tako lahko aktivno zmanjšujemo številčnost vseh talnih razvojnih stopenj (jajčeca, ličinke, bube). STRUNE/HROŠČIPOKALICE(COLEOPTERA, ELATERIDAE) Strune so talni škodljivci, ki spadajo v skupino hroščev pokalic. Ime so dobile po ličinkah z značilno tršo zgradbo povrhnjice. Ta polifagna skupina žuželk je škodljiva v razvojni stopnji ličink (strun), ko je njihovo delovanje najbolj opazno v okopavinah in vrtninah. Go- spodarsko najpomembnejše vrste spadajo v rod Agriotes: poljska pokalica (A. lineatus), žitna pokalica (A. ustulatus), solatna pokalica (A. sputator), motna pokalica (A. obscurus) in po zadnjih podatkih tudi A. brevis. Bionomija: hrošči pokalice so aktivni v jutranjih in večernih urah in niso dobri letalci. Razvoj njihovih ličink – strun traja od izleganja iz jajčeca do hrošča od 3 do 6 let. Odvisno od posamezne vrste vplivajo na hitrost razvoja še vlaga, temperatura (optimalna je ~ 20 °C) in prehrana. Samica poišče spomladi pred odlaganjem jajčec ustrezno površino z dovolj vlage in organske mase (travniki, pašniki, Slika 16: Mulčenje koruznice (avtor: Marjan Dolenšek) deteljišča, žitna polja in druga poraščena tla). Položi 150–200 jaj- čec, iz katerih se v začetku julija izležejo ličinke, ki se med večletnim razvojem levijo do 15-krat. KORUZNAVEŠČA(LEPIDOPTERA,PYRALIDAE, OSTRINIANUBILALIS) Ličinke se v glavnem hranijo z rastlinskimi ostanki v tleh in kore- ninicami, a v primeru njihove povišane številčnosti in pomanjka- Koruzna vešča spada v skupino metuljev in ima na območju Slo- nja vlage v tleh pride do pojavov škode. Začnejo se zavrtavati v venije dva rodova letno. Je polifagna vrsta in se lahko hrani na gomolje, korene in baze stebel. Zajedajo se v kaleča semena in velikem številu različnih vrst rastlin. Najpomembnejša gostiteljska objedajo korenine. Strune povzročilo največ škode pri zelenjadni- rastlina je koruza, od gojenih rastlin pa pri nas napada še hmelj, cah, krompirju, koruzi, deteljah, redkeje žitih. Med prezimovanjem papriko, konopljo, krizanteme, peso, fižol, krompir, paradižnik, ze-se strune na njivskih površinah preselijo v globino 25–30 cm, na leno in proso. Med divje rastočimi je najpomembnejši gostitelj divji travinju pa so v predelu korenin. Po intenzivnem prehranjevalnem pelin. Škodljive so gosenice, ki povzročajo škodo z zavrtavanjem v obdobju ličink se razvite strune zabubijo za 2–4 tedne, nato so stebla (storže pri koruzi, plodove pri plodovkah) gostiteljskih rastlin. žuželke odrasle. Iz jajčec izlegle gosenice se sprva hranijo na povrhnjici listov, ka- terih poškodbe so podobne poškodbam žitnega strgača. Pozneje Do večje škode pride tudi, ko je zaradi hladnejšega vremena vznik preidejo na steblo in plodove oziroma storže. Poškodovane rastline gojenih rastlin upočasnjen. V hladnem in deževnem vremenu na so izpostavljene okužbam različnih gliv, kar lahko povzroči gnitje začetku rastne dobe se namreč strune zaradi večje intenzivnosti plodov ali prisotnost mikotoksinov. hranjenja dalj časa zadržujejo v vrhnjih slojih tal. Bionomija: odrasla gosenica prezimi v izvrtini, običajno v spodnjem Razlog za naraščanje pomena strun je minimalna obdelava tal, ko delu stebla ali ostanku plodu. Tam se tudi zabubi. Metulji se zač- pridelovalec z zmanjšanimi posegi v zemljino jajčec in ličink strun nejo pojavljati sredi maja do sredine junija, odvisno od toplotnih značilnosti rastišča. Nalet drugega rodu lahko poteka še vse do Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 33 5OSKRBARASTLIN septembra. Samice odlagajo jajčeca (100–600) v skupke, običajno 1992 v okolici Beograda se je nezadržno širil radialno na območje na spodnjo stran lista gostiteljske rastline. Metulji živijo 3–10 dni, sosednjih držav. Njegovo širjenje je povezano z intenzivnim pro-gosenice se iz jajčec izležejo po 3–12 dneh, stadij bube pa traja metom. V Sloveniji smo koruznega hrošča prvič ugotovili leta 2003 dva tedna. Ločimo tri rase, in sicer po kemični sestavi feromona. V na območju Prekmurja in Podravja ter isto leto tudi na zahodu na vzhodni Sloveniji je tip Z, v osrednji in jugovzhodni Sloveniji prevla- območju Goriške. Od takrat se nezadržno širi. Za upočasnitev nje-duje tip E, v Vipavski dolini pa poleg tipa E še hibridni tip koruzne govega širjenja so sprejeti različni varstveni in zadrževalni ukrepi, vešče EZ. ki jih morajo spoštovati in uporabljati pridelovalci koruze. Zatiranje koruznega hrošča je zelo kompleksno. Varstveni ukrepi: so večinoma preventivni, vezani na prezimovanje gosenic v rastlinskih ostankih. Priporočeno je pravočasno (je- Bionomija: hrošč je rumeno zelene barve s črnima progama boč- sensko) uničevanje in zaoravanje koruznice, strnišč prosa in kono- no vzdolž pokrovk. Telo je široko od 2 do 3 mm, dolgo pa od 4,2 plje. Spomladansko podoravanje je lahko manj učinkovito. do okoli 7 mm. Za odrasle oblike je značilen spolni dimorfizem, ki se kaže v dolžini tipalnic, obarvanosti pokrovk in velikosti zadka, ki je pri samicah nekoliko večji. Trebušna stran telesa je nekoliko SOVKE(AGROTISSP.) temnejša, noge so črne in le na bočni strani zelenkasto rumene. Ličinka je tanka in podolgovata. Je bele barve, s temno glavo. Od- Sovke so sorazmerno veliki, ponoči aktivni metulji. Imajo čokato, rasla je dolga okrog 13 mm. Buba je prosta, bela. Tudi pri bubi je močno dlakasto telo sivkaste do rjave barve, trioglata, sorazmerno opaziti spolni dimorfizem. Bube prihodnjih samic imajo blizu zadka ozka rjavo-siva prednja in nekoliko svetlejša, običajno siva zadnja izrastke v obliki bradavic, bube prihodnjih samcev pa teh izrastkov krila. Medtem ko so zadnja krila enobarvna, pa so prednja krila nimajo. Jajčeca so svetla, ovalna, do 0,5 mm dolga. značilno porisana z različnimi lisami in črtami. Sovke so ena na- jobsežnejših družin metuljev z več kot 35.000 znanimi vrstami. Ve- Ima eno generacijo na leto, prezimi v obliki jajčec, odloženih v tla, čina sovk leta v glavnem ponoči, so fotofilne (privlači jih svetloba). največkrat v koruzišča, v globini 10–30 cm, včasih tudi globlje. Iz Gosenice številnih vrst so škodljive, saj objedajo podzemne dele jajčec se v drugi dekadi maja začnejo izlegati ličinke; izleganje traja mnogih gojenih rastlin, nad zemljo pa stebla, liste in tudi druge do konca junija. Izlegle ličinke si takoj iščejo hrano – koruzne kore-rastlinske organe, ali pa se zavrtajo v vrtnine, ki jih onesnažijo s nine, zato se gibljejo, vendar ne več kot 0,5 m daleč od izhodiščnega svojimi iztrebki. Hranijo se v glavnem ponoči, podnevi pa se skrivajo položaja. Večina izleženih ličink živi 15 cm globoko. Blizu površja v tleh ali na gostiteljskih rastlinah. Za gosenice sovk je značilno, tal se ličinke zabubijo. Hroščki se pojavijo zgodaj poleti, največ se da se v primeru, da jih zalotimo, zvijejo v klobčič. Pri nas sta naj- jih pojavi med cvetenjem koruze. Prehranjujejo se na koruznih listih, pogostejši in za pridelavo koruze najpomembnejši ozimna sovka svili, cvetnem prahu in koruznem zrnju. Kmalu po pojavu hroščkov (Agrotis segetum Schiee) in ipsilon sovka (Agrotis ipsilon Hufna- se ti začnejo ploditi. Oplojene samice se zavlečejo skozi razpoke v gel), sicer pa velja omeniti še njivsko sovko (Agrotis exclamationis tla, da tam odložijo jajčeca. Samice odložijo v tla okoli 400, včasih Linnaeus), ki povzroča podobno škodo kot ozimna sovka, a je pri tudi do 1000 jajčec. nas manj razširjena. Na populacijsko gostoto koruznih hroščev močno vpliva intenziv- Bionomija: prezimujejo odrasle gosenice (6. razvojnega stadija) od nost pridelave koruze oziroma njena navzočnost v kolobarju dolo-3 do 7 cm globoko v tleh. Spomladi, običajno aprila, se premaknejo čenega območja. Monokultura koruze je pomemben pogoj za hitro proti površini, od 1 do 3 cm globoko, kjer se zabubijo. Stadij bube razmnoževanje koruznih hroščev, katerih populacijska gostota lahko traja, odvisno od okoljskih razmer, od enega do štirih tednov. V dokaj hitro preseže prag škodljivosti. Najpomembnejši in najagresiv-zadnjih desetih dneh maja in prvih desetih dneh junija se pojavijo nejši stadij teh škodljivcev je vsekakor ličinka, ki živi v tleh in se pre-metulji spomladanske generacije, ki se hranijo z nektarjem različnih hranjuje na koreninah različnih gostiteljskih rastlin. Najpomembnejši cvetočih rastlin. Pri oploditvi odlagajo samice jajčeca posamično ali gostitelj je koruza, prehranjujejo pa se lahko še na koreninah neka-v majhnih skupinah na talne grude, suhe rastlinske ostanke ali na spodnjo stran spodnjih listov različnih okopavin in plevelov. Najraje imajo lažja, rahla, topla in suha tla, posejana z redkimi zaplevelje- nimi posevki. Varstveni ukrepi: agrotehnični ukrepi – intenzivno obdelovanje tal povzroči propad številnih gosenic. Ker lahko napade sovk pričaku- jemo predvsem v letih z zelo zgodnjo pomladjo, sta zgodnja pripra- va zemljišča za setev in zgodnja setev koruze zelo pomembni za zmanjšanje ogroženosti posevkov koruze. Precej učinkovit ukrep je tudi zmanjšanje zapleveljenosti strnišč, saj je znano, da samice odložijo svoja jajčeca prav vanje. KORUZNIHROŠČ(DIABROTICAVIRGIFERA VIRGIFERALECONTE) Koruzni hrošč spada v red Coleoptera, družino Chrysomelidae, pod- družino Galerucinae in rod Diabrotica. Po prvem pojavu v Evropi leta Slika 17: Odrasli samčki in samičke koruznega hrošča (avtor: Damjana Iljaš) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 34 5OSKRBARASTLIN terih drugih gojenih in samoniklih rastlin (npr. pšenici, ovsu, navadni vo razmnoževanje. Gnojenje z organskimi gnojili jeseni in pozimi kostrebi, navadni pasji travi in nekaterih drugih vrstah trav, predvsem ozelenjene površine jeseni vplivajo na boljše prezimovanje polžev. iz rodov Festuca, Poa, Lolium, Sorghum (divji sirek ni gostitelj). Naj- večjo škodo delajo ličinke na koruzi. V začetnih stadijih se prehranju- Naravni sovražniki kot so krastače, ježi, race in mesojede ptice nji-jejo na nežnejšem zunanjem koreninskem tkivu oziroma koreninskih hovo število zmanjšujejo. laskih, pozneje pa vrtajo rove v korenine. Koreninski vršički porjavijo, korenine so navrtane oziroma obgrizene vse do koreninske osnove. Poškodbe se kažejo v oblikovanju sekundarnih korenin in razvoju 5.5Skladiščenjepridelkov, opornih korenin ter pomanjkljivi oskrbi rastlin s hranili in vodo, kar ima namenjenihzaprehranoalisetev za posledico hujši fiziološki stres. Pri močnem napadu na korenine koruze so rastline majave in zaradi vpliva okoljskih dejavnikov (ve- Kakovost uskladiščenih žit, stročnic in semen oljnic je večinoma ter, dež) velikokrat poležejo. Posledice napada se kažejo v bistveno odvisna od priprave prostorov za skladiščenje, saj žitni škodljivci in manjšem pridelku in slabši kakovosti koruze. drugi škodljivi organizmi, kot so glive in drugi mikroorganizmi, lahko slabo vplivajo na zdrava skladiščena semena, povzročajo gospo- Varstveni ukrepi: najustreznejši ukrep je kolobar. Za preprečevanje darsko škodo in zmanjšujejo hranilno vrednost pridelka. gospodarske škode na koruznih poljih na celotnem območju Slo- venije je treba izvajati enega od predpisanih fitosanitarnih ukrepov: PRIPRAVASKLADIŠČA: • dvoletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču prideluje enkrat v dveh zaporednih letih, ali Vse površine skladiščnega prostora morajo biti čim bolj gladke. • triletno kolobarjenje, ko se koruza na istem zemljišču seje dve Špranje morajo biti očiščene, saj so tu lahko ostanki zrnja, ki so leti zapored, pri čemer se najmanj en posevek poseje po izle-izvor napada škodljivcev na novo uskladiščene pridelke. Te ostanke ganju ličink (strniščna setev), tretje leto pa na tem zemljišču je treba uničiti, še preden pripeljemo nov pridelek v skladišče. raste drug posevek kot koruza. Pri nas je še vedno precej podnih skladišč, kjer so semena v vrečah ali razsutem POLŽI(GASTROPODA) stanju. V takšnih skladiščih, še zlasti, če je veliko lesenih delov, Med najbolj škodljive vrste štejemo polže golače, ki so brez hišic in jih je napad skladiščnih škodljivcev obsežen, zato je treba še večjo uvrščamo v dve družini; družino lazarjev (najpogostejši pri nas so rde- pozornost nameniti vzdrževanju higiene skladiščnih prostorov in či (Arion ater subsp. rufus QUICK), vrtni (Arion hortensis Ferussag) uskladiščenega zrnja žit, stročnic in oljnic. Poleg podnih skladišč in sivi lazar (Arion circumscriptus Johnston)) ter družine slinarjev je na kmetijskih gospodarstvih tudi veliko silosov, ki so sestavljeni (kamor sodijo mrežasti (Deroceras reticulatum (O.F. Mueller)), veliki iz skladiščnega dela (celice, katerih dno je običajno v obliki lijaka) (Limax maximus Linnaeus) in poljski slinar (Deroceras agreste Linna- in strojnega dela (strojna oprema, nujna za nemoteno praznjenje in eus.). Za kmetijstvo v Sloveniji skoraj neškodljiva je družina polžev s polnjenje silosnih celic). Vzdrževanju je treba tudi pri teh skladišč- hišicami, med katerimi so najpomembnejše vrste vinogradniški, vrtni nih prostorih nameniti veliko pozornost in natančnost. in gozdni polž. Po milih zimah, vlažni pomladi in poletju je pričakovati množično pojavljanje polžev in povečanje škode. Nasprotno pričaku- Vstop glodavcev v skladišče mora biti onemogočen (mreže na oknih). jemo manj škode po zimah z nizkimi temperaturami, suhi pomladi in poletju. Boljše poznavanje biologije polžev nam olajša njihovo šte- vilčno zmanjšanje v naravi. Življenjska doba polžev golačev je od 1 POSTOPEKSKLADIŠČENJA: leta do 5 let. Bionomija: polži golači se razmnožujejo z jajčeci, ki jih odlagajo proti koncu poletja, in sicer od 30–300 v različne razpoke, Pred vsakim skladiščenjem pridelke pregledamo in odstranimo vdolbine in votline v rahlih vlažnih tleh. Jajčeca so bele barve in so v poškodovana semena. gnezdu spravljena na kup, da tako lažje prezimijo. Pregledamo tudi pripravljeno embalažo (vreče, palete itd.), ki je Varstveni ukrepi: zatiranje polžev na območju prerazmnožitev ni lahko vir napada škodljivcev, in jo očistimo ali uničimo. Zrnje za enostavno in hitro opravilo. Ukrepanje je odvisno od časa setve, skladiščenje mora biti primerno osušeno. Pri 13–14 % vlagi v zrnju prerazmnožitve populacije polžev in glede na delež poškodb na je razvoj večine škodljivcev močno oviran, pri 12 % pa onemogočen. rastlinah (do 5 % poškodb pomeni manjši napad, 5–10 % srednje močan in 10–25 % močan napad polžev). Za zatiranje lahko upo- Temperatura v skladiščih mora biti pod 20 °C (14 °C!), saj so pri rabimo več metod; mehanske, agrotehnične, biološke in kemijske. temperaturi med 25 °C in 30 °C škodljivci najbolj aktivni, nekaterim ustreza že 20 °C–25 °C. Med agrotehnične ukrepe, s katerimi zmanjšujemo populacijo polžev, spada obdelava tal (okopavanje, rahljanje), ki razdre raz- Novih pridelkov v skladišču nikoli ne mešamo s pridelki predhodne položljiva naravna zavetišča in izpostavi jajčeca, da se v toplem sezone. vremenu posušijo. Na zmanjšanje populacije vplivamo tudi z zgo- dnjim spomladanskim rahljanjem zemlje. S tem polžem prekinemo mirovanje. Ob prerazmnožitvah polžev moramo biti pozorni tudi na uporabo organskih gnojil, svetujemo gnojenje z dozorelimi or- ganskimi gnojili, saj sveža organska snov ugodno vpliva na njiho- Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 35 5OSKRBARASTLIN VARSTVOSEMENŽITVSKLADIŠČIH: Razvoj skladiščnih gliv je odvisen od vsebnosti vode v zrnju, tem- perature skladiščenja, števila žuželk in pršic ter njihove aktivnosti. Med skladiščenjem veliko naredimo, če izvajamo neposredne varstve- Vsi ti dejavniki so med seboj povezani in soodvisni. ne ukrepe, ki so fizikalni, biotični in kemični. To pomeni, da moramo v skladišču vzdrževati nizke temperature s hladilnimi napravami ali jih Eden od tradicionalnih načinov skladiščenja je tudi skladiščenje na vsaj po potrebi zračiti ali prevetriti. Priporočamo presajanje semen in polju v zasipnicah. moke skozi sita (tudi moko, ki jo imamo skladiščeno), ker tako ugo- tovimo prisotnost žuželk (žuželke v različnih razvojnih stadijih, njihovi V zasipnicah običajno skladiščimo krompir, repo, kolerabo, strniš- telesni ostanki ali zapredki). Prav tako priporočamo uporabo fero- čno korenje, zeljne glave, včasih pa so tako skladiščili tudi manjše monskih vab (npr za molje), ki lovijo škodljivce in so prvi znak, da se v količine jabolk. skladišču nekaj dogaja. Po tleh v praznih skladiščih lahko natresemo praške, kot so lesni pepel, diatomejska zemlja itd., na katerih škodljivci Zasipnica naj bo v smeri sever–jug. Paziti moramo, da jo postavimo na poškodujejo oklep (kutikulo) in tako dehidrirajo ter poginejo. mesto, kjer ni nevarnosti, da bi vanjo lahko vdrla voda, oziroma bi voda ob večjih padavinah lahko zastajala. Pripravimo površino, široko od 1,5 Poleg škodljivcev, zlasti žuželk, zrnje napadajo tudi razni mikro- m do 2 m, približno 20 cm globoko in dolgo toliko, kot nam ustreza. Dno organizmi. obložimo s šibjem, koruzno slamo in nato začnemo na sredino zlagati pridelke. Vsi pridelki, ki jih skladiščimo v zasipnici, morajo biti zdravi in Pojavljajo se predvsem glive in bakterije (aktinomicete). Slednje nepoškodovani. Zlagamo jih s koreninami navzgor, tako da voda z njih so vzrok za kvarjenje zrnja v silosih in so najbolj aktivne pri tempe- odteka. Pridelke vedno zlagamo od sredine navzven in končamo 20 cm raturah med 25 °C in 37 °C, zato se pogosto pojavljajo v stolpnih pred robom. Končani zloženi red obložimo z izolacijo, da pridelki v njej na silosih na sončni legi. zmrznejo. Izolacija je plast slame, na katero nasujemo zemljo, ki smo jo izkopali ob začetku priprave zasipnice. Na vrh zasipnice položimo travno Skladiščne glive, imenovane tudi skladiščne plesni, okužujejo zrna rušo oziroma slamo. S tem preprečimo zamakanje kupa. oziroma semena med Kadar pričakujemo večjo škodo zaradi miši ali divjadi, moramo pridelke skladiščenjem. Majhne količine trosov skladiščnih gliv se lahko v zasipnici zavarovati s primerno mrežo. Z vseh strani jo obdamo z pojavljajo že na zrnju, pripeljanem v skladiščenje, na ostankih mrežo s čim manjšimi kvadratki, ker lahko le tako preprečimo škodo. predhodno skladiščenega zrnja in v objektih, na opremi in orodju za skladiščenje. Najpogosteje se razvijajo na zlomljenih zrnih in prašnatem odpadu, ki prihaja prek transportnih poti v stik z uskla- diščenim zrnjem. Glavni vzrok za razvoj skladiščnih gliv so neu- strezne razmere v skladiščih. Slika 18: Shema zasipnice (avtor: Gregor Iljaš) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 36 6GNOJENJEINPREHRANARASTLIN 6GNOJENJEIN delajo strokovne službe, ki jim sporočite informacije o razpoložljivih PREHRANARASTLIN domačih gnojilih in možnostih za dokup potrebnih gnojil, ki bodo pokrila potrebe rastlin. Običajno se v gnojilnem načrtu prednostno priporočajo doma pridelani živinski gnoj, nato gnojila s sosednjih ekoloških kmetij ali kmetij, ki nimajo statusa industrijskega živino- Rastline za rast in razvoj pridelkov potrebujejo rastlinska hranila. Glav- rejskega obrata. Po potrebi gnojilni načrt vključuje tudi mineralna na rastlinska hranila so dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in žveplo. in druga gnojila, dovoljena na podlagi Uredbe (ES) št 834/2007, Rastline jih potrebujejo sorazmerno veliko, zato jih je rastlinam treba navedena v prilogi 1 Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008. dodajati oziroma jih z njimi gnojiti, ker jih običajno v tleh ni dovolj. Na kmetiji je treba vsa uporabljena gnojila zabeležiti v predpisa- Strategija gnojenja oziroma prehrane rastlin temelji na zakonskih ne evidence o gnojenju. Kontrolor ob pregledu kmetije pregleda podlagah (SV38), poznavanju stanja v tleh in potreb rastlin po hra- evidence: nilih v določenih fazah. Pri odmerjanju gnojenja s fosforjem in kalijem se upošteva povprečni večletni odvzem poljščin v kolobar- • o uporabi živinskih in mineralnih gnoji, ju. Odvzem je predviden za dobro (C) stopnjo preskrbljenosti in je • obrazce o oddaji ali prejemu živinskih gnojil, naveden na s. 42 smernic za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so • proizvedene letne količine dušika na kmetiji, dostopne na spletu (SV39). • o delovnih opravilih, • analize tal in gnojilne načrte. Osnova za izvajanje gnojenja za uravnoteženo prehrano rastlin naj bo kemijska analiza tal po AL-metodi. Ta naj pokaže predvsem sta- Priporočamo, da gnojilnih načrtov ne delate sami, ampak se za nje zakisanosti, vsebnost fosforja, kalija in organske snovi v tleh. strokovni nasvet oglasite na najbližji kmetijski svetovalni službi, kjer Na podlagi podatkov iz talne analize, kultur v 5-letnem kolobarju in običajno poznajo vašo kmetijo, vaše površine in zgodovino parcele, njihovih potreb po hranilih se izdela gnojilni načrt. Gnojilni načrt iz- kjer bi radi gnojili. Preglednica10: Odvzem hranil na tono pričakovanega pridelka poljščina pridelek vsebnostsušinev odvzemhranilspridelkom(kg/t) pridelku(%) NP2O5K2O Pšenica 12 % beljakovin v sušini zrnje 86 18 8 6 zrnje + slama 20 11 23 Pšenica 14,5 % beljakovin v sušini zrnje 86 22 8 6 zrnje + slama 27 11 23 Ozimni ječmen zrnje 86 17 8 6 zrnje + slama 22 11 23 Jari krmni ječmen zrnje 86 17 8 6 zrnje + slama 22 11 23 Ozimna rž zrnje 86 15 8 6 zrnje + slama 20 11 26 Rž za prilast Sveža rastlina 4,5 1,3 6 Tritikala zrnje 86 18 8 6 zrnje + slama 23 11 23 Oves zrnje 86 13 8 6 zrnje + slama 20 11 25 Koruza za zrnje zrnje 86 13 7 4 zrnje + slama 23 11 26 Koruza za silažo cela rastlina 28 3,8 1,6 4,5 Pitnik cela rastlina sveža masa 3,3 1,5 4 Krmni bob zrnje 86 41 12 14 Pitnik zrnje + slama 56 15 40 Krmni grah zrnje 86 36 11 14 zrnje + slama 51 12 40 Črna detelja cela rastlina sveža masa 5,5 1,3 6 Lucerna cela rastlina sveža masa 6 1,4 6,5 Sončnice zrnje 91 28 16 24 zrnje + slama 43 15 25 Lan seme 91 35 12 10 seme + slama 43 15 25 Krompir gomolji sveža masa 3,5 1,4 6 Krmna pesa koreni sveža masa 1,8 0,9 5 Koreni + listje 3 1,2 7,5 Koleraba koreni sveža masa 3,5 1,3 4,8 Strniščna repa koreni sveža masa 2,5 1,3 4,5 Ajda cela rastlina sveža masa 4 1,3 4 Konoplja cela rastlina 29 7,5 27 Proso cela rastlina 40–60 40–60 60–80 Riček cela rastlina 90 30 45–50 Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 37 6GNOJENJEINPREHRANARASTLIN Na strukturno uničenih tleh lahko dostopnost hranil izboljšamo tudi Preglednica11: Mejne vrednosti vnosa dušika za posamezne vrste kmetijskih rastlin z dodajanjem t. i vitalizatorjev tal, kot so »PRP«, »Litho«, »Agrovit«, »NGK granulat« itd. Kmetijskarastlina Pridelekt/ha MejnavrednostkgN/ha Rastline dodana hranila lahko izkoristijo le, če so tla dovolj zračna Pšenica 5 150 (strukturna) in vlažna. Ječmen 4 120 Tritikala 4 120 Dovoljeni letni vnos dušika iz organskih gnojil na ha posameznega kmetijskega zemljišča v uporabi ne sme presegati 250 kg dušika. Na Oves 3 110 ravni celotne kmetije pa velja omejitev, da letni vnos dušika iz živin- Silažna koruza 41 240 skih gnojil ne sme presegati 170 kg dušika/ha kmetijskih zemljišč v Koruza za zrnje 7 240 uporabi. Predvsem pa velja zahteva, da se z dušikom gnoji le v skladu Trave in travne mešanice 9 240 s potrebami rastlin, kar izhaja iz “nitratne uredbe” (SV40, 50) Uredba TDM, DTM 9 170 predpisuje mejne vrednosti vnosa dušika v tla za najbolj razširjene kmetijske rastline v Sloveniji (preglednica 10). Če pa pričakujemo Detelje in lucerna 9 40 pridelke nad navedenimi v preglednici oziroma nameravamo gnojiti Krompir 22 160 z več dušika, je obvezno imeti izdelan gnojilni načrt. Oljna ogrščica 3 180 Hmelj 2 220 Preglednica12: Časovne omejitve pri rabi dušičnih gnojil Obdobjeprepovedi Vrstaživinskegagnojila Prepovedveljaza Opombe 15. 11.–1. 3. vsa tekoča organska gnojila vsa kmetijska zemljišča ne glede na nadmorsko višino 15. 11.–15. 2. vsa tekoča organska gnojila dognojevanje ozimin; pred setvijo jarih žit in trav 1. 12.–15. 2. hlevski gnoj vsa kmetijska zemljišča ne velja za gnojenje v rastlinjakih Kadar pričakujete večje pridelke od navedenih v 2. stolpcu zgornje GNOJENJESTRMIHZEMLJIŠČ preglednice, lahko pognojite z večjo količino čistega N na 1 ha povr- šine, kot je navedena v zgornji preglednici, vendar morate za to imeti • Na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, izdelan gnojilni načrt na podlagi veljavne analize tal za to površino. je potrebno v več delov razdeliti tako odmerke organskih kot mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik. Enkratni odmerek dušika Pri rabi dušičnih gnojil je treba upoštevati tudi časovne omejitve, ne sme preseči 80 kg/ha. kot so navedene v spodnji preglednici in ki veljajo za vsa kmetijska • Na vseh njivah, nagnjenih k površinskim vodam, ne glede na gospodarstva. to, katere kmetijske rastline rastejo na njivi, je treba zagotoviti tudi enega izmed štirih dodatnih ukrepov: Poleg količinskih in časovnih omejitev je treba na vseh kmetijah • njiva mora biti razmejena s prečnimi ozelenjenimi pasovi, upoštevati tudi prostorske omejitve, kjer je gnojenje z dušikom • med njivo in površinsko vodo mora biti najmanj 15 m širok omejeno ali prepovedano. pas zemljišča, porasel z zeleno odejo oziroma drugimi kmetij- skimi rastlinami, • njiva mora biti obdelana prečno na strmino. PROSTORSKEPREPOVEDIVNOSADUŠIKOVIH • njiva mora biti pozimi prekrita z zeleno odejo GNOJILVTLA: Kmetovalci na VVO I morajo pri gnojenju in skladiščenju organskih • Vnos dušikovih gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih gnojil upoštevati tudi vse omejitve iz uredb o kmetovanju na VVO, zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih. urejenimi z uredbami (SV51). • Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, Omejitev gnojenja z dušikovimi gnojili velja tudi za območje Natura tj. 15 m za vode 1. reda, 5 m za vode 2. reda. 2000, kjer se ohranjajo habitatne vrste (ukrep KOPOP, operacija • Na območjih objektov za zajem pitne vode, ki je vključen v sis- HAB), kjer je dovoljena samo uporaba organskih gnojil z dovoljenim tem javne oskrbe s pitno vodo, kjer ni določen vodovarstveni vnosom največ do 40 kg dušika/ha. režim, sta do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z za- konom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla ter preoravanje trajnega travinja prepovedana v razdalji SKLADIŠČENJEINKOMPOSTIRANJE 100 m od tega objekta. ORGANSKIHGNOJIL • Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan tudi na gozdnih zemljiščih. Za skladiščenje živinskih gnojil mora imeti ekološka kmetija dovolj • Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano skladišč, ki izpolnjujejo zahteve iz uredbe o varovanju pred one- na poplavljenih tleh, tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snaženjem z nitrati. Hlevski gnoj je v ekološki pridelavi dovoljen z snežno odejo, in na zamrznjenih tleh. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 38 6GNOJENJEINPREHRANARASTLIN namenom, da se gnoj kompostira. Po štirih mesecih skladiščenja Na njivah brez uporabe živinskih gnojil je trajnostna pridelava na gnojišču se gnoj lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču, mogoča le z vključitvijo metuljnic v dve leti v petletnih kolobarjih. vendar ne dlje kakor za dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti V BD-pridelavi je omejitev vnosa dušika/gnojili podana z gnojil- od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m. nimi enotami. Na en hektar lahko uporabimo največ 1,4 gnojilne enote, kar ustreza 112 kg N oziroma 98 kg P2 O5 na ha (1 GVŽ Potreba po gnojenju s kompostiranim hlevskim gnojem in kompos- ustreza 0,7 gnojilne enote/leto) – izjema so rastlinjaki in tržna tom je v ekološki pridelavi poljščin velika. Pri postopkih komposti- pridelava zelenjave (170kg N/ha/leto). Vsaj polovico gnojil mora ranja na kmetijah je treba upoštevati tudi vso zakonodajo (SV38). izvirati iz lastne kmetije, pri dokupu gnojil pa imajo prednosti dru- ge BD ali ekološke kmetije. Če gnojil iz teh kmetij ni na voljo, se Na njivah brezuporabeživinskihgnojilje trajnostna pridelava mogoča lahko dokupi gnoj iz ekstenzivne živinoreje, kjer živali dokazano le z vključitvijo metuljnic (predvsem večletnih detelj), deteljno travnih niso bile krmljene z GSO. Dokup komercialnih gnojil, ki so dovo- mešanic in njihovih zastirk, ki bodo pustile dostopna hranila na zalogo. ljena v smernicah, mora biti utemeljen in dokumentiran, nikakor pa ne sme presegati 0,5 gnojilne enote na hektar/leto. Glavni virdušika na ekoloških kmetijah so dobro preperela živinska gnojila in metuljnice. S podorom metuljnic (še posebej detelj) se poleg dušika v tleh poveča tudi vsebnost humusa. Tako se tla s podorom večletnih detelj, kot sta lucerna in črna detelja, oskrbijo z okoli 200 kg dušika/ha (lahko manj, pa tudi znatno več). Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 39 7OSKRBARASTLINZVODO–NAMAKANJE 7OSKRBARASTLINZ Potrebe poljščin po vodi so odvisne od vrste poljščine, zgodnosti VODO–NAMAKANJE sorte, obdelave tal, oskrbe poljščin s hranili ter od zapleveljenosti na njivi. Dejavniki,kivplivajonanamakanje, so: vpojna sposobnost tal za Suša v poljedelski pridelavi postaja pogostejši pojav, ki se mu je vodo, koliko vode tla lahko zadržijo v določeni globini in evapotran-treba prilagajati tako z izbiro poljščin kot s tehnološkimi ukrepi (npr. spiracija, ki je močno odvisna od vremena (temperatura, sončno namakanjem). Povprečne letne količine padavin v celinskem delu obsevanje, vlaga). Poleg vremenskih dejavnikov na izhlapevanje Slovenije sicer zadoščajo za celoletno oskrbo večine poljščin, ven- vode iz tal in iz rastline pomembno vplivata tudi vrsta in stopnja dar je njihova časovna razporeditev pogosto neustrezna. Slovenija razvoja poljščine ob namakanju. je ena redkih evropskih držav, ki ima na večini svojega ozemlja po- zitivno vodno bilanco in velja za eno najbolj vodnatih v Evropi sploh. Namakalnisistemi so lahko javni ali zasebni. Glede na uporabo vodnega vira ločimo male in velike namakalne sisteme. Pri malih Namakanje v kmetijski pridelavi je tehnološki ukrep, ki zaradi pri- namakalnih sistemih vodni vir uporablja en uporabnik. Pri velikih na-lagajanja podnebnim spremembam postaja vse pomembnejši. Za makalnih sistemih je koriščenje vodnega vira namenjeno več upo- namakanje kmetijskih zemljišč je treba zagotoviti vodni vir, za ka- rabnikom, ki imajo vzpostavljen urnik namakanja. Vodno dovoljenje terega je treba pridobiti dovoljenje za namakanje pri Agenciji RS za je treba pridobiti za vse vodne vire, razen za vodo, ki jo zbiramo kot okolje in prostor. Pravna podlaga za izdajo vseh potrebnih dovoljenj meteorno vodo s streh znotraj kmetijskega gospodarstva. je Zakon o kmetijskih zemljiščih. V novem obdobju Programa razvoja podeželja 2014–2020 so na Vloga za pridobitev vodnega dovoljenja se vloži na obrazcu, ki je voljo nepovratna sredstva za gradnjo in posodobitev namakalnih objavljen na spletni strani ARSO, pod naslovom: http://www.arso. sistemov ter nakup namakalne opreme. Ob prijavi za razpisana gov.si/vode/vodnadovoljenja. sredstva je treba pravočasno pridobiti vsa potrebna dovoljenja za postavitev namakalnega sistema in uporabo vode za namakanje Pred odločitvijo o naložbi v namakanje je treba natančno proučiti kmetijskih površin. Za pospešitev namakalnih dejavnosti je Mini-tehnološke zahteve gojenih rastlin v kolobarju, lastnosti tal z ana- strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenovalo regionalne lizo talnega profila, možne načine namakanja poljščine in razpo- delovne skupine za razvoj namakanja, pri katerih lahko zainteresi-ložljive vodne vire, ki jih je mogoče koristiti v prostoru. Pogosto je rani pridelovalci o tem pridobijo podrobnejše informacije na spletni potrebno tudi prilagoditi kolobar namakanju, kajti vse poljščine ne strani MKGP (SV 52). Po pridobitvi vodnega dovoljenja, ki ga izda upravičijo stroška namakanja. Glede na dosedanje škode po suši v ARSO, je treba vložiti vlogo za pridobitev odločbe o uvedbi nama-poljedelstvu so potrebe po namakanju največje na lahkih peščeno- kalnega sistema. -prodnatih tleh, še posebej v poletnih mesecih, ko padavin skoraj vsako leto primanjkuje. Vlogo je treba vložiti na MKGP, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na predpisanem obrazcu. Slika 19: Rolomati (avtor: Damjana Iljaš) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 40 7OSKRBARASTLINZVODO–NAMAKANJE K vlogi za pridobitev odločbe o namakanju je treba priložiti tudi razmeram), predvsem prek večanja deleža organske snovi v tleh podrobnejši opis tehnologije in območja namakanja. Za korišče- z dodajanjem zrelih BD-kompostov, zastirkami, ozelenitvami ipd. nje vode za namakanje je treba pridobiti tudi vodno soglasje in po Zelo dobro se vedno znova obnese tudi škropljenje tal (delno lahko potrebi tudi gradbeno dovoljenje. tudi rastlin) s pripravkom BD 500 v obdobjih suše, vendar ima tudi to svoje omejitve (če tri tedne ne dežuje, je delovanje omejeno). Po Uredbi o posegih v okolje (Uradni list RS, št. 51/14 in 57/15) je Podobno lahko v obdobjih moče uporabljamo pripravek BD 501 za glede na velikost in zmogljivost namakalnega sistema treba izvesti okrepitev svetlobno-toplotnega vpliva na rastline. Na splošno lahko presojo vplivov na okolje oziroma predhodno podati na MOP zah- rečemo, da imajo rastline z bolj razvitim koreninskim sistemom (kar tevo za ugotovitev, ali je za nameravani poseg v okolje potrebna glede na študije večinoma velja za rastline v BD-pridelavi) boljše presoja vplivov na okolje. možnosti iskanja (ali izogibanja) vlage tudi v stresnih razmerah. Namakalni sistem postavijo strokovnjaki, ki zagotovijo tudi njegovo Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 nemoteno delovanje. vsaj enkrat. Boljši rezultati se dosežejo s trikratnim škropljenjem v tedenskih razmikih. Če rastline dosežejo fazo razraščanja že jeseni, Namakanje poljščin je zagotovo ekonomsko upravičeno v okviru jih lahko že poškropimo s pripravkom BD501, vsekakor pa pozneje velikih namakalnih sistemov, v kolobarjih z intenzivnimi kulturami, v rastni dobi (april–junij) izvajamo redna dopoldanska škropljenja kot so vrtnine in jagode, ter na lahkih tleh. s pripravkom BD501, ki mu lahko dodamo pripravek iz baldrijana (BD507). Ob začetku dozorevanja (konec junija, začetek julija) zač- Za večino poljščin je ustrezen način namakanja z razpršilci. Pogos- nemo s popoldanskimi škropljenji s pripravkom BD501, ki jih lahko to so to bobenski namakalniki, rolomati, z dolžino cevi do 400 m in izvajamo še do en dan pred žetvijo. Česanje žit uporabimo samo, delovnimi širinami 80 m. Za tako namakanje je potreben dokaj visok če je to nujno potrebno za zmanjševanje zapleveljenosti. tlak: 7–10 barov na vstopu v namakalno napravo. Poleg tega nači- na namakanja, ki se v poljedelstvu največ uporablja, se uporabljata V BD-pridelavi skušamo zagotoviti dovolj hranil za rast in razvoj žit še namakanje z mikrorazpršilci in kapljično namakanje. že v fazi priprave zemljišč za setev, tako da pozneje ne obremenju- jemo zemljišč z dodatnimi prehodi. Zanamakanjekrompirjainvrtninsenajpogostejeuporabljajo mikrorazpršilcialikapljičnonamakanje. Bobenski namakalniki in rolomati se običajno uporabljajo na večjih površinah v okviru večjih namakalnih sistemov. Bobenski namakalniki in rolomati so glede porabe vode zelo potratni, manj primerni so za namakanje vrtnin ali krompirja. Sistem deluje pod visokim tlakom, kapljice vode so večje kot pri mikrorazpršilcih, zato lahko pride do poškodb na listih goje- ne rastline Čezmerno namakanje lahko povzroča izpiranje hranil z območja korenin. Namakanje kmetijskih kultur vpliva na povečanje občutljivosti poljščin za rastlinske bolezni. Potreberastlin po vodi lahko ugotovimo s preprostim prstnim preizkusom ali uporabo tenziometra (SV2). • Zauspešnonamakanjejetrebaupoštevatišena- slednjapriporočila: • Obroki namakanja se prilagodijo razvojni fazi rastlin, vrsti tal in vremenskim razmeram. Enkratni obrok vode praviloma ne sme preseči 20 mm (le v primeru dokazljivih povečanih potreb 30 mm), skupna mesečna količina porabljene vode pa ne sme preseči dolgoletne povprečne vsote padavin namakanega območja za več kot 50 %. • Kadar so za namakalno območje podana priporočila za nama- kanje, se upoštevajo navodila o potrebnosti namakanja. • Tudi glede namakanja je treba sproti zapisovati uporabljeno namakalno normo in datume namakanja. • Na večjih namakalnih sistemih je obvezna predhodna organi- ziranost namakanja; za namakanje se sme uporabljati samo okoljsko neoporečna voda, pri čemer se pri odmerjanju gnojil upošteva tudi vsebnost nitratov v uporabljeni vodi. Pri biodinamični pridelavi skušamo primarno izboljševati odpor- nost tal in rastlin proti sušno-stresnim razmeram (in premokrim Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 41 8BIOTSKAPESTROSTINKRAJINA 8BIOTSKAPESTROST dolžina pasu je 25 metrov. Opraševalski pasovi so na istem mestu INKRAJINA najmanj 3–4 leta. Spomladi ali jeseni se posejejo mešanice semena v odmerku 20 kg/ha. V mešanico se priporoča vključiti medonosne rastline, kakor so aleksandrijska detelja, esparzeta, inkarnatka, pla- zeča detelja, facelija, ajda, lucerna, bela gorjušica, črna detelja, Za ekološko poljedelstvo poleg zagotavljanja pridelave raznovrstnih navadna nokota in druge. V polnem cvetenju pokosimo polovico rastlin na kmetijskih zemljiščih pokrajinski elementi,kot so močvir- pasu. Preostalo polovico pustimo do konca cvetenja. Na ta način ne kotanje, mejice, drevesni osamelci, območja suhih travnikov, vso sezono zagotavljamo stalno cvetočo površino in življenjski suhozidi, ozare, robovi parcel in vodna zemljišča, pomenijo prispe- prostor za koristne žuželke. vek h kmetovanju. Povezanost kmetijske pridelave s pokrajinskimi posebnostmi dajejo pridelavi in pridelkom določeno posebnost, Kmetovalci, vključeni v KOPOP, ki imajo zemljišča na določenih kakovost in neponovljivost. območjih z večjim varstvom ptic, lahko koristijo dodatno finančno spodbudo za urejanje mejic na kmetijskih zemljiščih. Pri tem mora Raznovrstnost rastlinskih vrst na njivah je pomemben člen v ohra- biti dolžina mejice vsaj 20 metrov, širina pri tleh pa 2–8 metrov. njanju manjše občutljivosti rastlinskih vrst na bolezni in povzročitve Tudi tu so cilji vzdrževanja mejice omejevanje širjenja za kmetijstvo škod zaradi škodljivcev. To je mogoče delno doseči s prehodom škodljivih organizmov, nudenje življenjskega prostora za kmetijstvo na še pestrejši sistem kolobarjenja, v katerem je zastopanih več pomembne žuželke, bogastvo biotske raznovrstnosti v kmetijski rastlinskih vrst, pa tudi medvrstnih ali sortnih mešanic. Posledično krajini, pribežališče za živali ob obdelavi kmetijskih površin in pri je cilj manjša potreba po rabi sredstev za varstvo rastlin in bolj košnji travniških površin, zmanjševanje negativnih vplivov vetra, racionalno gnojenje. suše, neurij in toče ter preprečevanje erozije in zagotavljanje lokal- no ugodnejše mikroklime. Mikrofavna (drobnoživke): tla so eno najbogatejših in najpestrejših habitatov na Zemlji. Za uspešno ekološko kmetovanje so tla, bo- Ohranjanje kulturne krajine se izvaja z ukrepi tradicionalnega ko-gata z drobnoživkami, bistvenega pomena in omogočajo potrebno lobarjenja, vzdrževanjem tradicionalnih suhozidov, mejic, vetrnimi rodovitnost za rast rastlin. S tem namenom so vsi tehnološki ukrepi zaščitami ali namenoma zasajenimi robovi njiv. Način pridelovanja usmerjeni v boljše varovanje in povečevanje mikrofavne. Število ima velik vpliv na podobo kulturne krajine, ki je v primeru ozkega drobnoživk se vzdržuje z ustrezno rabo organskih gnojil, podori kolobarja ogrožen. rastlinskih ostankov in dosevkov, setvah okuliranih semen in rabo mikrobioloških dodatkov. Na ta način se v rastlinski masi izboljšuje razmerje med ogljikom in dušikom, kar pospeši razgradnjo v humus in dostopnost hranil za rastline. Na povečevanje favne vpliva tudi način obdelave tal (konzervirajoča obdelava, direktna setev, itd.). Makrofavna: najbogatejša živalska skupina v tleh predstavlja šte- vilne koristne živalske člene (npr. deževnike, hrošče in ličinke). Prostoživečeživali: drevesni osamelci, mejice in poljski robovi, ki jih zaraščajo trave in druge zeli, so zelo primerna gnezdišča in pribežališča za številne prosto živeče živali, kot so ptice in mali se- salci, pa tudi za številne zaželene žuželke, kot so na primer plenilski hrošči. Poljski rob je lahko bogat življenjski prostor, če je širok vsaj en meter. Mejica mora biti široka vsaj dva metra. Koristnežuželke: gre za biotično varstvo, pri katerem koristni organizmi vzpostavijo ravnovesje s škodljivimi vrstami. Tak način varstva pridelka je učinkovit le, če je njihovo število dovolj veliko in bo že v prvih fazah rasti kulture koristnih organizmov toliko, da prepreči množični razvoj škodljivcev. V severnih deželah EU so so- naravno usmerjeni kmetovalci uvedli robove za koristne žuželke v zameno za izgubljene zelene robove polj, ki so izginili ob stopnje- vanju intenzivnosti kmetovanja in združevanju poljskih kompleksov v monokulture. Robzakoristnežuželke lahko izberemo na slabših, manj rodo- vitnih površinah, oziroma na robovih ali vogalih njiv, površinah ob robu gozda, ceste ali vodotoka. Priporočena najmanjša širina opra- ševalskega pasu je šest metrov (optimalno 6–10 m), tako da z njim lahko zapolnimo prostor ob javnih cestah, kjer je oranje omejeno. Pasovi so lahko tudi ožji, vendar moramo pri tem upoštevati opre- mo, ki jo imamo na voljo za setev in košnjo. Priporočena najmanjša Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 42 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN 9PRIDELAVA POSAMEZNIH POLJŠČIN 9.1PRIDELAVAPRAVIHŽIT(pšenica inpira,rž,ječmen,oves,tritikala) Slika 20: Žitno polje (avtor: Damjana Iljaš) Glede kislosti imajo posamezne vrste različne zahteve. Na kisla tla • Izbiranjiveinvključitevvkolobar je najbolj občutljiv ječmen, pšenici in tritikali najbolj godijo rahlo Za pridelovanje ozimnih žit so najprimernejša srednje globoka in glo- kisla in nevtralna tla. boka tla z urejenim vodno-zračnim režimom. Lahka in srednje lahka tla so manj primerna, ker je pomanjkanje vode na takšnih tleh skoraj S pravilnim kolobarjem ne samo, da ohranjamo oziroma izboljšu-vsakoletni pojav. Če moramo na takšnih tleh pridelovati ozimna žita, jemo rodovitnost tal, temveč tudi preprečimo prekomerno razširi-je pridelovanje ječmena in rži mnogo bolj zanesljivo kot pridelovanje tev plevelov, bolezni in škodljivcev, kar je s stališča uspešnosti in pšenice ali tritikale. Ti dve vrsti žita sta najbolj odporni proti suši, za- gospodarnosti pridelovanja ozimnih žit zelo pomembno. radi kratke rastne dobe pa zaključita rast in razvoj pred obdobjem, ko običajno v naših razmerah nastopijo suša in visoke temperature. Prav tako so težka ilovnato-glinasta tla za pridelovanje strnih žit neprimerna PŠENICAINPIRA ali vsaj manj primerna. Ob večjih jesenskih nalivih se taka tla hitro zaskorijo, v depresijah zastaja voda, kar je še posebej neugodno, ko Pri pšenici in piri se moramo zavedati, da gre za vrsto pšenice raz-so žitni posevki v fazi kalitve oziroma vznika. V tem času so žita najbolj ličnih podvrst, le da je navadna pira manj zahtevna za pridelovanje občutljiva in že od tri do štiri dni trajajoča stoječa voda uniči kalčke in dosega nižje pridelke. Zelo dobri oziroma dobri predoposevki za oziroma vznikajoče rastlinice, preživele rastline pa se le s težavo ali pšenico so krompir, lucerna, črna detelja, različne travno-deteljne me-pa se sploh ne opomorejo. Prevelika razmočenost takih tal otežuje šanice in nekatere vrtnine. Krompir zapusti njivo pravočasno, spravilo spomladansko oskrbo posevkov. Takšna tla so mnogo bolj primerna poteka praviloma v suhem vremenu in je dovolj časa za kakovostno za pridelovanje jarih žit pod pogojem, če jih uspemo preorati že jeseni. pripravo tal za setev. Na posevke ozimne pšenice ugodno vpliva tudi hlevski gnoj, ki je bil dodan krompirju. Sejano travinje, med katerega Uspešnost pridelave ozimnih žit je odvisna tudi od vsebnosti humu- sodijo različne travno-deteljne mešanice, so dobri predposevki za sa v tleh. Za nemoteno rast in razvoj posevkov morajo tla vsebo- pšenico, ker take njive lahko pripravimo za setev, tla po njih pa imajo vati vsaj 1,6 do 2 % humusa. Zlasti na lažjih tleh je višja vsebnost zelo dobro strukturo. Zrnate stročnice so zelo dobri predposevki pše-humusa v tleh dobrodošla ne samo kot vir hranil, temveč tudi zato, nici, od katerih pridelujemo v večjem obsegu le krmni grah, medtem ker se z višjo vsebnostjo humusa v tleh poveča njena sposobnost ko je pridelovanje nizkega fižola, boba, leče v manjšem obsegu. zadrževanja in uskladiščenja vode za sušna obdobja. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 43 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Koruza za silažo je dober predposevek pšenici. Njivo zapusti dovolj OVES zgodaj in je na voljo dovolj časa za kakovostno pripravo njive za setev. Koruza za silažo je manj primeren predposevek za setev Oves je najbolj toploljubno žito in obenem najbolj občutljiv na niha-pšenice v primeru setve poznih hibridov. Prav tako je silažna ko- nje temperatur in suh topel veter. Jarega sejemo, ko so temperatu-ruza manj primeren predposevek, kadar poteka spravilo v zelo vla- re zraka višje od 4 oC. Uspeva skoraj povsod, razen v zelo peščenih žnih razmerah in je tlačenje tal še večje zaradi odvoza velike mase tleh. Od vseh pravih žit najbolje uspeva v kislih tleh, prenaša pa tudi pridelka. Odvisno od zrelostnega razreda je koruza za zrnje lahko nekoliko več vode v tleh. Setev ovsa se priporoča vsako četrto leto zadovoljiv ali slab predposeek za pšenico. Čim poznejši je hibrid, na površino. Dobre predkulture so metuljnice in okopavine, gnojene manjša je njegova predposevna vrednost. Predposevna vrednost s hlevskim gnojem. koruze za zrnje se zmanjša tudi, če je koruzna slama slabo zaorana. Neprimerno pa je pridelovanje pšenice v dvopolju s koruzo zaradi nevarnosti prekomernega razvoja fuzarioz. Čeprav je pira manj • Obdelavatalzasetevinsetev zahtevna vrsta, ima glede vrstenja podobne zahteve kot pšenica. Namen obdelave tal je ustvariti primerne razmere za optimalni ra- zvoj sejanih rastlin s ciljem za visok in zanesljiv pridelek. V praksi sta uveljavljena konvencionalni in konzervacijski način obdelave, ki JEČMEN se deli na različne podvrste. Glede prejšnjih posevkov ima ječmen podobne zahteve kot pšenica, le Za konvencionalni način obdelave tal je značilna faza oranja, ki se da je za doseganje visokih in zanesljivih pridelkov potrebna zgodnejša izvede s plugi (osnovna obdelava). Plug obrne brazdo, zrahlja in ne-setev. Dobri so posevki, ki zgodaj zapustijo njivo, da je na voljo dovolj koliko zdrobi odrezani trak tal. Nadalje plug zaorje žetvene ostanke, časa za pravočasno obdelavo tal in setev. Zelo dobri prejšnji posevki plevel in seme plevelov. Pomembno je, da so tla dovolj uležana, zato za ječmen sta krompir in krmni grah. Ker ječmen potrebuje za dober orjemo vsaj deset dni pred setvijo. Od vseh žit je na slabo uležana vznik in nadaljnjo rast in razvoj dobro uležana tla, je sejano travinje tla najbolj občutljiva rž. Po oranju poteka predsetvena obdelava dober prejšnji posevek le, če ga uspemo dovolj zgodaj preorati in tla s krožnimi branami in predsetvenikom. S predsetveno obdelavo pravočasno pripraviti za setev. Silažna koruza je lahko dober prejšnji tla površinsko poravnamo, zdrobimo grude do globine setvenega posevek, če pridelujemo dovolj zgoden hibrid, medtem ko po spravilu horizonta (3–6 cm) in po potrebi zgostimo tanko plast tal pod njim. koruze za zrnje ni mogoče pravočasno pripraviti njive za setev. Ječmen je poljščina, ki ne prenese pridelovanja v ponovljeni setvi ali monokul- Pri konzervacijskem načinu obdelave tal ostane po obdelavi in set-turi Tudi druga strna žita, razen ovsa, so neprimerni predposevki. vi več kot 30 % obdelane površine pokrite z rastlinskimi ostanki prejšnje poljščine. Pri pridelovanju ozimnih žit je konzervacijski na- čin sprejemljiv, če rastlinski ostanki prejšnje poljščine niso vir bole- TRITIKALA zenskih okužb, ni pa priporočljiv po koruzi za zrnje, saj je koruzna slama, ki ostane na površini tal, idealno gojišče za razvoj fuzarioz. Tritikala ima glede prejšnjega posevka podobne zahteve kot pšenica. V tem primeru je verjetnost okužbe s to glivo nekajkrat večja kot Najbolje uspeva za poljščinami, ki zgodaj zapustijo njivo, kot so krom- pri konvencionalnem načinu obdelave. Močan napad posevka s pir in travno-deteljne mešanice, ter za zrnatimi stročnicami. Dobro fuzariozami močno zniža pridelek, zrnje pa je lahko onesnaženo z uspeva tudi za lucerno in črno deteljo, le da moramo biti zaradi fiksi- mikotoksini, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in živali. ranega dušika v tleh previdni pri dognojevanju, da ne pride do polega posevkov. Za dober vznik in razraščanje je zelo pomembno, da so tla Setev opravimo z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12,5 cm, dobro uležana. Koruza za silažo je za tritikalo dober prejšnji posevek, in sicer s priporočeno količino semena na hektar glede na sorto in medtem ko je koruza za zrnje neprimeren oziroma manj primeren vrsto žita. Globina setve pri rži je od 2 do 3 cm, pri drugih žitih pa prejšnji posevek. Po spravilu koruze za zrnje po oranju ni časa za od 4 do 5 cm. Globlje sejemo na lažjih, plitveje pa na težjih tleh. Rž sedanje tal pred setvijo, ker oranje in predsetvena obdelava potekajo sejemo plitveje kot druga žita. Gostota setve je zelo pomembna. Pri neposredno po spravilu koruze, včasih že isti dan ali pa v dveh do treh pridelovanju ozimnih žit ima pregosta setev več negativnih učinkov dneh. Tritikala je poljščina, ki sama sebe slabo prenaša, od strnih žit kot nekoliko preredka setev. Gosta setev otežuje normalni razvoj in pa je najboljši prejšnji posevek oves. Pridelovanje tritikale v kolobarju zmanjšuje vitalnost rastlin v sušnih razmerah, v deževnih letih pa načrtujemo tako, da jo na isto njivo sejemo vsako tretje leto. je pregost skop vzrok za poleganje posevkov. Zelo pomemben je tudi čassetve. Pri prezgodnji setvi se posevki RŽ vseh ozimin jeseni preveč razvijejo in razrastejo, zaradi česar pos- tanejo slabše odporni proti zimski zmrzali in nekaterim boleznim. V Glede kolobarja je rž med vsemi strnimi žiti najmanj zahtevna. preveč razvitih rastlinah se namreč že začne oblikovati prihodnji klas, Samo sebe dobro prenaša. Za prejšnji posevek je pomembno, da zasnova klasa pa je posebno občutljiva za zimski mraz. Na bujno njivo zapusti dovolj zgodaj. Za vznik in dobro razraščanje rž zahteva razvitih in razraščenih rastlinah se zlasti v vlažni zimi, prav tako pa dobro sesedena tla. Dobro uspeva na revnejših in kislih tleh, kjer je tudi pod dolgotrajno snežno odejo, še zlasti, če sneg pade na mokro, pridelovanje drugih žit manj primerno. Pri pridelavi na vlažnih legah in ne zmrznjeno zemljo, močno razvije snežna plesen, ki posevek zelo lahko pride do okužbe z rženimi rožički in posledično ergotoksini. poškoduje. Močan napad snežne plesni lahko posevke tako poškodu-Za zmanjšanje (preprečevanje) okužb in »zagotovljen« pridelek je je, da jih moramo spomladi preorati. Prav tako je škodljiva prepozna dobra setev mešanih posevkov rži s pšenico (soržica). Pogosto se setev. Posevek ostane slabo razvit in zato slabo kljubuje hujšemu rž seje kot rastlina za živi mulč pri pridelavi okopavin v kolobarju. zimskemu mrazu. Posamezne faze razvoja pri prepozni setvi pote- kajo mnogo hitreje kot pri normalni setvi, zaradi česar se ne morejo Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 44 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN popolnoma izoblikovati posamezne sestavine pridelka, kot so število Za dober pridelek jarihžitje zelo pomembna čim zgodnejša setev. klasov na rastlino, število zrn v klasu in debelina zrnja. Vse to pa se na Nobene škode ni, če po setvi ponovno nastopi mraz in zapade sneg. koncu odrazi v nižjem donosu in slabši kakovosti pridelka. Rana setev pa je mogoča le, če je njiva že jeseni preorana. Po skrb- nem jesenskim oranju njivo obdelamo za setev z enim obhodom z Ozimna pšenica je za zimski mraz najbolj občutljiva v fazi enega do dveh brano, še bolje pa s predsetvenikom. Prav tako je koristno, če setev listov, najbolj odporna pa v fazi treh listov in na začetku razraščanja. Sta- opravimo v nekoliko bolj vlažno zemljo, seveda pa ne v toliko vla-dij največje odpornosti proti mrazu doseže pšenica sorazmerno kmalu žno, da bi se mazala. Oranju neposredno pred setvijo se izogibamo, po setvi, zato jo sejemo precej pozno, med vsemi vrstami ozimnih žit ker s tem izgubimo veliko časa, kajti orjemo lahko šele, ko se zem-najpozneje. Pozno setev prenese pšenica tudi zato, ker se ne razrašča lja primerno osuši, setev pa se lahko zavleče dlje od optimalnega le jeseni, temveč tudi spomladi, medtem ko se rž in ječmen razraščata roka. Pri pozni setvi posevki prehitro preidejo iz vegetativne feze v v glavnem le jeseni. Pozno posejani posevki, ki se jeseni niso razrasli, generativno (prehitro sklasijo oziroma latijo), posledica pa je nižji ostanejo slabo razraščeni in redki, kar se odrazi v nizkih pridelkih. pridelek. Občutljivost glede časa setve je pri jarih žitih obratna kot pri ozimnih žitih. Pozno setev med jarimi žiti najbolje preneseta Ržinječmen zato zahtevata zgodnejšo setev kot pšenica. Ker se ječmen in rž, medtem ko so oves, pšenica in tritikala na pozno ozimna pšenica razrašča jeseni in spomladi, lahko čas setve soraz- setev zelo občutljivi. Jara žita lahko posejemo že v zadnji dekadi merno precej raztegnemo brez nevarnosti, da bi se zaradi tega pri- februarja, setev po 1. aprilu pa odsvetujemo. delek občutno znižal, če seveda ne pretiravamo preveč in ne sejemo pretirano zgodaj ali pretirano pozno. Če setev opravimo deset dni prej ali deset dni pozneje, kot je najprimernejši čas, ni velike razlike v • Sortiment pridelku. Nasprotno pa se pridelek ječmena in rži pri zapozneli setvi Seme, primerno za setev, mora biti sortno čisto, nepoškodovano, močno zmanjša. Nekateri pridelovalci v zadnjih letih pretiravajo z zdravo in brez primesi. Kaljivost naj bo vsaj 85 %. zgodnjo setvijo in posejejo ječmen v toplejših nižinskih območjih že pred 20. septembrom. Tudi preveč zgodnja setev ni priporočljiva, ker Sortiment je podan v spodnji preglednici z opisom sort ozimnih se posevki do zime preveč razvijejo in razrastejo. Na takih posevkih in jarih žit, ki so se v zadnjih letih dobro izkazale v okviru uradnih je večja nevarnost za nastanek bolezni že v jesenskem in zimskem preizkušanj in na ekoloških kmetijah. času, če prevladuje sorazmerno toplo in vlažno vreme. V Nemčiji, Avstriji in Švici je kar nekaj inciativ in žlahtniteljev, ki Glede najprimernejšega časa setve, ki zagotavlja najprimernejšo zadnjih 30 let poskušajo vzgojiti sorte, posebej primerne za ekolo-rast in razvoj posevkov, priporočamo naslednje: najprej posejemo ško in BD-pridelavo žit (odporne na glavne bolezni, stabilni pridelki, ječmen in rž (od 25. 9. do 10. 10), pšenico, piro in tritikalo pa od primerna kakovost). Nekaj spletnih virov je pod oznako (SV9). 10. 10. do 25. 10. Slika 21: Podsevek bele detelje v žito (avtor: Mateja Strgulec) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 45 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Preglednica13: Sorte žit na našem trgu, primerne za ekološko pridelavo Ozimnapšenica Višina Poraba Pridelek Sorta Zastopnik Tip klasa rastlin Ranost semena zrnja Kakovostni Odpornostproti (kg/ha) razred pepelovki listni pegavosti poleganju pegavosti plev Saatbau bela srednje 180 do srednje srednje Antonius Linz resnica visoka pozno 200 visok A dobra dobra dobra srednja Saatbau bela srednje srednje 180 do Lukulus Linz resnica visoka pozna 210 visok B1 dobra dobra dobra dobra Saatbau bela srednje srednje 150 do srednje Albertus Linz resnica visoka pozna 200 visok A dobra dobra dobra dobra Jarapšenica Višina Poraba Pridelek Sorta Zastopnik Tip klasa rastlin Ranost semena zrnja Kakovostni Odpornostproti (kg/ha) razred pepelovki listni pegavosti poleganju pegavosti plev SW Saatbau bela srednje srednje 150 do Kadrilj Linz resnica visoka zgodaj 200 visok B1 srednja srednja srednja dobra Pira Višina Poraba Pridelek Sorta Zastopnik rastlin Ranost semena zrnja Odpornostproti (kg/ha) boleznim poleganju srednje srednje 200 do srednje Ostro Agrosaat visoka pozno 220 nizek dobra dobra Ebners srednje 170 do srednje Rotkorn Satbau Linz visoka pozno 240 nizek dobra dobra Ozimnarž Višina Čas Poraba Pridelek Sorta Zastopnik rastlin dozorevanja semena zrnja Odpornostproti (kg/ha) boleznim poleganju srednje 170 do srednje Elego Agrosaat visoka pozno 190 visok dobra dobra Saatbau srednje 150 do Dukano Linz visoka pozno 180 visok dobra dobra Ozimniječmen Ranost Poraba Pridelek Sorta Zastopnik Tip klasa Višinarastlin semena zrnja Odpornostproti Ranost (kg/ha) boleznim poleganju Saatbau srednje srednje 150 do srednje Reni Linz dvovrstnik visoka pozno 200 nizek dobra dobra KWS srednje srednje 150 do srednje Meridian Semenarna večvrstnik visoka pozen 200 visok zelo dobra dobra Ozimnatritikala Višina Poraba Pridelek Sorta Zastopnik rastlin Ranost semena zrnja Odpornostproti (kg/ha) boleznim poleganju Saatbau srednje 180 do Elpaso Linz visoka zgodaj 200 visok dobra dobra srednje 150 do Cosinus Agrosaat visoka pozno 180 visok dobra dobra Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 46 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN • Oskrbaposevka 10 m3 komposta. Dognojujemo zelo previdno, ker rž zaradi visoke Žita sejemo z žitnimi sejalnicami ali ročno. Kadar se odločimo za slame lahko tako kot pira hitro poleže. ročno setev, moramo takoj po setvi njive prevleči z njivskimi bra- nami, da semena zadelamo v tla, in jih nato še povaljati z lažjimi valjarji, ker tako zagotovimo boljši vznik semen. JEČMEN Ječmen ne prenaša neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. UKREPIPOPREZIMITVI Zaradi močnega koreninskega sistema zelo dobro črpa hranilne snovi iz tal. 70 % hranil potrebuje med razraščanjem do kolenčenja. Pri ekološki pridelavi je ukrep prvega dognojevanja še pomembnejši kot v konvencionalni pridelavi, saj imamo na voljo le počasi delu- Gnojimo glede na analizo tal, kadar pa te nimamo, upoštevamo, da joča organska gnojila. Pri uporabi gnojevke ali gnojnice je priporo- moramo na njivo pripeljati toliko hranil, kot jih pridelek odvzame čena uporaba 10–15 m3/ha v razredčitvi z vodo v razmerju 1 : 1. (C-razred založenosti tal). Jeseni ob pripravi tal ozimni ječmen Pomembno je, da so živinska gnojila ustrezno negovana oziroma pognojimo s kompostom (če nameravamo z njive odpeljati tudi prezračevana. Hlevski gnoj je zelo primerno gnojilo za prvo dogno- slamo, gnojimo z večjim priporočenim odmerkom). Spomladi jevanje, vendar pod pogojem, da je predhodno kompostiran. Po- ozimni ječmen glede na teste RQ za ugotavljanje razpoložljivega membno je tudi, da je po žitu fino raztrosen. Tako gnojilo zmanjša dušika v tleh dognojimo. Dognojujemo z razredčeno gnojevko ali zapleveljenost žit, ki je ena od težav ekološke pridelave. Priporoče- kompostom. no gnojenje na srednje dobro založenih tleh je za pričakovani pride- lek 4 t zrnja pšenice/ha brez odvoza slame z njive treba pognojiti s 4,5 t komposta iz hlevskega gnoja/ha in 150 kg fosfornega gnojila TRITIKALA (26 %). Prvo dognojevanje se izvede na podlagi talnih analiz dušika. Tritikala tako kot druga žita ne prenaša neposrednega gnojenja s Drugo dognojevanje se lahko izvede glede na rezultate hitrih ra- hlevskim gnojem. Zaradi močnega korenskega sistema zelo dobro stlinskih oziroma talnih nitratnih testov. Pri dobri oskrbi z organsko črpa hranilne snovi iz tal. Velik delež hranil potrebuje med razrašča-snovjo (4 %) in zadostni talni vlagi dognojevanje skoraj ni potrebno. njem do kolenčenja. Za piro in druga visoka žita, ki so bolj nagnjena k poleganju, je predvideno le prvo dognojevanje ob razraščanju Gnojimo glede na analizo tal, kadar pa te nimamo, upoštevamo, da moramo na njivo pripeljati toliko hranil, kot jih pridelek odvzame Spomladi težja tla počešemo ali okopljemo ter jih povaljamo z glad- (C-razred založenosti tal). Tritikalo glede na razpoložljivi dušik v kimi valjarji, da korenine zopet dobijo stik s tlemi, potem ko jih je tleh ali rastlinah (hitri rastlinski testi) lahko tudi dognojimo. Triti-zmrzal dvignila. Česanje njive se lahko ponavlja do začetka kolen- kalo z visoko slamo z dušikom dognojujemo manj. čenja žit, če so tla primerno suha za prehode. S tem izboljšamo os- krbo rastlin z dušikom in zrakom ter zmanjšujemo zapleveljenost. • Varstvožitpredpleveli,boleznimiinškodljivci Za ekološke kmetije je značilna večletna uporaba lastnih semen. PŠENICAINPIRA Takšna praksa je pomembna, kadar se sejejo stare sorte iz genskih bank, ki so prilagojene ekstenzivni pridelavi in določenemu oko- Gnojimo glede na analizo tal, kadar pa te nimamo, upoštevamo, da lju. Te sorte dajejo običajno tudi količinsko precej nižje pridelke. moramo na njivo pripeljati toliko hranil, kot jih pridelek odvzame Ekološke kmetije, ki stremijo k višjim pridelkom zrnja, se pogosto (C-razred založenosti tal). Jeseni ob pripravi tal pšenico pognojimo odločajo za setev izbranih odpornih sodobnih sort. Te sorte so kljub z mineralnimi gnojili (če nameravamo z njive odpeljati tudi slamo, vsemu manj odporne v slabših vremenskih razmerah, zaradi glivič- gnojimo z večjim priporočenim odmerkom). nih obolenj ali škodljivcev in se hitreje izrodijo, zato se priporoča pogostejša menjava sorte. Še zlasti je to pomembno pri rži, ki je Ob dobrem kolobarju in gnojenju z uležanim hlevskim gnojem ali tujeprašna. Naslednji problem pri setvi doma pridelanih semen so kompostom dognojevanje skoraj ni potrebno. Piro po potrebi dog- primesi. Najpogosteje so to trdovratni pleveli, ki pogosto zelo ome-nojujemo samo ob razraščanju, pozneje pa ne, ker bi lahko polegla. jujejo pridelavo žit na njivah in jih z rabo onesnaženega semena še povečujemo. Skratka, raba domačega semena je ustrezna le, če je seme zdravo in ustrezno prečiščeno, brez semen drugih žit RŽ ali plevelov. Rž ne prenaša neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. Zaradi Pleveli odvzemajo žitom hrano, prostor, svetlobo in vodo. Največ- močnega korenskega sistema zelo dobro črpa hranilne snovi iz tal. ji vpliv na zmanjšanje pridelka imajo pleveli od vznika do konca 70 % hranil potrebuje med razraščanjem do kolenčenja. razraščanja. Na zmanjšanje zapleveljenosti posevkov med drugim vplivamo z različnimi preventivnimi ukrepi, kot so čim širši kolo- Gnojimo glede na analizo tal, kadar pa te nimamo, upoštevamo, da bar, pravočasno pripravljena njiva, slepa setev ter kakovostna in moramo na njivo pripeljati toliko hranil, kot jih pridelek odvzame pravočasno izvedena setev. Tudi uporaba hlevskega gnoja, ki ne (C-razred založenosti tal). Jeseni ob pripravi tal rž pognojimo s vsebuje semen trdovratnih plevelov, pri gnojenju predhodnih kultur kompostom (če nameravamo z njive odpeljati tudi slamo, gnojimo v kolobarju lahko pomembno zmanjša plevele. Za zmanjševanje z večjim priporočenim odmerkom. Spomladi po potrebi oziroma zapleveljenosti je priporočljivo zgodaj spomladi (po prvem česanju glede na razpoložljivi dušik v rastlini dognojujemo z dušikom še v času razraščanja od marca do aprila) v glavni posevek podsejati Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 47 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN belo deteljo, črno deteljo ali lucerno v odmerku 5–20 kg/ha, kadar je in z dušikom pretirano pognojeni posevki. Pojavu žitnih strgačev se to smiselno z vidika kolobarja (torej da po žitu vsaj 1–2 leti sejemo lahko izognemo z lego njive, ki naj ne bo ob gozdu. Škodam zaradi DTM). Lahko pa se poseje tudi podsevek esparzete ali plavice, ki spod- ptic pa s setvijo sort pšenic z resami. bujevalno (alelopatsko) delujeta na rast pšenice. Podsevki detelje ali DTM lahko pripomorejo k zmanjšanju plevelov v preredkih posevkih, Z uravnovešenimi tlemi, odpornimi sortami in primerno oskrbo po-vendar pa zaradi počasnega razvoja bistveno zmanjšajo plevele šele sevkov težav z boleznimi vBD-pridelavi ne bi smeli imeti. Vsekakor po žetvi glavnega posevka, torej so bolj dolgoročni preventivni ukrep za je dobro poznavanje fizioloških potreb rastlin, da lahko uskladimo zmanjševanje zapleveljenosti, hkrati pa tudi zmanjšajo porabo energije, sproščanje hranil iz organske snovi s potrebami rastlin v določeni saj po žetvi ni treba znova t obdelovati tal in sejati DTM ali detelje. fazi razvoja (preventiva proti žitnemu strgaču). Pri glivičnih bole- znih vsekakor preventivno pomaga redno škropljenje s pripravkoma Za doseganje zdravih posevkov je treba sejati zdravo seme. BD501 in BD507. Lahko pa seveda uporabimo tudi čaje ali gnojevko Sredstva za razkuževanje semen v ekološkem kmetovanju nisi na iz zdravilnih rastlin (kopriva, rman, kamilica), ki lahko ob primerni voljo. Največjo prednost ima dobro mehansko čiščenje, ki odstrani razredčitvi uspešno vzpostavijo ravnovesje v rastlinah. vsa drobna semena, ki so običajno tudi najbolj okužena, in krtače- nje zrnja, ki značilno zmanjša celo okuženost žit s snetmi. • Namakanje Potrebe žit po vodi so precejšnje, a glede na podnebne razmere v Kadar imamo necertificirano seme, se pred setvijo priporoča kalilni jesenskem in spomladanskem času običajne padavine zadoščajo test, ki pokaže delež kaljivih semen. Ta test se opravi na filtrskem za uspešno pridelavo žit. Potreb po rednem namakanju ni, pogosto papirju pri temperaturi 20 °C. pa je potrebno dopolnilno namakanje. Žita lahko namakamo, kadar suša zajame posevke v fazi kolenčenja in klasenja, ko so potrebe Najpogostejše glivične bolezni pšenice so: žitna pepelovka (Blume- po vodi največje (50 % celotnih potreb po vodi). To je obdobje od ria graminis), fuzarioze korenin, stebla in klasa pšenice (Fusarium marca do junija. V času klasenja se potrebe po vodi zmanjšajo na spp.), listne pegavosti (Septoria tritici in Septoria nodorum) ter 26 %, v času dozorevanja pa 12 %. Obroki vode za namakanje se pšenične rje (Puccinia spp.) določajo glede na fazo razvoja, stopnjo izhlapevanja vode, vremen- sko napoved in vrste žita, načeloma pa niso večji od 20 oziroma 30 V RS imamo registrirane samo pripravke na osnovi žvepla (pripravki mm. Namakanje v poznejših fazah razvoja se ne priporoča. Največ zatirajo žitno pepelovko). škode zaradi pomanjkanja vode v tleh nastane v fazi kolenčenja, ko so izpadi pridelka lahko tudi 87 %. Potrebe posameznih vrst žit Negativni učinek glivičnih bolezni na žitih zmanjšujemo s setvijo po vodi so različne, kar izkazujejo tudi transpiracijski koeficienti. odpornih sort. Količine potrebne vode za pričakovane pridelke so najvišje za oves, nato pa se zmanjšujejo po vrstnem redu: pšenica, tritikala, rž in Med škodljivci posevkov so najpogostejši žitni strgač. listne uši, pti- ječmen, ki potrebuje najmanj vode za pričakovani pridelek zrnja. ce, glodalci. Tako žitnim strgačem kot ušem najbolj ustrezajo gosti Graf2: Potrebe po vodi vrazličnih obdobjih rasti in razvoja pšenice Graf3: Vpliv pomanjkanja vode v tleh v različnih obdobjih rasti na pridelek zrnja pšenice 50% 26% 12% 3% 9% -32 % -44 % -66 % -87 % -74 % 0 9 12 21 25 29 30 31 32 37 39 49 51 59 61-69 71-92 0 9 12 21 25 29 30 31 32 37 39 49 51 59 61-69 71-92 Preglednica14: Transpiracijski koeficienti nekaterih žit Vrstažita Transpiracijskikoeficient pšenica 450–600 proso 200–250 oves 600–800 Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 48 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Slika 22: Snopovezalka (avtor: Mateja Strgulec) • Žetev Žetev žit je zelo pomemben del njihove pridelave. Čas žetve se določi na podlagi vsebnosti vlage v zrnju. Največje količine pridelka in hkrati najboljšo kakovost dobimo, če posevke požanjemo, ko vsebuje zrnje okoli 18 % vlage, nato pa ga posušimo na 14 % vlage. V praksi se večina posevkov požanje, ko zrnje doseže 14 % ali manj vlage, da ni potrebno sušenje, kar poceni pridelavo. Ko posevek dozori, ga požanjemo v čim krajšem času. Žetev najbolje poteka v toplem in suhem vremenu. Pri zapozneli žetvi, ko so posevki pre- zreli in je vlaga pod 12 %, pride do izgub, ki v izrazito neugodnih razmerah znašajo do 20 %, kot so osip zrnja iz klasov, pri ječmenu do lom in odpadanje celih klasov, poveča se nevarnost poleganja itd. Če je žetev pozna zaradi nenadnih padavin ali drugih vzrokov v času polne zrelosti, pride do osipanja in izpiranja zrnja, kar ima za posledico manjšo količino pridelka in slabšo kakovost (nižja vsebnost beljakovin in nižje vrednosti padajočega števila). V takih razmerah obstaja nevarnost, da seme kali že v klasu. Za kalitev v klasu so najbolj dovzetne rž in tritikala ter zgodnje sorte pšenice. Seveda pa so med sortami velike razlike. Pri žetvi je zelo pomembna tudi tehnika kombajniranja. Hitrost in nastavitev kombajna marata biti usklajeni, da ne pride do loma zrnja in pokanja perikarpa. Poškodbe zrnja, ki jih s prostim očesom ne opazimo, privede do lažjega prodiranja micelija in spor parazitov v zrnje med skladiščenjem. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 49 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN 9.2PRIDELAVAPROSASTIHŽIT PRIDELAVA KORUZE Slika 23: Stare sorte koruze (avtor: Mateja Strgulec) Za pridelovanje so najprimernejša s hranili in humusom dobro V konvencionalni pridelavi je s koruzo vsako leto posejanih okoli 40 oskrbljena (3–4 odstotke humusa, C-stopnja založenosti s P O in 2 5 odstotkov njiv. Delež koruze v ekološki pridelavi je zaradi izvajanja K O), globoka, srednje težka tla, ki so obenem dobro zračna in na 2 kolobarja bistveno manjši. katerih lahko ob ustrezni tehnologiji zagotovimo visoko mikrobio- loško aktivnost. Najprimernejše so združbe rjavih tal, primerna pa Za uspešno ekološko pridelavo koruze imamo v praksi kar nekaj so tudi ilovnata tla na apnencih in dolomitih, laporjih in peščenjakih izzivov: (Čergan s sod., 2008). • kako vzdrževati raznolik in dovolj širok kolobar ter kako v njega Slabo odcedna, težka ter zbita tla in slabo zračna tla so manj pri-umestiti koruzo kot eno izmed zahtevnejših poljščin; merna za pridelavo. Običajno vsebujejo tudi manj humusa in se • kako razviti uravnoteženo in trajnostno, obenem pa ekonomično počasneje ogrevajo v spomladanskih mesecih. Pogosto prihaja do vzdržno gnojenje koruze; zastajanja površinske vode, kar otežuje predsetveno pripravo ali • kako uspešno izvajati in obvladati mehansko zatiranje plevelov. povzroča izgube. Manj primerna so tudi tla z večjim nagibom, ker lahko običajna tehnologija pridelave povečuje erozijo. Tuje izkušnje kažejo, da je tudi v ekološki pridelavi mogoče doseči dobre pridelke koruze in da je lahko ekonomsko zanimiva poljščina. Neprimerna tla za pridelavo koruze so peščena ali zelo prodnata tla z majhno zadrževalno sposobnostjo za vodo ter tla, ki vsebujejo zelo malo organske snovi. • Izbiranjiveinvključitevvkolobar Na reakcijo tal (pH tal) je koruza manj občutljiva in dobro uspeva Najpomembnejši ukrep za uspešno pridelovanje je pravilna izbira zem- tudi na kislih ali bazičnih tleh. Ker pa se večinoma prideluje v ko-ljišča. Iz tal pridobivajo rastline del potrebnih anorganskih in organskih lobarju z drugimi rastlinami (metuljnice, žita itd.), ki so bistveno snovi ter vodo, obenem pa so tla opora rastlinam pri rasti. Ker koruza bolj občutljive na nizke pH, priporočamo pH med 5,7 in 6,5. Drugi za rast potrebuje veliko toplote, svetlobe in vode, je primernost tal razlog za uravnavanje reakcije tal je, da je Ca vezivo, ki povezuje za pridelavo v tesni povezavi s temi dejavniki. V naših pridelovalnih talne delce v strukturne agregate. Tako je struktura tal na nevtralnih razmerah je med najpogostejšimi omejitvenimi dejavniki za pridelavo tleh večinoma ugodnejša za pridelavo koruze. pomanjkanje vode v določenih fazah razvoja, zato je pri izbiri zemljišča treba upoštevati sposobnosti tal za zadrževanje vode. Koruza ni občutljiva za vrstni red v kolobarju in jo lahko sejemo po vseh poljščinah, tudi po njej. Kljub temu priporočamo vsaj dveletni, še bolje pa tri- ali večletni kolobar, ki vključuje več botanično neso- Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 50 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN rodnih rastlin. Vegetacija, odvisno od zrelostnega razreda hibridov utežmi) poseje koruza. Običajno so takšne setve poznejše (konec in okoljskih pogojev, traja v naših razmerah med 115 in 170 dni, maja, začetek junija), vendar do konca sezone dohitijo prej posejane zato lahko koruzo v kolobar vključimo kot glavni in ali naknadni običajne posevke koruze. Prednost je predvsem v oskrbi posevkov posevek. (manj ali nič plevelov), zagotavljanju zadostne količine vode in hranil. Seveda pa za to potrebujemo ustrezno mehanizacijo (SV 42). V kolobarju jo lahko sadimo po vseh poljščinah, čeprav so najboljši predposevki lucerna, eno- ali večletne detelje, stročnice, pesa, lan Gostoto pri ekološkem kmetijstvu prilagodimo hibridu, vrsti zemljiš- koleraba, krompir, ogrščica. Po koruzi naj ne sejemo ječmena in ča, namenu rabe ter tudi tehnologiji mehanskega zatiranja plevela in pšenice (prenos bolezni) in koruze (zaradi koruznega hrošča). Težje gnojenju. Na splošno na hektar površine sejemo 70.000–100.000 po njej uspevajo tudi rastlinske vrste, ki se sejejo zgodaj jeseni. semen oziroma 15–30 kg semena. Pri zgodnji setvi so lahko rastline nekoliko manjše in je poraba semena zato lahko večja. Pri setvi koru- ze za silažo lahko gostoto posevka povečamo za približno 5–10 %. • Pripravatalinsetev Sejemo s sejalnico za koruzo pri medvrstni razdalji, prilagojeni trak- Za osnovno obdelavo tal pri setvi koruze so mogoči vsi načini: torju (65–75 cm), z razdaljo v vrsti 12–22 cm. Priporočljiva globina setve je na globokih tleh 4–5 cm, na plitvih pa do 6 cm. Če so ob • konvencionalna obdelava tal; setvi tla suha, lahko njivo takoj po setvi povaljamo. • ohranitvena (konzervirajoča) obdelava tal; • direktna setev. Setev koruze izvedemo, ko so tla dobro ogreta. Glede setve koruze se uporabljata dve tehnologiji; zelo zgodnja setev, takoj ko temperature Vsak način obdelave tal ima svoje prednosti, pomanjkljivosti in to omogočajo, in poznejša setev, ko so tla bolj ogreta. Za ekološko omejitve, pogosto pa je potrebnih tudi več let, da se pokažejo pridelavo priporočamo, da je temperatura tal ob setvi vsaj 13 °C, ker ugodni učinki nekaterih obdelovalnih načinov. Temeljno vodilo pri moramo omogočiti hiter in enakomeren vznik ter mladosten razvoj obdelavi tal je, da damo poudarek na zadrževanje zimske in spo- posevka namesto vznika plevelov. Število dni, potrebnih za vznik ko-mladanske vlage v tleh ter da z obdelavo čim manj poslabšujemo ruze, namreč pada glede na temperaturo tal; višja ko je temperatura, strukturo in rodovitnost tal oziroma ju ne poslabšujemo. hitrejši je vznik. A po 20 °C znižanje števila dni, potrebnih za vznik, ni več tako veliko. S poznejšo setvijo omogočimo tudi vznik prvih pleve- Pripravo tal prilagodimo mehanizaciji, ki je na voljo, vrsti tal, pred- lov, ki jih lahko še pred setvijo mehansko uničujemo (slepa setev). S posevku in morebitnim drugim zahtevam iz različnih ukrepov. poznejšo setvijo, hitrim vznikom in mladostnim razvojem lahko tudi zmanjšamo poškodbe zaradi talnih škodljivcev, posevki pa porabijo Prevladujoči način obdelave tal pri pridelavi koruze v Sloveniji je tudi manj energije za kaljenje in so zato vitalnejši. še zmeraj uporaba pluga. Kljub temu pa zaradi številnih pozitiv- nih učinkov priporočamo prehod v konzervirajoče oblike obdelave, predvsem na lažjih tleh. • Sortiment Za ekološko pridelavo se sme uporabljati samo ekološko pridelano Novejši sistemi priprave tal za koruzo vključujejo jesensko setev ozi- seme, semenski krompir in drug vegetativni razmnoževalni materi-mne rži ali ječmena v kombinaciji z ozimno grašico, ki se jih v fazi al, ki so bili pridelani v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in začetka cvetenja (običajno konec maja ali začetek junija) povalja z v predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (SV6). ta namen posebej izdelanim letvastim valjarjem (t. i. roller crimper). V tako povaljani posevek se lahko takoj ali pa nekaj dni pozneje s pri- rejeno koruzno sejalnico (z diski, ki polomi stebla, oziroma dodatnimi Preglednica15: Pričakovani sklop rastlin pri različnem št. zrn/ha , različnih medvrstnih razdaljah in pričakovani izgubi Št.zrn/ha Razdaljamedvrstami Končniskloprastlinob 70cm 75cm 80cm 10%izguba 20%izguba Razdaljamedzrnivvrsti(cm) 40.000 35,7 33,3 31,3 36.000 32.000 50.000 28,6 26,7 25,0 45.000 40.000 60.000 23,8 22,2 20,8 54.000 48.000 70.000 20,4 19,1 17,9 63.000 56.000 80.000 16,8 15,7 14,7 72.000 64.000 90.000 15,9 14,8 13,9 81.000 72.000 100.000 14,3 13,3 12,5 90.000 80.000 110.000 13,0 12,1 11,4 99.000 81.000 Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 51 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Preglednica16: V podatkovni zbirki ekološkega semena so bili z ustreznimi certifi- Temperatura(°C) Globinasetve(cm) kati o ekološkem izvoru semenskega materiala na dan 18. 3. 2016 2,5 7,6 12,7 v Sloveniji na voljo naslednji hibridi koruze: 6,7 / / / Dodatno se ob utemeljitvi za dovoljenje (točke a, b, c) ali d 5. 13,3 16 dni 21 dni 24 ± dni odstavka 45. člena Uredbe Komisije št. 889/2008) lahko uporablja 20 8 dni 7 dni 8 dni neekološki semenski material, ki pa ne sme biti kemično obdelan. 26,7 4 dni 4 dni 4 dni Iz zbirnega poročila izhaja, da so se v letu 2015 so sev ekološkem LSD (.05) 3 3 3 kmetijstvu uporabljali tudi naslednji hibridi: / ni vznika po 24 dnevih± 60 % vznik Preglednica17: Hibridi koruze, vpisani v podatkovno zbirko ekološkega semena Imehibrida FAO/tipzrnja Uporaba Odpornostna Odpornostna Priporočenatlaingostota poleganje pomembnejšebolezni setve/ha inškodljivce Danubio 340/zobanka krma za živali zelo dobra dobra srednje težka do lahka tla zrnje 85.000–90.000 zrn silaža Apollo (DKC4117) 340/trda zobanka krma za živali dobra dobra srednje težka tla; zrnje 85.000 – 90.000 zrn silaža P8000 280/ trda zobanka krma za živali dobra dobra lažja so srednje težka tla ; zrnje 85.000–90.000 zrn- silaža P9241 350 /trda zobanka krma za živali zelo dobra zelo dobra srednje težka do lahka tla zrnje 85.000–90.000 zrn silaža Friedrixx 340/polzobanka krma za živali zelo dobra dobra srednje težka do lahka tla zrnje 85.000–90.000 zrn silaža RGT Geoxx 270/poltrdinka (TZ) Pridelava zrna zelo dobra dobra Srednje težka do težka tla; koruzni zdrob 90.000–95.000 zrn krma za živali (zrnje) Preglednica18: Hibridi koruze, primerni za ekološko pridelavo Ime FAO/tipzrnja Uporaba Odpornostnapoleganje Odpornostnapomembnejše Priporočenatla hibrida bolezniinškodljivce ingostotasetve P1114* 550/zobanka za prehrano živali: dobra srednja srednje težka tla – silaža do 75.000 rastlin – zrnje P0216 430/zobanka za prehrano živali dobra zelo dobra srednje težka tla – silaža do 85.000 rastlin – zrnje PR38Y34 320/poltrdinka za prehrano ljudi in živali: dobra dobra srednje težka in težka tla – polenta, zdrob do 85.000 rastlin – zrnje – silaža MUSIXX 300/poltrdinka za prehrano ljudi in živali: dobra dobra srednje težka in lažja tla – polenta do 90.000 rastlin – zdrob – zrnje – silaža P9175 320/zobanka za prehrano živali zelo dobra dobra srednje težka tla – zrnje do 85.000 rastlin P9074 300/polzobanka za prehrano živali: dobra dobra srednje težka tla – zrnje do 90.000 rastlin – silaža PR39R20 290/poltrdinka za prehrano ljudi in živali: dobra dobra srednje težka in lažja tla – polenta do 90.000 rastlin – zdrob – zrnje – silaža LJ-275 280/trdinka za prehrano ljudi in živali: srednja srednja srednje težka tla – polenta, do 85.000 rastlin – kruh, – zdrob, – zrnje * primerno za Primorsko Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 52 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Ob povpraševanju pri semenarskih hišah ali vzdrževalcih starih sort Koruzi zelo ugaja gnojenje z organskimi gnojili, a moramo pri tem je verjetno mogoče pridobiti tudi druge hibride ali sorte koruze, ki upoštevati predpise s področja varovanja voda pred onesnaževa-bodisi imajo ekološki certifikat ali ustrezajo izjemam. njem z nitrati ter morebitne omejitve iz uredb o vodovarstvenih območjih. Npr. na najožjih vodovarstvenih območjih tekočih organ- • Oskrbaposevka skih gnojil ne smemo uporabljati. Glede na pridelovalne razmere pri nas se priporoča, da se del dušika (N) doda z dognojevanjem med BD-PRISTOP rastno dobo. Z odmerkom gnojevke do 30 m3 dodamo glede na 75 % izkoristek do 90 kg dušika/ha, kar pa še vedno ni dovolj, saj Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 za pridelek 7 ton zrnja/ha koruza potrebuje 240 kg dušika/ha. Za vsaj enkrat. Boljši rezultati se dosežejo s trikratnim škropljenjem v razvoz TŽG naj se uporabijo cisterne z vlečenimi cevmi ali sanmi, tedenskih razmikih. Vsekakor v rastni dobi (junij–avgust) izvajamo saj razvoz TŽG povprek lahko pušča ožige na koruzi. TŽG naj se redna dopoldanska škropljenja s pripravkom BD501 (vsaj 2–3-krat razredčijo z vodo vsaj v razmerju 1 : 1. Koruznica in ličje, ki ostaneta na sezono), ki mu lahko dodamo pripravek iz baldrijana (BD507). na njivi, potrebujeta za svoj razkroj dovolj dušika in takrat sta dobro Ob začetku dozorevanja (avgust ali september) začnemo s popol- organsko gnojilo za naslednje kulture v kolobarju. danskimi škropljenji s pripravkom BD501, ki ga lahko izvedemo še do en dan pred žetvijo, za pospešeno in boljše dozorevanje zrnja. • Oskrbazvodo–namakanje Pogoj za učinkovito izkoriščanje talne vode in hranil je dobro razvit GNOJENJE in dobro delujoč koreninski sistem. Koruza ima posebno zasno- vo koreninskega sistema, ki omogoča učinkovito črpanje vode in Koruza potrebuje za dober pridelek veliko hranil. Stare sorte so hranil, obenem s svojo zasnovo nudi dobro oporo rastlinam. Kljub glede hranil precej manj zahtevne, novejši hibridi pa imajo zara- temu, da se koreninski sistem lahko razvije tudi do globine en meter di velikih zmogljivosti za pridelek tudi velike potrebe po hranilih, ali več, pa vodo in hranila iz tal ne črpa enakomerno po vsej globini. predvsem pa zahtevajo večjo oskrbo z dušikom. Vzdrževanje dobre Večino namreč pridobi samo iz zgornjega horizonta približno do rodovitnosti tal je zato pomembno pri pridelovanju koruze. Količina 25–40 cm tal. V optimalnih pogojih velja razmerje sprejema vode potrebnega gnojenja je odvisna od pričakovanega pridelka. Pri tako 40 : 30 : 20 : 10 (do globine 100 cm), pogosto pa večino pridobi velikih porabnikih hranil, kot je koruza, priporočamo načrtovanje samo iz zgornjega horizonta približno do 25–40 cm tal. gnojenja v okviru gnojilnih načrtov in kombinacijo virov hranil s kolobarjenjem s stročnicami, zelenimi podori, različnimi domačimi Največ vode koruza potrebuje v času cvetenja (20 dni pred in 10 organskimi gnojili ali briketiranimi organskimi gnojili, ki se dobijo dni po metličenju). na trgu. Obenem z organskimi gnojili dodajamo tudi del potrebnega fosforja in kalija. Seveda so na voljo tudi posebna ekološka gnojila, Izkušnje kažejo veliko izboljšanje pridelave že z dopolnilnim ali ki pa so na splošno dražja od klasičnih. občasnim namakanjem (SV 43), še posebej, če so njive znotraj namakalnih območij. Priporoča se namakanje z oroševanjem, kar Rastline lahko del dušika pridobijo z mineralizacijo organske snovi se običajno izvaja z bobnastimi namakalniki-rolomati. Za uspešno v tleh, če je te dovolj. Dobro je vedeti tudi, da so potrebe koruze po rabo rolomatov je treba posevek zasnovati že ob setvi in pustiti pot dušiku v začetnih fazah razvoja relativno majhne in začnejo hitro za prehod rolomata na njivi ali ob njej. Obroki vode za namakanje naraščati po sedmem razvitem listu. Tako glavnino dušika koru- se določajo glede na fazo razvoja, stopnjo izhlapevanja vode in za potrebuje v času približno od konca junija do sredine avgusta. vremensko napoved, načeloma pa niso večji od 20 oziroma 30 mm. Graf4: Okvirne tedenske potrebe koruze po vodi Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 53 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci koruze v pokošene posevke, ki jih zmanjšamo tako, da jih mehansko ali z ognjem uničimo v pasovih v širini 10–15 cm, kamor se poseje koruza. Za zastirko lahko izberemo tudi rastline, ki bodo po setvi koruze ZATIRANJEPLEVELOV same zaključile razvoj, npr. mešanico mnogocvetne ljuljke in inkarnatke ali mnogocvetne ljuljke in bele gorjušice. V tem primeru povečamo Zatiranje plevelov se začne že pred setvijo, kjer s tehniko slepe setve gostoto setve koruze, da pospešimo propad podsevka. Za območja z uničujemo prve kaleče plevele. Pri tej setvišče pripravimo, vendar milimi zimami (Primorska) se v februarju priporoča sejanje mešanice poljščino posejemo s 4- do 15-dnevno zamudo. Plevel spodbudimo k rži, graha, grašic, repe, bele gorjušice in hmeljne metelke. Posevek se vzniku in ga nato zatremo pred vznikom poljščine. Zatremo ga lahko do setve koruze razvije do faze, ko še ne ogroža koruzi. Koruza se z enim prehodom ali več prehodi z mehanskimi orodji ali ognjem. Za direktno poseje v podsevek, nato se izvede vsaj dvakratno okopavanje. enoletne plevele hode ponavljamo v stadiju »belih nitk«, v fazi, ko klični listi lezejo iz zemlje. Dlje ko čakamo in več hodov z orodji ko naredimo, večje je izčrpanje zalog semen. Orodja naj delujejo le v plitvi plasti nekaj PREPREČEVANJEBOLEZNI cm, da ne dvigujemo preveč spečih novih semen iz globine. Koruza nima veliko bolezni, ki so večinoma posledica slabega kolobarja Od tretjega do četrtega lista dalje njivo večkrat prečešemo ali branamo. (fuzarioze (Fusarium sp.), kakor je npr. koruzna bulava snet (Ustilago S tem zatremo kaleče plevele in prekinemo kapilarni dvig vode. Brana- maydis), neprimernega zaoravanja žetvenih ostankov (listne pegavosti nje izvedemo podnevi, ker so takrat komaj vznikle rastlinice najmanj in progavosti (Helmithosporium sp.) ali neprimernih tal oziroma rastnih občutljive in jih ne polomimo. Z okopavanjem in česanjem zatiramo razmer (koruzna plesen (Sclerophthora macrosperma). enoletne in trajne plevele, ki kalijo iz semena. Hkrati z okopavanjem (dovoljena paletirana organska gnojila) ali pred okopavanjem (tekoča živinska gnojila) koruzo tudi dognojimo. ŠKODLJIVCIVKORUZI Druga možnost zatiranja plevelov je setev podsevkov v koruzo. Setev Koruza nima veliko škodljivcev. Tisti, ki jo napadejo, pa lahko povzro-se izvede povprek hkrati ob zadnjem medvrstnim okopavanju (npr. bela čajo zelo veliko škode. Ponekod so pogoste škode zaradi talnih ško-detelja, ajda, trpežna ljulka in podzemna detelja). Idealno je, če uspe- dljivcev, kot so strune (Agriotes sp.), koruzni hrošč (Diabrotica virgifera) mo ohraniti večletno negovano ledino iz trav in detelj, v katero vsako in talne sovke (Agrotis sp.). Občasno škodo dela tudi švedska mušica pomlad posadimo nov glavni posevek. Priporoča se direktna setev (Oscinella frit). V zadnjem času je zaradi neprimernega zaoravanja Slika 24: Zatiranje plevelov s česanjem njiv (avtor: Marjan Dolenšek) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 54 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN žetvenih ostankov veliko škode tudi zaradi napadov koruzne vešče ščenje je treba vsebnost vlage zmanjšati pod 14 %, za dolgoročno (Ostrinia nubilalis). skladiščenje pa pod 12 % vlage. Pozitivno učinkovanje pri uravnavanju populacije strun lahko dosega- Skladiščenje zrnja pogosto otežujejo skladiščni škodljivci in njihov mo z biofumigacijo – z zaoravanjem rastlin iz družine križnic (oljna pojav je lahko povezan tudi s poznejšo prisotnostjo plesni. Poleg go-repica, ohrovt, oljna ogrščica). Škodo zaradi koruznih vešč lahko zelo dalcev se najpogosteje pojavljajo insekti, kot so žužki (Sitophilus gra-zmanjšamo z jesenskim drobljenjem (mulčenje s kladivnimi mulčerji) narius, S. oryzae in S. zeamais), žitni kutar (Rhyzopertha dominica) in in zadelavo koruznice v tla. Priporoča se zaoravanje do globine 20 cm. koruzni molj (Sitotroga cerealella). Za preprečitev ali vsaj zmanjšanje števila škodljivcev so najpomembnejši preventivni ukrepi. Skladiščiti moramo zdravo in suho koruzno zrnje. Skladišče moramo vsako leto • Spraviloinskladiščenje temeljito očistiti. Pred skladiščenjem moramo redno pregledati zidove Žetev koruze poteka od sredine avgusta naprej. Čas je odvisen od in zamašiti morebitne nastale luknje, saj so to mesta, kamor se ško-zrelostnega razreda in namena pridelave koruze. Žetev koruze za dljivci radi skrijejo. Ob pojavu skladiščnih insektov imamo v ekološkem zrnje se začne, ko je v zrnu 25–30 % vlage. Najboljši čas žetve silaž- kmetijstvu na voljo npr. »diatomejsko zemljo«, prašiva iz pepela, lepljive ne koruze je, ko je v rastlini 30–35 odstotkov suhe snovi (300–350 plošče, feromonske vabe itd. g ss/1000 g sveže zelene mase). Koruzo za silažo žanjemo s kombajni v času mlečne zrelosti zrn. Čas žetve koruze za silažo je kombinacija vlage v celi rastlini, sorte, morebitnih kombinacij siliranja z drugimi kulturami (npr. sončnice, soja, konoplja itd.) Poznamo več metod za določanje časa žetve. Optimalni čas za žetev koruze, namenjene siliranju, je, ko je položaj mlečne črte na zrnu od polovice do druge tretjine zrna. Pri prisilnem dozorevanju koruze zaradi visokih temperatur ta metoda ni ustrezna, ampak je treba ugotoviti dejansko suho snov rastlin s tehtanjem. Pred skladiščenjem zrna posušimo na 14 % vlage. Ob stalnem mešanju zrna lahko sušimo na visokih temperaturah (do 100 °C). Povprečni pridelki koruze za zrna so zelo različni in preračunani na 14 % vlago znašajo od 7 do 12 ton na ha. Posebno poglavje so skladiščneplesniinškodljivci. Do njihovega pojava pride zaradi neustreznih pogojev skladiščenja (prevlažno zrnje, poškodovana ali zdrobljena zrna, pozna žetev, neustrezno sušenje, za- makanje ali kondenzacija vlage, mešanje onesnažene in neonesnažene koruze, zanemarjena skladišča, preslabo tlačenje silaže, premajhen in nepravilen odvzem silaže, neustrezno zapiranje in tesnjenje silaže itd.), zato se priporoča tedensko spremljanje skladiščenega zrnja. Pri neustreznem skladiščenju koruznega zrnja se med plesnimi najpo- gosteje pojavljajo glive iz rodu Aspergillus (predvsem A. flavus in A. parasiticus), pri silažah pa plesni iz rodu Penicillum (npr. P. roquefor- ti). Navedene glive lahko povzročijo lokalno propadanje skladiščenega zrnja ali silaže, ki se lahko ob sistemskih procesih (gretje in vlaženje ob propadanju) razširi na večino zrnja. Ker so te glive sposobne tvoriti nekatere mikotoksine (npr. glive iz rodu Aspergillus lahko tvorijo afla- toksine, glive iz rodu Penicillum pa npr. rokefortin, PR-toksin in druge), taka krma pogosto ni več primerna za prehrano ljudi ali živali. Npr. afla- toksin B1 je pri nas zakonsko urejen in se redno opravljajo analize na prisotnost v mleku, zrnju iz uvoza itd., pozitivne vzorce/celotno šaržo pa je treba uničiti, prepovedati se oddajanje mleka itd. Plesni se lahko namnožijo že na polju, zato se priporoča, da se spravilo zrnja začne, ko ima zrnje približno 20 % vlago. Del mikotoksinov (predvsem fuzarijskih) se lahko tvori že na polju, med siliranjem ali sušenjem in skladiščenjem pa večinoma ne razpadejo. Koruzno zrnje je treba takoj po žetvi (najpozneje v 48 urah) posušiti. Za začasno skladi- Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 55 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA PROSA Slika 25: Proso na njivi (avtor: Damjana Iljaš) Proso je eno najstarejših nepravih žit, ki dobro črpa vodo in hranila in ohraniti vlago v tleh. Še posebej težja tla se pripravijo že jeseni, iz globljih plasti tal. Bil je visoka 70–100 cm. Je tujeprašna rastline spomladi pa se večkrat izvede predsetvena obdelava. Po setvi, pred in sorte se med sabo križajo. vznikom in po njem njivo večkrat prečešemo. Okopavamo le pri širokovrstni setvi (20–30 cm) po vzniku, ko se pojavijo vrste, in Nekdaj je bila pridelava prosa težaško delo, ker so ga ročno pleli nato še enkrat do dvakrat čez 14 dni. in 1–2-krat ročno okopali. Danes bi bilo proso lahko posejano na večjih površinah, saj ima kratko rastno dobo in spada med prizna- Proso sejemo, ko so tla v globini 5 cm ogreta na 12 oC. V primeru ne posevke za nov ukrep »neprezimni dosevki« v okviru KOPOP, suhih tal njivo po setvi povaljamo. Kot glavni posevek ga sejemo zanimivo pa je tudi siliranje cele rastline za krmo konj in goveda. med 10. in 31. majem. Setve pred 10. majem so običajno prezgo- dnje in seme slabo kali. Proso kot strniščni posevek sejemo od 25. junija do 10. julija. Pri tem setvenem času je rastna doba za 1520 • Izbiranjiveinvključitevvkolobar dni krajša od majske setve. Slana lahko uniči mlade posevke, jeseni Proso pridelujemo na srednje težkih strukturnih tleh. Peščena ali se zrnje osuje. Sejemo ga z žitno sejalnico na medvrstne razdalje zakisana zemljišča mu ne ustrezajo. Je rastlina kratkega dne in 12,5–15 cm na globino 2–4 cm in pri tem porabimo 15–25 kg se-cveti takrat, ko se dan krajša. Potrebuje dobro osvetlitev, zato so mena/ha. Setveni cilj je 300 kalivih semen/m2 pridelki v oblačnem vremenu nižji. V kolobarju se seje po spravilu ječmena, graha, inkarnatke, zgodnje- • Sortiment ga krompirja in vrtnin. Neprimerni predhodnici sta oljna ogrščica Kmetje so govorili o rumenem in belem prosu. Ohranile so se lo-in koruza zaradi zapleveljenosti z osutim zrnjem ogrščice, oziroma kalno razširjene populacije rumenega gorenjskega prosa in belega prerazmnožitve prosene vešče po koruzi. Po prosu lahko sejemo prekmurskega prosa. Obe vrsti sta dobro prilagojeni na rastne raz-ozimno pšenico. mere, a dajeta skromnejše pridelke. Leta 1989 je bilo v našo sortno listo vpisano avstrijsko kornberško • Pripravatalinsetev proso. V letu 2005 je bila vpisana tudi sorta sonček, ki jo vzdržuje Pri strniščni setvi tla plitvo zorjemo (15–20 cm) ali tik pred setvijo Kmetijski inštitut Slovenije. Ponekod sejejo še stare sorti biserka samo obdelamo s predsetvnkom. in rumenka. Zaradi počasne rasti po vzniku in velikega pritiska plevelov je treba Ker je proso do 20 % tujeprašno, se sorte med sabo križajo. posebno pozornost nameniti obdelavi tal, ki mora zatreti plevele Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 56 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Neoluščeno zrnje je prekrito s tremi čvrstimi, bleščečimi plevami. do zrelosti klasa so najhujši škodljivci ptice in glodalci. Posevki V stari literaturi navajajo, da so sorte z rumeno ali rdečo barvo plev ob naseljih in gozdovih utrpijo največ škode. Ptice odvračamo z rodovitnejše. različnimi strašili in mrežami. • Oskrbaposevka • Spraviloinskladiščenje Povprečna rastna doba prosa je 80 dni. Dozoreva neenakomerno, zato je pomembno določiti pravi čas žetve. Žanjemo ga, ko je sred- BD-PRISTOP nji del lata že na koncu voščene zrelosti, spodnji del pa nima več zelenih zrn. Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 vsaj enkrat. Boljši rezultati se dosežejo s trikratnim škropljenjem v Proso kot glavni posevek žanjemo konec avgusta z žitnim kom-tedenskih razmikih. Če proso sejemo kot strniščni posevek, ga je bajnom. Pridelki se največkrat gibljejo od 0,8 do 3 t zrnja/ha. Zrnje vsekakor priporočljivo še enkrat vmes poškropiti s pripravkom po skladiščimo pri vlagi pod 13 % kot večino drugih žit. Pridelki slame Mariji Thun ali prepariranim BD500 za hitrejšo razgradnjo plitvo vde- se gibljejood 4 do 5 t/ha. Proso lahko v času voščene zrelosti pri lane organske snovi. Vsekakor v rastni dobi (junij–avgust) izvajamo sušini 32 do 40 % tudi siliramo. Pričakovani pridelek zelene mase je redna dopoldanska škropljenja s pripravkom BD501, ki mu lahko 10–20 t/ha. Silirano proso je primerno za prehrano goveda, prosena dodamo pripravek iz baldrijana (BD507). Ob začetku dozorevanja slama pa za prehrano konj. (avgust ali september) začnemo s popoldanskimi škropljenji s pri- pravkom BD501, ki ga lahko izvedemo še do en dan pred žetvijo za pospešeno in boljše dozorevanje zrnja. GNOJENJE Prosa praviloma ne gnojimo neposredno, če pa že, se priporoča gnojenje po spravilu predhodne poljščine Na slabše založenih tleh se priporoča gnojenje prosa pred razraščanjem, ker takrat potrebuje skoraj celotno količino hranil. Gnojilni odmerek lahko razdelimo na polovico pred setvijo, polovico pa ob razraščanju. S tem se zmanjša tveganje za poleganje prosa. OSKRBAZVODO–NAMAKANJE Proso ima podobne rastne zahteve kot koruza, bolje pa prenaša visoke temperature (tudi prek 38 oC) in pomanjkanje vode. Med žiti ima proso najmanjši transpiracijski koeficient. To pomeni, da za oblikovanje 1 kg suhe snovi porabi najmanj vode (le 200). Največ vode potrebuje v času kalitve in latenja. Dopolnilno namakanje bi bilo lahko potrebno v fazi vznika v primeru setve kot strniščnega dosevka. • Varstvopredpleveli,boleznimiinškodljivci Pleveli: zaradi počasne rasti po vzniku in velikega pritiska plevelov, predvsem travnih, je treba posebno pozornost nameniti obdelavi tal, da se zmanjša pritisk plevelov in ohrani vlaga v tleh. Še posebej težja tla se preorjejo že jeseni, spomladi pa se večkrat izvede pred- setvena obdelava. Po setvi, pred vznikom in po njem se priporoča večkratna uporaba česal. Okopavanje se izvaja pri širokovrstni setvi (20–30 cm) po vzniku, ko se pojavijo vrste, in nato še enkrat do dvakrat čez 14 dni. Bolezni prosa niso pogoste, če pa cvetove okuži prosena snet, je to lahko večja težava. Med škodljivci moramo biti pozorni na koruzno (Ostrinia nubilalis), ki je že od nekdaj glavna škodljivka prosa. Od mlečne zrelosti pa Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 57 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN 9.3PRIDELAVANEPRAVIHŽIT PRIDELAVA AJDE Slika 26: Ajda cveti (avtor: Damjana Iljaš) Ajda je poljščina, ki je zaradi visoke prehranske vrednosti (tradi- • Pripravatalinsetev cionalna, sodobna, dietetična), skromnih potreb po hranilih, učin- Pred setvijo ajde tla plitvo preorjemo ali prerahljamo. Na zapleve-kovitega delovanja proti zapleveljenosti in manjši občutljivosti na ljenih tleh pri pomladanski setvi ajde obdelavo tal izvedemo vsaj en bolezni in škodljivce zelo primerna za ekološko pridelavo kot glavni mesec pred načrtovano setvijo, da lahko izvedemo vsaj dve slepi posevek ali dosevek. Spet postaja priljubljena tudi njena sorodnica setvi. Po spravilu zgodnjih poljščin setvišče pripravimo le s krožno tatarska ajda, ki jo po vsebnosti flavonoidov in drugih zdravilnih brano oziroma predsetvenikom. Gre za skromno rastlino, ki z mi-sestavin še prekaša. V pridelavi je še bolj odporna na slabše rastne korizo dobro izkorišča tudi težje dostopna hranila v tleh, zato pri razmere. dobri preskrbljenosti tal s hranili ob setvi ne dodajamo gnojil. Če pa so tla slabo založena s hranili in gnojenja ni bilo mogoče izvesti že ob prejšnji kulturi v kolobarju, lahko pred oranjem dodamo majhno • Izbiranjiveinvključitevvkolobar količino uležanega hlevskega gnoja. Dognojevanja ne prenese. Ajda najbolje uspeva na nevtralnih do rahlo bazičnih peščeno ilovna- tih tleh. Slabše uspeva na težkih, zbitih tleh in legah, kjer zastaja voda. Za uspešno kalitev ajde mora biti temperatura tal vsaj 8–10 oC. Pri temperaturi –2 oC rastline zmrznejo. Ajdo kot glavni posevek seje-Pomembno je, da predhodnega posevka nismo izdatno gnojili z mo, ko je dovolj toplo za kalitev in ni več nevarnosti slane. Zgodaj dušikom ali da ni bil iz družine metuljnic. sejana ajda bo višja (do 1 m) in rastna doba se ji podaljša za 2–3 tedne. Setev ajde kot glavnega posevka se še posebej priporoča za Če smo se šele pred kratkim odločili za ekološki način kmetova- območja, ki jih pogosto prizadene suša. Strniščno ajdo sejemo po nja, moramo vedeti, da je koruza za ajdo neprimeren predposevek, spravilu glavnega posevka. Čas setve je odvisen od kraja, pa tudi če je bila sejana v monokulturi in se je na njivi več let uporabljal od sorte. V večini delov Slovenije sejemo strniščno ajdo od 10. do herbicid. Na isto mesto ajdo in njene sorodnice (npr. peso) sejemo najpozneje 26. julija. šele tretje leto. Okvirna priporočena gostota setve ajde je 200–400 kalivih zrn/m2, Transpiracijski koeficient ajde je med 500 in 600. Kljub velikem v primerjavi s strniščno setvijo je za setev glavnega posevka in pri transpiracijskem koeficientu, se je v praksi izkazala dokaj nizka setvi tetraploidne ajde ustreznejša nekoliko nižja gostota setve v minimalna potrebna količina vode, potrebna za preživetje rastlin okviru priporočenega normativa. Pri poznih strniščnih setvah se ajde od kalitve do cvetenja okoli 70 mm. Do konca rastne dobe je rastline slabše razvejajo, zato se seje gosteje. Za setev tako pora-potrebnih še najmanj 20 mm padavin. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 58 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN bimo 60–100 kg semena/ha, odvisno od debeline zrnja, kalivosti, Poleg kristavca so v posevkih ajde pogosto še primesi ščira, dresni priprave setvišča in časa setve. in tatarske ajde. Zaradi slednje lahko moka greni. Čedalje bolj pro- blematična je tudi pelinolistna ambrozija, ki lahko posevke ajde Ajdo sejemo z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12,5–15 cm. povsem prekrije. Proti večini naštetih plevelov je slepa setev dokaj Lahko pa se seje s kombiniranimi stroji (rahljalnik s sejalnico) ali učinkovit ukrep. Za preventivni ukrep velja tudi setev ajde na čim sejalnicami za direktno setev. Če sejemo ajdo za pridobivanje se- manj zapleveljeno njivo. Če je ajda primerno gosto posejana in ima mena (semenska ajda), jo sejemo na večjo medvrstno razdaljo hiter vznik (ob zadostni vlažnosti tal), prevlada nad večino semen- (30–45 cm). Priporočena globina setve je 1–3 cm, ob suši 3–4 skih plevelov, saj dobro prekrije tla. cm. Če sejemo ajdo ročno povprek, je potrebno seme po setvi plitvo zabranati. V ugodnih razmerah potrebuje za vznik tri dni, običajno Bolezni doslej niso resneje ogrožale pridelka. Zaradi slabega kolo-pa je ta čas daljši. barja in setve okuženih semen se lahko pojavijo ajdova peronospo- ra (Peronospora fagopyri), bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum), grahova pepelovka (Erysiphe polygoni) in fitoplazme. • Sortiment Med tradicionalnimi sortami v pridelavi so: darja, bamby, čebelica, Zatiranje bolezni v posevkih ajde ni potrebno. črna gorenjska. V pridelavi je tudi siva, ki je domača populacija ajde z Dolenjske, poleg nje so še nekatere druge avtohtone populacije ajde. Med škodljivci se v začetku rasti lahko pojavljajo bolhači, ki objedajo klične liste. Na zgornjih mladih delih rastlin občasno opazimo Avtohtone in tradicionalnih sorte so: darja, siva, črna gorenjska, če- tudi listne uši, vendar te običajno ne povzročajo večje škode. Večjo belica. Večja medovitost je bila opažena pri sortah bamby, čebelica škodo povzročajo ptiči, ki pobirajo posejano seme, še več škode pa in črna gorenjska. naredijo v času mlečne in voščene zrelosti, ko kljuvajo in odpirajo semena. Pomembno škodo na ajdi povzroča tudi divjad. Vse naše avtohtone sorte so primerne za ekološko pridelavo. • Spraviloinskladiščenje • Oskrbaposevka Čas žetve glavnega posevka ajde je julij oziroma avgust, strniščno ajdo pa žanjemo sredi oktobra. Ajda dozoreva zelo neenakomerno. Z žetvijo začnemo, ko je od 80 do 90 % semen porjavelih (oziroma BD-PRISTOP sivih, odvisno od sorte). Začetek pozebe pospeši spravilo. Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 Ajdo najpogosteje žanjemo z žitnimi kombajni. Žetev opravljamo vsaj enkrat. Boljši rezultati se dosežejo s trikratnim škropljenjem v v suhem vremenu. Pri žetvi pozno jeseni počakamo do poldneva, tedenskih razmikih. Če jo sejemo kot strniščni posevek, jo je vseka- da sonce ajdo posuši. Žetvena višina je od 20 do 40 cm. Pri žetvi kor priporočljivo še enkrat vmes poškropiti s pripravkom po Mariji pogosto prihaja do težav zaradi »pocvitanja«, in so v času kom-Thun ali prepariranim BD500 za hitrejšo razgradnjo plitvo vdelane bajnanja stebla in listi še zeleni, kar povzroča mašenje kombajna. organske snovi. Vsekakor v rastni dobi (junij–avgust) izvajamo Težava pri spravilu je tudi zapleveljenost posevka s pleveli z veliko redna dopoldanska škropljenja s pripravkom BD501, ki mu lahko zelene mase. dodamo pripravek iz baldrijana (BD507). Ob začetku dozorevanja (avgust ali september) začnemo s popoldanskimi škropljenji s pri- Po spravilu ajde je treba zrnje čim prej posušiti na približno 12 % pravkom BD501, ki ga lahko izvedemo še do en dan pred žetvijo. vlažnosti. Če je ajda predolgo vlažna, lahko plesni in se pregreje. Takšno seme zgubi kalivost, ima zatohel vonj in slab okus, hkrati pa vsebuje tudi nevarne mikotoksine. Če je vlažnost zrnja okoli 15 GNOJENJE %, ajdo počasi sušimo na suhem lesenem podu v približno 10–15 cm debeli plasti. Občasno zrnje pregledamo in premešamo. Na Ajda je skromna glede potreb po hranilih. Če slamo zaorjemo, vrne- betonskih tleh lahko ajdo dobro posušimo le poleti, plast ajde pa naj mo njivi večino odvzetega kalija. Z zrnjem odnesemo z njive več kot bo tanjša. Treba jo je večkrat premešati, da preprečimo segrevanje polovico dodanega dušika in fosforja. Če so tla dobro založena s in plesnenje. Ajda se uspešneje suši tudi v sušilnicah, kjer mora hranili, gnojenje sploh ni potrebno. Na dober pridelek dobro vpliva biti temperatura nižja od 40 oC. Za takšno sušenje lahko priredimo gnojenje s fosforjem in kalijem. Ajde ne smemo dognojevati z duši- sušilne naprave za seno. kom. Večje zaloge dušika v tleh podaljšujejo obdobje vegetativnega razvoja ajde, zato prepozno cveti, slabše medi, pridelek zrnja je manjši, med rastjo pa je večja nevarnost poleganja. • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci Pri izbiri njive za setev ajde moramo paziti, da izberemo čisto njivo brez trajnih plevelov. Po vzniku ajda zelo hitro raste, zato zadosti gosti posevki dobro zadržujejo rast enoletnih semenskih plevelov, zato je njiva po spravilu ajde razpleveljena. Pri zatiranjuplevelov je treba posebno pozornost nameniti kristavcu (Datura stramonium), ki je strupen in ga je pri čiščenju zrnja težko ločiti od semena ajde. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 59 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN 9.4PRIDELAVAZRNATIHINKRMNIH Stročnice, predvsem fižol, grah, bob, soja, čičerika in leča, se po- METULJNIC gosto uporabljajo tudi v dietnih jedilnikih za izločanje seča (vse stročnice), zdravljenje razjed na koži (fižolova in grahova moka), Metuljnice, predvsem stročnice, so pri nas od nekdaj pomembna omilitev težav z ledvičnimi kamni, artritisom, protinom (fižol, grah, osnovna hrana in pomemben vir beljakovin. bob), spodbujajo delovanje trebušne slinavke (čičerika) ali prega- njajo gliste (leča). Lahko so eno- ali večletne, zelnate ali olesenele rastline in uspevajo v vseh območjih. • Izbiranjiveinvključitevvkolobar Pri nas na njivah najpogosteje rastejo fižol (Phaseolus spp.), grah Vse metuljnice so izboljševalke tal, zato jih pogosto sejemo tudi za (Pisum spp.) in soja (Glycine spp.). Manj sejemo lečo (Lens spp), zeleno gnojenje. Ob primerni kislosti tal (pH 5,5–6,7), vlagi, založe- čičeriko (Cicer spp) in bob (Vicia spp.). Za prehrano živali seje- nosti z molibdenom (Mo) in železom (Fe) ter primerno zračnih tleh mo volčji bob (Lupinus spp.), lucerno (Medicago spp.) in grahor se na koreninah razvijejo nitrifikacijske bakterije, ki lahko vežejo (Lathyrus spp.) pa sejemo predvsem v mešanicah z žiti ali travami. dušik iz zraka. Vsaka vrsta metuljnice ima svojo vrsto bakterij, ki živijo v simbiozi z njo. Bakterije ne prehajajo z ene rastlinske vrste Po oploditvi se pri stročnicah razvije strok. Nekatere vrste metuljnic na drugo, zato moramo tudi pri kolobarju paziti na to. Če prave so samooplodne, druge pa potrebujejo cvetni prah drugih rastlin. bakterije v tleh še niso prisotne, jih moramo v zemljo zanesti z inokuliranimi semeni. Več bakterij ostane v tleh, kadar njiv po žetvi Nekatere rastline so lahko strupene, zato niso vse stročnice užitne za oziroma košnji ne preorjemo, temveč pustimo korenine do setve ljudi in živali oziroma so pogojno užitne ob primerni predpripravi. Npr: naslednje poljščine ali vrtnine nedotaknjene. surova soja, fižol in bob vsebujejo inhibitorje encima proteaza in he- moglutinine, zato je izkoristek hrane slabši in rast slabša, tudi vitamin Enoletne stročnice ne prenašajo sajenja v monokulturi, zato jih na D se slabše izkorišča; velike količine semen grahorja v prehrani lahko isto površino sejemo na tri do štiri leta. V kolobarju jih sejemo po povzročijo paralizo. Zato moramo stročnice za prehrano ljudi in živali koruzi, krompirju, strnim žitom, sončnicam. Zaradi dobrega medse-vedno primerno pripraviti. Surovo sojo toplotno obdelamo (kuhamo, bojnega delovanja se priporoča (kadar je to mogoče) tudi setev me-pražimo, pečemo), prav tako so strupeni surovi fižolovi stroki in semena. šanih kultur. Stročnice sejemo z žitnimi ali koruznimi sejalnicami, ko so tla primerno topla in dan že dovolj dolg. Stročnice kalijo pod Pravilno pripravljene stročnice so pri ljudeh, ki nimajo alergije nanje, zemljo (grah, laški fižol) ali nad zemljo (fižol), zato moramo semena pomemben vir beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vlaknin in v tla položiti pravilno. Najboljša je vertikalna saditev semen, takrat mineralov. je čas kalitve najkrajši. PRIDELAVA FIŽOLA Slika 27: Avtohtone sorte fižola (avtor: Ana Ogorelec) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 60 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Fižol pridelujemo za prehrano ljudi, ponekod pa tudi za prehrano Fižol grmičar sejemo na razdalje: 40–50 cm med vrstami in 5–10 živali (zrna in slama), nastilj (slama) ali zeleno gnojenje. cm v vrsti. Lahko ga sadimo tudi v skupine po 5–6 fižolov v razda- ljah 50–70 cm x 35–45 cm. Lahko raste kot grm (grmičar) ali vzpenjalka (preklar). Preklar sadimo v skupine po 7 fižolov na razdaljo 80 x 100 cm. Prek- Plod je strok dolg od 5 do 25 cm z različnim številom semen. Fižol le zapičimo v tla pred sajenjem fižola. Lahko pa se za oporo ižolu večinoma pridelujemo za pridelavo zrn, nekatere sorte pa tudi za preklarju naredijo tudi tako imenovane žičnice ali pa fižol sadimo pridelavo stročja, ali kombinacijo obeh. v hmeljišča v premeni, kjer so hmeljske žičnice že nameščene. Sa- dimo ga v razdalji 80–100 cm x 10–15 cm. Okoli opore se preklarji Po trajanju rasti (čas od sajenja do tehnološke zrelosti) imamo zgo- ovijajo z leve proti desni. dnje sorte (vegetacija traja 65–75 dni), srednje pozne sorte (vegeta- cija traja 75–85 dni) in pozne sorte (vegetacija traja od 85–130 dni). V mešanih setvah lahko fižol in koruzo sejemo istočasno, lahko pa fižol sejemo tudi pozneje. Sejemo ga lahko izmenično, npr. ena vr-Fižol lahko cveti od 20–90 dni. Pri večini sort začnejo s cvetenjem sta koruze, ena vrsta fižola, zrno koruze, zrno fižola ali pa povprek. spodnji cvetovi. Sorte za pridelavo na njivah cvetijo krajši čas, tako Spravilo koruze za zrnje in fižola v mešanih setvah poteka ročno, da lahko požanjemo enakomerno zrel pridelek. Navadni fižol se pridelek obojega pa je večji. Ostanke koruze in fižola na njivi lahko lahko oprašuje sam (ima dvospolni cvet), laški (turški) fižol pa je siliramo za prehrano živali. tujeprašnica in cvetni prah prenašajo insekti. Cvetovi se odpirajo zjutraj in so odprti 2–3 dni. Strok se razvije 10–15 dni po cvetenju. Indijanci fižol preklar sadijo skupaj s koruzo (opora) in bučami (zastirka). Najbolj uspeva pri temperaturah 18–25 oC. Pri temperaturah pod 15 °C in nad 30 °C ne cveti, pri 35 °C pa so stroki krajši in semena manjša. Pri mešanih setvah krompirja in fižola grmičarja je zaradi strojnega spravila boljša setev v vrste (upoštevamo širino kombajnov), pri ročnem spravilu fižola pa sadimo grme fižola med krompir. • Izbiranjiveinvključitevvkolobar Fižolsejemo na tople (južne) in sončne lege. Tla morajo biti globo- ka z nevtralnim do bazičnim pH. Najboljša so peščeno-ilovnata tla. • Sortiment Zbita težka, mokra tla mu ne ustrezajo, ker se nirifikacijske bakte- Seme, primerno za setev, mora biti primerno debelo, sortno čisto, rije ne morejo razvijati. Za in pred fižolom sejemo žita, okopavine. nepoškodovano, zdravo in brez primesi. Kaljivost naj bo vsaj 85 %. Dobro uspeva v mešanih setvah s kulturami, ki so prišla k nam iz Semena so kaljiva od 3 do 10 let. Južne in Srednje Amerike, npr. s koruzo, krompirjem, sončnicami. V Sloveniji imamo kar nekaj svojih kultivarjev. Večina ima obarvano Na na isto mesto lahko fižol sadimo tretje ali četrto leto. (rdeče pisano) lupino, ki ob dozorevanju ne spremeni barve, pri kuhanju pa obarvajo raztopino. Bele sorte fižola pri kuhanju vode ne obarvajo, ob dozorevanju v vlažnem ozračju pa posivijo. • Pripravatalinsetev Obdelava tal je odvisna od predhodne kulture. Če ta zapusti za Vse sorte v Sloveniji so primerne tudi za ekološke pridelavo, imajo seboj rahla nezbita tla, potem njivo jeseni samo večkrat branamo, pa tudi določene zahteve. 'Sivček' iz Savinjske doline je primeren za pomladi kultiviramo, ponovno branamo in sejemo. pridelavo zrnja ob žičnicah, nizki 'češnjevec' pa za setev v skupine Kadar pa so tla zbita jeseni, priporočamo oranje in spomladi obi- čajno obdelavo (ravnanje njive, kultiviranje, brananje). Če njiv ne • Oskrbaposevka orjemo, jih moramo jeseni vsaj podrahljati, ker tako omogočimo Oskrba fižola se začne že pred setvijo. Tla morajo biti primerno padavinam pronicanje v tla in zadržimo vlago v tleh. zračna. Če so tla ob setvi suha, jih povaljamo, zaskorjena tla z branami razbijemo. Pri predsetveni obdelavi tal potrosimo tudi glede na analizo tal pot- rebna mineralna gnojila. Fižol večkrat okopljemo ali prečešemo. Prvič okopavamo, ko imajo rastline dva prava lista, drugič 14 dni pozneje. Kjer je veliko padavin, Fižolsejemo, ko so tla ogreta na 12 °C. Ob normalnih pogojih kali lahko rastline namesto tretjega okopavanja tudi osipamo. Fižol ima od 7 do 10 dni, kar upoštevamo tudi pri načrtovanju setve. Ker spa- gost koreninski splet blizu površja, zato lahko pri pregloboki obde-da med rastline dolgega dne, ga običajno sadimo od konca aprila lavi tal, npr. pri okopavanju, poškodujemo korenine. Okopavanju se do začetka maja, za stroke pa lahko tudi konec julija. Na območju lahko izognemo ob uporabi prekrivk iz trave, kopriv ipd. osrednje Slovenije od nekdaj prevladuje dan za sajenje fižola za zrna 4. maj (fižolov Janez). Srednje visokim sortam postavimo oporo, ko imajo rastline 4–5 listov. Fižol sadimo ročno ali sejemo s sejalnico za koruzo. Na en ha po- sejemo 150 kg ali 300.000 semen fižola za zrnje oziroma 100 kg BD-PRISTOP ali 200.000 semen fižola za stroke. Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 Globina setve naj bo od 4 do 6 cm. Globlje setve zaradi težav pri vsaj enkrat. Rezultati so boljši s trikratnim škropljenjem v te-vzniku ne priporočamo. denskih razmikih. Vsekakor v rastni dobi izvajamo redna dopol- Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 61 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN danska škropljenja s pripravkom BD501 (vsaj 2–3-krat na sezono). Bakterijska obolenja na fižolu: bakterioza (Pseudomonas syringae Ob začetku dozorevanja fižola za zrnje začnemo s popoldanskimi pv. Phaseolica): na zgornji strani listja svetlozelene nekrotične škropljenji s pripravkom BD501, ki ga lahko izvedemo še do en dan pege, na strokih okrogle maščobne pege, ki prodrejo v strok, zrna pred spravilom, za pospešeno in boljše dozorevanje zrnja. so mastna, rjavo pegasta. Zatiranje: CHAMPION 50 WG (0,5 %). Virusi (CMV, BYMV, BCMV): mozaik na listih, odmiranje vrha, su- GNOJENJE šenje rastlin. Gnojimo glede na analizo tal, kadar pa te nimamo, upoštevamo, da mo- ramo na njivo pripeljati toliko hranil, kot jih pridelek odvzame (C-razred ŠKODLJIVCI: založenosti tal). Jeseni oziroma pred setvijo ob pripravi tal njivo, kjer bo fižol, pognojimo z mineralnimi gnojili (dovoljena so gnojila P2O5 in • fižolar (Acanthoscelides obtectus): samica na njivi odlaga K2O). Ves potreben dušik zagotovimo s kompostom ob predsetveni jajčeca na zoreče stroke, pri visokih temperaturah traja razvoj pripravi tal. Kadar sadimo fižol po rdeči pesi, dognojujemo tudi z bo- okoli mesec dni. Ima 3–4 generacije letno. V letih z visokimi rom, če pa ga sadimo po krompirju, mu običajno primanjkuje magne- temperaturami je generacij fižolarja še več. Ličinke v zrnih zija in mangana. Pazimo tudi, da ima fižol na voljo dovolj molibdena lahko uničimo z nizko temperaturo. Zrna pustimo nekaj dni pri in železa ter dostopnega kalcija. Primeren pH lahko zagotavljamo tudi –18 °C; s tem kaljivosti ne zmanjšamo, z apnenjem predhodnih kultur ali jeseni v letu pred saditvijo fižola. Pri • uničimo pa ličinke. V skladiščih je za zapraševanje dovoljena pridelovanju fižola za seme mora biti v tleh tudi dovolj mangana. uporaba pripravka na osnovi diatomejske zemlje ali navadne- ga lesnega pepela, S hlevskim gnojem (30 t/ha), še bolje pa z dobrim kompostom (20 • črna fižolova uš (Aphis fabae): listi se kodrajo in zvijajo, na t/ga), gnojimo fižol preklar. poganjkih in cvetovih so vidne kolonije črnih uši. Je polifag, ki prenaša okoli 150 virusov. Razmnoževanje črne fižolove uši preprečimo tudi z uničevanjem zimskih gostiteljev - grmovnic • Oskrbarastlinzvodo–namakanje iz rodu Viburnum (brogovita), ki uspevajo v bližini njiv, Fižol zahteva dovolj vode, predvsem med kalitvijo in cvetenjem je • fižolova koreninska muha (Delia platura): polifag, ki ga najde- ne sme manjkati, sicer sta slaba vznik in oploditev. Tudi pomanjka- mo tudi na kumarah, čebuli, špinači, paradižniku. Poškodbe so nje zračne vlage v času cvetenja preprečuje oploditev. najprej vidne na kličnih listih, kar ima za posledico slab vznik. Manj škode muha naredi v suhih in vročih pomladih. Škodo Fižol namakamo od setve do cvetenja in po njem. Kadar je zemlja ob lahko omejujemo s poznejšo setvijo, izogibanjem uporabe setvi suha, takoj po njej njivo dobro zalijemo. Priporoča se kapljično svežega hlevskega gnoja, rahljanjem tal za hitrejši vznik, namakanje z 22 l vode/m2 v enem odmerku. Pri zalivanju močimo • navadna ali fižolova pršica (Tetranychus urticae): na zgornji tudi cvetove, zato lahko pride do osipanja cvetov. Kapljično nama- strani listov najprej svetle pike, nato list postane bronasto-r- kanje med cvetenjem in po njem vpliva na povečanje pridelka. Opti- dečkast in se posuši. Škodljivec se širi v bolj suhih in vročih malna talna vlaga ob namakanju je 60–75 % poljske zmogljivosti tal poletjih. Prag škodljivosti sta 23 odrasla osebka na list. Mogo- za vlago, optimalna zračna vlaga pa 65–80 % relativne zračne vlage. če je varstvo z naseljevanjem plenilskih pršic, • koruzna vešča (Ostrinia nubilalis) in južna plodovrtka (Helico- Pri namakanju pazimo, da voda ne stoji na površini tal in da ni verpa armigera): gosenice izjedajo zrnje. V primeru pojava uni- prehladno. Oboje namreč pospeši propad rastlin. čimo ostanke rastlin in preprečimo prihod gosenic v skladišča. VBD-varstvurastlin se proti ušem zelo dobro obnese koprivov • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci čaj, ki ga lahko pripravimo iz suhih, še bolje pa svežih kopriv, s Najboljše varstvo proti boleznim so dober kolobar, setev zdravega katerim vzpostavimo ravnovesje v rastlinah. Nekateri so imeli semena in setev ob primernem času. uspehe tudi z močno razredčeno koprivovo gnojevko v razmerju 1 : 10, vendar moramo biti pri njeni uporabi previdni, saj je tudi Boleznim, ki se prenašajo na semenu, se lahko izognemo s staro močno dušično gnojilo. metodo pranja in toplotne obdelave semen. • Seme za nekaj minut potopimo v toplo vodo (do 50 °C) in • Spraviloinskladiščenje nato osušimo. Na en ha lahko pridelamo 5.000 do 10.000 kg svežega fižola za zrnje • Seme za setev lahko potopimo tudi v solno raztopino kuhinjske v voščeni zrelosti. Spravilo poteka z žitnimi kombajni. Žanjemo zjut-soli. Zdrava semena se potopijo, poškodovana ali bolna semena raj, ker takrat stroki manj pokajo. Požeti fižol nato posušimo, omla-splavajo navzgor in jih odstranimo. Tako oprano seme odlijemo, timo, prečistimo, preberemo in uskladiščimo. Seme za skladiščenje ponovno operemo v čisti vodi, posušimo na soncu in posejemo. ima lahko samo 12–14 % vlage. Še pred skladiščenjem ga za 7 do Najpogostejše glivične bolezni na fižolu so: 10 dni zmrznemo na –21 oC. Tako uničimo ličinke hroščka fižolarja. • fižolov ožig (Collethotrichum lindemuthianum): škrlatno, rdeče obrobljene, uleknjene pege na strokih in listih; Fižol za zrnje lahko pobiramo ročno ali strojno. S strojno žetvijo začnemo, • fižolova rja (Uromyces appendiculatus): na listih drobne rjave ko so zreli stroki na spodnji polovici stebla, na zgornji polovici so takrat bradavice, listje rumeni, se suši in odmira; zrna mlečno zrela. Če je to mogoče, ob žetvi stroke tudi omlatimo. Pri- • bela gniloba fižola (Sclerotinia sclerotiorum): na steblu bel delek nizkega fižola za stročje je odvisen od sorte in načina spravi- micelij s črnimi sklerociji, rastlina vene. la. Znaša lahko od 8 do 15 t/ha. Pri ročnem spravilu lahko rastline oberemo večkrat in poberemo 30 % več strokov. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 62 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA LAŠKEGAALI TURŠKEGAFIŽOLA Laški ali turški fižol so včasih sadili ob vsakem kmečkem plotu, kjer je z lepimi cvetovi krasil okolico. V Evropo je prišel iz Južne Amerike. Tam je lahko več metrov visoka trajna ovijalka. Tudi pri nas v višino zraste več metrov in tudi korenina sega v globino do 1,5 m. Ne prenaša zaporednega sajenja na isto mesto, prav tako ne prenaša visokih temperatur in visoke zračne vlage. Zato moramo seme, ki potrebuje od sajenja do cvetenja 90 dni, posaditi v senco, v hladnih območjih ga sadimo na sonce. Sorte, ki jih sadimo pri nas ,cvetijo v dolgem dnevu. Oprašujejo ga čebele. Slika 28: Laški fižol (arhiv KGZS-ZAVOD LJ) PRIDELAVA GRAHA Slika 29: Grah (avtor: Damjana Iljaš) Pridelovanje domače močne beljakovinske krme, kot je krmni grah, • zorenje krmnega graha je enakomerno, spravilo je strojno, s ima v času pogostejših suš, zavračanja gensko spremenjene soje, stroji, ki so običajno že na kmetiji; prepovedi uporabe krmne moke in pojavom BSE, finančnim spodbu- • domača pridelava krmnega graha povečuje gospodarnost dam za izboljšanje kolobarja in uvajanjem sonaravnega kmetovanja živinoreje; dobre možnosti za širjenje. Zrnje krmnega graha vsebuje od 20 do • krmni grah se uporablja za krmljenje brez predhodne toplotne 30 % surovih beljakovin. Prednosti, ki jih dosežemo s pridelovanjem ali kemične priprave; krmnega graha, so: • s pridelavo krmnega graha je tveganje za posledice suše manjše. • izboljšanje ozkih kolobarjev z velikim deležem pšenice in koruze; Grah je samoprašna rastlina z belimi (jedilni grah) ali pisanimi • krmni grah izboljšuje strukturo tal in poveča vsebnost dušika (krmni grah) cvetovi. Vegetacija do fiziološke zrelosti traja od v tleh; 60 do 120 dni. • ima kratko rastno dobo, zato omogoča setev različnih dosev- kov; Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 63 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN pripravimo tla kot pri strnih žitih, za jare grahe po kot za jara žita. Če njiv ne orjemo, jih moramo jeseni vsaj podrahljati, s čimer omo- gočimo padavinam pronicanje v tla in zadržimo vlago v tleh. Pri predsetveni obdelavi tal lahko potrosimo tudi dovoljena mineral- na gnojila, s hlevskim gnojem gnojimo predhodne kulture. Ozimni grah sejemo do sredine oktobra. Jeseni sejani grah se do zime že dobro ukorenini in zraste 5 cm. Ker hitro pozebe, se priporoča setev v dveh različnih terminih, da vsaj ena setev preživi zimo. Minimalna temperatura tal za kalitev je od 1do –3 °C, cvetovi pozebejo pri –2,5 °C. Jari grah sejemo čim prej spomladi (od februarja do sreda aprila), zato tla pripravimo za setev že jeseni. Grah sejemo na dobro pripravljena in zgoščena tla. Globina setve ja od 4 do 6 cm. Sejemo ga ročno ali s koruznimi sejalnicami v različnih razmikih: 45–50 cm x 4–5 cm; ali 15–20 cm x 5–7 cm. Lahko ga sejemo tudi v trakove: posejemo tri vrste z medsebojnim razmikom 10–15 cm, nato pustimo razmik 50–60 cm. Posejemo od 80 do 120 rastlin na m2 ali od 130 do 300 kg semena/ha. Količina semena je odvisna od debeline graha, odstotka kaljivosti in sorte graha. Krmni grah je primeren tudi za setev v mešane posevke z žiti ali ljuljko. Zeleno maso siliramo, ko so žita sredi mlečne zrelosti, grah Slika 30: »pajkl« (arhiv KGZS-ZAVOD LJ) pa ob koncu cvetenja. V mešanih posevkih sejemo najprej grah za krmo (40 % priporočene količine semen/ha) na globino 5 cm, nato Sorte graha delimo glede na trajanje rasti na zgodnje, srednje in pa v istem dnevu še npr. 120 kg jarega ječmena/ha 3 cm globoko. pozne; lahko jih delimo po višini na nizke in srednje, lahko pa tudi Njivo po zaključeni setvi povaljamo. na navadne in sladkorne. Nizki kultivarji so visoki do 50 cm, visoki pa do 2 m. Za grah so • Sortiment značilne vitice, ki se oblikujejo šele nad četrtim členkom. Seme, primerno za setev, mora biti primerno debelo, sortno čisto, nepoškodovano, zdravo in brez primesi. Vse sorte v Sloveniji so ob Grah je lahko ozimni ali jari posevek. Ozimni grahi zelo dobro prena- izpolnjevanju drugih pogojev primerne tudi za ekološko pridelavo. šajo nizke temperature (tudi do –20 oC), ne prenašajo pa velikega nihanja temperatur pozimi in suše spomladi. Grah uspeva, kadar je povprečna temperatura med vegetacijo okoli 15 °C v času cvetenja • Oskrbaposevka pa do 20 °C. Cveti od spodaj navzgor od 10. do 17. ure. Pri jarem grahu traja čas od kalitve do tehnološke zrelosti od 50 do 110 dni. Ima dobro razvite korenine z veliko črpalno močjo, zato dobro črpa BD-PRISTOP vodo iz tal. Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 vsaj enkrat. Rezultati so boljši s trikratnim škropljenjem v tedenskih • Izbiranjiveinvključitevvkolobar razmikih. Vsekakor v rastni dobi izvajamo redna dopoldanska škrop- Zgodnje sorte lahko pridelujemo na lažjih tleh, srednje in pozne pa ljenja s pripravkom BD501 (vsaj 2–3-krat na sezono), ki mu lahko tudi na srednje težkih tleh z urejenim vodno-zračnim režimom in dodamo pripravek iz baldrijana (BD507). Ob začetku dozorevanja rahlo kislim do nevtralnim pH. Grah ne prenaša zelo kislih, mokrih začnemo s popoldanskimi škropljenji s pripravkom BD501, ki ga in težkih tal, tudi v zelo bazičnih tleh raste slabše. lahko izvedemo še do en dan pred žetvijo, za pospešeno in boljše dozorevanje zrnja (razen pri pridelavi za spravilo zelenega graha). Na isto mesto ga lahko sadimo po štirih letih. Kot predhodne rastli- ne so primerne okopavine, gnojene s hlevskim gnojem, npr. zelje, paradižnik, paprika, še isto leto pa lahko kot strniščne posevke sadi- OKOPAVANJE,OPORA mo zelje (sadike), podzemno kolerabo, repo, radič in kitajski kapus. Takoj po setvi moramo grah povaljati, da zagotovimo enakomeren vznik. Če nastane skorja, jo moramo z branami raz- • Pripravatalinsetev biti. Po vzniku graha njive še dvakrat prečešemo. Ozimni Tudi pri setvi graha je obdelava tal odvisna od predhodne kulture. grah lahko jeseni namesto okopavanja tudi rahlo osipamo. Tla morajo biti strukturna in ravna brez depresij. Za ozimni grah Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 64 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Rastline krmnega graha so dovolj močne in ne potrebujejo opore, rastlin. Naprej so vidne poškodbe na rastlinah ali na mestih, srednje visokim jedilnim sortam pa postavimo oporo. kjer je bilo število bakterij ob okužbi večje. Značilne so pege, ki so sprva vodene in svetleče, pozneje potemnijo in odmrejo. Okužba se po steblu širi na liste. Listne žile porjavijo ali počrnijo. GNOJENJE Stroki se ukrivijo in posušijo, pege na njih so zelenorjave in vdrte. Kadar se okužba stroka širi vzdolž hrbtnega šiva, je seme Gnojimo glede na analizo tal, kadar pa te nimamo, upoštevamo, da mo- v stroku lahko pokrito z bakterijsko sluzjo. Lahko se okužijo tudi ramo na njivo pripeljati toliko hranil, kot jih pridelek odvzame (C-razred cvetni brsti in cvetovi propadejo, še preden se odprejo. Kadar se založenosti tal). Vsa hranila zagotovimo ob predsetveni pripravi tal. okužba razširi na vso rastlino, ta ovene in odmre. Če nameravamo grah silirati sredi cvetenja, količino gnojil zmanj- šamo za ¼. VIRUSNEBOLEZNI-BOLNERASTLINETAKOJ ODSTRANIMO. • Oskrbazvodo–namakanje Ostri mozaik žil: grah sejemo zgodaj na osamljene lege. Grah je velik porabnik vode. Ob kalitvi se teža zrnja poveča tudi do Kumarni mozaik: uničujemo gostiteljske rastline, npr. kurja čevca, 150 %. Največ vode potrebuje v času cvetenja in polnjenja zrnja. Če in prenašalce virusov. takrat vode nima na voljo ali pa je ozračje presuho, se pridelek zrnja lahko zmanjša tudi za 50 %. Takrat moramo namakati ob rastlinah. V dveh do treh obrokih damo po 20–30 mm vode/m2. Njivo zalije- ŠKODLJIVCI: mo z 10 mm vode/m2 tudi ob setvi, če tla niso dovolj vlažna. • Grahar (Bruchus pisorum): hrošček, ki lahko povzroči tudi za Pri namakanju pazimo, da voda ne stoji na površini tal, saj to po- 30 % izgubo pridelka. Večino škode naredi že na njivi, ko se speši propad rastlin. ličinke zavrtajo v strok graha. Odrasli osebki nato škodo delajo tudi na suhem zrnju. Zrnje s tem izgubi tržno, prehrambno in kalilno vrednost. Pojavlja se v mesecu juliju, ko se tempera- • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci ture gibljejo med od 25 do 30 °C. V praznih skladiščih je za Najboljše varstvo proti boleznim so dober kolobar, setev zdravega zapraševanje dovoljena uporaba pripravka SILICOSEC-a ali semena in setev v primernem času. navadnega lesnega pepela. • Grahov obrobkar (Sitona lineatus): hrošček ima eno generacijo Boleznim, ki se prenašajo na semenu, se izogibamo z metodo pra- na leto. Prezimeli odrasli hroščki se pojavijo v aprilu, kjer se nja in toplotne obdelave semen. hranijo na mladih rastlinah vse do julija. Hroščki delajo zareze v liste. Posledica je zaostanek v rasti in vegetaciji. • Seme za nekaj minut potopimo v toplo vodo (do 50 °C) in nato • Resarji (Frankliniella occidentalis, Thrips tabaci): tripsi s sesa- osušimo. njem povzročajo propad povrhnjice, površina tako postane sre- • Seme za setev lahko potopimo tudi v solno raztopino kuhinj- brne barve. Tripsi so med glavnimi prenašalci virusnih bolezni. ske soli. Zdrava semena se potopijo, poškodovana ali bolna • Koprivova pršica (Tetranychus urticae): pršice se prerazmno- semena splavajo navzgor in jih odstranimo. Tako oprano žijo v sušnih letih, takrat listje postane zlate barve. Na listni seme odlijemo, ponovno operemo v čisti vodi, posušimo na površini opazimo drobne pajkovce in pajčevino. soncu in posejemo. • Spraviloinskladiščenje GLIVIČNEBOLEZNIGRAHA: Na en ha lahko pridelamo od 5 do 10 t svežega zrnja oziroma eno t suhega graha in 25 t zelene mase, ki jo lahko siliramo za hra- • Grahova pepelovka (Erysiphe pisi): prvi znaki so vidni na zgor- no živalim ali podorjemo. Pridelek sladkornega graha je od 10 do nji strani listov kot majhna razbarvanja, nato površino preraste 20 t strokov/ha. bela prevleka. Gliva lahko preraste celo rastlino. Močno okuže- ne rastline imajo manj kvaliteten in zmanjšan pridelek. Grah za pridelavo semena lahko obiramo ročno ali strojno. Pri roč- • Siva plesen (Botrytis cinerea): siva plesen je za krmni grah ena nem spravilu ga obiramo večkrat in je zato pridelek/ha večji. Slad-najbolj škodljivih gliv, ki okuži celoto rastlino. Je izraziti parazit korni grah obiramo, ko so zrna v stroku velika kot pšenična zrna. slabosti in ran. Na steblih nastanejo eliptične pege, prekrite s sivorjavo plesnivo prevleko. Grah zori neenakomerno. Najprej dozori seme v spodnjih strokih. Žanje- • Grahova rja (Uromyces pisi): potrebno je odstranjevanje v mo ga z žitnimi kombajni, ko je dozorelo seme v 2/3 strokov. Žanjemo okolici rastoče vmesne gostiteljske rastline cipresasti mleček. ga tako kot fižol zjutraj, ko so stroki vlažni in pri žetvi ne počijo že na njivi. Na cipresastem mlečku gliva preživi zimo. Sveži grah moramo čim prej izluščiti in zrna oprati v ledeni vodi ali skladiščiti pri 0 °C. Nato ga lahko konzerviramo ali posušimo do 14 % BAKTERIJSKEBOLEZNI: vlage. Suha zrna prav tako skladiščimo pri 14 % vlagi, še prej pa ga za 7 do 10 dni zmrznemo na –21 °C, ker tako uničimo ličinke graharja. • Bakterijska pegavost graha (Pseudomonas syringae pv. pisi): bolezenska znamenja lahko opazimo na vseh nadzemnih delih Kadar pridelujemo grah za prehrano živali in siliramo cele rastline, to lahko storimo kadarkoli v rastni dobi. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 65 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA SOJE Slika 31: Soja na njivi (avtor: Damjana Iljaš) Je rastlina kratkega dne in takrat cvete. Pridelek je odvisen od kul- nihanja med dnevno in nočno temperaturo. Visoke temperature tivarjev, in znaša od 2 do 5 t/ha. od 20 do 40 dni pred fiziološko zrelostjo povečajo količino olja in zmanjšajo delež beljakovin, nizke temperature pa prav obratno. Pridelujemo jo za suho zrnje, iz katerega lahko stiskamo olje, de- lamo sojino mleko, sojino moko, sojine pogače, nekatere sorte pa V začetnem razvoju in ob cvetenju zahteva veliko vlage, na prenaša pridelujemo tudi za zeleno krmo ali siliranje celih rastlin. pa dolgotrajnega deževja. Ob cvetenju zahteva soja od 70 do 80 % zračno vlago. Je enoletna zelnata rastlina z zelo globokim koreninskim siste- mom. Iz tal zelo dobro črpa hranilne snovi. Nitrifikacijske bakterije se razvijejo že 5–6 tednov po vzniku. • Izbiranjiveinvključitevvkolobar Tla za pridelavo soje morajo biti nevtralna do rahlo bazična, Rastline so visoke od 0,5 m do 1,5 m in imajo od 10–40 strokov. propustna za vodo. Predposevki naj pustijo dovolj humusa v tleh. Zgodnejše sorte so nižje z manj stroki. Tudi razraščajo se bolj. Soja Dobra predposevka sta krompir in zelje. Sončnice niso primerne za je samoprašna in ima dvospolne cvetove združene v socvetja. Ne kolobar, saj morajo imeti triletni predah. Če se nitrifikacijske bak-privablja žuželk. terije niso razvile oziroma soje nismo cepili z njimi, pusti za sabo zelo izčrpana tla. Lahko jo sejemo kot mešani posevek v vrstah ali Zgodnji kultivarji rastejo od 70 do 90 dni (sorte so označene z 000, jo v pasovih gojimo skupaj s koruzo za zrnje. 00, 0, več je ničel, bolj je sorta zgodnja). Pozni kultivarji rastejo od 120 do 200 dni (označeni so z: I in I–II ali III; višja je številka, pozneje zori), in imajo daljšo rastno dobo ter so primernejše za • Pripravatalinsetev pridelavo zelenja. Zemljo pripravimo že jeseni, spomladi pa tla samo pripravimo za setev (poravnamo, branamo). Korenine soje imajo veliko črpalno moč za hranila in vodo, zato rastlina lažje prenaša sušne razmere. Tudi odlakanost celotnega Če njiv ne orjemo, jih moramo jeseni vsaj podrahljati, ker tako omo-nadzemnega dela rastline zavira izgubo vode iz rastlin. gočimo padavinam pronicanje v tla in zadržimo vlago v tleh. Sojo sejemo pri temperaturi tal od 8 do 10 °C, cveti pa pri 22 do Pri predsetveni obdelavi tal potrosimo tudi dovoljena mineralna 25 °C. Pri temperaturi nad 28 °C in pod 17 °C se cvetenje ustavi. gnojila (fosforjeva in kalijeva), s hlevskim gnojem vedno gnojimo Temperatur nad 37 °C ne prenaša, prav tako ji ne ustrezajo velika predhodne kulture. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 66 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Sojo sejemo, ko so tla dovolj topla (10–12 °C), to je od konca aprila GNOJENJE do konca maja. Zgodnejši ko je kultivar, pozneje ga lahko sejemo. Gnojimo glede na analizo tal, kadar pa te nimamo, upoštevamo, da Sojo sejemo ročno ali strojno z žitnimi in koruznimi sejalnicami. Pri moramo na njivo pripeljati toliko hranil, kot jih pridelek odvzame setvi z žitnimi sejalnicami naj bo vsaka druga vrsta zaprta (npr: 25 x (C-razred založenosti tal). 8 cm), pri setvi s sejalnicami za koruzo pa je najboljša pnevmatska sejalnica (razdalje med vrstami od 45 do 50 cm). Sejemo od 80 do Soja potrebuje za nemoteno rast dušik, ki ga iz ozračja vežejo 130 kg soje /ha, za siliranje pa tudi do 200 kg/ha. Globina setve simbiotske bakterije iz rodu Rizobium. Teh v tleh, kjer več let ni je od 3 do 5 cm. Sejemo sojo, »cepljeno« z nitrifikacijskimi bakte- rasla soja, običajno primanjkuje. S tem namenom se seje seme, rijami. Zgodnje kultivarje sejemo gosteje (90 rastlin/m2), pozne ki je predhodno dodatno obdelano (inokulirano) z nitrifikacijskimi redkeje (od 50 do 70 rastlin/m2). bakterijami. Tako obdelano seme boljše kali in ima zato večji zmo- gljivosti za pridelek. Njivo po setvi, če ni dovolj vlage v tleh, zalijemo z 20 do 22 l vode/ m2, drugače pa jo samo povaljamo. Bakterije s svojim simbiotskim delovanjem zagotovijo do 75 % pot- rebnega dušika, razliko zagotovimo glede na pričakovani pridelek ob pripravi tal. • Sortiment Sorte soje se razlikujejo po rastni dobi, ki je lahko pri zelo zgodnjih Kadar predkultura osiromaši tla, ob pripravi tal gnojimo z 15–20 t sortah 90 dni (000), pa do 150 dni pri zelo poznih sortah (II). Pri nas zrelega hlevskega gnoja/ha. priporočamo setev sort iz vegetacijskih skupin 000, 00 za osrednjo Slovenijo in 0 za Primorsko. To so zgodnje sorte. V Vipavski dolini in Slovenski Istri je mogoča tudi pridelava sort iz skupine I ter nakna- • Oskrbazvodo–namakanje dna ali strniščna setev po spravilu ječmena sort skupin 000 in 00. Soja je srednje velik porabnik vode. Ob kalitvi se teža zrnja poveča Sortiment, ki je na voljo pri naših trgovcih, se precej hitro spreminja, tudi do 100 %. zato je najbolje, da se o razpoložljivih sortah pozanimamo pri njih in preverimo, kako so se izkazale v uradnih poskusih pri nas. Za eko- Največ vode potrebuje v času cvetenja in polnjenja zrnja. Če takrat loško pridelavo so primerne sorte, ki niso genetsko spremenjene vode nima na voljo ali je ozračje presuho, se pridelek zrnja lahko in niso obdelane s sredstvi za varstvo rastlin. zmanjša tudi za 70 %. Rastline namakamo z umetnim dežjem. Pri tem pazimo, da so ra- • Oskrbaposevka stline in voda enake temperature. V dveh do treh obrokih damo po 20 mm vode/m2. Njivo zalijemo z 10 mm vode/m2 tudi ob setvi, če tla niso dovolj vlažna. BD-PRISTOP Pri namakanju pazimo, da voda ne stoji na površini tal, saj to po- Njive pred setvijo in/ali po setvi vsaj enkrat poškropimo s pri- speši propad rastlin. pravkom BD500. Rezultati so boljši s trikratnim škropljenjem v tedenskih razmikih. Vsekakor v rastni dobi izvajamo redna dopol- danska škropljenja s pripravkom BD501 (vsaj 2–3-krat na sezono), • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci ki mu lahko dodamo pripravek iz baldrijana (BD507). Ob začetku Najboljše varstvo proti boleznim so dober kolobar, setev zdravega dozorevanja začnemo s popoldanskimi škropljenji s pripravkom semena in setev ob primernem času. Več bolezni lahko pričakuje-BD501, ki ga lahko izvedemo še do en dan pred žetvijo, za pospe- mo, če pogosto gojimo ogrščico in sončnice. šeno in boljše dozorevanje zrnja. Sejemo, oskrbujemo, škropimo in žanjemo ob dnevih za plod. Boleznim, ki se prenašajo na semenu, se lahko izognemo s staro metodo pranja in toplotne obdelave semen. OKOPAVANJE • Seme za nekaj minut potopimo v toplo vodo (do 50 °C) in nato osušimo. Takoj po setvi moramo sojo povaljati, da zagotovimo enakomeren • Seme za setev lahko potopimo tudi v solno raztopino kuhinj- vznik. Če nastane skorja, jo moramo z lahkimi branami razbiti. Takoj ske soli. Zdrava semena se potopijo, poškodovana ali bolna po vzniku soje njive prečešemo, nato jo v razmiku 14 dni še dvakrat semena splavajo navzgor in jih odstranimo. Tako oprano prečešemo. Če jo sejemo na večje medvrstne razdalje, lahko njive seme odlijemo, ponovno operemo v čisti vodi, posušimo na prvič okopljemo in nato češemo. Pri strojih za ožiganje plevelov soncu in posejemo. je bil dosežen velik napredek in na trgu so na voljo naprave, ki pri dvakratnem ožiganju v kombinaciji z uporabo prstastih plevelnikov Ločimo bolezni, ki sojo prizadenejo v zgodnjih stadijih razvoja in so omogočajo zelo temeljito zatiranje plevelov. odvisne od stopnje okužb semena in ugodnih ali neugodnih razmer za vznikanje in razvoj mladih rastlinic, bolezni, ki se razvijejo na li- stni masi in steblih med rastno dobo, in bolezni socvetja ter strokov. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 67 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Nožne bolezni se pojavijo pri pridelovanju na težjih vrstah tal v Seme posušimo na 12 % vlage in hranimo v prostoru, kjer zračna deževnih pomladih. Takrat rastline propadejo zaradi talnih gliv (Fu- vlaga ne presega 13 %. sarium, Sclerotinia, Phoma, Rhyzoctonia, Phytium ipd.). Čas setve in kakovost njene izvedbe imata velik vpliv na pojav teh bolezni. Suho zdrobljeno seme je v manjših količinah takoj primerno za pre-Zgodnejša setev v težja tla sicer omogoča večje pridelke, vendar le hrano živali (do 2 kg/obrok pri pitanem govedu), bolj priporočljiva pod pogojem, da razmere za razvoj bolezni niso ugodne. Če se tla pa je toplotna obdelava. Tudi silaža iz celih rastlin kadarkoli v rastni na njivi pogosto zablatijo in zaskorjijo, soje tam ne smemo sejati dobi je primerna za prehrano živali. v zgodnjem času setve. Vse prednosti zgodnje setve bi se namreč izničile z občutnim zmanjšanjem sklopa rastlin. Kadar siliramo cele rastline, moramo sojo najprej osušiti na 65 % vlage, nato pa jo siliramo. V silažni masi, pripravljeni za prehrano • Sojina plesen (Peronospora manshurica) prepoznamo po belih živali, je lahko največ 35 % soje. prevlekah na hitro sušečih se in gnijočih listih. V običajnih letih s toplim majem in junijem brez daljših deževnih obdobij s plesnijo ni težav. V naših razmerah je glavni vir kužila za to bolezen okuženo seme. Občasno pojavljajoče se bolezni so na primer: • Vijoličasta pegavost (Cercospora kikuchii): ob koncu vegetacije listi postanejo vijoličasti, na koncu se lahko popolnoma posuši- jo. Gliva se razvije tudi na steblu. Posledice okužb glive so vidne tudi na semenu. Je namreč svetlo vijoličasto obarvano. Setev neokuženega semena je zelo pomemben preprečevalni ukrep Sojin ožig (Colletotrichum truncatum): soja je za okužbo s soji- nim ožigom občutljiva v vseh razvojnih fazah. Okužene rastline nikoli ne zrastejo tako visoko kot zdrave. Najznačilnejši znaki so na listju, steblu in strokih. So rjavo obarvani in nepravilnih oblik, v poznejših fazah pa te pege potemnijo, vidni so koncentrični krogi. • Siva trohnoba in razpokanost zrnja soje (Phomopsis longi- colla): izraziti znaki se pokažejo na zrnju v obliki deformacij, zrnje je izdolženo in počeno, velikokrat pa je prisotna tudi bela plesniva prevleka. Okužena semena zelo slabo vzklijejo. Do okužbe pride kmalu po nastanku zrn. Pri nas so pogosto ugodne razmere tudi za bakterijske bolezni (predvsem za pegavost, ki jo povzroča bakterija Pseudomonas syringae pv. glycinae). V deževnih letih se pri nas večkrat v več- jem obsegu razvijejo bela zrnata gniloba (Sclerotinia sclerotio- rum) in siva plesen na strokih (Botrytis cinerea), črna pegavost stebla (Diaporthe phaseolorum var. caulivora) in ožig stebla in strokov (Diaporthe phaseolorum var. sojae). Večje težave z belo gnilobo lahko pričakujemo, če imamo v kolobarju veliko križnic, sončnice, krompir, fižol in vrtnine plodovke. Izmed škodljivcev je pri nas najpomembnejša koprivova pršica (Tetranychus urticae). Strune (Agriotes sp.) po dosedanjih izku- šnjah niso posebej nevarne, razen če sejemo sojo po preoravanju stalnih ali začasnih travnikov. • Spravilo,sušenjeinskladiščenje Na en ha lahko pridelamo od 1 do 5 t zrnja. Če je v času dozorevanja hladno in vlažno vreme, je dozorevanje neenakomerno in izguba pridelka pri spravilu je velika. Z žetvijo ne smemo odlašati, ker prezreli stroki pokajo. Žanjemo z žitnim kombajnom, ko so dozoreli stroki primerno suhi. Pozno jeseni je to običajno popoldne. Žanjemo 8 cm nad tlemi in tako poberemo vse stroke. Ob žetvi sojo tudi omlatimo. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 68 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA BOBA Slika 32: Bob (avtor: Mateja Strgulec) najboljši predposevki. Na isto zemljišče ga sadimo šele čez osem Doma je ob Sredozemskem morju. Je enoletna zelnata rastlina, let. Bob je dober predposevek za vrtnine. vsestransko uporabna v prehrani ljudi, živali in tudi za zeleni podor. Je samo- in tujeprašna rastlina, vegetacija traja od 100–150 dni. • Pripravatalinsetev Zraste do 1,5 m visoko. Zdrave rastline ne poležejo. Za ozimni bob jo s predetveniki pripravimo jeseni, za jari pa spo- mladi. Pred setvijo boba njivo jeseni, če je le mogoče, preorjemo. Drobnozrnati bob (bobek) in srednjezrnati bob (konjski bob) sta primerna za živinsko prehrano, debelozrnate sorte pa za prehrano Če njiv ne orjemo, jih moramo jeseni vsaj podrahljati, ker tako ljudi. Za neposredno prehrano ljudi so primerni mladi stroki in zrna omogočimo padavinam pronicanje v tla in zadržimo vlago v tleh. v mlečni zrelosti. Zrela zrna meljemo v moko in mešamo s pšenično Pri predsetveni obdelavi tal potrosimo tudi dovoljena manjkajoča moko pri peki kruha. mineralna gnojila, s hlevskim gnojem gnojimo predhodne kulture. Ozimni bob prenese temperature do –8 °C, jari pa do –5 °C. Ozimni bob sejemo v začetku oktobra, jarega pa marca ali aprila. Kadar sejemo bob za zeleno gnojenje, ga lahko na legah, kjer ne Je velik porabnik vode, predvsem v času cvetenja in polnjenja zrnja primanjkuje vode, sejemo kot strniščni dosevek. Lahko ga sejemo je ne sme manjkati. direktno, za uporabo v ljudski prehrani pogosto sadimo sadike. Sadike lahko vzgojimo v zaprtih prostorih in jih nato presadimo na prosto. • Izbiranjiveinvključitevvkolobar Zahteva srednje težka globoka rodovitna tla. Ozimni bob zahteva Bob sejemo ročno ali strojno s sejalnicami na enake medvrstne in nekoliko lažja tla kot jari, pH je lahko rahlo kisel (5,5–6). Zahteva vrstne razdalje kot sojo. Za en ha posevka rabimo glede na namen osončeno lego, ne prenaša sence. pridelave in sorto od 150 do 260 kg semena. V kolobarju ni zahteven za predposevke, čeprav ga sejemo običajno Za pridelavo zrn na en m2 posejemo od 80 do 100 semen, za po ozimnem žitu. Predposevki naj ne bodo iz družine metuljnic, tudi stročje pa od 40 do 60 semen/m2. Bob za pridelavo zelene mase z nematodami naj ne bodo okuženi, zato zelje, pesa in korenje niso sejemo gosteje. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 69 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Globina setve je 6–10 cm. Bob za prehrano živali lahko sejemo tudi • Semezanekajminutpotopimovtoplovodo(do50 skupaj s koruzo (mešano ali ločeno na isti njivi), požanjemo vsako °C)innatoosušimo. posebej ali siliramo hkrati. Seme za setev lahko potopimo tudi v solno raztopino kuhinjske soli. Zdrava semena se potopijo, poškodovana ali bolna semena splavajo navzgor in jih odstranimo. Tako oprano seme odlijemo, • Sortiment ponovno operemo v čisti vodi, posušimo na soncu in posejemo. Seme, primerno za setev, mora biti primerno debelo, sortno čisto, nepoškodovano, zdravo in brez primesi. Čistoča in kaljivost semen naj bosta vsaj 95 %. Za ekološko pridelavo so primerne vse sorte, GLIVIČNEBOLEZNI: ki so na trgu in ustrezajo predpisom (seme ni obdelano s fitofar- macevtskimi sredstvi in ni gensko spremenjeno). Bobova rja (Uromyces viciae-fabae), grahova pepelovka (Erysiphe pisi), grahova plesen (Peronospora viciae f. sp. pisi): • Oskrbaposevka Bakterioze: pri širjenju bolezni v vegetaciji imajo velik vpliv žuželke, Takoj po setvi moramo bob povaljati, da zagotovimo enakomeren kot so vektorji, dež, veter, dotikanje listov, okuženo orodje in gibanje vznik. Kadar pred vznikom nastane skorja, jo moramo z lahkimi med posevki. Širjenje pospešuje tudi zalivanje, okužene tople grede in branami razbiti. Takoj po vzniku boba njivo prvič prečešemo, nato okuženo seme. Na njihov razvoj ugodno vpliva mokro in toplo vreme. v razmiku 14 dni to še dvakrat ponovimo. Če ga sejemo na večje medvrstne razdalje, lahko njivo prvič okopljemo in nato češemo. ŠKODLJIVCI: Kadarsejemo pozne sorte ali je leto premokro in želimo pospešiti do- zorevanje rastlin oziroma ustaviti napade uši, vrhove rastlin nalomimo. • Pršice (Tetranychus urticae): Pršice se prerazmnožijo v sušnih letih, takrat listje postane zlate barve. Na listni površini je opaziti majhne drobne žuželke. BDPRISTOP • Listne zavrtalke: izvrtine, rove na listni površini dela majhna črno-rumena muha, ki odlaga jajčeca na liste, ob izleganju se .Sejemo, oskrbujemo, škropimo in žanjemo ob dnevih za plod. larve hranijo z izjedanjem listne povrhnjice. Ob prerazmnožitvi pride do defoliacije (odpadanje listja). • Tripsi (Frankliniella occidentalis, Thrips tabaci): tripsi s sesa- GNOJENJE njem povzročajo propad povrhnjice, površina tako postane srebrne barve. Tripsi so med glavnimi vektorji prenosa virusov. Gnojimo glede na analizo tal, kadar pa te nimamo, upoštevamo, • Ogorčice (Meloidogyne spp.): škodo preprečujemo s pravilnim da moramo na njivo pripeljati toliko hranil, kot jih pridelek odvza- kolobarjem. V kolobarju moramo imeti tudi rastline z visoko me (C-razred založenosti tal). Kadar predkultura osiromaši tla, ob vsebnostjo glukozinatov, kot so oljna redkev, indijska gorčica pripravi tal gnojimo z 20 do 30 t zrelega hlevskega gnoja/ha. Dobro in krmna ogrščica. Po koncu vegetacije posevek zmulčimo in izkorišča tudi fosfate, zato lahko po potrebi gnojimo z dovoljenimi ga takoj zadelamo v tla. Na ta način lahko delno zmanjšamo fosforjevimi gnojili, dovolj kalija pospeši tvorjenje strokov, zato ga v tudi populacijo strun v tleh. tleh ne sme primanjkovati. Kalij dodamo z gnojevko ali dovoljenimi mineralnimi gnojili. Mineralna gnojila ne smejo priti v stik s semeni. V BD-pridelavi se proti ušem zelo dobro obnese koprivov čaj, ki ga lahko pripravimo iz suhih, še bolje pa svežih kopriv, s katerim vzpostavimo ravnovesje v rastlinah. Nekateri so imeli uspehe tudi • Oskrbazvodo–namakanje z močno razredčeno koprivovo gnojevko v razmerju Bob je srednje velik porabnik vode. Ob kalitvi se teža zrnja poveča tudi do 100 %. Največ vode potrebuje v času cvetenja in polnje- 1 : 10, vendar moramo biti pri njeni uporabi previdni, saj je tudi nja zrnja. Če takrat vode nima na voljo ali je ozračje presuho, se močno dušično gnojilo. pridelek zrnja znatno zmanjša. Kadar ga zalivamo v dveh do treh obrokih, damo po 30 mm vode/m2. Njivo zalijemo z 10 mm vode/ m2 tudi ob setvi, kadar so tla presuha. Pri dodajanju vode pazimo, • Spraviloinskladiščenje da voda ne stoji na površini tal, ker to pospeši propad korenin in s Dozorevanje strokov je neenakomerno, prezreli stroki pokajo. Žatem tudi rastlin. njemo ga z žitnimi kombajni, ko spodnji stroki potemnijo. Po žetvi rastline posušimo. Ko vsi stroki dozorijo, rastline omlatimo in zrna posušimo tako, da vsebujejo največ 14 % vlage. Zrna hranimo v • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci suhih hladnih prostorih. Najboljše varstvo proti boleznim so dober kolobar, setev zdravega semena in setev ob primernem času. Na en ha pridelamo do 8 t semen v pozni mlečni zrelosti. Takoj po luščenju jih potopimo v hladno vodo, da ne potemnijo. Pridelek suhih Plevele zatiramo s slepo setvijo, okopavanjem in česanjem posevka. semen je 1,5–2,5 t/ha. Pravilno dodelana semena so kaljiva pet in tudi več let. Bob za stročje obiramo, ko so zrna velika ½ svoje nor-Glivičnim boleznim, ki se prenašajo na semenu, se lahko izognemo malne velikosti. Pridelek stročja je odvisen od sorte in lahko znaša od s pranjem in toplotno obdelavo semen. 10 (drobnozrnati bob) do 30 ton (debelozrnati bob). Nepoškodovane, ročno obrane stroke lahko skladiščimo 14 dni pri temperaturi +1 °C. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 70 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA VOLČJEGABOBA Slika 33: Različne sorte volčjega boba na poskusnem polju (avtor: Jasmina Slatnar) Doma je ob Sredozemskem morju. Je enoletna zelnata rastlina, • Pripravatalinsetev vsestransko uporabna v prehrani živali, predvsem drobnice in ko- Pred setvijo volčjega boba kot glavne poljščine njivo jeseni, če je le koši, in tudi za zeleni podor. Uspeva v hladnejšem vremenu, pred- mogoče, preorjemo. Pred setvijo modrocvetočega, ki ga spomladi vsem v času cvetenja in polnjenja zrnja vode ne sme manjkati. Tudi sejemo prvega, njivo branamo, pri belem in rumenem pa moramo zračna vlaga mora biti dovolj velika. njivo kultivirati in nato branati. Kadar ga sejemo kot strniščni po- sevek, tla takoj po žetvi obdelamo s strniščnim plugom in sejemo. Je samo- in tujeprašna rastlina, vegetacija traja od 100 do 180 dni. Pri predsetveni obdelavi tal potrosimo tudi dovoljena mineralna Nekatere sorte zrastejo do 1,5 m visoko. Zdrave rastline ne poležejo. gnojila, s hlevskim gnojem gnojimo predhodne kulture. Sortam, primernim za prehrano živali, pravimo sladka lupina in vse- Modrivolčji bob sejemo marca, belega in rumenega do srede aprila. bujejo manj strupenih alkoloidov. Vegetacija od setve do semena Strniščno setev opravimo takoj po spravilu glavnega posevka. je odvisna od sorte in traja od 90 do 130 dni. Kali pri nizkih tempe- raturah, raste pa pri 20 °C. Modra lupina v času rasti prenese tudi Sejemo ga ročno ali strojno s koruznimi sejalnicami. Seme sejemo do –4 °C, bela in rumena pa propadeta pri +2 °C. od 3 do 4 cm globoko. Za 1 ha porabimo od 75 do 200 kg semen. Nato njivo povaljamo. Za pridelavo semen na en m2 posejemo 40–50 semen (25–35 x 5–10 cm), za pridelavo zelene mase pa od • Izbiranjiveinvključitevvkolobar 70–100 semen v razdalji 15 x 6–9 cm. Volčji bob dobro uspeva na kislih peščenih tleh. Uspeva tudi na zelo kislih tleh (pH 4), na bazičnih tleh in tleh z veliko količino do- stopnega apna raste slabše. Je rastlina, s katero lahko znižujemo • Sortiment kislost tal, zato ga lahko sejemo na isto njivo tri leta. Različne vrste Sejemo sorte belega, modrega in rumenega volčjega boba. Seme volčjega boba imajo nekoliko različne zahteve za rast. za setev mora biti primerno debelo, sortno čisto, nepoškodovano, zdravo in brez primesi. Čistoča in kaljivost semen naj bosta vsaj Rumeni volčji bob npr. zahteva lažja tla. Volčji bob lahko sejemo 90 %. Za ekološko pridelavo so primerne vse sorte, ki so na našem kot glavno ali strniščno kulturo po ozimnih žitih, enoletnih travah, trgu, če ustrezajo standardom za setev. krompirju, oljni ogrščici itd. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 71 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN • Oskrbaposevka Listne pegavosti (Cercospora longispora, Hadrotrichum globiferum, Takoj po setvi moramo njivo povaljati. S tem zagotovimo enako- Ramularia lupinicola, Plenodomus lupini, Placosphaeria lupini): na meren vznik. Če pred vznikom semen nastane skorja, jo moramo z zmanjšanje škode vplivajo znižana vlaga, redka setev, odstranjevanj lahkimi branami razbiti. Po vzniku volčjega boba njive okopljemo, okuženih rastlin. nato jih v razmiku 14 dni še dvakrat prečešemo. ŠKODLJIVCI: BD-PRISTOP Listne uši (Aphis sp.): listi se kodrajo in zvijajo, na poganjkih in Sejemo, oskrbujemo, škropimo in žanjemo ob dnevih za plod. cvetovih so vidne kolonije črnih uši. Resarji (Frankliniella occidentalis, Thrips tabaci): resarji s sesanjem GNOJENJE povzročijo propad povrhnjice, površina tako postane srebrne barve. Tripsi so med glavnimi vektorji prenosa virusov. Gnojimo glede na analizo tal, kadar pa te nimamo, upoštevamo, da moramo na njivo pripeljati toliko hranil, kot jih pridelek odvzame V BD-pridelavi je proti ušem učinkovit koprivov čaj, ki ga lahko (C-razred založenosti tal). Dodana mineralna gnojila morajo biti vsaj pripravimo iz suhih, še bolje pa svežih kopriv, s katerim vzpostavi-5 cm stran od semen in jih vdelamo pred setvijo volčjega boba. mo ravnovesje v rastlinah. Nekateri so imeli uspehe tudi z močno razredčeno koprivovo gnojevko v razmerju 1 : 10, vendar moramo Kadar predkultura osiromaši tla, ob pripravi tal gnojimo z 10 do 15 biti pri njeni uporabi previdni, saj je tudi močno dušično gnojilo. t zrelega hlevskega gnoja/1 ha. • Spraviloinskladiščenje • • Oskrbazvodo–namakanje Na ha lahko pridelamo 2,5 t semen ali od 30 do 50 t zelene mase. Volčji bob je srednje velik porabnik vode. Ob kalitvi se teža zrnja Dozorevanje strokov je neenakomerno, prezreli stroki pokajo, tako poveča tudi do 100 %. Največ vode potrebuje v času cvetenja in de je izguba semen lahko velika. polnjenja zrnja. Če takrat vode nima na voljo ali je ozračje presuho, se pridelek zrnja znatno zmanjša. V dveh do treh obrokih damo po Ž žitnim kombajnom volčji bob žanjemo, ko je zrelo seme na glav-30 mm vode/m2. Njivo zalijemo z 10 mm vode/m2 tudi ob setvi, nem steblu. Potem rastline posušimo in omlatimo. Nato posušimo če tla niso dovolj vlažna. še semena do 14 % vlage. Pri namakanju pazimo, da voda ne stoji na površini tal, ker to po- Volčji bob za silažo siliramo s silokombanji na začetku cvetenja speši propad korenin in s tem tudi rastlin. stranskih poganjkov. Volčji bob za zeleno gnojenje pred košnjo povaljamo, nato večkrat • • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinško- razrežemo s kolutastimi branami in podorjemo. dljivci Najboljše varstvo proti boleznim so dober kolobar, setev zdravega semena in setev ob primernem času. Plevele zatiramo s slepo setvijo, okopavanjem in česanjem posevka. Boleznim, ki se prenašajo na semenu, se lahko izognemo s staro metodo pranja in toplotne obdelave semen. • Seme za nekaj minut namočimo v toplo vodo (do 50 °C) in nato osušimo. • Seme za setev lahko potopimo tudi v solno raztopino kuhinj- ske soli. Zdrava semena se potopijo, poškodovana ali bolna semena splavajo navzgor in jih odstranimo. Tako oprano seme odlijemo, ponovno operemo v čisti vodi, posušimo na soncu in posejemo. Bolezni: Lucernina plesen (Peronospora trifoliorum): na zmanjšanje okužb vplivajo nizka vlaga tal, redka setev, setev zdravega semena, odstranjevanje okuženih rastlin. Grahova pepelovka: močno okužene rastline dajo slabši in manjši pridelek. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 72 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA LUCERNEINDETELJ Slika 34: Inkarnatka in črna detelja (avtor: Damjana Iljaš) Lucerna in detelje ponovno pridobivajo pomen, ker povečujejo vseb- Za težja in nekoliko bolj kisla tla ter hladnejše lege je primernejša nost humusa, izboljšujejo godnost tal in vežejo od 100 do 200 kg du- črna detelja, za še bolj vlažna in hladna območja pa skrižana ali šika iz zraka ter tudi zaradi finančnih spodbud za domačo pridelavo švedska detelja. Bela detelja in inkarnatka sta za rastišča manj beljakovinske krme. Njihove lastnosti so odlične, saj s pomočjo bakterij zahtevni in rasteta povsod. na koreninah vežejo zračni dušik, ki je hrana zanje, pa tudi za naslednje posevke v kolobarju. Nekatere detelje v čistih setvah ali mešanicah s V kolobarju lucerna in detelje uspevajo za večino poljščin in so travami so kakovostni podsevki drugim poljščinam, s čimer onemogo-dober predposevek. Zapustijo bogata izboljšana tla, obogatena čajo rast plevelom, zmanjšujejo erozijo, izboljšujejo rast glavni poljščini z dušikom. Same sebe ne prenašajo dobro, zato se setev na isto zaradi izboljšane prehrane z dušikom in zaradi alelopatskih učinkov. Ve-mesto ne priporočajo prej kot po treh letih. Bela detelja se lahko liki pridelki voluminozne in beljakovinske krme tudi v sušnih razmerah, kot plevel pojavi v naslednjih kulturah v kolobarju. enostavnost v pridelavi in skladiščenju jih še posebej odlikujejo, ko se njihova pridelava širi, kjer so zanje ustrezne rastne razmere. • Pripravatalinsetev Lucerna je visoka metuljnica z močno razvito glavno korenino, traj- Za dobro rast in razvoj lucerna in večina drugih detelj potrebuje dob- nica, ki se v intenzivnejši rabi na njivah lahko zadržuje 4–5 let. Po ro pripravljeno njivo. Najmanj zahtevna za talno obdelavo so bela setvi se razvija počasi in daje najvišje pridelke šele po dveh letih. detelja in druge, ki so primerne za podsevke. Gnojenje s fosforjem Seje se običajno v čistem posevku, pogosto kot podsevek k žitom. in kalijem se priporoča pred setvijo, gnojenje z dušikom ni potrebno. Detelje pa so lahko večletne: črna in bela detelja, švedska detelja so Lucerno in druge večletne detelje v čistih setvah je najbolje sejati 3- do 4-letne, inkarnatka pa enoletna prezimna. Neprezimni detelji, jeseni (do sredine septembra v osrednji Slovenji) ali spomladi od ki sta se v zadnjih letih spet začeli sejati pri nas, sta tudi perzijska marca dalje. Mlade rastline dobro prenašajo spomladanske nizke in aleksandrijska. temperature, tudi do –6 oC. Spomladanska setev je uspešnejša ob dodatku varovalnega dosevka, npr.: jari ječmen 90 kg/ha, oves 40 kg/ha. Pri tem moramo zagotoviti pravočasno čistilno košnjo, še • Izbiranjiveinvključitevvkolobar pred klasenjem oziroma latenjem varovalnega dosevka. Sejemo Za rast potrebujejo globoka, zračna in srednje težka tla. Lucerna ne z žitnimi sejalnicami na medvrstno razdaljo 12,5 cm in globino prenese kislih ali slabo odcednih tal ter visoke podtalnice, ustrezajo od 1 do 3 cm. Črni detelji ustreza plitvejša setev. Setvene norme, pa ji zračna tla nevtralne reakcije, bogata z apnencem na zmerno priporočeni čas setve in druge opombe glede rabe za lucerno in toplih do suhih legah. Najboljše uspeva tam, kjer uspeva vinska druge detelje so prikazane v spodnji preglednici: trta. Podobne zahteve imata tudi perzijska in aleksandrijska detelja. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 73 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Če lucerne ali nekaterih drugih detelj že dolgo ali nikoli nismo • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci pridelovali na posameznem kmetijskem zemljišču, priporočamo Lucerna in detelje ob pravilni oskrbi nimajo bolezni. Pogosta sta sejanje inokuliranih semen z dodanimi simbiotskimi bakterijami iz zakrnela rast in rumenkasto listje, vendar to ni bolezen, ampak po-rodu Rizobium, posebnimi za posamezno vrsto detelj, ki omogo- meni pomanjkanje hranil (bora). čajo črpanje dušika iz zraka in s tem boljšo rast. Med pleveli so predvsem neprijetne zajedalske rastline, kot so: predenica (Cuscuta spp.) in razni pojalniki (Orobanche spp.). Pred- • Sortiment vsem pojalniki lahko, kadar jih je veliko, škodujejo prežvekovalcem Registriranih je 18 sort lucern, ki izhajajo iz dveh tipov: arabskega, ki in jih na njivah, kjer semenarimo, ne sme biti. je primernejši za sušne razmere, in evropskega, ki je odpornejši na mraz. Priporočamo predvsem sorte, ki izhajajo iz evropskega tipa lucern, saj je prezimitev rastlin boljša. Tudi med drugimi deteljami • Spraviloinskladiščenje imamo pestro izbiro sort, ki pa niso vse primerne za naše rastne Pridelek beljakovin je pri lucerni dvakrat višji kot pri črni detelji, ter razmere. Priporočamo setev sort, ki imajo dobre pridelke in druge 4–5-krat večji kot pri trajnem travniku. rastne lastnosti v naših pridelovalnih razmerah (SV 44). Priporočeni čas za košnjo lucerne je začetek brstenja. Za staranjem lucerne je značilen hiter padec kakovosti krme, medtem ko je v • Oskrbaposevka pridelavi črne detelje padec kakovosti veliko počasnejši. Lucerno in druge detelje lahko sušimo ali siliramo. BD-PRISTOP Siliramo dobro uvelo zeleno maso (40 % SS), to je najpomembnejši Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 vsaj dejavnik uspešnega siliranja. Poleg tega moramo narezano maso po enkrat. Rezultati so boljši s trikratnim škropljenjem v tedenskih razmi- vsej površini (tudi za stenami) enakomerno in dobro potlačiti, silose kih. Vsekakor v rastni dobi izvajamo redna dopoldanska škropljenja s pa hitro napolniti in zapreti. Rastline za siliranje režemo na kratko pripravkom BD501 (vsaj 2–3-krat na sezono. Sejemo, oskrbujemo in (5–7 cm). Zelo ugodno je tudi kombinirano siliranje s travami. škropimo ob dnevih za list, za krmo živali pa kosimo ob dnevih za cvet. V čistih setvah lahko sejemo tudi druge detelje, ki so primernejše za siliranje skupaj s travami ali koruzo. Še najbolj neprimerna za rabo v čisti GNOJENJE setvi je skrižana ali švedska detelja, in sicer zaradi grenkega okusa. Detelje in lucerne gnojimo glede na odvzem hranil. Na trpežnost Sušenje oziroma dosuševanje je nekdaj tradicionalno potekalo v posevka močno vpliva način rabe. Velja pravilo: število košenj v kozolcih, danes pa ga nadomeščajo sušilnice s prevetravanjem sezoni je enako številu let izkoriščanja. Na trpežnost lucerne zelo hladnega ali ogrevanega zraka. Energent je lahko sonce ali bolj vpliva tudi primerna višina košnje, ki je višja kot pri travah. Kosimo ali manj energetsko varčne toplotne črpalke. Za enakomernejše jo 8–10 cm od tal. sušenje listov in stebel priporočamo uporabo kosilnic z gnetilniki. Siliranje lucerne in detelj lahko poteka v silosih ali balah. Bale so • Oskrbazvodo–namakanje običajno precej dražje, saj je v njih potreben večji pritisk in več Zadostna oskrba z vodo je v primerjavi z drugimi poljščinami še po- ovojev s folijo, da ne prihaja do trganja bale(SV45). membnejša. Za oblikovanje enega kilograma suhe snovi potrebuje lucerna 700–830 litrov vode. Preglednica19: Setvene norme za lucerno in detelje Vrsta Setvenanorma Čassetve opombe (kg/ha) Lucerna 15-18 Spomladi, jeseni do 15. 9. Težje primerna za podsevke Črna detelja 40 Spomladi, jeseni do 15.9. Primerna za podsevek v žita Bela detelja 10 Spomladi, jeseni do 15. 9. Primerna za podsevek v žita Švedska detelja 20 Inkarnatka Spomladi, jeseni do 15. 8. Primerna za podsevek v žita, najhitreje rastoča, za domače semenarjenje Esparzeta 140–160 Spomladi Dober podsevek v pšenico Perzijska detelja 15–20 Spomladi Neprimerna za podsevek Aleksandrijska detelja 30 Spomladi Neprimerna za podsevek Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 74 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN 9.5PRIDELAVAOKOPAVIN Okopavine so poljščine, ki imajo užiten podzemni del korenine ali stebla. Na ekoloških kmetijah se v kolobar na njivah od okopavin najpogosteje uvršajo krompir, krmna in rdeča pesa, korenje, kole- raba in strniščna repa. PRIDELAVA KROMPIRJA Slika 35: Krompirišče- sortni poskusi (avtor: Damjana Iljaš) Krompir je okopavina, ki se dobro vključuje v kolobar na ekološki • Pripravatalinsaditev kmetiji. Pridelani krompir se uporablja v prehrani ljudi in živali, ki Tla za krompir naj bodo čim bolj rahla. Zato njive jeseni preorjemo, jih kmetija redi. Na trgu je povpraševanje po ekološko pridelanem pred saditvijo pa globoko obdelamo in zrahljamo. Pred oranjem nji-krompirju večje od ponudbe. ve jeseni pognojimo z 20 do 30 t/ha uležanega hlevskega gnoja. Če hlevskega gnoja ni dovolj, se organska snov lahko doda z jesenskim podorom (krmni grah, krmni bob, gorjušica). Druga hranila lahko • Izbiranjiveinvključitevvkolobar dodajamo v skladu s predpisi in gnojilnim načrtom. Za pridelavo krompirja so primerna globoka, rahla, ilovnato-pešče- na tla, ki vsebujejo dovolj humusa in lahko zadržijo veliko vode. Krompir sadimo konec marca in v aprilu, le na Primorskem je sadi-Krompir zahteva štiriletni kolobar. Ne sadimo ga na senčne lege tev zgodnejša. Tla naj bodo ogreta na vsaj 8 0C. Medvrstna razdalja ali ob vodotokih, kjer je vlažnost zraka višja, saj je tam večja nevar- sajenja naj bo čim večja, da bo dovolj zemlje za osipanje. Priporo-nost pojava bolezni, tj. krompirjeve plesni (Phytophtora infestans) čena medvrstna razdalja pri pridelavi krompirja je 75 cm, razdalja in listne pegavosti (Alternaria solani). Tla naj bodo dobro založena med gomolji v vrsti je odvisna od sorte in debeline semena. Za s hranili in rahlo kisla (pH 6,0–6,5). Dober predposevek krompirju jedilni krompir naj bo razdalja v vrsti med 30 in 35 cm. Za površino so na ekološki kmetiji žita, koruza, bob, grah, detelje, ogrščica in en ha krompirja potrebujemo od 2.500 do 3.000 kg semenskega gorjušica. Krmni bob, grah, ogrščico in gorjušico lahko pridelujemo krompirja debeline 35 do 55 mm kvadratne mreže. tudi kot strniščne dosevke, ki jih jeseni zaorjemo. Podatki o zrelostnih razredih sort krompirja, obliki gomoljev, barvi kožice, barvi mesa, gospodarsko pomembnih lastnostih krompirja ter podatke o odpornosti sort krompirja in primernosti za uporabo so v opisni sortni listi za krompir 2015 (SV8). Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 75 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIPRAVASEMENAZASADITEV nujna za kakovostno pridelavo krompirja. Zato v ekološki pridelavi svetujemo nakup ekološkega certificiranega semena. Če tega ni Pred sajenjem semenski krompir vedno pregledamo ter odstranimo na voljo, je mogoče kupiti in uporabiti konvencionalno certificirano poškodovane in gnile gomolje. Gnili gomolji so lahko posledica okužbe seme, ki ni bilo tretirano v skladišču, seveda ob predhodni odobritvi z bakterijskimi boleznimi krompirja, lahko tudi s krompirjevo plesnijo. kontrolne organizacije. Šele zadnja možnost je saditev lastnega Za zgodnejši vznik krompirja je priporočljivo nakaljevanje krompirja. semena, saj je to zaradi možnih virusnih okužb verjetno bistveno Vsaj tri tedne pred saditvijo gomolje nasujemo v plitve zabojčke in slabše kakovosti, zaradi česar so lahko pridelki nizki. postavimo na svetlo na temperaturi od 15 do 20 0C. Ob ugodnih vre- menskih razmerah pri saditvi nakaljenega krompirja pri zgodnjih sortah krompirja pričakujemo do 14 dni zgodnejši pridelek krompirja. • Oskrbaposevka Z oskrbovalnimi ukrepi po saditvi krompirja zagotovimo, da se tla ne zaskorjijo, so rahla in brez plevelov. To dosežemo z uporabo • Sortiment česal in medvrstnim okopavanjem pred vznikom in po vzniku krom- Za ekološko pridelovanje krompirja sta zelo pomembni izbira sort pirja do višine 10 do 15 cm. Česala uporabljamo večkrat in dovolj in uporaba kakovostnega semena. Pri pridelovanju krompirja je pogosto, da uničimo plevele že v fazi kalitve (običajno zadostuje-predvsem pomembno upoštevati strategije, ki zmanjšujejo okužbo jo 3–4 česanja). Krompir tudi ročno okopljemo. Prečesavanje in krompirja s krompirjevo plesnijo. Te strategije so: okopavanje krompirja izvajamo ob suhem in sončnem vremenu. Krompir po zadnjem okopavanju dobro osujemo, tako da je nad 1. Saditev zgodnjih sort krompirja, ki dozorijo pred okužbo s ples- vrhnjimi gomolji vsaj 5 cm debela plast zemlje. Osipanje krompirja nijo, oziroma saditev sort, ki do okužbe s plesnijo razvijejo dovolj po vzniku vpliva na boljšo rast koreninskega sistema. Z osipanjem velik pridelek. Primernih zgodnjih sort je veliko, pomembno je, krompirja preprečimo tudi pozelenitev gomoljev krompirja, kadar so da so dovolj zgodnje (zrelostni razred 8 ali 9). Od slovenskih sort gomolji izpostavljeni svetlobi. Plevel v krompirju uničujemo, dokler sta to sorti KIS Slavnik in KIS Vipava, pri katerih je mogoče kupiti krompir ne sklene vrst, bodisi z medvrstno obdelavo, lahko pa tudi tudi ekološko pridelano seme. KIS Vipava je zelo primerna tudi npr. z ognjem. Razvoj plevelov lahko preprečimo tudi z uporabo zas- zato, ker je primerna za uporabo do pozne pomladi. tirke. Priporočamo naravne zastirke, kot sta žitna slama ali seno. 2. Saditev na plesen odpornih sort krompirja: teh sort ni veliko na trgu, od slovenskih sort je na voljo ekološko seme sorte Pri poznih sortah lahko nasad po potrebi dognojimo s kompostom KIS Kokra, v opisni sortni listi krompirja za leto 2015 se kot ali dovoljenimi mineralnimi gnojili. bolj odporne sorte za ozimnico navajajo še sorte Escort, KisIS Mura in sorta White Lady. V letu 2017 bo na voljo tudi nova srednje zgodnja na plesen odporna slovenska sorta KIS • Oskrbazvodo–namakanje Savinja, ki je primerna tudi za ozimnico. Krompir najbolj intenzivno raste v maju in juniju. V obdobju polne rasti 3. Saditev sort, ki so zelo odporne na plesen na gomoljih. Od in polnjenja gomoljev krompir potrebuje največ vode. Količina potreb- slovenskih sort je primerna sorta Bistra. ne vode za namakanje je odvisna od: teksture tal, povprečne dnevne evapotranspiracije in potreb rastline po vodi glede na njen razvoj. Način namakanja: v ekološki pridelavi krompirja še posebej pripo- ročamo kapljično namakanje, saj na ta način zmanjšamo vlažnost listja in tako zmanjšamo možnost za okužbe s krompirjevo plesnijo in krompirjevo listno pegavostjo. Namakanje krompirja v času pol- njenja gomoljev v juniju prepreči tudi okužbo gomoljev z navadno krastavostjo. • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci Pri ekološki pridelavi je pomembno, da se izvedejo vsi preprečevalni ukrepi za nastanek bolezni in škodljivcev na kmetijskih kulturah. Kemičnih sredstev je na voljo malo. Seznam registriranih FFS v skladu z Uredbo (ES) 1107/2009), ki so v skladu z Uredbo (ES) 834/2007 in jih je dovoljeno uporabljati v Sloveniji, je na spletni strani UVHVVR pri MKGP (SV25). Slika 36: Okopalnik domače izdelave (avtor: Damjana Iljaš) Pri uporabi posameznih aktivnih skupin fitofarmacevtskih sredstev moramo biti pozorni na njihove fizikalne in kemične lastnosti. Te Vsako leto je na voljo ekološko seme več tujih sort, od katerih vplivajo na medsebojno mešanje in morebitno nezdružljivost. Pri mnoge niso najbolj odporne proti krompirjevi plesni. Informacije o uporabi pripravkov na osnovi bakra moramo upoštevati, da jih ne primernosti sort za ekološko pridelavo je mogoče dobiti v vsakole- uporabljamo v hladnem in mokrem vremenu, saj lahko pride do ožitnem sortnem izboru in na spletnih straneh Kmetijskega inštituta gov na rastlinah. Poleg kemičnih pripravkov so na voljo tudi naravni Slovenije ter v drugih strokovnih publikacijah. Informacijo o pri- pripravki, ki so pogosto manj učinkoviti in bolj zahtevni za uporabo. mernosti sort za ekološko pridelavo je mogoče dobiti tudi pri do- baviteljih semena. Uporaba kakovostnega semenskega krompirja je Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 76 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PLEVELI Za zgodnejšo okužbo s krompirjevo plesnijo so posebej nevarni oku- ženi gomolji semenskega krompirja, zato moramo nasade krompirja Hkrati z vznikom krompirja začnejo vznikati tudi pleveli. Pleve- ob napovedani nevarnosti pojava bolezni večkrat pregledovati in ob le pri ekološki pridelavi krompirja zatiramo mehanično, bodisi s primarnih okužbah na rastlinah te iz nasada odstraniti in uničiti. Ra-prečesavanjem krompirišč ali okopavanjem krompirja. Česanje in stline damo v plastično vrečo in odnesemo iz nasada, da preprečimo okopavanje krompirišč izvajamo ob suhem in sončnem vremenu. širjenje spor krompirjeve plesni po nasadu. Tako najbolj učinkovito Če so krompirišča zapleveljena s koreninskimi pleveli (slak, gabez, preprečimo nadaljnjo okužbo. Krompirišča, prekrita s prekrivkami, pirnica), korenine plevelov z njiv redno odstranjujemo. in njive, kjer krompir sadimo prepogosto, so lahko okuženi že pred splošno napovedjo pojava bolezni na določenem območju. ŠKODLJVCI Ukrepi za zatiranje so: pridelava zgodnjih in odpornih sort krompirja, saditev zdravih neokuženih gomoljev, večje medvrstne razdalje in Strune so ličinke hroščev pokalic (Elateridae), ki se prehranjujejo s redkejša saditev. Ko je nevarnost za okužbo največja, uporabimo koreninami različnih rastlin. Največjo škodo povzročajo v posevkih fitofarmacevtska sredstva na osnovi bakra. Pri odpornih sortah, kot z redkim sklopom (koruza, sončnice, krompir, zelenjadnice) v sušnih sta KIS Kokra in KIS Savinja, priporočamo uporabo fitofarmacevt-obdobjih. V krompirju se strune zavrtajo v gomolje in pri tem običajno skih sredstev šele v juliju, ko prične slabeti odpornost sort. ne vplivajo na količino pridelka, ampak na njegovo tržno vrednost in izgled gomoljev. Gnojenje krompirja z zanemarjenim hlevskim Ob okužbi s črnopegavostjo(Alternaria solani) na spodnjih listih zač- gnojem, v katerega hroščki pokalice odlagajo jajčeca, lahko poveča nejo nastajati temne rjavkasto-črne pege različnih velikosti, od drobnih obseg škode zaradi strun. Številčnost strun v tleh zmanjšujemo z pik do centimetrskih in več. Ko se pege začnejo sušiti, v njihovi not-mehanično obdelavo tal (okopavanje, osipavanje) in kolobarjem na ranjosti opazimo koncentrične kroge. Listje z veliko pegami rumeni njivah po spravilu pridelka (ajda, lan, konoplja, proso in grah). Dober in pospešeno odpada. Na gomoljih se po izkopu lahko pojavijo vdrte učinek imajo tudi rastline, ki vsebujejo glikozide in z njihovim zaorava- temne oplutenele pege. Okuženi gomolji v skladišču hitro izgubljajo njem sprožimo biofumigacijo. V ekološki pridelavi krompirja je dovo- vlago. Gliva se ohranja na rastlinskih ostankih in okuženih gomoljih. ljeno zatiranje strun s pripravkom na osnovi glive Beauveria bassiana. Črne listne pegavosti na listju običajno ni treba zatirati s posebej izbra-nimi pripravki, ker večina pripravkov za zatiranje plesni deluje tudi na to Koloradskihrošč (Leptinotarsa decemlineata) se prehranjuje pred- bolezen. S škropilno brozgo morajo biti dobro prekriti tudi spodnji listi. vsem z listjem krompirja, jajčevcev in tudi paradižnikov. Odrasli oseb- ki koloradskega hrošča prezimijo v tleh. Konec maja odrasli hrošči Pri prašnatikrastavosti(Spongospora subteranea) nastanejo na zapustijo tla in začnejo z izleganjem jajčec na spodnje strani listov. kožici krompirja drobne udrtine, polne črnega prahu. Pri nas je manj pogosta, pojavlja se občasno. Prašnata krastavost je bolj pogosta Iz jajčec se v približno 7 do 10 dneh izležejo rdeče ličinke, ki se v hladnih peščenih tleh, posebej če v zgodnjem poletju pade veliko prehranjujejo na listih in steblu. Ena ličinka v času svojega razvoja padavin. V zanjo dobrih pogojih napade tudi korenine in stolone. požre okrog 30 cm2 listov krompirja. Ukrepi za zatiranje kolorad- Tla z reakcijo pod 5,2 nekoliko pognojimo s kalcijevimi gnojili, ki skega hrošča v ekološki pridelavi krompirja so: pobiranje drobnega so dovoljeni v ekološki pridelavi (Sredstva in smernice za ekološko krompirja po spravilu pridelka, odstranjevanje samosevcev iz drugih pridelavo, 2009). Navadna krastavost (Streptomyces scabies) je kultur v kolobarju (koruza, žita), pobiranje odraslih hroščev in ličink pri nas vsesplošno razširjena. Navadno krastavost pospešujeta ter uporaba nekaterih fitofarmacevtskih pripravkov. Kot zelo dob- obilno gnojenje s svežimi organskimi gnojili in kolobar z velikim ra načina zatiranja škodljivcev sta se izkazala zatiranje z gnanimi deležem žit in travinja. Ne sadimo občutljivih sort. Popolnoma jo stroji (sesalci) za strojno pobiranje hroščev in saditev privabilnih lahko odpravimo z izdatnim namakanjem v času od začetka tvorbe rastlin (jajčevci) na krompirišča. gomoljev naprej (približno en mesec). V BD-kmetijstvu lahko proti koloradskemu hrošču pripravimo Gomolji, ki jih napade krastavost ali jih napadejo strune, niso primerni homeopatski pripravek, ki ga preventivno in kurativno uporablja- za trženje, lahko pa jih uporabimo za pripravo krme za prašiče. mo na posevkih krompirja. Podrobnosti priprave in uporabe so v setvenem koledarju po Mariji Thun. • Spraviloinskladiščenjekrompirja Čas in način izkopa krompirja sta odvisna od namena pridelave. BOLEZNI Zgodnjega kopljemo v tehnološki zrelosti, ko je kožica še nežna. Zato kopljemo krompir sproti. Pozni krompir za ozimnico kopljemo Krompirjevaplesen (Phytophthora infestans) je nevarna glivična v fiziološki zrelosti, ko je kožica že utrjena. Ob izkopu krompirja mo-bolezen krompirja, saj lahko nasade krompirja uniči v zelo kratkem rajo biti tla primerno vlažna, da se gomolji ne poškodujejo. Krom- času. Škoda je večja ob zmerno toplem in vlažnem vremenu. Pri nas pir lahko kopljemo strojno ali ročno, v vsakem primeru moramo so ugodne razmere za razvoj plesni najpogosteje v drugi polovici zagotoviti, da je ob izkopu čim manj poškodb, odtiskov, odrgnin in maja. Bolezen v času rasti krompirja prizadene liste, kjer se najprej visokih padcev gomoljev. Po izkopu gomolje osušimo in uskladi-opazijo mastne pege, ki porumenijo in v nekaj dneh še počrnijo. Na ščimo v hladnem, temnem in ne presuhem prostoru. Zavedati se spodnji strani okuženih listov je okrog počrnelih peg opazen 2–5 moramo, da so za dolgotrajno skladiščenje primerni le dozoreli, mm širok micelij glive. Ob močnejših okužbah in nepravočasnem osušeni, zdravi in nepoškodovani gomolji. ukrepanju se gliva z micelijem po prevodnem sistemu razširi tudi v gomolje. Okuženi gomolji v skladiščih pogosteje gnijejo. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 77 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Slika 37: : Ročno pobiranje krompirja (avtor: Marija Kalan) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 78 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA PESE Slika 38: Pesa (avtor: Marija Kalan) Pesa je okopavina, ki se lahko prideluje na njivah kot krmna pesa • Sortiment za krmo živali, rdeča pesa, kot vrtnina za prodajo ali sladkorna pesa Ustrezne so vse sorte na trgu oziroma v tradicionalni pridelavi. kot surovina za pridelavo sladkorja. Vse vrste pese so občutljive na Podatki o semenu pese, pridelane na ekološki način, so na spletni mraz, zato peso spomladi sejemo, ko ni več nevarnosti za pozebo, strani MKGP v podatkovni zbirki semena in razmnoževalnega ma-jeseni pa jo je treba pospraviti z njiv pred slano. teriala za ekološko pridelavo (SV 7). • Izbiranjiveinvključitevvkolobar • Oskrbaposevka Za dober pridelek pesa potrebuje globoka, rodovitna in rahla tla. Pesa potrebuje podobna hranila kot krompir. V ekološki pridelavi Težka glinena tla, ki so preveč zakisana, niso primerna. Na isto rastlinska hranila dodamo z uležanim hlevskim gnojem, kompos-njivo se pesa lahko seje po najmanj štirih letih, dober kolobar je tom in drugimi gnojili, ki jih je dovoljeno uporabljati. 6–8-letni. Dobro uspeva po večletnih deteljno-travnih mešanicah in krompirju, ko je manj plevelov, pa tudi po enoletnih stročnicah, Po vzniku moramo peso čim prej okopati. Okopljemo jo vsaj dvak-fižolu, strnih žitih in je dobra predhodnica tudi za ozimna žita. rat, prvič po vzniku. S tem pregosto peso redčimo. Ob zadostni vlagi lahko peso tudi presajamo na prazna mesta. Drugič peso okopljemo ob/po dognojevanju. V ekološki pridelavi peso lahko • Pripravatalinsetev dognojimo s tekočimi živinskimi gnojili, ko ima od 5 do 7 listov. Krmno peso običajno sejemo aprila, medtem ko rdečo peso lahko Dognojujemo jo pod listi s posebej prirejenimi cisternami za tekoča sejemo tudi po spravilu zgodnjega krompirja (do konca junija). Za živinska gnojila. Gnojnica oziroma gnojevka mora biti razredčena prvo spomladansko setev tla pripravimo jeseni. Pred oranjem raztro- z vodo v razmerju 1 : 1. simo živinska gnojila v skladu z gnojilnim načrtom. Spomladi tla predsetveno obdelamo. Sejemo jo, ko se tla segrejejo na 8–10 oC. Pri BD-pridelavi pese njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo Pesa s pripravkom BD500 vsaj enkrat. V končni fazi rasti (1–2 tedna običajno vzkali v 14 dneh. Ob setvi naj bo razdalja med vrstami pred pobiranjem pridelka) je priporočljivo popoldansko škropljenje prilagojena medvrstni razdalji okopalnika (65–75 cm). Razdalja v s pripravkom BD501 za boljše dozorevanje in skladiščenje korenov. vrsti naj znaša od 25 do 30 cm. Optimalna gostota rastlin je od 45.000 do 55.000 rastlin/ha. Potrebna količina semena za en ha je od 2 do 3 kg. • Oskrbazvodo–namakanje Potrebe po vodi se povečujejo z rastjo in razvojem pese. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 79 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Bolj kot krmne pese priporočamo namakanje rdeče pese. Kapljično • Spraviloinskladiščenje namakanje, kjer se listje ne omoči, je bolj primerno od namakanja Peso je treba pospraviti iz njive pred prvo slano. Tudi koreni pese z mikro razpršilci. Mokro listje ustvarja boljše pogoje za razvoj gli- so občutljivi na mraz. Peso pulimo, ji obrežemo listje, ki ga lahko vičnih bolezni. Količina vode za namakanje je odvisna od teksture pustimo na njivi ali uporabimo kot krmo za živali. Če je bila pesa iztal, povprečne dnevne evapotranspiracije in potreb rastline po vodi postavljena jesenski slani, jo je najbolje nekaj dni pustiti še v zemlji, glede na njen razvoj. da morebitno zmrzlino zemlja potegne iz pese. Pesa se skladišči v kleteh ali zasipnici, ki jo lahko izkopljemo kar na njivi, kjer je rasla. Namakanje z bobenskimi namakalniki in rolomati je za peso manj primerno Zasipnica je vkopana jama do globine 20 cm in največ do širine 2 m ter poljubne dolžine. Zasipnica naj bo v smeri sever–jug. Paziti je treba, da se zasipnica postavi na mesto, kjer ni nevarnosti, da bi • Varstvopredškodljivimiorganizmi vanjo lahko vdrla voda oziroma bi voda zastajala ob večjih padavi- nah. Naložena pesa v zasipnici naj bo zložena tako, da lahko voda odteka. Zasipnica se pokrije s slamo, pred zimo pa še dodatno z PLEVELI zemljo, da pesa v njej ne zmrzne. Zasipnico lahko uporabimo tudi za skladiščenje drugih korenovk in gomoljnic, ki jih pridelujemo na Zapleveljenost njiv s semenskimi pleveli lahko pred setvijo pese kmetiji. Če pričakujemo večjo škodo zaradi miši ali divjadi, moramo preprečujemo s slepo setvijo, po njenem vzniku pa z okopavanjem pridelke v zasipnici zavarovati z mrežo. njiv. Po vzniku okopavamo, ko ima pesa razvite 3–4 prave liste. Za okopavanje pese se uporabljajo traktorski okopalniki, ki poleg zatiranja plevelov zemljo rahljajo. Trajne koreninske plevele je treba z njiv odstranjevati sproti in redno. Na zapleveljene njive s trajnimi koreninskimi pleveli pese ni priporočljivo sejati, peso se lahko po- seje šele, ko so njive že razpleveljene. BOLEZNI Ob dovolj širokem kolobarju je bolezni manj. Toplo in vlažno poletno vreme na pesi povzroči razvoj pesne listne pegavosti (Cercospo- ra beticola). Za zatiranje bolezni je v ekološki pridelavi dovoljeno uporabiti bakrove pripravke. Z zatiranjem bolezni je običajno treba pričeti v drugi polovici julija. Pri pogosti uporabi bakrovih pripravkov pesnih listov ne uporabimo kot krmo za živino. Ob dolgih hladnih pomladih se pogosto pojavi siva pesna lista pe- gavost (Ramularia beticola), ki povzroči prav takšno škodo. Najbolj učinkovito varstvo proti obema boleznima sta dober kolobar in higiena na njivi, zlasti odvoz ostankov z njive. Kadar je pesa na isti njivi vsakih pet ali več let, odvoz ostankov z njive ni nujen. ŠKODLJIVCI V posevkih krmne pese lahko delajo škodo talni škodljivci (strune, sovke, ogrci majskega hrošča), hrošči: pesni bolhač, pesni mrhar, mahovinar ter pesna muha in listne uši. Pojav škodljivcev je odvisen od vremena, škoda na pesi pa od faze rasti. Pesa je naštetim ško- dljivcem najbolj izpostavljena v času kalitve in do začetka debeljenja korenine. Za zatiranje teh škodljivcev se smejo uporabiti sredstva s seznama dovoljenih sredstev za ekološko pridelavo. Večjo škodo zaradi nekaterih škodljivcev lahko preprečimo s prekrivanjem s kopre- nami (ni bolhačev) in setvijo rastlin, ki preprečujejo razmnoževanje nematod (protinematodne sorte oljne redkve, bele gorjušice). Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 80 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA KORENJA Slika 39: Korenje na njivi (avtor: Marija Kalan) Korenje je okopavina, ki jo lahko uporabimo za krmo živali na kme- korenja v podsevek ozimnih žit opravimo spomladi, do začetka tiji, še bolj pa je iskano in cenjeno v sodobni zdravi prehrani kot vir kolenčenja žit oziroma pred zadnjim česanjem žit. Za setev korenja karotenov. v podsevek žit lahko uporabimo lažje sejalnice, korenje lahko sejmo tudi ročno. Korenje se sprva zelo počasi razvija, zato je pomembno, da vso njegovo rastno dobo zatiramo plevele. Po vzniku posevke • Izbiranjiveinvključitevvkolobar korenja vsaj dvakrat okopljemo, zato moramo medvrstno razdaljo Korenju ustrezajo lažja tla, globoka vsaj 30 cm, ki vsebujejo vsaj 4 ob setvi prilagoditi strojem za okopavanje. Razdalja med sadikami % humusa in niso prekisla (pH nad 5, 5), torej globoka in humusna v vrsti naj bo 4–5 cm. Pregoste posevke po vzniku redčimo. tla, ki se ne zaskorjijo in so dobro propustna za padavinsko vodo. Za pridelavo korenja niso primerne zapleveljene njive. Seje se lahko kot Priporočena poraba semena je od 1 do 2 kg semena/ha. glavni posevek, najbolje na grebene, ali pa kot strniščni podsevek v ozimno ali jaro žito. Njive, kjer je korenje sejano kot podsevek, je po žetvi žit treba čim prej okopati in očistiti bili, da korenje lahko • Sortiment hitro raste in debeli korene. Dober predposevek korenju je krompir. V prodaji je veliko različnih sort sorte Nantes, ki ima valjasto obliko Ne prenaša neposrednega gnojenja z živinskimi gnojili pred setvijo korena. Sorte Nantes so za prodajo privlačnejše, medtem ko dajejo (povečan pojav korenjeve muhe). sorte Flaker višje pridelke in so primerne tudi za predelavo, manj pa so zanimive za svežo porabo. Domačih rezultatov poskusov o primernosti sort za ekološko pridelavo za zdaj še nimamo. Na kme- • Pripravatalinsetev tijah v ekološki kontroli sejejo avtohtono sorto krmnega korenja Če korenje pridelujemo kot glavni posevek, lahko tla preorjemo že rumeno ljubljansko, ki je pozna sorta, primerna za skladiščenje. jeseni ali zgodaj spomladi. Pred oranjem ne gnojimo s hlevskim gnojem, lahko pa gnojimo z • Oskrbaposevka dobro uležanim kompostom. Pred setvijo njivo predsetveno obde- Korenje potrebuje veliko kalija. Če analize izkazujejo slabo založelamo in vsaj enkrat izvedemo slepo setev. Korenje sejemo na gre- nost tal s kalijevimi in fosforjevimi gnojili, korenje gnojimo z gnojili, bene, da je zemlja rahla, kar pripomore k boljšemu razvoju korenov. ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Gnojenje s kalijevimi in fosfor-Sejemo ga od februarja do julija. Globina setve je od 1 do 3 cm. jevimi gnojili se opravi jeseni ali zgodaj spomladi pred oranjem. Pomembno je, da tla ob setvi niso preveč vlažna, da se ohrani njiho- va struktura. Sejemo strojno s sejalnico za drobna semena. Setev Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 81 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN Zaradi počasne rasti korenja v spomladanskem času je treba ko- ŠKODLJIVCI renje med rastjo večkrat okopavati in redno odstranjevati plevele. V času rasti je treba korenje vsaj dvakrat okopati. Ob okopavanju Najpogostejša škodljivca korenja sta korenjeva muha in listne uši. V se korenje običajno tudi redči na priporočeno razdaljo med posa- ekološki pridelavi je lahko zelo nadležna korenjeva muha, katere žer-meznimi rastlinami. ke so lahko tudi v nedozorelem kompostu ali gnoju. Škoda zaradi nje je večja, če se korenje prideluje v ozkem kolobarju. Korenjeva muha Pri BD-kmetovanju njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s ima lahko do tri rodove letno. Muha leti v juniju, juliju in avgustu. Let pripravkom BD500 vsaj enkrat. Rezultati so boljši s trikratnim škrop- korenjeve muhe je mogoče spremljati z rumenimi ploščami, ki jih ljenjem v tedenskih razmikih V končni fazi rasti (1–2 tedna pred lahko uporabimo tudi za lovljenje oziroma pri velikem številu name-pobiranjem pridelka) je priporočljivo popoldansko škropljenje s pri- ščenih plošč kot sredstvo za varstvo rastlin. Veliko škode preprečimo pravkom BD501 za boljše dozorevanje in skladiščenje korenov. Vse tudi s setvijo mešanih posevkov s čebulo (izmenično sejemo nekaj korenovke sejemo, oskrbujemo in pobiramo ob dnevih za korenino. vrst čebule, nekaj vrst korenja). Predvsem pravi čas pobiranja se je izkazal za zelo pomembnega pri skladiščni sposobnosti korenovk. V semenskih nasadih korenja lahko veliko škodo povzroči korenjeva uš, ki je modrikasto zelene barve (Cavariella spp.). Listje korenja se zaradi uši zvija, v semenskih nasadih korenja uš izsesa cvet, • Oskrbazvodo–namakanje zaradi česar se seme korenja ne razvije. Možne so tudi škode ki jih Potrebe po vodi se povečujejo z rastjo in razvojem korenja. Za kore- povzročajo koreninske uši (Semiaphis spp.) in korenjeva bolšica nje je najboljši kapljični način namakanja. Količina vode za namaka- (Trioza apicalis). Proti ušem se lahko uporabijo pripravki, dovoljeni nje je odvisna od teksture tal, povprečne dnevne evapotranspiracije v ekološkem kmetovanju. in potreb rastline po vodi glede na njen razvoj. Neenakomerna oskr- ba z vodo povzroča pokanje korenov, žilavo meso, grenak okus in izpad pridelka. Obrok namakanja naj ne presega 10–20 mm vode/ • Spraviloinskladiščenje m2. Preveč vode lahko povzroči razcepljenost korenov. Bobenski Korenje ni občutljivo na mraz, zato ga lahko do pozne jeseni pus-namakalniki in rolomati za namakanje korenja niso primerni. timo tudi na njivi. Občutljivo je na gnitje, zato s spravilom ni pripo- ročljivo preveč odlašati, zlasti če je jesen mokra in topla. Korenje se puli oziroma pobira ročno ali z zato prirejenimi kombajni, listje • Varstvopredškodljivimiorganizmi se običajno pusti na njivi in zaorje. Po spravilu z njive moramo korenje pred skladiščenjem dobro osušiti in prebrati. Korenje lahko skladiščimo tudi v zasipnici. PLEVELI V čistih posevkih korenja moramo čim večkrat pred setvijo izvesti slepo setev (v 10–14 dnevnih razmikih do največje globine 5 cm). V posevkih korenja je primerno zatiranje plevelov tudi s požiganjem. Zanj se odločimo s spremljanjem vznika posevka na več mestih na njivi. Postavimo lesene okvirje in čeznje položimo stekleno ali plastično prozorno ploščo (majhna topla greda). Ko korenje pod to ploščo vznikne, priporočamo požiganje plevelov v vrstah z ročnimi požigalci ali takšnimi, ki so pritrjeni na traktorske okopalnike. Poraba plina je okoli 10 kg/ha. Požigamo samo 10 cm pas okoli posejane vrste. Požiganje lahko uporabimo pri rastlinah, ki kalijo počasneje kot večina drugih spremljevalnih rastlin (plevelov). S slepo setvijo in poži- ganjem plevelov lahko uničimo do 90 % semenskih plevelov v tistem letu. Trajne plevele odstranjujemo ročno ali z branami ob pripravi tal. BOLEZNI Pri pridelavi korenja so pomembne bolezni: siva pegavost korenje- vega listja (Cercospora carotae), črna pegavost korenjevega listja (Alternaria porri), bakterijska korenjeva gniloba (Erwinia carotovora var. carotovora), črna korenjeva gniloba (Alternaria radicina). Ve- čina teh bolezni se lahko prenaša s semenom, zato naj bo seme pred setvijo razkuženo z dovoljenimi sredstvi za ekološko pridela- vo. Pojav bolezni je pogostejši v ozkih kolobarjih. Posebej nevarna je bakterijska korenjeva gniloba, okužba s to bakterijsko boleznijo lahko povzroča velike izgube pridelka na njivi in v skladišču. Obo- lele korene je treba z njive odstraniti že med rastjo in pred skladi- ščenjem. Proti glivičnim boleznim je dovoljeno uporabiti dovoljena sredstva za ekološko pridelavo na osnovi bakra. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 82 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA KOLERABE(KAVLE) Slika 40: Kavla na njivi (avtor: Marija Kalan) Kavla oziroma podzemna koleraba se lahko uporabi tako za krmo za ali žit začnemo približno šest tednov pred pričakovanim presajanjem živali (prašiči) kot tudi za človeško prehrano. Je toplotno manj zahtev- na njivo. Priporočena gostota rastlin je 55.000–60.000 rastlin/ha. na korenovka, zato jo lahko pridelujemo tudi na višje ležečih območjih. Raste hitro, od setve do spravila pridelka potrebuje le dobre tri mesece. Pri biodinamični obliki ekološke pridelave njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 vsaj enkrat. V končni fazi rasti (1–2 tedna pred pobiranjem pridelka) je priporočljivo popoldansko škroplje- • Izbiranjiveinvključitevvkolobar nje s pripravkom BD501 za boljše dozorevanje in skladiščenje korenov. Podzemna koleraba dobro uspeva v tleh, kjer uspevajo okopavine. Glede kislosti tal je manj zahtevna kot pesa. Izbira njive je podobna kot za pridelavo zelja. Na isto njivo se lahko seje po štirih letih. • Sortiment Dobri predposevki so krompir, fižol, ozimna in jara žita. Najbolj znani sorti sta rumena maslena in hofmanova rumena. V podatkovni zbirki ekološkega semena za leto 2016 je navedena • Pripravatalinsetev tudi sorta kolerabe Wilhensburger, ki jo trži podjetje Amarant (SV 7). Podzemna koleraba se lahko seje od srede marca do konca julija. Zelo dobro prenaša presajanje, zato lahko sadike pridelamo na manjši površini (zgodnejša setev v tople grede konec februarja) in • Oskrbaposevka nato presadimo na njivo sredi aprila. Seme kolerabe kali pri tempe- Pred oranjem se tla lahko gnojijo z živinskimi in dovoljenimi gnojili raturi okrog 5 oC. Po setvi prenese tudi nizke temperature (od –4 v ekološki pridelavi glede na gnojilni načrt. Dobro založenim tlem oC). Koreni kolerabe pozebejo šele pod –8 oC. zadošča okrog 20 t hlevskega gnoja/ha. Kolerabo lahko sejemo s pnevmatskimi sejalnicami. Medvrstna raz- Dognojevanje se priporoča v fazi 5–7 listov. Za dognojevanje upo-dalja naj bo prilagojena strojem za okopavanje in širini koles traktorja rabimo dobro raztrošeni kompost ali dovoljena briketirana organska (65–75 cm). Razdalja med rastlinami v vrsti naj znaša od 20 do 25 cm. gnojila. Za setev v vrste potrebujemo od 0,5 do 1 kg semena na ha. Koleraba zelo dobro uspeva tudi po presajanju na površine, kjer se je pospravil Po vzniku kolerabe njivo čim prej okopljemo. Kolerabo okopljemo krompir, požela žita, pospravila čebula oziroma fižol. Z vzgojo sadik v vsaj enkrat, in sicer med rastjo, v primeru večje zapleveljenosti pa setvenicah za presajanje kolerabe po spravilu krompirja, fižola, čebule tudi večkrat. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 83 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN • Oskrbazvodo–namakanje Ker se večina kolerabe prideluje kot strniščni posevek, je namaka- nje redko. Koleraba za svojo rast skozi celotno rast potrebuje vlažna tla, v primeru daljših obdobij brez padavin je kolerabo priporočljivo zalivati, da koreni ostanejo sočni in da ne olesenijo. • Varstvopredškodljivimiorganizmi PLEVELI Pred setvijo ali presajanjem na njivi zapleveljenost preprečujemo s slepo setvijo, ki jo lahko opravimo večkrat zapored, ko na njivi opazimo kaleče plevele. Po vzniku kolerabe oziroma ko presajena koleraba začne rasti (5–6 listov), kolerabo okopljemo in pregoste posevke redčimo. Plevelov je manj, če imamo dober sklop posevka kolerabe. Zatiranje plevelov po vzniku kolerabe s česali je mogoče, vendar le, kadar se posamezne vzmeti lahko dvignejo, da česalo pri delu ne puli sadik kolerabe. BOLEZNI Najpogostejša bolezen je golšavost kapusnic, ki nastane, kadar ne upoštevamo kolobarja. Bolezen je pogostejša, kadar se na njivi pridelujejo še druge kapusnice. Pojavljajo se tudi virusne bolezni, ki jih prenašajo uši (mozaik kolerabe, virusna rumenica kolerabe). Osnovno varstvo proti boleznim sta dober kolobar in dobro dro- bljenje ostankov rastlin na njivi. Pri kapusnicah sejemo rastline iz družine Brasiceae (kapusnice) na isto površino šele tretje ali še bo- lje šele četrto ali peto leto. Kolerabo napadajo tudi virusne bolezni, ki jih prenašajo uši (mozaik kolerabe, virusna rumenica kolerabe). ŠKODLJIVCI Za kolerabo so ob vzniku v suhem in toplem vremenu in v času mladostnega razvoja največja težava bolhači, ki se prehranjujejo z listi mlade kolerabice. V setvenicah, manj pogosto pa na njivah, se lahko pojavijo tudi drugi škodljivci, ki napadajo kapusnice. Ško- do lahko omilimo s pravočasnim prekrivanjem njiv s koprenami in setvijo privabljalnih rastlin v bližino (npr rukola). • Spraviloinskladiščenje Koleraba ni občutljiva na mraz, zato jo lahko do pozne jeseni pus- timo tudi na njivi. Je pa občutljiva na gnitje, zato s spravilom ne smemo preveč odlašati, če je jesen mokra in topla. Po spravilu z njive korene kolerabe pred skladiščenjem v kleteh osušimo in pre- beremo. Poškodovane korene izločimo in s tem zmanjšamo gnitje korenov v kleti. Skladišča, kjer se koleraba skladišči, ne smejo biti vlažna. Koleraba se lahko skladišči tudi v zasipnici. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 84 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA REPE Slika 41: Repa »kranjska podolgovata« (avtor: Marija Kalan) Je korenovka, ki se prideluje za prehrano ljudi in krmo. Najpogoste- oskrbujemo in pobiramo ob dnevih za korenino. Predvsem pravi čas je se repa seje kot strniščni dosevek po žetvi ozimnega ječmena, pobiranja se je izkazal za zelo pomembnega pri skladiščni sposob-pšenice ali spravilu zgodnjega krompirja. Rastna doba traja od 90 nosti korenovk. do 100 dni. • Sortiment • Izbiranjiveinvključitevvkolobar V Sloveniji največ pridelujemo domače sorte kranjska okrogla Repa je križnica/kapusnica, kar je treba upoštevati, če se na njivah in kranjska podolgovata repa. Slednja je bolj primerna za strojno pridelujejo tudi druge vrste rastlin iz te botanične družine. Na isto lupljenje. Pogosto seme pridelovalci repe pridelajo sami. V po-njivo se jo lahko seje po najmanj štirih letih. Dobro uspeva na lažjih datkovni zbirki ekološkega semena za leto 2016 je navedena sorta odcednih tleh, ki so dobro založena s humusom (več kot 4 %). Tla kranjska okrogla (SV 7). naj bodo srednje globoka (vsaj od 25 do 30 cm ornice), pH vrednost tal naj ne bo nižja od 6,0. • Oskrbazvodo–namakanje Strniščne repe običajno ne namakamo. Izjemoma je namakanje • Pripravatalinsetev repe potrebno po setvi ob suši, da seme bolj enakomerno kali. Pred setvijo repe je tla treba plitvo preorati, direktna setev brez oranja vpliva na neenakomeren vznik semena. Pred oranjem lahko njivo gnojimo z uležanim hlevskim gnojem ali kompostom. • Varstvopredškodljivimiorganizmi Repo sejemo v vrste, medvrstna razdalja setve naj bo prilagojena strojem za okopavanje in širini koles traktorja. Sejemo jo lahko s PLEVELI pnevmatsko sejalnico. Pregoste posevke je treba po vzniku repe redčiti. Razdalja v vrsti med posameznimi rastlinami naj znaša od Plevele zatiramo z okopavanjem po vzniku. Pleveli se zatirajo s 25 do 30 cm. Repa redčimo, ko ima razvite več kot tri prave liste. česali le izjemoma, in sicer če je posamezne vzmeti česala mogo-Priporočena gostota je od 45.000 do 50.000 rastlin/ha. Poraba se- če dvigniti, da česalo repe ne puli, in je vreme dovolj suho. Razvoj mena pri setvi v vrste s pnevmatskimi sejalnicami je od 0,5 do 0, plevelov je manjši, če se zagotovi dober sklop repe v vrsticah. 7 kg/ha. Globina setve je od 2 do 3 cm. Pri BD-pridelavi njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pri- BOLEZNI pravkom BD500 vsaj enkrat. (1–2 tedna pred pobiranjem pridelka je priporočljivo popoldansko škropljenje s pripravkom BD501 za Najpogostejša bolezen je golšavost kapusnic, ki se pojavi, kadar boljše dozorevanje in skladiščenje korenov. Vse korenovke sejemo, ne upoštevamo zahtev kolobarja. Bolezen je še pogostejša, kadar Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 85 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN na isti njivi pridelujemo tudi druge kapusnice. Poleg te bolezni se pojavljajo še virusne bolezni, ki jih prenašajo uši (mozaik kolerabe, virusna rumenica kolerabe). ŠKODLJIVCI Za repo so ob vzniku in v času mladostnega razvoja nevarni bolha- či, ki se prehranjujejo z listi repe. Hrošč bolhač obžira mlade liste repe, zaradi česar repa slabo raste, ob močnejšem napadu pa celo propade. Poleg bolhačev repo lahko napadajo tudi drugi škodljivci kapusnic, ki pa na repi ne povzročajo večje gospodarske škode. Varstvo proti bolhačem je enako kot pri kolerabi ali pesi. • Spraviloinskladiščenje Konec oktobra in v prvi polovici novembra začnemo s spravilom strniščne repe. Repo pulimo, pred skladiščenjem osušimo in izlo- čimo poškodovane korene. Repo lahko hranimo tudi v zasipnici. Kadar je izpostavljena nizkim temperaturam, zmrzne. Zmrzal je posebej nevarna za repo, ki jo nameravamo kisati, zato je repo za kisanje v poznojesenskem treba shraniti v prostorih, kjer ne zmrzuje in so temperature ter vlaga še dovolj nizki, da repa ne začne rasti. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 86 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN 9.6PRIDELAVARASTLINZA PROIZVODNJOOLJA Rastline za proizvodnjo olja niso v sorodu, imajo pa eno skupno • Izbiranjiveinvključitevvkolobar lastnost. Rastline za pridelavo olja zahtevajo njive z veliko sonca in toplote, ker semena le takrat vsebujejo dovolj kakovostnega olja, in dovolj Semena vsebujejo veliko olja, ki se uporablja v prehrani ljudi in industriji. hranil. Pomembne poljščine za proizvodnjo olja so: V kolobarju sodijo na prvo poljino oziroma na površino, ob pripravi sončnice, oljne buče, oljna ogrščica, koruza, soja, konopja in lan. tal pognojeno z organskimi ali drugimi dovoljenimi gnojili. PRIDELAVA SONČNIC Slika 42: Sončnice (avtor: Franci Medved) Korenine se močno in globoko razrastejo. Rastline so manj obču- Sončnično olje je pomembna hrana za ljudi, surovina za kemično tljive na jesenski mraz, zato sončnice lahko sejemo tudi na območja industrijo, cele rastline, pogače in tropine pa so kakovostna belja- s kratko in hladno jesenjo. kovinska krma za živali. Mlade rastline prenesejo temperature do –8 oC in ne izgubijo Zahteva dovolj toplote, vendar ne temperatur nad 25 oC, ker se okusa. takrat zmanjšuje sinteza olja v semenih. Sorte so različno velike. Sončnice za pridelavo semen so visoke 2 m, za prehrano goveda Vegetacija traja od 70 do 150 dni, tako da so nekatere sorte sončnic in siliranje so večje. primerne tudi kot strniščni posevek. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 87 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN • Izbiranjiveinvključitevkolobar EU so na voljo kakovostni stroji. Prvič njive okopljemo do globine Za dober pridelek zahtevajo globoka, rodovitna in rahla ilovnato- 6–8 cm, drugič in tretjič do globine 10 cm. -glinena tla, tla s (pre)kislim pH niso najbolj primerna. Pridelek na slabših tleh je manjši. Na isto njivo se sadijo po najmanj štirih letih, Najboljši preventivni ukrep pa je setev na čim manj zapleveljeno njivo. dober kolobar pa je 6–8-letni. Dobro uspevajo po enoletnih stroč- nicah, fižolu, strnih žitih, bučah in so dobra predhodnica za žita. BOLEZNI • Pripravatalinsetev Bolezni ob dobrem kolobarju in setvi na primerne lege ne ogrožajo Tla za setev moramo pripraviti že konec jeseni. S tem omogočimo pridelka. Ob pogostejši setvi na isto mesto ali na neprevetrene lege zajetje zimskih padavin. Spomladi tla branamo s klinasto ali kolu- pa se lahko pojavijo sončnična peronospora, plesen, pegavost, bela tasto brano in pripravimo setvišče s predsetvenikom. Pred setvijo gniloba, rja ali črna pegavost. sončnic vsaj dvakrat v 14 dneh izvedemo slepo setev. Sončnice za pridelavo olja sejemo takoj, ko ni več nevarnosti slane ŠKODLJIVCI in so tla toplejša od 8 oC, čeprav seme kali že pri 3 oC. Poznejša je setev, manj je olja. V posevkih sončnic delajo škodo talni škodljivci (strune, sovke, ogrci), koruzna vešča, črna fižolova uš, ptice in divjad. Za prega- Sončnice za siliranje sejemo 14 dni po setvi koruze, s katero bi jih njanje ptic in divjadi njive zaščitimo s plašili, na primer bleščeči-radi hkrati silirali. mi trakovi ali ograjami, škodo, ki jo povzročijo talni škodljivci, pa omilimo s setvijo in podorom rastlin za biofumigacijo (rastline iz Sejemo od 5 do 10 kg semen/ha. Okvirna priporočena gostota družine križnic). setve je 50.000–70.000 kaljivih semen/ha. Pred setvijo semena rahlo navlažimo, da luščina v tleh lažje poči in sončnice enako- merno kalijo. Sejemo s sejalnico za koruzo v razdalji 50–60 cm x • Spravilo,sušenjeinskladiščenje 30–40 cm. Po setvi njivo, če so tla suha, povaljamo, da zagotovimo Spravilo sončnic je odvisno od namena pridelave. Zrela semena enakomeren vznik. spravimo po 1. 9., ko se semenske luščine obarvajo, steblo pa oleseni. S pravočasnim spravilom preprečimo osipanje semen in lomljenje stebel. Pridelek je 3–5 t semen/ha. • Sortiment Posebnih sort, primernih za ekološko pridelavo, ni, so pa pri dob- Koške ročno potrgamo ali posekamo, ročno potrgane glave sušimo rem kolobarju ustrezne vse sorte na trgu, če seme izpolnjuje druge pod streho ali kozolcem, na zraku, položene v plasti. Koške prek-pogoje in dobimo dovoljenje kontrolne organizacije. rijemo z mrežo zaradi ptičev, ko se glave osušijo, seme izrobkamo ali omlatimo z žitno mlatilnico. • Oskrbaposevka Žanjemo lahko tudi z žitnim kombajnom z dodatno opremo. Semena vedno dosušimo v sušilnici pri temperaturi 60–70 oC in GNOJENJE nato hranimo v suhem prostoru pri 10 % vlažnosti. Sončnice so glede hranil zelo zahtevne rastline. Ob pripravi tal jih Primeren čas za siliranje sončnic je začetek sušenja jezičastih pognojimo z 20 t hlevskega gnoja/ha, dodamo tudi potrebni bor. cvetov. Spomladi zadelamo v tla preostalo količino potrebnih gnojil, manj- kajoči dušik dodamo ob dognojevanju pri četrtem in sedmem paru listov v skupni količini. Dognojujemo z dovoljenimi organsko-mine- ralnimi gnojili ali kompostom. BD-PRISTOP Sejemo, oskrbujemo, škropimo in žanjemo ob dnevih za plod. • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci PLEVELI Spomladi kaleče semenske plevele lahko zelo dobro preprečimo s slepo setvijo in po vzniku z večkratnim česanjem ali večkratnim okopavanjem njiv. Uspešno je tudi zatiranje z ožiganjem. Na trgu Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 88 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA BUČ Slika 43: Buče golice (avtor: Ana Ogorelec) pozneje (valjamo lahko takrat, ko polovica predhodnega posevka Buče smo v Evropi najprej gojili za prehrano živali, sredi 19. stoletja zacveti), zadržimo vodo v tleh in preprečimo rast pomladanskim pa so začeli iz semen iztiskati olje. semenskim plevelom. Optimalni čas za setev buč je od konca aprila do sredine maja. Za za- • Izbiranjiveinvključitevvkolobar četno rast je potrebna temperatura zraka od 12 oC do 15 oC in tempe- Buče najbolje uspevajo na globokih humusnih, odcednih, zračnih ratura tal od 10 oC do 12 oC. Mlade rastline so zelo občutljive na nizke peščeno-ilovnatih do ilovnato-peščenih tleh z grudičasto strukturo. temperature. Rast se ustavi pri temperaturi 6 oC–7 oC. pri večdnevnih Reakcija tal naj bo nevtralna do rahlo bazična, nikoli manjša od pH nižjih temperaturah se prepolovi in pri –1 oC rastline propadejo. 6. Najboljša rastišča za buče so ravnine in prisojne lege na obmo- čjih pridelave vinske trte. Buče potrebujejo za rast veliko toplote, Pri poznejši setvi semena v rastlinah ne dozorijo dovolj in pridelek sončnega obsevanja in vlage v tleh. Optimalna temperatura za rast olja je majhen. buč je 25 oC–28 oC. Buče sejmo od 3 cm (težja tla ) do 5 cm (lažja tla) globoko. Seje- Buče so vedno dober predposevek večini drugih poljščin. Najbolj- mo jih s pnevmatsko sejalnico za koruzo. Na manjših površinah še uspevajo za metuljnicami, različnimi podorinami in rastlinami, nakaljeno seme sejemo tudi ročno v razdalji 1 m x 1 m. Pri strojni ki so bile pognojene s hlevskim gnojem. Na isto njivo sadimo buče setvi sejemo v razdalji 1,4–2,1 m x 0,4–0,6 m. Poraba semena pri šele četrto ali peto leto. Zelo dobro uspevajo v mešanih posevkih ročni setvi je 3–4 kg/ha, pri strojni setvi pa porabimo od6 do 7 kg skupaj s sončnicami (ali koruzo) in fižolom preklarjem. semena/ha. Na en ha tako dobimo 10.000–15.000 rastlin. • Pripravatalinsetev • Sortiment Jeseni tla po možnosti preorjemo 25 cm globoko. Brazde pustimo Posebnih sort, primernih za ekološko pridelavo, na našem trgu ni, čez zimo odprte, da lahko učinkovito delujeta mraz in voda. Spomladi so pa pri dobrem kolobarju ustrezne vse sorte na trgu. Leta 2012 branamo takoj, ko to dopuščajo talne razmere in tako zadržimo vlago sta bili v slovensko sortno listo vpisani dve sorti oljnih buč, ki imata v tleh. Pred setvijo tla obdelamo do drobno grudičaste strukture. dovoljenje za trženje, to sta dolgovrežni sorti 'Gleisdorfer Ölkurbis' in 'slovenska golica'. Poleg teh dveh lahko pri nas kupite dve hibridni Prekisla tla jeseni apnimo, to izvedemo z dovoljenimi gnojili. Kadar sorti, kratkovrežno sorto 'GL Opal' in dolgovrežno 'GL Maximal'. apnimo spomladi, to delamo vsaj mesec dni pred setvijo. Pridelki hibridnih sort so običajno večji (SV 46). V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja setev buč v živi mulč oziroma povaljano (nalomljeno) rž in grašico. Tako sejemo buče nekoliko Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 89 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN • Oskrbaposevka BOLEZNI GNOJENJE Bolezni ob dobrem kolobarju ne ogrožajo pridelka. Ob pogostejši setvi buč na isto mesto pa se lahko pojavijo pepelovka bučnic (Erysiphe Buče gnojimo na podlagi analize tal. V jeseni buče pognojimo s 30 polyphaga), bučna in kumarna pepelovka (Sphaerotheca fuliginea) ter do 40 t hlevskega gnoja/ha, ki ga zadelamo v tla. Mineralna gnojila s kumarna plesen (Pseudoperonospora cubensis). Proti njim se borimo z fosforjem in kalijem zadelamo v tla jeseni ali spomladi pred setvijo. uporabo ustreznih registriranih fungicidov, dovoljenih v ekološki pridelavi, Potrebna količina dušika je odvisna od vsebnosti dušika v tleh in ki jih uporabimo, dokler je vožnja s traktorjem v posevku še mogoča. od bilance dušika v kolobarju. Preveč gnojenja z dušikom spodbuja vegetativno rast in neenakomerno zorenje plodov, kar otežuje spra- Pomembnejša bolezen buč je tudi kumarni mozaik (Cucumber vilo, pridelek bučnic pa je zato veliko manjši. mosaic 1), proti kateremu sta najboljše varstvo setev neokuženih semen oziroma brezvirusnih sadik in dobra rastlinska higiena. Če so tla prekisla (pH manj od 6), je nujno apnjenje. Apnjenje izve- demo jeseni z dovoljenimi anpenimi gnojili. Zaorjemo od 1000 do Pogosto se pojavlja bakterijski ožig bučnic (Pseudomonas syringae pv. 2000 kg CaO/ha v obliki naravnih mletih apnencev. lachrymans). Bakterija se prenaša s semenom, zato je treba za seme izbrati zdrave plodove z njive, za setev pa uporabiti razkuženo seme. BD-PRISTOP V neugodnih rastnih razmerah ob vzniku ali kmalu po njem mlade rastline buč napadejo talne glive (Phytium, Sclerotinia, Rhyzoctonia Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 in druge). Za varstvo pred temi okužbami uporabljamo razkuženo vsaj enkrat. Rezultati so boljši s trikratnim škropljenjem v tedenskih seme. Pomembno je tudi, da so tla strukturna in da dovolj gnojimo z razmikih. Vsekakor v rastni dobi izvajamo redna dopoldanska organskimi gnojili. Enake ukrepe izvajamo tudi proti venenju in troh- škropljenja s pripravkom BD501 (vsaj 2–3-krat na sezono), ki mu nobi vrež, ki ju povzročajo glive iz rodu Fusarium in Sclerotinia. Pri lahko dodamo pripravek iz baldrijana (BD507). Ob začetku dozore- tem moramo paziti, da za gnojenje ne uporabljamo kompostov, prip-vanja začnemo s popoldanskimi škropljenji s pripravkom BD501, ki ravljenih iz ostankov paradižnika, paprike, jajčevcev, kumar in fižola. ga lahko izvedemo še do en dan pred spravilom, za pospešeno in boljše dozorevanje plodov in semena v bučah. Sejemo, oskrbujemo, škropimo in spravljamo ob dnevih za plod. ŠKODLJIVCI Na njivah z bučami težave povzročajo tudi škodljivci. V tleh so po- • Oskrbazvodo–namakanje membni škodljivci strune. Škodo na bučah lahko povzročajo tudi Največ vode buče potrebujejo v začetnem obdobju rasti, ko obli- listne uši, ščitkarji, resarji, pršice in razni bolhači. Na cvetovih buč kujejo liste in cvetove. Pomanjkanje vlage povzroči deformirane in se dopolnilno hranijo tudi odrasli koruzni hrošči. Napad večine mehke plodove. Proti koncu rastne dobe namakanje ni priporočeno, omenjenih škodljivcev za buče ni tako škodljiv, da bi privedel do ker povzroča gnitje. Buče po možnosti sejemo na njive z urejenim znatnega zmanjšanja pridelkov. Zelo pomemben je učinek uši, ki namakalnim sistemom in jih namakamo v skladu s priporočili. prenašajo viruse. Proti njim je mogoče uporabiti pripravek Neem v času tik pred cvetenjem. Občasno so na voljo tudi pripravki na • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci podlagi naravnih piretrinov. PLEVELI • Spraviloinskladiščenje Buče morajo biti ob spravilu popolnoma zrele. Običajno je to zgodaj Buče imajo slabo tekmovalno sposobnost proti plevelom tako v jeseni. Buče so zrele, ko postanejo značilne rumene barve (razen na mladostnem razvoju kot v času dozorevanja plodov. S pridelavo senčni strani, kjer so zeleno-rumene progaste) in imajo votel zvok. S buč zato lahko povečamo zapleveljenost njiv, zlasti če dolgo ča- spravilom buč ne smemo predolgo čakati, ker zgodnji mraz in vlaga kamo s spravilom. Zato buče sejemo na čisto njivo, kar uredimo z povečata občutljivost za zimsko shranjevanje. Seme nedozorelih olj-ustreznim kolobarjem in razpleveljenjem njiv. nih buč je majhno, vsebuje manj maščobnih olj, olje se pozneje hitro kvari. Zato moramo nedozorele plodove odstraniti z njive posebej. Spomladi lahko spodbudimo kalitev plevelnih semen tako, da zimsko brazdo na grobo zravnamo že v začetku aprila in s tem Seme lahko trebimo ročno ali strojno s kombajnom. Ročno spravilo spodbudimo kalitev plevelov. Po dveh do treh tednih opravimo prvo buč lahko začnemo prej, strojno pa pozneje. Pri ročnem spravilu brananje, ki prizadene že vznikle plevele, čez 14 dni njive še enkrat dosežemo večjo kakovost in količino semen, vendar je trebljenje zbranamo in nato izvedemo predsetveno obdelavo. buč zelo zamudno. S kombajnom ločimo semena od mesa strojno na njivi, pozneje pa seme dobro operemo in odstranimo sluz. Po setvi buče lahko s stroji prečešemo in okopavamo, vendar to lahko delamo samo, dokler se vreže na razrastejo, ko je mogoče Semena (bučnice) operemo z vodo pod nizkim tlakom, da ne po- samo še ročno puljenje plevelov. škodujemo povrhnjice semen. Nato jih odcedimo in čim prej posu- šimo, da se ne pokvarijo. Kadar porabimo semena za predelavo, jih Razrast plevelov lahko preprečujemo tudi s sajenjem sadik buč na sušimo pri temperaturi od 60 do 70 °C, če pa nameravamo semena grebene, pokrite s črno folijo, ali s sajenjem v zastirke iz sena, slame naslednje leto saditi, jih sušimo pri temperaturi do 45 °C. Manjše itd. Lahko pa seveda (ob primerni mehanizaciji) uporabimo tudi setev količine semena lahko sušimo v krušni peči ali na ne prevročem v povaljane zastirke, ki preprečujejo rast plevelom in obenem zago- soncu, uporabimo lahko tudi sušilnice za sadje in zelišča. Pridelek tovijo boljše vodno-zračne razmere v tleh ter hkrati hrano bučam. mokrih semen je od 1 do 1,3 t/ha, suhih pa od 0,4 do 0,5 t/ha. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 90 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA RIČKA Slika 44: Riček (avtor: Mateja Strgulec) Navadni riček ali toter je oljnica, ki ima na Koroškem polstoletno Gostota naj bi bila 400 rastlin/m2. Odvisno od absolutne mase seme-tradicijo pridelave in predelave. Pridelava te poljščine je zelo eko- na, lastnosti tal, vlažnosti, obremenitve s plevelom itd., posejemo okrog nomična zaradi majhnih vhodnih potreb, kar omogoča pridelavo v 6 kg/ha semena. Ker je seme zelo drobno, ga sejemo plitvo. Izvaja se ekoloških razmerah. Navadni riček je neizkoriščena oljnica iz dru- tudi kombinacija setve rička z jaro pšenico in lanom, saj imata podo- žine križnic (Brassicaceae) z jarimi in ozimnimi genotipi. Izvorna ben čas žetve, seme pa po žetvi ločijo s siti. Raziskovalci navajajo, da rastlina je divji riček, ki kot plevel raste v vzhodni Evropi in seve- sejanje zgodaj spomladi ričku omogoči, da se razvije pred večino eno-rozahodni Aziji. Rastlina je zelo šibka, podobna navadnemu lanu, letnih plevelov, ki jih na ta način preraste in zaduši. Prav zato so vzgojili zato se uporablja tudi ime nepravi lan (false flax). Razvejeno, rahlo sorte s širšimi listi. Zaradi večje tekmovalnosti s pleveli je pri setvi bolj dlakavo steblo izrašča iz listne rozete od 30 do 100 cm visoko. priporočljiva ožja medvrstna razdalja, še boljša pa je setev povprek. • Izbiranjiveinvključitevvkolobar • Sortiment Riček potrebuje zračna tla. Le tako doseže zadosten pridelek. Na tleh, Sejemo sorte s sortne liste EU, saj slovenske niso potrjene. V zad-pogosto zasičenih z vodo, je izguba pridelka tudi do 32 %. Za predpo- njih poskusih so bile vključene sorte: danski sorti Vega in Hoga, sevek ni zahteven, vendar je treba upoštevati, da spada med križnice. nemške sorte Calena, Bio Calena in Ligena ter slovenska avtohtona sorta. V prodaji je tudi rodovitna Calena (Saatbau Linz). V zadnjem času ga omenjajo kot primerno prekrivno rastlino (cover crop) v sistemih obdelave tal brez pluga, saj dobro prevlada nad pleveli. Zelo je primeren tudi za zeleni podor. • Oskrbaposevka • Pripravatalinsetev GNOJENJE Njiva mora biti pred setvijo razpleveljena. Pred setvijo potrosimo gnojila, ki vsebujejo fosfor, kalij in del dušika, Sejemo ga od srede marca do začetka aprila. drugi del dušika dodamo ob razraščanju. Gnojila so fino raztroše- ni kompost ali dovoljena briketirana organska gnojila. Med rastjo druga opravila niso predvidena. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 91 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN BDPRISTOP Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 vsaj enkrat. Rezultati so boljši s trikratnim škropljenjem v tedenskih razmikih. Vsekakor v rastni dobi izvajamo redna dopoldanska škropljenja s pripravkom BD501 (vsaj 2–3-krat na sezono), ki mu lahko dodamo pripravek iz baldrijana (BD507). Ob začetku dozore- vanja začnemo s popoldanskimi škropljenji s pripravkom BD501, ki ga lahko izvedemo še do en dan pred žetvijo, za pospešeno in boljše dozorevanje zrnja. Sejemo, oskrbujemo, škropimo in žanje- mo ob dnevih za plod. • Oskrbazvodo–namakanje Poljščina dobro uspeva v različnih podnebnih tipih in vrstah tal in jo navajajo kot odporno na sušni stres. Večja zmogljivost tal za zadr- ževanje vode pozitivno vpliva na količino pridelka. Če so padavine zadostne v času nalivanja zrnja, potem je pridelek olja v pridelku večji. Namaka se lahko v času po cvetenju in v času nalivanja zrnja (konec junija). • Bolezni,škodljivciinpleveli Pleveli so v poskusih riček prerasli v juniju. Najpogostejši sta bili bela metlika in breskovolistna dresen. BOLEZNI Pri sortnih poskusih se je pojavila pepelasta plesen (na cvetu Ca- lena, Bio Calena manj). ŠKODLJIVCI Med škodljivci je bil začetku cvetenja opažen repičar (Meligethes aeneus). Fitofarmacevtska sredstva za zatiranje plevelov, bolezni in ško- dljivcev pri nas niso registrirana, zato priporočamo lahko setev na dobro razpleveljenih njivah. • Spravilo,sušenjeinskladiščenje V poskusih v Sloveniji je bila rastna doba okrog 100 dni, žetev rička poteka od sredine do konca julija. Žanjemo ga, ko je okoli 80 % luskov rumenorjavih, še preden začnejo pokati. Pričakovani pridel- ki v Sloveniji so med 800 in 1200 kg semena/ha. Novejše sorte so v poskusih dosegle od 1600 do 2390 kg semena/ha oziroma v povprečju 792 kg olja/ha. Pri žetvi je priporočena vsebnost vlage v semenih do 11 %. V poskusih, ki so jih opravili na Inštitutu za hmeljarstvo iz Žalca, so najvišji pridelek dale sorte ligena (1,2 t/ha), bio calena in calena, najnižjega pa vega. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 92 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA KONOPLJE Slika 45: Industrijska konoplja na njivi (avtor: Damjana Iljaš) Konoplja je verjetno najbolj vsestransko uporabna rastlina. Nudi Sejemo jo od sredine marca do sredine junija. Za pridelavo vlakna nam hrano in oblačila, papir in gradbeni material, olje in energijo. sejemo gostejše posevke kot za pridelavo semen. Žetev pri go-V našem okolju dobro uspeva, tukaj je doma že stoletja. Po naši stejši setvi je lažja, saj so stebla tanjša, gosta setev pomeni tudi zakonodaji se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnože- manj težav zaradi zapleveljenosti posevka. Sejemo lahko z žitnimi vanje, pridobivanje olja, prehrano, kuhanje ter pekovske in slaščičar- sejalnicami z medvrstnim razmikom 12,5–15 cm, razmik v vrsti ske namene, proizvodnjo pijač, pridobivanje sestavin za kozmetične naj bo 5–10 cm ter globina setve 2–4 cm. Pri sortah za pride-namene, pridelavo vlaken, krmo živali in industrijske namene. lavo semena se uporablja tudi sejalnica za koruzo z medvrstnim razmikom 50–70 cm in z razmikom v vrsti 20–30 cm. Pri setvi je treba upoštevati slovensko zakonodajo, ki je povzeta v Pravilniku • Izbiranjiveinvključitevvkolobar o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka z Za rast potrebuje globoka, zračna in srednje težka tla. Manj us- vsemi spremembami (SV 47). pešno raste na glinastih, težkih, zakisanih in peščenih rastiščih. V kolobarju uspeva za vsemi poljščinami (žita, okopavine, zrnate stročnice, detelje, DTM), je tudi odličen predposevek poljščinam. • Sortiment Razlikovanje navadne industrijske (Cannabis sativa L. var. sativa) in indijske konoplje (Cannabis sativa L. var. indica) je zelo zahtevno in • Pripravatalinsetev drago. V Sloveniji se lahko pridelujejo sorte konoplje, ki so naštete Za dobro rast in razvoj konoplja potrebuje dobro pripravljeno njivo. v skupnem katalogu sort poljščin (evropska sortna lista) (SV 48). Pogosto to pomeni jesensko oranje in večkratno spomladansko predsetveno obdelavo, tudi zaradi zmanjševanja zapleveljenosti (slepe setve). Gnojenje poteka že jeseni ali spomladi pred pred- setveno obdelavo. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 93 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN • Oskrbaposevka GNOJENJE Konoplja sodi med večje porabnike hranil. Zlasti pri ekološki pri- delavi je potrebna dobra založenost tal z organsko snovjo (humu- som). Gnojila dodamo pred setvijo glede na analizo tal in odvzem s pridelkom. BD-PRISTOP Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 vsaj enkrat. Sejemo, oskrbujemo, škropimo in žanjemo ob dnevih za plod. Zadostna oskrba z vodo je v primerjavi z drugimi poljščinami še po- membnejša. Za oblikovanje enega kilograma suhe snovi konoplja potrebuje 600–800 litrov vode. • Varstvoposevkovpredpleveli,boleznimiinškodljivci PLEVELI Pred setvijo vsaj 2–3-krat s slepo setvijo zatiramo semenske pleve- le. Na začetku rasti in primerni medvrstni razdalji je dobro njivo tudi okopati ali česati. Če imamo namen okopavati, moramo ustrezno prilagoditi sistem setve. • Spravilosušenjeinskladiščenje Že med rastno dobo lahko začnemo konopljo izkoriščati in tako povrnemo stroške ali celo zaslužimo. Mlada konoplja je odlična za čaj, cvetoča pa za kuhanje eteričnih olj in čebeljo pašo na cvetovih moških rastlin. Ta je za čebele zelo zdravilen in krepčilen. Tudi ste- bla mlade konoplje so zelo uporabna. So prožna in iz njih je mogoče narediti čudovite ročne izdelke. Žetev konoplje za vlakna je 2–3 tedne po cvetenju. Za spravilo je potreben poseben stroj z grebensko kosilnico oziroma silokombajn (za gradbene izdelke). Pričakovani pridelek 4 t suhih stebel da do 2,5 t vlaken/ha. Suha stebla (17–18 % vlage) pakiramo v bale. Žetev konoplje za seme in olje poteka v času polne zrelosti (zaradi težav z osipanjem semena se v praksi žanje že pri 1/3 dozorelih semen). Spravilo pridelka je težavno zaradi neustreznih kombajnov, ki bi spravilo izvedla brez večjih izgub. Pri dvofaznem spravilu je pogosto kar 50 % več pridelka. Pričakovani pridelek je (500–700 kg/ha) 1–2 t zrnja/ha pri 8–10 % vlagi (do 35 % olja v semenu). V praksi se žetev največ izvaja s starejšimi žitnimi kombajni. Pogos- to kombajni dopuščajo le žetev vrhov rastlin. Na Goričkem spravilo izvajajo s snopovezalko, ki konopljo požanje in zveže v snope, nato pa jo omlatijo ali pa ročno otresejo zrna iz rastlin. Snopovezalka lahko polaga požeto konopljo na tla. Stoječa ali požeta konoplja se lahko spravlja tudi z večjimi silokombanji, ki imajo ustrezno zaje- malno napravo. Silokombanj konoplje ne razseka kot koruzo, am- pak razcefra in dobimo puh. Bolj ko so topi noži, lepši puh dobimo. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 94 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN PRIDELAVA LANU Slika 46: Lan (avtor: Damjana Iljaš) Zaradi posebnega pomena lanenega semena pri vzreji mlade živine • Pripravatal in kot zdravilnega sredstva se kmetje vedno pogosteje odločajo Za setev ozimnega in jarega lanu se priporoča plitvo oranje v sredini za oživitev pridelave lanu na manjših površinah. Lan se prideluje septembra. Predsetvena obdelava tal do globine 2 do 3 cm se za zaradi semena in olja (zdravilstvo, kulinarika, šamponi, barve, laki) ozimni lan nadaljuje jeseni, za jarega pa spomladi in ima tudi vlogo ter za pridelavo vlaken (platno, perilo, papir, izolacijski material). slepe setve. Največ pridelka dobimo pri zgodnjejesenski obdelavi Oljni lan doseže višino 60 cm, predivni in vmesni lan pa je višji, tal. doseže prek 100 cm. • Rokingostotasetve • Izbiranjiveinvključitevvkolobar Dobro kaljivo (90 % kalivost) in čisto (99 %) seme, brez primesi ple- Najboljše uspeva na globokih, srednje težkih, rahlo kislih tleh s pH velnih semen (trave) sejemo z žitno sejalnico v dobro pripravljena od 5,9 do 6,5. Neugodna so peščena, glinasta in bazična tla (z tla. Ozimni lan sejemo od 10. do 20. septembra, jarega pa od 10. veliko kalcija), ki povzročajo prehitro olesenitev stebel. Ustrezajo marca do 10. aprila. Staro pravilo pravi: sejemo ga 100. dan (10. mu toplejše lege, čeprav raste tudi v hladnih območjih. Ne prenaša 4.) v letu, rujemo pa 200. dan (20. 7.) Razdalja med vrstami naj bo zastajanja vode. Najboljši predposevki so eno- in večletne metulj- pri oljnem lanu od 18 do 25 cm, pri predivnem pa od 6 do 8 cm. nice: koruza, krompir, konoplja in druge okopavine, ki njivo očistijo Globina setve naj bo od 1,5 do 3 cm. Za oljni lan potrebujemo od plevelov. Lan je ugoden predposevek, ker njivo dovolj zgodaj razple- 70 do 80 kg semena (od 600 do 800 rastlin/m2), za predivni lan od velijo. Čeprav je lan rastlina dolgega dne (cveti, ko se dan daljša), ga 140 do 150 kg semena na hektar (2.000 rastlin/m2). sejemo tudi kot strniščni dosevek po spravilu ječmena, zgodnjega krompirja ali graha. Taka setev je primernejša za pridelavo olja. Ob- V praksi so se dobro izkazali mešani posevki z ričkom. čutljiv je na pridelavo v monokulturi (bolezni koreninskega sistema), zato ga sejemo na isto površino šele čez 4 do 6 let. • Oskrbaposevka Predvsem predivni lan zahteva dobro oskrbo z vodo, oljni lan je za Po setvi posevek povaljamo, pozneje ga tudi medvrstno okopava-vodo manj zahteven kot predivni. mo, in sicer po vzniku v presledkih na 14 dni. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 95 9PRIDELAVAPOSAMEZNIHPOLJŠČIN GNOJENJE Povprečni svetovni pridelek lanenih vlaken in semen je 1000 kg/ha. Največ hranil lan zahteva v času tik pred cvetenjem. Med organski- mi gnojili mu najbolj ustreza kompostirani hlevski gnoj, po možnosti konjski. Raztrosimo ga zgodaj spomladi, pri predsetveni obdelavi se ga plitvo vdela v tla. S tem se spodbuja počasni začetni razvoj, brez poleganja ali napada bolhačev. Predivni lan potrebuje še manj dušika, prebogata tla povzročajo poleganje. Njive z lanom še enkrat do dvakrat okopljemo ali pri oljnem lanu češemo do višine rastlin 20 cm. Po potrebi lan še ročno okopljemo in plevemo ter pulimo plevele. Oskrba z vodo je pri oljnem lanu manj pomembna kot pri predivnem. Za oblikovanje enega kilograma suhe snovi potrebuje 300–400 li- trov vode, medtem ko je predivni lan potrebuje še enkrat toliko. BDPRISTOP Njive pred setvijo in/ali po setvi poškropimo s pripravkom BD500 vsaj enkrat. Ob začetku dozorevanja začnemo s popoldanskimi škropljenji s pripravkom BD501, ki ga lahko izvedemo še do en dan pred žetvijo, za pospešeno in boljše dozorevanje zrnja. Sejemo, oskrbujemo, škropimo in žanjemo ob dnevih za plod. • Spravilosušenjeinskladiščenje Predivni lan žanjemo v zgodnji rumeni zrelosti, ko so stebla ru- menozelene barve (približno mesec dni po odprtju prvih cvetov), spodnji listi so odmrli, zgornji so suhi. Predivni lan zaradi ohranjanja vlaken običajno pulimo, poravnamo po dolžini in zložimo v kopice, ki se sušijo še vsaj deset dni oziroma dokler se popolnoma ne osu- šijo. V svetu imajo za puljenje stebel že kombajn. Stebla moramo čim prej oddati v predelavo ali jih sami sušiti. Oljni lan požanjemo z žitnim kombajnom v polni zrelosti, ko so rastline popolnoma suhe. V praksi se izgube pri dvofaznem spravilu precej zmanjšajo (raba snopoveznic). Seme dosušimo na 11–13 % vlage. Dosuševanje se uspešneje izvede s sušilnicami, z ventila- torjom se vpihava suh in topel zrak s temperaturo, nižjo od 40 oC. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 96 10ZAHTEVEPRIUKREPUEKINMOŽNEKOMBINACIJEZUKREPOMKOPOP 10ZAHTEVEPRI V letu 2015 so ekološki kmetje dobili možnost za kombinacijo eko- UKREPUEK loškega kmetovanja z ukrepom KOPOP z naslednjimi operacijami: poljedelstvo in vrtnarstvo (POZ), vodni viri (VVO), ohranjanje rastlin- INMOŽNE skih genskih virov, ki jim grozi erozija (GEN_SOR). KOMBINACIJEZ Na spletnih straneh ministrstva in agencije so objavljena tehno- loška navodila za izpolnjevanje posameznih zahtev te operacije UKREPOMKOPOP KOPOP: http://www.arsktrp.gov.si/si/splosno/vstopna_stran/vse- bine_na_vstopni_strani/zbirna_vloga_2015od_a_do_z/ Brošura z osnovnimi podatki, zahtevami ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo urejajo z evropski in domači predpisi: in shemo postopka prijave v sistem kontrole oziroma nadzora v ekološkem kmetovanju je objavljena na spletni strani: http://www. Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 program-podezelja.si/sl/knjiznica/38-odlocitev-za-ekolosko-kme- o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. tijstvo-pomen-prave-izbire/file 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proi- zvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora ( v V programu razvoja podeželja 2014–2020 sta pri samostojnem nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES). V tej uredbi je tudi ukrepu ekološko kmetovanje predvidena dva podukrepa, in sicer priloga z navedbo dovoljenih gnojil in dodatkov za izboljševa- nje tal ter priloga z b dovoljenih pesticidov. • podukrep 11.1 – plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja: http://www.program-podezelja.si/sl/ Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 prp-2014-2020/ukrepi-in-podukrepi-prp-2014-2020/m11-eko- o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. losko-kmetovanje/podukrep-11-1-placila-za-preusmeritev-v- 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov -prakse-in-metode-ekoloskega-kmetovanja), ter podukrep 11.2 iz tretjih držav. – plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja: (http://www.program-podezelja.si/sl/prp-2014-2020/ukrepi-in- Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – podukrepi-prp-2014-2020/m11-ekolosko-kmetovanje/podukrep- ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15)); 11-2-placila-za-ohranitev-praks-in-metod-ekoloskega-kmetova- nja) Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/2014); Ukrep ekološko kmetovanje je mogoče kombinirati z ukrepom KO- POP, operacijo POZ in operacijo VVO. http://www.program-po- Biodinamična pridelava je opredeljena v smernicah Demeter dezelja.si/sl/ za rastlinsko pridelavo (dostopnih na spletni strani http://www. demeter.si (SLO). Preglednica20: Kombinacija ukrepa EK in zahtev operacije poljedelstvo in zelenjadarstvo v okviru ukrepa KOPOP na njivah, namenjenih pridelavi poljščin in vrtnin na prostem KOPOPOPERACIJA PEK PEK–Semenska EK EK–semenskapridelava; Njiveinvrtninena pridelava,njive,vrtninein Njiveinvrtninena njive,vrtnineinkrmne prostem krmnerastline prostem rastline POZ_KOL Obvezna zahteva Obvezna zahteva Obvezna zahteva Obvezna zahteva POZ_NMIN Obvezna zahteva Obvezna zahteva Obvezna zahteva Obvezna zahteva POZ_NMIN( VVO I) Je možno Je možno Je možno Je možno POZ_NIZI Je možno Je možno Je možno Je možno POZ_FFSM Je možno Je možno Je možno Je možno POZ_FFSV Ni možno Ni možno Ni možno Ni možno POZ_MEHZ Ni možno Ni možno Ni možno Ni možno POZ_KONZ Je možno Je možno Je možno Je možno POZ_ZEL Ni možno Ni možno Ni možno Ni možno POZ_NEP Ni možno Ni možno Ni možno Ni možno Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 97 10ZAHTEVEPRIUKREPUEKINMOŽNEKOMBINACIJEZUKREPOMKOPOP Preglednica21: Kombinacija ukrepa EK in zahtev operacije vodni viri v okviru ukrepa KOPOP na njivah, namenjenih pridelavi poljščin in vrtnin na prostem KOPOPOPERACIJA PEK PEK–semenska EK EK–semenskapridelava pridelava,njive,vrtninein Njive,vrtnineinkrmnerastline krmnerastline VOD_ZEL Obvezna zahteva Obvezna zahteva Obvezna zahteva Obvezna zahteva VOD_FFS Ni možno Ni možno Ni možno Ni možno VOD_NEP Ni možno Ni možno Ni možno Ni možno VOD_POD Je možno Je možno Je možno Je možno Preglednica22: Kombinacija ukrepa EK in zahtev operacije ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi erozija KOPOPOPERACIJA PEK EK GEN_SOR na njivah (poljščine), vrtninah na prostem Je možno Je možno GEN_SEME – pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin Je možno Je možno Obvezni zahtevi POZ_KOL oziroma VOD_ZEL je treba izvajati, plačilo Demeter pri eni izmed kontrolnih organizacij, ki so pooblaščene za za te zahteve pa se ne dodeli. izvajanje te kontrole (IKC UM ali Kon-Cert MB). Delne preusmeritve pri BD-pridelavi niso mogoče, torej lahko samo cela kmetija vstopi v V okviru obvezne zahteve iz KOPOP je treba analize NMIN izvesti kontrolo in začne (ali nadaljuje) z ustvarjanjem organizma kmetije. najpozneje do 30. junija. Najmanjše število analiz, ki jih je treba izdelati pri izvajanju zahteve, je predpisano za naslednje obsege Kmetijska gospodarstva, ki želijo pridobiti tudi neposredna plačila pridelav na površinah njiv: za ekološko kmetovanje, se morajo vključiti v kontrolo ekološkega kmetovanja pri eni od kontrolnih organizacij. Če je prijava oddana • do vključno 3 ha površin: 1 analiza; do 31. decembra tekočega leta, lahko kmet že v naslednjem letu • nad 3–10 ha površin: 2 analizi; uveljavlja pravico do dodatnega plačila za ekološko kmetovanje. • nad 10–20 ha površin: 4 analize; Status ekološkega pridelka je tudi žitom podeljen šele po dveh us- • nad 20–100 ha površin: za vsakih nadaljnjih deset ha površin pešno izpeljanih letih preusmeritvenega obdobja. V tem obdobju ena dodatna analiza; mora pridelovalec ves čas izvajati tehnologije ekološke pridelave. • nad 100 do vključno 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 25 ha Tretjo sezono pridelek pridobi status ekološkega. Za manj stresni površin ena dodatna analiza; prehod v ekološko kmetovanje večjim čistim kmetijam pogosto • nad 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 50 ha ena dodatna svetujejo delno preusmeritev. To pomeni, da je kmetija ekološka le analiza. z eno panogo, npr. ekološkim poljedelstvom, medtem ko vinogra- dništvo, sadjarstvo ali živinorejo lahko izvaja po ustaljeni praksi. Ekološke kmetije imajo tudi prednost v javnih razpisih MKGP pri Izkušnje kažejo, da se na tak način tudi večje kmetije v skladu z pridobivanju sredstev za naložbe v kmetijska gospodarstva. njihovimi možnostmi postopno preusmerijo v ekološko. Podatki o zakonodaji, stanju v ekološki pridelavi pri nas, načrtu Svetovalci kmetijske svetovalne službe vam bodo pomagali pri od-razvoja, višini podpor za ekološko kmetovanje, označevanju pri- ločitvi in preusmeritvi v ekološko kmetovanje. Kmetijska svetovalna delkov in izdelkov na trgu ter kontrolnem sistemu, so na spletni služba je pripravila več tehnoloških informacij na to temo. Najdete strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http:// jih na spletnih straneh KGZS (http://www.kgzs.si/gv/eko.aspx ) in www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_kme- njenih regionalnih kmetijsko-gozdarskih zavodov. tijstvo/starasektor_za_sonaravno_kmetijstvo/oddelek_za_kmetij- stvo_in_okolje/kmetijsko_okoljska_placila/ekolosko_kmetovanje/ ekolosko_kmetijstvo_dejstva_in_podatki/. BD-kmetijstvo kot nadgradnja ekološkega kmetijstva temelji na enakih zakonskih podlagah kot ekološko kmetijstvo (predpisi EU in domači predpisi), tako da je vsaka BD kmetija, ki je vključena v kontrolo Demeter, obvezno tudi ekološka kmetija. Demeter je zasebna blagovna znamka, ki jo kmetija pridobi po uspešno opra- vljenem preusmeritvenem obdobju (2–3 leta) in jo lahko nato ob vsakoletni kontroli in potrditvi uporablja za trženje svojih izdelkov. Pri tem je treba upoštevati smernice, ki veljajo za pridelavo, pre- delavo, označevanje in trženje (najdete jih na http://www.demeter. si), se včlaniti v Združenje Demeter Slovenija in prijaviti v kontrolo Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 98 11VIRI 11VIRI (SV11) http://www.wageningenur.nl/en/Publication-details.htm?pu- blicationId=publication-way-333436363134 Spletniviri,navedenivbesedilu (SV12) http://www.vegetables.cornell.edu/weeds/newcultivation- mech.pdf, Spletniviri,navedenivbesedilu (SV13) https://www.uvm.edu/vtvegandberry/MechanicalWeedMa- nagement.pdf, (SV1) http://www.demeter.si/uploads/1/7/6/6/17663141/smerni- ce_pridelava_2016_slo.pdf (SV14) http://www.newenglandvfc.org/2013_conference/powerpo- ints2013/Blomgren%20New%20Cultivators.pdf, (SV22) http://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/99-tehnoloska- -navodila-za-ekolosko-pridelavo-sadja/file (SV15) https://www.google.si/search?q=markus+mucke+Fortbil- dung+zur+Pflanzenschutzsachkunde+f%C3%BCr+%C3%96kobetri- (SV3) http://www.kis.si/f/docs/Tla/Postopek_odvzema_vzorca_tal. ebe&oq=markus+mucke+Fortbildung+zur+Pflanzenschutzsachkun- pdf de+f%C3%BCr+%C3%96kobetriebe&gs_l=serp.3...29175.33857.0.3 5333.17.13.0.0.0.0.121.1108.4j7.11.0....0...1c.1.64.serp..7.0.0.dGq- (SV4) http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ G5e9SB_k. ekolosko_kmetovanje/podatkovna_zbirka_ekoloskega_semena_se- menskega_krompirja_in_vegetativnega_razmnozevalnega_materiala/ (SV16) https://attra.ncat.org/attra-pub/summaries/summary. php?pub=110 (SV5) Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09, 32/12 in 90/12 – (SV17) https://www.gardenorganic.org.uk/sites/www.gardenorga-ZdZPVHVVR nic.org.uk/files/updated_review_0.pdf (SV6) Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov (SV18) http://digitalcommons.unl.edu/cgi/viewcontent.cgi?arti- oziroma živil Uradni list RS, št. 8/2014), Uredbo Sveta (EGS) št. cle=1073&context=agronhortdiss 834/2007 in Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008 (SV19)http://www.propane.com/uploadedFiles/Propane/Agricultu- (SV7) http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/eko- re/Safety/PropaneFueledFlameWeeding.pdf. losko_kmetovanje/podatkovna_zbirka_ekoloskega_semena_semen- skega_krompirja_in_vegetativnega_razmnozevalnega_materiala/ (SV20) https://www.youtube.com/watch?v=AXNCn_V9P_c (SV8) Opisna sortna lista za pšenico: : http://www.uvhvvr.gov.si/ (SV21)www.sare.org/publications/covercrops/covercrops.pdf. fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/OBJAVE_ZA_JAVNOST/Obja- ve_SEME/Sortna_lista/OSL_Psenica_2013.pdf (SV22) http://www.westernsare.org/Learning-Center/SARE-Project- -Products/Tools-and-Calculators/Organic-Fertilizer-and-Cover-Crop- Opisna sortna lista za koruzo: http://www.uvhvvr.gov.si/filead- Calculator min/uvhvvr.gov.si/pageuploads/OBJAVE_ZA_JAVNOST/Obja- ve_SEME/Sortna_lista/OSL_koruza_2013_SPLET.pdf (SV23) https://www.youtube.com/watch?v=Aiocr_icrfw Opisna sortna lista za krompir: http://www.kis.si/f/docs/Dru- (SV24) http://www.slideshare.net/SWCSevents/roller-crimper-desi- ge_publikacije/opisna_sortna_lista_za_krompir_2015.pdf gns-for-cover-crops. (SV9) www.getreidezuechtung.ch/ (SV25) http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageup- loads/DELOVNA_PODROCJA/Fitofarmacevtska_sredstva/OBRAZ- www.darzau.de/ CI_FFS/2015/seznamEko.pdf. http://www.saatgut-forschung.de/ (SV26) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=uri- serv:OJ.L_.2016.116.01.0008.01.ENG&toc=OJ:L:2016:116:TOC http://www.dottenfelderhof.de/dottenfelderhof/on-farm-resear- ch/unser- hof/forschung-und-zuechtung.html (SV27) http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/fitofarma- cevtska_sredstva/registracija_fitofarmacevtskih_sredstev/registraci- http://www.amebnerhof.at/ebnerhof/?page_id=589 ja_in_dovoljenja_za_ffs/osnovne_snovi/ http://www.bingenheimersaatgut.de (SV28) http://ec.europa.eu/agriculture/organic/eu-policy/expert-ad- vice/index_en.html http://www.reinsaa (SV29) http://www.bvl.bund.de/DE/04_Pflanzenschutzmittel/01_Au- (SV10) http://www.sare.org/publications/steel/steel.pdf fgaben/04_Pflanzenstaerkungsmittel/psm_Pflanzenstaerkungsmi- ttel_node.html Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 99 11VIRI (SV30) http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ (SV52) http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuplo- S0304423815301850 ads/podrocja/Kmetijstvo/Melioracije_ in_komasacije/UVEDBA_NA- MAKALNEGA_SISTEMA_vloga.pdf. (SV31) www.agrojournal.org/19/06-02.pdf (SV32) http://ec.europa.eu/DocsRoom/documents/5403?locale=sl. DRUGISPLETNIVIRI (SV33) agriculture.gouv.fr/telecharger/57206?token=3f5949d- Zakaj je pomembno, da sejemo slovenska avtohtona kmetijskih 2d64e6fd922db1e6357a41f14 rastlin? Republika Slovenija. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, direktorat za kmetijstvo. (SV34) https://attra.ncat.org/attra-pub/download.php?id=125 http://tradicionalni-zajtrk.si/media/uploads/public/_.../gradi- (SV35) http://www.fkbv.um.si/studij/katedre/eko- va_za_semena.docx losko-kmetovanje-poljscine?showall=&start=2 Lokalno uveljavljene sorte kmetijskih rastlin morajo ostati (SV36) http://www.narayana-verlag.com/Homeopathy-for-Farm-and- Garden-Vaikunthanath-Das-Kaviraj/b8241 http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/organiziranost/katedre-in-dru- ge-org-enote/za-fitomedicino-kmetijsko-tehniko-poljedelstvo- (SV37) http://cora-agrohomeopathie.com http://www.homeogar- -pasnistvo-in-travnistvo/poljedelstvo/predavanja/ den.com/ Semenarna Ljubljana, http://www.semenarna.si/ (11. 04. 2016) (SV38) Uredbe o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur. l. RS 22/2015), Uredba o predelavi biološko http://www.zelena-direktiva.org/index.php?option=com_con- razgradljivih odpadkov in uporabi kompostov ali digestata (UL RS št. tent&view=article&id=15&Itemid=34 Pravilnik Zveze za razvoj 99/2013, 56/2015) industrijske konoplje (SV39)http://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/26-smernice- http://konopko.si/ za-strokovno-utemeljeno-gnojenje/file http://www.hannah-biz.si/AboutCanabis.aspx (SV40) Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/du1_malek_aljaz.pdf (SV41) http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/ http://www.agrosaat.si/Rodovitnost_tal_lahko_izboljsamo_tu- di_s_setvijo_strniscnih_dosevkov,545,0.html (SV42) http://rodaleinstitute.org/our-work/organic-no-till http://www.kgzs.si/Portals/0/Gradiva/kviz%20Mladi%20in%20 (SV43) http://lj.kgzs.si/Portals/1/2014%20-%20novice/Tehno- kmetijstvo/bled%20podnebne%20razmere.pdf loska%20priporocila%20za%20koruzo-koncna%20verzija,09_04.pdf (SV44) http://www.kis.si/Krmne_rastline/2013_krmne_rastline Uporabljenaliteratura (SV45) http://gpz.si/sites/default/files/lucerna_clanek_dr_ Bavec, F. 2000. Nekatere zapostavljene in /ali nove poljščine. Verbi%C4%8D.pdf Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor: 215 str. (SV46) http://www.kgzs.si/Portals/0/Gradiva/TEHNOLOGIJA%20 Bavec F; 2001. Pridelovanje nekaterih poljščin v ekološkem PRIDELAVE%20OLJNIH%20BUC.pdf kolobarju (SV47) http://www.uradni-list.si/1/index?edition=201536#!/Uradni- Bavec F s sodelavci; 2015. Tehnološka navodila za integrirano list-RS-st-40-2011-z-dne-27-5-2011 poljedelstvo (SV48) http://www.uvhvvr.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ Franc Bavec s sodelavci: Ekološko kmetijstvo kot možnost razvo- rastlinski_semenski_material/ostali_dokumenti/skupni_katalo- ja zavarovanih območij, gi_sort_eu/ Acta geiographica Slovenica: http://ojs.zrc-sazu.si/ags/article/ (SV49) https://kamut.com/en/contact view/1306/1072 (SV50) http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nitrat- Bavec M. 2001. Ekološko kmetijstvo, Založba kmečki glas, na_direktiva/ Čeh Barbara. 2012. PRIDELEK RIČKA (Camelina sativa (L.) (SV51) http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljav- Crantz) GLEDE NA LOKACIJO IN SORTO Hmeljarski bilten / Hop ni_predpisi/okolje/zakon_o_vodah/#c17920 Bulletin 19(2012) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 100 11VIRI Čeh Barbara. 2011. NAVADNI RIČEK (Camelina sativa (L.) Crantz) Kocjan Ačko, D. in Lipovec, N. 2006. Kolobar kot temeljni ukrep KOT ALTERNATIVNA OLJNICA. Hmeljarski bilten/Hop Bulletin 18 omejevanja škode zaradi koruznega hrošča (Diabrotica virgifera virgifera LeConte). V: Zbornik simpozija Novi izzivi v poljedelstvu Čergan, Z., Jejčič V., Knapič, M., Modic, Š., Moljk, B., Poje, T., 2006. Rogaška Slatina, 7. in 8. december 2006. Slovensko agro- Simončič, A., Sušin, J., Urek, G., Verbič, J., Vrščaj, B., Žerjav, M. nomsko društvo, Ljubljana: 123–129. 2008. ČZD Koruza. Kmečki glas, Ljubljana: 314 str. Kocjan Ačko, D. in Šantavec, I. 2009. Fitosanitarni pomen kolo- Černe, M. 1997. Stročnice. ČZD Kmečki glas, Ljubljana: 141 str. barja na poljedelsko-živinorejskih kmetijah. V: Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Nova Černe, M., Žerjav, M., Hržič, A., Zemljič-Urbančič, M., Žibrik, N. Gorica, 4.-5. marec 2009. Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 1995. Pridelovanje fižola. Tehnološki list 55/95. Ljubljana, Kmetij- 2009, Ljubljana: 181–186. ski inštitut Slovenije: 33 str. Kocjan Ačko, D. in Rijavec, T. 2010. Gospodarsko pomembne last- Diepenbrock, W., Ellmer F., Léon J. 2009. Ackerbau, Pflanzenbau nosti domačega lanu (Linum usitatissimum L.) iz Bele krajine ter und Pflanzenzüchtung: Grundwissen Bachelor. Eugen Ulmer, možnosti ponovne pridelave in predelave. V: Zbornik simpozija Stuttgart: 366 str. Novi izzivi v poljedelstvu 2010, Rogaška Slatina, 2. in 3. decem- ber, 2010. Slovensko agronomsko društvo, Ljubljana: 160–168. Dolničar, P. 2012. Genska banka in žlahtnjenje krompirja v Slove- niji. Acta agriculturae Slovenica, 99, 3: 377-386. Kocjan Ačko, D. 2011. Združene setve proti boleznim in škodljiv- cem. V: Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posveto- Elzebroek, T., Wind, K. 2008. Guide to cultivated plants. CABI, cop, vanja o varstvu rastlin, Podčetrtek, 1. in 2. marec 2011. Društvo Wallingford, Cambridge: 540 str. za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana: 333–337. Fibl, Bio Austria 2010. Biofartoffeln, https://shop.fibl.org/de/arti- Kocjan Ačko, D. 2012. Sončna roža. Samozaložba, Ljubljana: 40 str. kel/c/ackerbau/p/1404-biokartoffel.html Kocjan Ačko, D. 2012. Pomen prosa (Panicum miliaceum L.) v Gagro, M. 1997. Ratarstvo obiteljskoga gospodarstva. Žitarice i pridelavi in uporabi. V: Prenos inovacij, znanj in izkušenj v vsak- zrnate mahunarke. Miljković I. (ur.). Zagreb, Hrvatsko agronom- danjo rabo: zbornik referatov. Biotehniški center, Naklo: 1–10. sko društvo: 320 str. Kocjan Ačko, D. in Rabzelj, J. 2013. Permakultura v slovenski Hahn, V., Miedaner, T. 2013. Sojaanbau in der EU: Lohnender rastlinski pridelavi in uporabnost tujih zgledov v poljedelstvu. V: Anbau ohne GVO. DLG-Verlag, Frankfurt am Main: 120 str. Zbornik simpozija Novi izzivi v agronomiji 2013, Zreče, 24. in 25. januar 2013. Slovensko agronomsko društvo, Ljubljana: 140–147. Hohler A. 2014. Siliranje žit cele rastline, Kmečki glas 18. 6. 2014 Kocjan Ačko, D., Šifrer, M., Šantavec, I. 2013. Vpliv gostote setve Jevtić, S., Šuput, M., Gotlin, J., Pucarić, A., Miletić, N., Klimov, S., na pridelek navadne ajde (Fagopyrum esculentum Moench) sorte Đorđevski, J., Spanring, J., Vasilevski, G. 1989. Posebno ratarstvo Čebelica. V: Zbornik simpozija Novi izzivi v agronomiji 2013, I. deo. Beograd, Naučna knjiga: 425 str. Zreče, 24. in 25. januar 2013. Slovensko agronomsko društvo, Ljubljana: 155–162. Kocjan Ačko, D. 1992. Kolobar. V: Kmetijski priročnik 1993. Knjižnica za pospeševanje kmetijstva, Kmečki glas, Ljubljana: Kocjan Ačko, D., Šifrer, M., Šantavec, I. 2015. Pridelek gomoljev 116–128. novejših slovenskih sort krompirja (Solanum tuberosum L.) v poljskih poskusih Biotehniške fakultete v letih 2011 do 2013. V: Kocjan Ačko, D., Pavlič, E., Nikolić, Z. 1998. Pira – novo odkritje Zbornik simpozija Novi izzivi v agronomiji 2015, Laško, 29. in 30. pozabljenega žita. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- januar 2015. Slovensko agronomsko društvo, Ljubljana: 183–189. hrano, Ljubljana: 33 str. Kocjan Ačko, D. 2015. Poljščine: pridelava in uporaba. ČZD Kmeč- Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. Kmečki glas, Ljublja- ki glas, Ljubljana: 187 str. na: 187 str. Kocjan Ačko, D. 2015. Naša žita. Kulturno-naravoslovno društvo Kocjan Ačko, D. 2000. Alternativne oblike kmetovanja. V: Zbornik Naša zemlja. Projekt Moja domovina – Od zrna do kruha. Seme- simpozija Novi izzivi v poljedelstvu 2000, Moravske Toplice, 14. narna Ljubljana, Ljubljana: 27 str. in 15. december 2000. Slovensko agronomsko društvo, Ljubljana: 244–251. Kocjan Ačko, D. 2016. Zrnate stročnice: pridelava in uporaba. ČZD Kmečki glas, Ljubljana: 200 str. Kocjan Ačko, D. 2000. Žito. Gea, letn. 10, št. 10, Mladinska knjiga, Ljubljana: 6–19. Korošec J. 1989. Pridelovanje krme. ČZP Kmečki glas Ljubljana Kocjan Ačko, D., Goljat, A. 2005. Krompir. Kmečki glas, Ljubljana: Kreft, I. 1995. Ajda. ČZD Kmečki glas, Ljubljana: 112 str. 175 str. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 101 11VIRI Kolbe Dr. Hartmut. 2012. Kartoffeln im Ökolandbau. Informationen Tajnšek, A. 1988. Pšenica. ČZP Kmečki glas, Ljubljana: 160 str. für Praxis und Beratung. Tajnšek, T. 1991. Koruza. ČZP Kmečki glas, Ljubljana: 180 str. Sächsisches Landesamt für Umwelt, Landwirtschaft und Geologie, Dressden Trdan S. s sodelavci. 2011 Možnosti okoljsko sprejemljive pridelave poljščin, industrijskih in krmnih rastlin ter trajnostne rabe travinja v Lešnik: Mario; 2007. Tehnika in ekologija zatiranja plevelov, ZKG Sloveniji, delavnica BF za kmetijske svetovalce Martin, J.H., Waldren, R.P., Stamp, D.L. 2006. Principles of field crop Trdan S. s sodelavci . 2012 Okoljsko sprejemljive in okolju prilagoje-production. Pearson Prentice Hall, Upper Saddle River, New Jersey, ne tehnologije pridelave poljščin in koriščenja travinja v Sloveniji, Columbus, Ohio: 954 str. delavnica BF za kmetijske svetovalce Maček J. 1991. Bolezni poljščin, založba Kmečki glas Ljubljana Trdan S. s sodelavci. 2014. Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic, delavnica BF za kmetijske svetovalce Mihelič R. s sodelavci.2010, Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje, Ljubljana Vlada RS. P R A V I L N I K o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka MKGP, Zakonodaja in predpisi, spletna stran Uradni list RS, št. 36/15, 40/2011 http://www.mkgp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_ predpisi/kmetijstvo/ Vombergar, B., Kreft, I., Horvat, M., Vorih S. 2014. Ajda: Buckwheat. ČZD Kmečki glas, Ljubljana: 131 str. Nenadić, N. 1985. Soja. Ljubljana, ČZP kmečki glas: 64 str. Vratarić, M., Sudarić A. 2000. Soja. Osijek, Poljoprivredni instittut Lieberei, R. in Reisdorff, C. 2012. Nutzpflanzen. Georg Thieme Ver- Osijek: 217 str. lag, Stuttgart, New York: 478 str. Zaplotnik, J. 1952. Naš fižol. Ljubljana, Kmečka knjiga: 99 str. Pintar M .2003, Osnove namakanja, Ljubljana Podgornik, Reš, R. 2005. Čarobni svet buč. Kmečki glas, Ljubljana: 157 str. Robinson, R. 2000. Velika knjiga o konoplji: popoln vodič po okolj- ski, komercialni, medicinski in duhovni rabi ene od najbolj izjemnih rastlin na zemlji. Ljubljana: 248 str. Sadar V.1961: Poljski kolobar in kolobarjenje, Kmečka knjiga, Ljubljana Sadar, V. 1949. Naše žito. Založba Kmečki glas, Ljubljana: 243 str. Sadar, V. 1948. Stročnice. Ljubljana, Založba Kmečki glas: 120 str. Sadar, V. 1951. Oljnice, korenovke, predivnice in hmelj.: 355 str. Šantavec, I. in Kocjan Ačko, D. 2015. Vpliv gostote setve na pridelek zrnja bele lupine. V: Čeh B. (ur.), Dolničar P. (ur.), Mihelič R. (ur.), Šantavec I. (ur.). Novi izzivi v agronomiji 2015: zbornik simpozija, Laško, 29. in 30. januar 2015. Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo: 69-75. Šuštar Vozlič, J., Maras, M., Munda, A., Zadražnik, T., Meglič, V. 2012. Raznolikost fižola v zbirki Kmetijskega inštituta Slovenije = Variability of common bean accessions in the gene bank of Agri- cultural institute of Slovenia. Acta agric. Slov., 2012, letn. 99, št. 3: str. 399-411. Štefančič, T. 1998. Sladkorna pesa. 4 A, d. o. o., Ormož: 190 str. Tajnšek, A. 1980. Strnine in koruza v Sloveniji. ČZP Kmečki glas, Ljubljana: 167 str. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 102 12PRILOGA Priloga1:Seznamfitofarmacevtskihsredstev,dovoljenihzauporabovekološki pridelavipoljščin(registracijanadan:20.9.2016) SKUPINA UPORABANA FITOFARMACEVTSKO AKTIVNA POLJŠČIN RASTLINSKIVRSTI SREDSTVO SNOV ODMEREK UPORABAPROTI OPOMBE PRIDELAVA pšenica in pira, VINDEX 80 žveplo 5–7,5 kg/ha žitna pepelovka, v razvojni fazi od PRAVIHŽIT ozimna rž, navadni WG pepelovke iz rodu razgrnjenega petega lista ječmen, oves, Erysiphe (Erysiphe do konca cvetenja (BBCH ozimna tritikala HEDW) 15-69) pšenica in pira, PEPELIN žveplo 5 – 7,5 kg/ha žitna pepelovka, v razvojni fazi od ozimna rž, navadni pepelovke iz rodu razgrnjenega petega lista ječmen, oves, Erysiphe (Erysiphe do konca cvetenja (BBCH ozimna tritikala HEDW) 15-69); skupno se lahko na istem zemljišču tretira največ 3 krat v eni rastni dobi, v 7 do 21 dnevnem presledku pšenica in pira, THIOVIT JET žveplo 5 – 7,5 kg/ha žitna pepelovka, v razvojni fazi od ozimna rž, navadni pepelovke iz rodu razgrnjenega petega lista ječmen, oves, Erysiphe (Erysiphe do konca cvetenja (BBCH ozimna tritikala HEDW) 15-9); skupno se lahko na istem zemljišču tretira največ 3 krat v eni rastni dobi, v 7 do 21 dnevnem presledku pšenica in pira, KUMULUS DF žveplo 5 – 7,5 kg/ha žitna pepelovka, v razvojni fazi od ozimna rž, navadni pepelovke iz rodu razgrnjenega petega lista ječmen, oves, Erysiphe (Erysiphe do konca cvetenja (BBCH ozimna tritikala HEDW) 15-69); skupno se lahko na istem zemljišču tretira največ 3 krat v eni rastni dobi, v 7 do 21 dnevnem presledku. pšenica in pira, MICROTHIOL SC žveplo 5 – 7,5 l/ha žitna pepelovka, v razvojni fazi od ozimna rž, navadni pepelovke iz rodu razgrnjenega petega lista ječmen, oves, Erysiphe (Erysiphe do konca cvetenja (BBCH ozimna tritikala HEDW) 15-69); uporaba je na istem zemljišču dovoljena največ 2 krat v eni rastni dobi, v 7 do 21 dnevnem razmiku. pšenica in pira, MICROTHIOL SPECIAL žveplo 5 – 7,5 kg/ha žitna pepelovka, v razvojni fazi od ozimna rž, navadni pepelovke iz rodu razgrnjenega petega lista ječmen, oves, Erysiphe (Erysiphe do konca cvetenja (BBCH ozimna tritikala HEDW) 15-69); uporaba je na istem zemljišču dovoljena največ 3 krat v eni rastni dobi, v 7 do 21 dnevnem razmiku. pšenica in pira, COSAN žveplo 5 – 7,5 kg/ha žitna pepelovka, v razvojni fazi od ozimna rž, navadni pepelovke iz rodu razgrnjenega petega lista ječmen, oves, Erysiphe (Erysiphe do konca cvetenja (BBCH ozimna tritikala HEDW) 15-69); uporaba je na istem zemljišču dovoljena največ 3 krat v eni rastni dobi, v 7 do 21 dnevnem razmiku. SILICOSEC Diatomejska Žuželke – skladiščni V skladiščih: 1 kg na tono zemlja škodljivci žita kot preventiven ukrep, oziroma 2 kg na tono žita kot kurativen ukrep. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 103 12PRILOGA UPORABA NA FITOFARMA- SKUPINA RASTLINSKI CEVTSKO AKTIVNA POLJŠČIN VRSTI SREDSTVO SNOV ODMEREK UPORABAPROTI OPOMBE PRIDELAVA fižol CHAMPION 50 baker 0,5% konc. Bakterijska obolenja ZRNATIH WG (navadna bakterijska INKRMNIH fižolova pegavost METULJNIC (Xanthomonas phaseoli) fižol SILICOSEC Diatomejska Fižolar; Žuželke – V skladiščih zemlja skladiščni škodljivci fižol VALENTIN EKO piretrin Črna fižolova uš 4 dni karence INSEKTICID IZ (Aphis fabae) NARAVNEGA PIRETRINA - R (100%) fižol, grah LEPINOX PLUS Bacillus 1 kg/ha Koruzna vešča tretira se v času izleganja jajčec oziroma Thuringhiensis (Ostrinia nubilalis) v fazi mladih ličink (prva in druga stopnja var. Kurstaki in južna plodovrtka razvoja). Po potrebi se tretiranje ponovi čez (Helicoverpa 7-10 dni. armigera) grah, fižil SILICOSEC Diatomejska Grahar (Bruchus V skladiščih: 1 kg na tono žita kot zemlja pisorum) preventiven ukrep, oziroma 2 kg na tono žita kot kurativen ukrep. grah VINDEX 80 WG žveplo 4 – 5 kg/ grahova pepelovka v razvojni fazi po BBCH 12-79 (drugi list razprt ha (Erysiphe pisi) do plod dosegel 90% končne velikosti); skupno tretiramo največ 6 krat v eni rastni dobi v 7 do 14 dnevnem presledku PRIDELAVA krompir NATURALIS Beauveria 3 l/ha strune Poraba vode je 200-600 L/ha. Tla se tretira OKOPAVIN bassiana, soj ob saditvi (pred zagrinjanjem) ali ob osipanju. ATCC 74040 Strategija zatiranja je takšna, da se ob sajenju pred zagrinjanjem tretira tla in gomolje v odmerku 2 L/ha in 1 L/ha pred osipanjem. NEEMAZAL azadirahtin A 2,5 l/ha Koloradski hroč – T/S CUPRABLAU-Z Baker (količina 3 kg/ha Krompirjeva plesen Ob uporabi 350-700 l vode na ha, v 7 do 10 35 WP uporabljenega (Phytophthora dnevnih razmikih. Priporoča se tretiranje od čistega bakra infestans) fenološke faze, ko se 70% rastlin stika med na istem črna listna pegavost vrstama, do spravila pridelka, ob upoštevanju zemljišču ne krompirja (Alternaria karence (od BBCH 37 naprej). S sredstvom sme presegati solani) se lahko krompir na istem zemljišču tretira 4 kg/ha letno) največ trikrat v eni rastni sezoni. CHAMPION 50 Baker (količina 2,5 kg/ha Krompirjeva plesen Ob uporabi 350-700 l vode na ha, v 7 do 10 WG uporabljenega (Phytophthora dnevnih razmikih. Priporoča se tretiranje od čistega bakra infestans) fenološke faze, ko se 70% rastlin stika med na istem črna listna pegavost vrstama, do spravila pridelka, ob upoštevanju zemljišču ne krompirja (Alternaria karence (od BBCH 37 naprej). S sredstvom sme presegati solani) se lahko krompir na istem zemljišču tretira 4 kg/ha letno) največ trikrat v eni rastni sezoni. KOCIDE 2000 Baker (količina 0,15-0,2 Krompirjeva plesen Ob uporabi 350-700 l vode na ha, v 7 do 10 uporabljenega %, ne sme (Phytophthora dnevnih razmikih. Priporoča se tretiranje od čistega bakra se tretirati infestans) fenološke faze, ko se 70% rastlin stika med na istem med vrstama, do spravila pridelka, ob upoštevanju zemljišču ne cvetenjem karence (od BBCH 37 naprej). S sredstvom sme presegati se lahko krompir na istem zemljišču tretira 4 kg/ha letno) največ štirikrat v eni rastni sezoni. NORDOX 75 Baker (količina 1 kg/ha Krompirjeva plesen Ob uporabi 350-700 l vode na ha, v 7 do 10 WG uporabljenega (Phytophthora dnevnih razmikih. Priporoča se tretiranje od čistega bakra infestans) fenološke faze, ko se 70% rastlin stika med na istem črna listna pegavost vrstama, do spravila pridelka, ob upoštevanju zemljišču ne krompirja (Alternaria karence (od BBCH 37 naprej). sme presegati solani) 4 kg/ha letno) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 104 12PRILOGA UPORABA NA FITOFARMA- SKUPINA RASTLINSKI CEVTSKO AKTIVNA POLJŠČIN VRSTI SREDSTVO SNOV ODMEREK UPORABAPROTI OPOMBE PRIDELAVA krompir BIOTIP Baker (količina 4-5 l/ha Krompirjeva plesen Ob uporabi 350-700 l vode na ha, v 7 do 10 OKOPAVIN BAKROV uporabljenega (Phytophthora dnevnih razmikih. Priporoča se tretiranje od FUNGICID čistega bakra infestans) fenološke faze, ko se 70% rastlin stika med PLUS na istem vrstama, do spravila pridelka, ob upoštevanju zemljišču ne karence (od BBCH 37 naprej). S sredstvom se sme presegati lahko krompir na istem zemljišču tretira največ 4 kg/ha letno) dvakrat v eni rastni sezoni. CUPROXAT Baker (količina 4-5 l/ha Krompirjeva plesen Ob uporabi 350-700 l vode na ha, v 7 do 10 uporabljenega (Phytophthora dnevnih razmikih. Priporoča se tretiranje od čistega bakra infestans) fenološke faze, ko se 70% rastlin stika med na istem vrstama, do spravila pridelka, ob upoštevanju zemljišču ne karence (od BBCH 37 naprej). S sredstvom sme presegati se lahko krompir na istem zemljišču dvakrat 4 kg/ha letno) največ trikrat v eni rastni sezoni. Pripravke registrirane kot fitofarmacevtsko sredstvo lahko upora- bljajo samo uporabniki ki imajo veljavno Potrdilo o pridobitvi znanj iz fitomedicine za izvajalca ukrepov ( lahko tudi potrdilo za sveto- valca ali prodajalca fitofarmacevtskih sredstev). Vsako uporabo fitofarmacevtskih sredstev morajo uporabniki vpisati v predpisan obrazec: podatki o uporabi ffs v kmetijski pridelavi: http://www. uradni-list.si/_pdf/2014/Ur/u2014043.pdf#!/u2014043-pdf Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN 105 12PRILOGA Priloga2:Seznamkontrolnihorganizacijzaekološkoinbiodinamičnokmetovanje I.BEREAUVERITASSLOVENIJA Bereau Veritas Ljubljana Linhartova cesta 49 a 1000 Ljubljana Telefonska številka:+386(0)14757600 Faks številka: + 386 1 47 57 601 Spletna stran:http://www.bureauveritas.si/home/your-industry/food/ II.INŠTITUTZAKONTROLOINCERTIFIKACIJO VKMETIJSTVUINGOZDARSTVUMARIBOR Inštitut KON_CERT Vinarska ulica 14 2000 Maribor Telefonska številka:+386(0)22284952 Faks številka:+386(0)22519482 E-naslov: info@kon-cert.si Spletna stran:www.kon-cert.si III.INŠTITUTZAKONTROLOINCERTIFIKACIJO UNIVERZEVMARIBORU IKC-UM Pivola 8 2311 Hoče Telefonska številka::+386(0)26130831,–32 Faks številka:+386(0)26130833 E naslov:info@ikc-um.si Spletna stran:http://www.ikc-um.si/ikc-um/ IV.TÜVSÜDSAVA TÜV SÜD Sava Stoženska ulica 2 1000 Ljubljana Telefonska številka:+386(0)13006130 Faks številka:+386(0)12313752 E-naslov:infoE-naslov@tuv-sud.si Spletna stran:http://www.tuv-sud.si/sava-si Pripravili: Damjana Iljaš (KGZS – Zavod LJ), Mateja Strgulec (KGZS – Zavod NM), Marija Kalan (KGZS – Zavod KR), dr. Mario Lešnik (FKBV Maribor), dr. Darja Kocjan Ačko (BF), dr. Stanislav Trdan (BF), dr. Igor Šantavec (BF), dr. Aleš Kolmanič (KIS), dr. Peter Dolničar (KIS), Andrej Zemljič (KIS), dr. Matjaž Turinek , mag. Domen Bajec (KGZS – Zavod NM), mag. Karmen Rodič (KGZS – Zavod NM), mag. Marjan Dolenšek (KGZS – Zavod LJ) Pregledal: dr. Franc Bavec (FKBV Maribor) Jezikovni pregled: mag. Nevenka Gajšek, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije Oblikovanje: VIKRA, Petra Vidonja s.p. Avtorjifotografij: Tomaž Džuban, Ana Ogorelec (KGZS-ZAVOD LJ), Marjam Dolenšek (KGZS-ZAVOD LJ), Damjana Iljaš (KGZS-ZAVOD LJ), Gregor Iljaš, Marija Kalan (KGZS-ZAVOD KR), Gregor Leskošek (KIS), Jasmina Slatnar (KGZS-ZAVOD LJ), Mateja Strgulec (KGZS-ZAVOD KR), Franci Medved Izdalo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2017 Za vsebino je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Publikacijo sofinancira Evropska unija, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija. TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO POLJŠČIN Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje