URN_NBN_SI_DOC-M0HE2MWT
Brumen Niki: Bibliografija Šte fana Kuzmiča. Iz: Kuzmičev zbor nik. Murska Sobota 1974 str. 131 do 150. Za 250-letnico rojstva pomemb nega prekmurskega pisca Štefana Kuzmiča so njegovi bližji rojaki pripravili simpozij o njem, nato pa vse razprave in druge prispevke s tega simpozija objavili v posebnem Kuzmičevem zborniku. Za to pu blikacijo je višja bibliotekarka Ni ki Brumnova priredila tudi pisate ljevo bibliografijo, ki je objavljena na kraju zbornika. Obdelano gradivo je avtorica v glavnem razdelila v dve poglavji: I. Kuzmičeva dela in II. Literatura o Kuzmiču in njegovem delu. Dru go poglavje je potem razdrobila še v manjše skupine, kakor sledi: Bi bliografije, Literarne zgodovine in leksika, Razprave in članki in Drobno gradivo. Skupino Razprave in članki je še posebej razdelila v literarnozgodovinske in zgodovin ske ter jezikovne. Bibliografijo za ključuje imensko avtorsko kazalo. Na splošno bi lahko dejali, da je taka razdrobitev II. poglavja spričo sorazmerno skromnega obsega po pisanega gradiva nekoliko prena- drobna in bi se nekatere skupine dale brez škode združiti, npr. sku pina Razprave in članki in Drobno gradivo, ker so prispevki obeh sku pin zelo sorodne narave in po svo jem obsegu precej podobne. Za po polnost gradiva pa je treba reči, da je — po vsem sodeč — za naše raz mere in naše možnosti zadovolju joča, saj ne manjka v popisu no ben važnejši prispevek. Treba pa je izreči nekaj kritičnih besed na račun avtoričinega citira nja paginacije za posamezne pri spevke, zlasti pri knjigah in revi jah. Zal avtorica pri več člankih navaja celotno njihovo paginacijo, čeprav se v njih le na nekaterih straneh govori o obdelanem avtor ju. Naj navedem za ponazoritev te trditve le nekaj primerov: npr. J. Melich v svoji bibliografiji prek murske književnosti citira Kuzmi ča le na str. 428—433, avtorica pa tam citira paginacijo celotnega za devnega članka (str. 426—449); S. Barbarič govori o Kuzmiču v svo jem Orisu književnega razvoja se verovzhodne Slovenije ... na str. 85—88, medtem ko avtorica citira str. 72—103; F. Kidrič v svojem Dobrovskem govori o K. samo na str. 154—155 in 187 in ne na str. 1—246, sicer bi naslov njegove knjige ne bil Dobrovsky in sloven ski preporod ..., temveč Kuzmič in ...; V. Novak v svoji knjigi Slo venska krajina (1935) upošteva Kuzmiča le na str. 35—36 in ne na str. 34—39, kakor beremo v biblio grafiji; A. Trstenjak v svoji raz pravi Ogrski Slovenci (Ljubljanski zvon 1901 str. 241—243, 313—314) citira Kuzmiča samo na str. 242, itd. Takih primerov je še dosti več, pa jih ne bomo več navajali. Tako ci tiranje lahko zelo zavaja znanstve nega delavca pri delu, če sam po avtopsiji ne poišče citiranih mest. Še nekaj. Na str. 139 je citirana Zgodovina slovenskega slovstva, I., pri kateri je naveden samo urednik L. Legiša, ne pa avtor sestavka, kjer se Kuzmič omenja, Mirko Ru- 154 Knjižnica 19(1975)1-4
RkJQdWJsaXNoZXIy