TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik
Domoznanski oddelek
35a
OBČAN
2005
4 Destrnik)
m h mm
5%, r v:
•a*.
ZAKLJUČEK PROJEKTA NOVOLETNI LONČKI
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
Zakorakali smo v mesec september. Bližajo se jesenski dnevi in misli so usmerjene v čas, ko nas narava obdari z vso svojo lepoto in bogastvom. Le redki že razmišljajo o božič-no-novoletnih dnevih. V času teh praznikov bomo izpolnili obljubo, ki smo vam jo dali pred šestimi leti, ko smo pričeli s projektom NOVOLETNI LONČKI. Podarili vam bomo še NOVOLETNO ROČKO.
V letošnjem letu bomo s projektom zaključili. Vsi, ki imate zbranih vseh šest lončkov (2000, 2001, 2002, 2003, 2004 in 2005), izpolnite priloženo prijavnico in prejeli boste še novoletno ročko.
Zaradi vedno strožje zakonodaje na področju organiziranja prireditev smo se odločili, da pred gasilskim domom ne bo prireditve SILVESTROVANJE NA PROSTEM. Zato boste ročke prejeli na ZAKLJUČKU PROJEKTA NOVOLETNI LONČKI, ki bo v času božično-novoletnih praznikov. Točen datum bomo objavili v časopisu Občan in na kabelski televiziji.
Pozivamo vas, da izpolnite PRIJAVNICO - NOVOLETNA ROČKA in jo oddate najkasneje do 30. septembra. Lahko jo oddate v sprejemni pisarni Občine Destrnik ali pošljete po pošti na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50. Najdete jo tudi na spletni stani občine: www.obcina.destrnik.si in jo lahko odpošljete tudi na elektronski naslov: občina.destrnik @destrnik.si.
PRIJAVNICA - NOVOLETNA ROČKA
PodpisanaZ-i:
Naslov:
Zbranih imam vseh šest lončkov (leta 2000, 2001, 2002, 2003, 2004 in 2005) in želim prejeti še NOVOLETNO ROČKO. Prejel jo bom na zaključku projekta, ki bo decembra.
Datum:
Bbčan
Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik
Uredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in
Sabina Žampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno.
Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275.
Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/761-92-50
Telefaks: 02/761-92-52
E pošta: casopis.obcan@siol.net
Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov
Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nataša Žižek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740
(Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače________j
Podpis:...............
ZAHVALA
Turistično društvo Destrnik se zahvaljuje vsem, ki so v povorki prikazali stara kmečka opravila in tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali, da je 24. kmečki praznik uspel. Hkrati pa Vas vabimo, da se nam pridružite tudi naslednje leto na jubilejnem 25. kmečkem prazniku.
TD Destrnik
Občan -16. september 2005
Pedagoško-raziskovalni center Logatec
Poučna ekskurzija
Društvo kmetic Destrnik je počitniške dneve pričelo s poučno ekskurzijo, saj so se 2. julija udeleženci preko Ljubljane odpravili do Logatca, se okrepčali na Medvedjem Brdu in si ogledali še muzej v Bistri.
V Ljubljani jih je pričakal Jože Čeh - direktor Pedago-ško-raziskovalnega centra za živinorejo Logatec. Poskrbel je za strokovno vodstvo ogleda glavnega mesta Slovenije. Vodička je udeležencem ekskurzije najprej opisala Ljubljano z zgodovinskega vidika - od rimske Emone do Lai-bacha. Spregovorila je tudi o sedanjem pomenu mesta ter jih popeljala od Kongresnega trga mimo Pravne fakultete po Vegovi ulici in preko Čevljarskega mostu v stari del Ljubljane. Ogledali so si znamenita vhodna vrata in notranjost stolne cerkve. Bili so na tržnici pri Tromostovju in na glavni ljubljanski tržnici, kjer jih je posebej zanimala prodaja ekološko pridelane zelenjave in sadja. Mimo Prešernovega spomenika so se vrnili na Kongresni trg in z avtobusom nadaljevali pot proti Logatcu.
Logatec je mesto (s približno 6400 prebivalci) na Notranjskem, na Logaškem polju, ob stari prometni poti. V Logatcu že od leta 1977 deluje Pedagoško-raziskovalni center za živinorejo, ki opravlja pomembne dejavnosti na področju prireje mesa govedi
in drobnice. Center leži na kraški planoti z nadmorsko višino 470 m, ima ostro klimo, razmeroma kratko vegetacijsko dobo, ki v povprečju traja le 180 dni, in omejeno možnost pridelave žit. Neugodni klimatski pogoji in struktura kmetijskih površin, s katerimi gospodari center, narekujejo intenzivno izkoriščanje travnatega sveta, njivske površine so namenjene pridelovanju koruze za pripravo koruzne silaže. Vso osnovno krmo za prehrano govedi in drobnice pridelajo na površinah, s katerimi upravlja center. Ta ima tudi nekaj osnovne mehanizacije za obdelavo zemlje, za spravilo travne in koruzne silaže ter za razdeljevanje silaže. Ima tudi lastno mešalnico za pripravo močnih krmil.
V okviru centra opravljajo pomembne pedagoške, raziskovalne in strokovne naloge s področja govedoreje in reje drobnice. Izvajajo pedagoški proces za študente visokošolskega in univerzitetnega študija zootehnike in agronomije, kjer študentje opravljajo praktične vaje ob uporabi teoretičnih osnov. Študente uvajajo v raziskovalno delo na področjih, ki jih center pokriva. Rezultat tega dela so številne diplomske naloge, opravljene na področjih rasti, kakovosti mesa ter tehnologije reje govedi za prirejo mesa.
Proučujejo tehnologijo reje
krav, dojilj, način rabe travi-nja v predalpskem svetu, redijo matično čredo govedi, pasme šarole in limuzin, preizkušajo bike, pasme šarole in limuzin, za potrebe umetnega osemenjevanja in naravnega pripusta govedi za celotno Slovenijo. S področja reje drobnice je v centru testna postaja za ovne. Med najpomembnejšimi lastnostmi na področju ovčjereje sta plodnost in rastnost.
Center prenaša nova znanja v prakso, kjer predstavlja novo proizvodno tehnologijo in kmetijsko mehanizacijo zlasti rejcem in kmetijskim svetovalnim strokovnim
TD Destrnik
službam.
Jože Čeh, ki je predstavil center in popeljal udeležence skozi vse hleve, je poskrbel tudi za jedilnik na Medvedjem Brdu, kjer so v več kot 100 let stari hiši pripravili pečenega ovna.
Potem so se udeleženci odpeljali še do tehniškega muzeja v Bistri in nazadnje še do izvira Ljubljanice.
V poznih večernih urah so se zadovoljni in polni lepih vtisov vrnili, prinesli pa so si tudi knjižico receptov za pripravo jedi iz teletine, govedine in jagnjetine.
Tekst in foto: Nada Zupanič
Snemanje Orfejčka
V petek, 19. avgusta, je v prostorih Turističnega društva Destrnik potekalo snemanje oddaje Orfejček z Jožetom Ekartom. Oddaja je bila posneta s sodelovanjem TD Destrnik in Radia Ptuj, ki oddaja v živo. Gostje oddaje so bili člani ansambla Štajerskih 7. Predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman je v oddaji predstavil delovanje društva in priprave na 24. Kmečki praznik, podžupan Branko Zelenko pa aktivnosti in dela v občini. Snemanje uro in pol dolge oddaje je bila izvrstna reklama za kraj in prihajajoči kmečki praznik.
Nataša Žižek
POPRAVEK
V prejšnji številki Občana sem v članku z grajskega ocenjevanja vin nehote izpustila še ene udeležence prireditve: Okrepčevalnico Turizem na vasi Lacko. Sestavek se tako pravilno glasi: Z dobrotami iz bogate kulinarične ponudbe se je predstavila tudi Okrepčevalnica Turizem na vasi Lacko. Za storjeno napako se družini Lacko opravičujem!
Tekst in foto: Nataša Žižek
Društvo vinogradnikov in sadjarjev in Srednja kmetijska šola Ptuj
Klopotec - velikan
Za prvo klopotanje je bila potrebna pomoč
V soboto, 20. avgusta, smo se ljubitelji dobrega vina in dobre volje zbrali na 4. srečanju ob postavitvi klopotca, velikana, ki so ga priredili člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice v soorganizaciji s Srednjo kmetijsko šolo na Ptuju. Klopotec s svojim ropotanjem v vinogradih odganja ptice, ki poskušajo zobati zoreče se grozdje, njegova velikost pa je odvisna tudi od velikosti vinograda. Na posesti kmetijske šole na Grajcn-ščaku, kjer so velikana postavili, so okrog in okrog, kakor daleč seže oko, vinogradi, zato je po-
Postavitev klopotca v Jiršovcih
Vaja dela mojstra
stavitev velikana na tem koncu še kako umestno dejanje. Slove-njegoriški klopotec ima štiri lesena peresa v vetrnici (haloški jih ima šest), naš velikan ima vetrnice dolge 6 metrov, 2 metra dolg gredelj, 5 metrsko blanjo in rep ali metlo iz kostanjevih vej, ki mu pomagajo, da se lahko obrača po vetru. Čas postavitve klopotca je od 25. julija do 24. avgusta, pospraviti pa ga je treba do marti-novega, kar pomeni, da so se za postavitev odločili še pravočasno. Klopotec so postavili kletarji društva - v društvu namreč vsako leto izberejo kletarja, ki skrbi za njihov pridelek, in učitelja kmetijske šole. Za postavitev so potrebovali zidarski oder, ki so ga postavili in pospravili delavci Zidarstva Murko. Po končani postavitvi je, tako kot vsako leto, Andreju Polancu pripadla čast, da je odvezal vrv na vetrnicah, z njegovo pomočjo pa smo slišali
tudi prve zvoke klopotca, ker ni bilo vetra.
Kulturno so prireditev popestrili pevci kvinteta Dur Društva upokojencev Rogoznica, po postavitvi klopotca so sledile družabne igre, pri katerih se je osem ekip pomerilo v hoji s smučmi, hoji s hoduljami in v nalivanju z natego (s šefi). Srečanja so se udeležili tudi člani Hoduljarskega društva Maribor, ki so mlajšima tekmovalkama posodili hodulje, preizkusil pa je jih je lahko kdor koli si je tega želel. V hoduljarskem društvu pravijo, da so se organizirali z namenom, da oživijo in ohranijo stare športe.
To sobotno popoldne smo preživeli v naravi, s kapljico dobrega vina in z obilico dobre volje, če nam ne verjamete, pridite prihodnje leto tudi vi.
Tekst in foto: Nataša Žižek
Namestitev gredlja
Pravijo, da je klopotec znanilec jeseni, da naj bi po ljudskem verovanju izganjal kače iz grozdja in ga mehčal, v resnici pa preganja le škorce in vrabce iz bližnjih goric. Klopotec je značilnost območja Slovenskih goric in lahko bi rekli, daje z leti postal tradicija mnogih. 13. avgusta je tudi na Korenovi domačiji v Jiršovcih zapel klopotec. Zbrali so se sosedje, prijatelji, znanci in s skupnimi močmi postavili klopotec, visok 6 do 7 metrov, njegove vetrnice so dolge približno 5 metrov, postavili pa so ga s pomočjo opornih lestev. Letos 4
Ko klopotec zapoje
ni bilo prvič, da so ga postavili, saj to počnejo tradicionalno že kar nekaj let. Organizatorja Branko in Kristina Pauko sta pripravila družabno srečanje oz. piknik, poskrbljeno je bilo za jedačo in pijačo, dobro voljo pa so zbrani prinesli s seboj. Soseda Terezija Potočnik je pripravila tudi gibanice.
Postavljanje klopotca je zagotovo dober razlog, da se zberejo prijatelji in znanci ter si naredijo prijetno popoldne, ki se lahko ob dobri družbi in glasbi zavleče tudi v noč.
Tekst: Jasmina Bauman Foto: Lizika Koren
Rekonstrukcija regionalne ceste R3-739/6219 Janežovski Vrh-Zasadi
Investicija znaša 530 milijonov
Občani in vsi, ki jih je pot popeljala v Destrnik, smo že nestrpno čakali ureditve ceste v center Destrnika, saj je bila ta na določenih mestih že v zelo slabem stanju. O poteku ureditvenih del na cesti smo se pogovarjali z direktorjem občinske uprave Miranom Čehom.
Izkop za novi most
Občan: Kdaj so se pričela dela na cesti in kdaj je predviden zaključek?
Miran Čeh: Investicija ureditve regionalne ceste R3-739/62-19 Janežovski Vrh-Zasadi v naselju Destrnik se je pričela v juliju. Rok izvedbe prve faze je 140 dni po uvedbi v delo. Predviden zaključek investicije pa je v poletju naslednjega leta. Občan: Rekonstrukcija ceste je razdeljena v več faz, od kod in do kod sega katera?
Miran Čeh: Kompletna investicija je razdeljena v dve fazi. Prva faza, ki je v izvajanju, poteka v dolžini 400 m, druga faza pa bo potekala do OŠ Destrnik. Skupna dolžina trase znaša 1800 m.
Občan: Katera dela zajema rekonstrukcija in kakšna Novo zbirališče mleka v Jiršovcih
je predvidena širina ceste?
Miran Čeh: Rekonstrukcija zajema izvedbo voziščne konstrukcije povprečne širine 5 m in izvedbo pločnika, za kar je bilo potrebno odkupiti kar precej zemljišča. Ob tem bo treba zgraditi tri do štiri oporne zidove. V vozišče bo vgrajena meteorna in fekalna kanalizacija. Zgrajena bo javna razsvetljava in položen nizkonapetostni električni vod za priključevanje hiš na električno omrežje.
Občan: Kolikšna je vrednost investicije in kolikšen delež pokrivata država in občina?
Miran Čeh: Pogodbena vrednost prve faze je dobrih 99 mio. SIT, skupna vrednost projekta skupaj z kanalizacijo pa je ocenjena na 530 mio. SIT. Občina Destrnik mora 100 % pokriti fekalno kanalizacijo, v vrednosti 90 mio. SIT, hkrati pa mora sofinancirati še rekonstrukcijo ceste, v višini 22 % vrednosti investicije, kar znese približno 85 mio. SIT. Občina Destrnik bo v investicijo skupaj vložila približno 175 mio. SIT.
Pogovarjala se je Nataša Žižek Foto: Anton Kovačec
Zbiralnica mleka pri Petričevih
V avgustu se je zbiralnica mleka, ki so jo zgradili vaščani pred več kot 30 leti, preselila na drugo lokacijo, in sicer k družini Petrič.
Na otvoritvi in pogostitvi je bil tudi direktor Mlekarske zadruge Ptuj Drago Zupanič. Poudaril je, da je zadruga ob ustanovitvi (leta 1992) štela 2450 čla-
Gasilski posnetek ob otvoritvi nove zbiralnice mleka pri Petričevih Občan - 16. september 2005
nov - proizvajalcev mleka. Zadruga je v preteklem obdobju dosegala zadovoljive rezultate, čeprav se je število proizvajalcev mleka zmanjšalo ha 850. Kljub temu je mleko kakovostno in spada v poseben razred. Ljudje, ki mleko dnevno zbirajo, namreč skrbijo za red, čistočo in disciplino, ki je pri proizvajanju kakovostnega mleka izredno pomembna, je povedal tudi Martin Petrič. Družina Petrič je ena tistih, ki ima na svoji domačiji vse pogoje in svojo mlekarno. Mlajši sin Janko je bil eden tistih, ki se je odločil, da bo prevzel zbiralnico in to delo opravljal z veseljem in odgovornostjo.
Zahvala gre seveda tudi Francu Lenartu, ki je kar 28 let skrbno in vestno zbiral sveže mleko.»Dosedanji zbiralci so se mu zahvalili za opravljeno delo in mu podarili tudi majhno pozornost. Zahvalili so se tudi njegovi ženi Mini,
Notranjost zbiralnice mleka pri Petričevih
ki je vsa ta leta skrbela za čistočo mlekarne.
Družina Petrič in vsi zbiralci se bodo zagotovo potrudili za dnevno sveže in dobro mleko ter tako prispevali svoj delež mlekarski zadrugi.
Tekst in foto: Jasmina Bauman
Gomila
Spletanje žingerla
Tekst in foto: Jasmina Bauman
Starejšim spomini večkrat nehote uidejo v preteklost in takrat radi rečejo: »Ja, nekda je blo res lušno, nismo meli strojov, meli pa smo več cajta, ob vse n ten pa smo na-štimavali vse vrste norij.« Ja, nekoč so se res znali bolj družiti, saj ga ni bilo dela, ki ga ne bi opravili skupaj. Med najlepša opravila je spadalo tudi spletanje žingerla, ki so ga na Gomili spletali za žegnanje ob praznovanju farne zavetnice device Marije, ki je bilo 15. avgusta. Za tiste, ki še ne veste, smo vaščani Gomile nekako razdeljeni: po občinski plati sodimo v Destrnik, po farni pa v cerkev device Marije na Vurberg. Leto ali dve nazaj se žingerla ni spletalo, letos pa smo se stari in mladi odločili, da te čudovite navade ne bomo opustili in se bomo trudili, da bo naša farna cerkev okrašena z venci iz žingerla. Zbrali smo se pri Krepkovih in skupaj odšli v gozd, kjer smo nabrali štiri »korpe« žingerla, ki smo ga nato prinesli h Koletniko-vim, kjer smo pričeli s spletanjem. Žingerli je treba lepo očistiti - pustimo samo dva lepa lista na vrhu. Spletanje na videz ni težko delo, pa vendar spet ni tako lahko, saj je treba paziti, da žingerli z vrvico močno pritrdimo v venec, pri tem pa lahko kaj hitro na rokah dobimo celo žulj. Tisti, ki spleta venec, ena podaja po tri ali štiri vejice - odvisno od tega, kako bogate so. Pri delu so nam pomagali tudi najmlajši - večkrat za kratek čas, a najpomembneje je, da jim je bilo v veselje. Za smeh in dobro voljo je poskrbel naš Rudi Malek s frajtonarico in »vici«. Spletali smo dva dni in na koncu ugotovili, da smo se imeli res
Športno društvo Destrnik
Turnir v malem nogometu
V nedeljo, 3- julija, je na asfaltiranem igrišču v Destrniku potekal turnir v malem nogometu za prehodni pokal, ki ga je organiziralo Športno društvo Destrnik.
Prijavilo se je 9 ekip, prijavnina za vsako je znašala 5000 tolarjev. Za prva tri osvojena mesta so ekipe prejele pokale, nagrajena pa sta bila tudi najboljši strelec in vratar turnirja. Prvo mesto so osvojili nogometaši ekipe Okrepčevalnica pri Mici, na drugem so bili Virtuozi iz sekcije Športnega društva Destrnik, tretje mesto pa so zasedli nogometaši iz ekipe Trnovska vas. Za najboljšega strelca turnirja je bil proglašen Rene Mihelič, nogometaš Virtuozov, najboljši vratar pa je bil Slavko Vrbanič iz Športnega društva Podgorci.
Turnir v malem nogometu je skupaj z občinstvom spremljalo tudi lepo vreme. Zahvala gre seveda tudi organizatorjem prireditve Damjanu Žerjavu in Športnemu društvu Destrnik.
Spet smo v septembru in z nami je ponovno v kraju potujoča knjižnica, ki nam ponuja 17.000 enot raznovrstnega knjižnega gradiva. Bibliobus ima 50 postajališč - tri v naši občini, knjižničar Vladimir Kajzovar in voznik bibliobusa Srečko Vrečar sta dosegljiva vsak delovnik tudi na mobilno številko 051 310 594.
Bibliobus nas bo obiskal v:
ČETRTEK, 29- septembra
PRI OŠ: 12.30-13-30
PRI GASILSKEM DOMU: 14.00-14.30
TOREK, 4. oktobra
LEVANJCI: 10.40-11.10
Vabljeni!
Spletanje žingrla pri Koletnikovih na Gomili
»lušno« in prav zares bi bilo dobro, da te stare navade ne opustimo, saj je ob vsem ostalem poskrbljeno tudi za razvedrilo. Na Gomili spletemo štiri enajstmetrske vence, ki krasijo sprednji del cerkve, na Grajenščaku in Krčevini pri Vurbergu pa spletejo šest štirinajstmetrskih vencev, ki krasijo zadnji, širši del cerkve. Povem vam, da dajejo ti venci cerkvi poseben čar, če ne verjamete, pridite naslednje leto 15. avgusta na Vurberg in si oglejte.
Tekst in foto: Nataša Žižek
Urnik bibliobusa
rU
%a
dni vz±£nik
Leto X, številka 7
X (Dljčinz d^E±txnilz J	16. september 2005
1. Javni razpis	3. Sklep
o	dodeljevanju proračunskih sredstev za intervencije ohranja- o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini nja razvoja kmetijstva v občini Destrnik za leto 2005	Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o.
4. Sklep
pospeševanja razvoja malega gospo- o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini
Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o.
2. Javni razpis
o dodeljevanju sredstev darstva v občini Destrnik v letu 2005
L
Občina Destrnik objavlja na podlagi 6. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99) in 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva ter razvoj podeželja v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2003 naslednji
Javni razpis
0	dodeljevanju proračunskih sredstev za intervencije ohranjanja razvoja kmetijstva v občini Destrnik za leto 2005
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Občina Destrnik razpisuje proračunska sredstva za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva ter razvoj podeželja za leto 2005 v skupni višini 3.700.000,00 SIT. Od tega je 500.000,00 SIT namenjenih za subvencioniranje obrestne mere,
2.800.000,00 SIT za razpisne namene po računih in 400.000,00 SIT za sofinanciranje strokovnih društev.
Če bo skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpoložljivih, ho odbor sorazmerno zmanjšal višino odobrenih sredstev ali spremenil obrestno mero.
II.	UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV
Upravičenci do sredstev so fizične osebe - kmetje in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v občini Destrnik, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter s promocijo in z izobraževanjem na področju razvoja kmetijstva in podeželja.
III.	VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV ZA POSAMEZNE NAMENE, VIŠINA POMOČI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI
1	Živinoreja
1.1	Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji - umetno osemenjeva-Občan -16. september 2005
nje
Namen ukrepa
Namen ukrepa je skozi program umetnega osemenjevanja s strani pooblaščene veterinarske organizacije izboljšati prirejo mleka in mesa na kmetijah z uporabo semena kvalitetnih plemenjakov.
Višina pomoči
-	do 50 % upravičenih stroškov umetnega osemenjevanja govejih plemenic, plemenskih svinj in kobil,
-	do 50 % upravičenih stroškov za nabavo semena kvalitetnih plemenjakov - za kmete, ki imajo koncesijo.
Pogoji za pridobitev pomoči
-	račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije, ki opravlja storitev osemenjevanja živine v kmečki reji,
-	za sofinanciranje nakupa semena: kopija odločbe o koncesiji in predložen račun o nakupu semena,
-	zahtevek vlaga prosilec na podlagi ustrezne dokumentacije za čas od 1. 11. 2004 do 31. 10. 2005.
Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2005.
1.2	Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorejskih usmerjenih kmetijah Namen ukrepa
Namen ukrepa je z izvedbo preventivnih ukrepov pri živalih izboljšati njihovo zdravje, dolgoživost in kondicijo s ciljem proizvodnje kakovostnega mleka in mesa na kmetijah.
Sofinancirajo se naslednji ukrepi:
-	preventivno zatiranje parazitov pri svinjah.
Višina pomoči
Subvencija znaša do 50 % upravičenih stroškov za izvedbo navedenih preventivnih ukrepov.
Pogoji za pridobitev pomoči
-	zahtevek vlaga prosilec na podlagi ustrezne dokumentacije za čas od 1. 11. 2004 do 31. 10. 2005.
Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2005.
2	Rastlinska pridelava
2.1	Sofinanciranje testiranja škropilnic in pršilnikov ter sofinanciranje
analiz zemlje Namen ukrepa
Namen testiranja škropilnic in pršilnikov je optimalna raba zaščitnih sredstev in s tem zmanjševanje onesnaženosti tal in okolja.
Analiza zemlje se sofinancira s ciljem izdelave gnojilnih načrtov in s tem pravilnejšega dodajanja manjkajočih hranil posameznim kmetijskim kulturam.
Višina pomoči
-	do 50 % upravičenih stroškov za testiranje škropilnic in pršilnikov,
-	do 50 % upravičenih stroškov za analizo zemlje.
Pogoji za pridobitev pomoči
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije za testiranja škropilnic, pršilnikov,
-	račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje,
-	zahtevek vlaga prosilec na podlagi ustrezne dokumentacije za čas od 1. 11. 2004 do 31. 10. 2005.
Rok za oddajo ponudb je 15. 11. 2005.
3	Spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Namen ukrepa
Namen ukrepa je pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki omogočajo kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile
-	družinskih članov v skladu s poglavjem VI. Dopolnilne dejavnosti zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 46/01) in Pravilnika o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 72/01).
Razpoložljivih sredstev za subvencioniranje obrestne mere je 500.000,00 SIT. Višina pomoči
-	sofinancira se do 40 % upravičenih stroškov za investicije za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti, začete v tekočem letu, in sicer za: nakup strojev, naprav in
7
opreme ter za gradbena in obrtniška dela z obrestno mero 6-mesečni EVRIBOR +
0.	Sredstva občinskega proračuna se dodelijo za kredite z odplačilno dobo do 10 let.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	vlogo, ki mora vsebovati: osnovne podatke o prosilcu, plan izvedbe oz. dokončanja investicije in finančno konstrukcijo,
-	potrdilo o statusu kmeta, prosilca,
-	pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta) oziroma lokacijsko informacijo (če gre za adaptacijo objekta),
-	račune za nakup strojev ali opreme oziroma račune o izvedenih delih (izjava),
-	mnenje kmetijsko svetovalne službe o opravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti.
Prednost pri sofinanciranju imajo upravičenci, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost oziroma glavni vir dohodka.
Rok za oddajo ponudb je 15. 10. 2005. Priloge k vlogi dostaviti v dveh izvodih.
4	Izobraževanje in društvene dejavnosti
4.1	Programi izobraževanja kmetov Namen ukrepa
Pri programih izobraževanja kmetov se za kmete - nosilce kmetijske dejavnosti sofinancirajo programi izobraževanja kmetijske svetovalne službe in programi ostalih verificiranih izvajalcev izobraževanja.
Višina pomoči
-	pooblaščenim izvajalcem izobraževanja posameznih programov se krijejo upravičeni stroški izobraževanja do 50 %,
-	kmetom (udeležencem izobraževanja) se krijejo upravičeni stroški izobraževanja do višine 60 %.
Pogoji za pridobitev pomoči
-	za pooblaščene izvajalce izobraževanja: vloga za sofinanciranje s priloženim računom o izvedeni storitvi ali finančno ovrednoten program izobraževalne dejavnosti izvajalca z ustreznimi dokazili (iz vloge mora biti razvidna kotizacija oziroma participacija kmetov za posamezne oblike izobraževanj oziroma usposabljanj, če se izvajalec zanjo odloči) in seznam udeležencev izobraževanja,
-	za udeležence izobraževanja (kmete): račun oziroma dokazilo o izvedeni storitvi (program izobraževanja),
-	če je dana pomoč izvajalcem izobraževanja, se posameznim udeležencem istega izobraževanja pomoč ne dodeli.
4.2	Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev
Namen ukrepa
Sofinancirajo se programi oziroma izvedene aktivnosti posameznih društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, za izvedbo strokovnega dela - strokovnih prireditev (razstave, demonstracije, predavanja, promocije) in izdajo strokovnih 8
publikacij.
Razpoložljivih sredstev za ta namen je
400.000,00 SIT.
Višina pomoči
-	do 30 % upravičenih stroškov finančno ovrednotenega programa.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	finančno ovrednoten letni program dela,
finančno poročilo o delu društva v preteklem letu, potrjeno s strani nadzornega odbora,
-	potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanovljeno na novo).
Rok za oddajo ponudb je 15. 10. 2005.
IV.	VSEBINA VLOGE
Upravičenci do zahtevkov izpolnijo vlogo za pridobitev finančnih sredstev za izvedbo ukrepov ohranjanja in razvoja kmetijstva v občini Destrnik v letu 2005. Obrazec vloge bo na razpolago v sprejemni pisarni Občine Destrnik. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu.
V.	ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS
Vloge morajo biti oddane v roku, ki je določen pri posameznem namenu tega razpisa. Roki oddaje vlog po posameznih namenih so različni.
Prepozne ali nepopolne prijave bodo izločene iz nadaljnjega postopka, vlagatelji bodo o tem posebej obveščeni.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni po zaključenem razpisu.
VI.	INFORMACIJE IN MESTO ODDAJE VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJE
Informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Občini Destrnik, telefon 02/ 761 92 50 - vsak delovni dan od 8.00 do 13.00 in v sredo do 16.30. Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo v sprejemni pisarni Občine Destrnik.
Vlogo za dodelitev sredstev po tem razpisu vlagatelji naslovijo: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »RAZPIS KMETIJSTVO - 2005«.
Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za resničnost in pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
Štev: 320-01-14/2005-1 Datum: 7. 9. 2005
Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r.
2.
Občina Destrnik objavlja na podlagi 6. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99) in 4.
člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2003) ter v sodelovanju z banko, posojilodajalko, naslednji
Javni razpis
o dodeljevanju sredstev pospeševanja razvoja malega gospodarstva v občini Destrnik v letu 2005
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Občina Destrnik razpisuje proračunska sredstva za subvencioniranje obrestne mere kreditov, namenjenih pospeševanju razvoja malega gospodarstva za leto 2005, v skupni višini 350.000,00 SIT.
Če bo skupna višina zaprošenih sredstev večja od razpoložljivih, bo odbor sorazmerno zmanjševal višino odobrenih sredstev ali spremenil obrestno mero.
II.	UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV
Za sredstva lahko zaprosijo gospodarski subjekti s sedežem, dejavnostjo in krajem investicije v občini Destrnik, in sicer: majhna in srednje velika podjetja, samostojni podjetniki - posamezniki, občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma so na pristojnem sodišču vložili priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev gospodarske družbe.
III.	VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV IN POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI
Namen ukrepa
Obrestno mero se subvencionira za naslednje upravičene namene:
-	nakup, urejanje in opremljanje zemljišč za poslovne namene, vključno s pridobivanjem projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
-	graditev, adaptacijo ali nakup poslovnih prostorov,
-	posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet,
-	uvajanje novih proizvodnih in storitvenih programov,
-	nakup opreme - osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti,
-	stroške nematerialnih investicij (know-how, patenti, licence).
Razpisnih sredstev za ta namen je
350.000,00 SIT.
Višina pomoči
Prosilec lahko pridobi sredstva za subvencioniranje obrestne mere največ do 50 % predračunske vrednosti upravičenih stroškov investicije z obrestno mero
-	6-mesečni EVRIBOR + 0. Sredstva občinskega proračuna se dodelijo za kredite z odplačilno dobo do 10 let.
Investicija se mora ohraniti na območju občine Destrnik vsaj 5 let po njenem zaključku.
Subjekti za pridobitev pomoči
Za sredstva lahko zaprosijo gospodarski subjekti s sedežem, dejavnostjo in krajem investicije v občini Destrnik, in sicer:
-	majhna in srednje velika podjetja,
-samostojni podjetniki - posamezniki,
-	občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma so na pristojnem sodišču vložili priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev gospodarske družbe.
Pogoji za pridobitev pomoči
Nepovratna sredstva za pospeševanje malega gospodarstva so namenjena spodbujanju investicij pri samostojnih podjetnikih in v podjetjih (v nadaljevanju: gospodarski subjekti), kadar ta sredstva predstavljajo spodbudo za izvedbo projekta oziroma so zanj nujno potrebna.
Prednostni kriteriji
Prednostni kriteriji za subvencioniranje obrestne mere so:
-	vlaganje v deficitarne dejavnosti,
-	vlaganje v dejavnosti oziroma programe, ki so energetsko varčni in ekološko čisti,
-	zagotavljanje novih delovnih mest.
Dokumentacija k vlogi
1.	poslovni načrt ali investicijski program za manjše projekte;
2.	obrtno dovoljenje ali potrdilo o vloženi zahtevi za pridobitev obrtnega dovoljenja ter vpis v sodni register ali potrdilo o priglasitvi za vpis v sodni register;
3.	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca (za obrtnike je to davčna napoved za leto 2004), podatki o poslovanju v letu 2004 (obrazec), za podjetja pa zaključni račun za leto 2004 (bilanca stanja in bilanca poslovne uspešnosti) ter podatki o poslovanju v letu 2004;
4.	zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma lokacijska informacija pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov; če je prosilec najemnik, soglasje lastnika, oziroma lokacijska informacija na ime lastnika ter najemna pogodba, ki mora biti sklenjena najmanj za obdobje vračanja posojila, vključno z moratorijem za začetek odplačevanja posojila.
IV.	VSEBINA VLOGE
Upravičenci do zahtevkov izpolnijo vlogo za pridobitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Destrnik v letu 2005. Obrazec vloge bo na razpolago v sprejemni pisarni Občine Destrnik.
Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu (priloge vlogi morajo biti v dveh izvodih).
V.	ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS
Vloge morajo biti oddane najkasneje do 15. 10. 2005.
Prepozne ali nepopolne prijave bodo izločene iz nadaljnjega postopka, vlagatelji bodo o tem posebej obveščeni.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 10 dni po zaključenem razpisu.
VI.	INFORMACIJE IN MESTO ODDAJE VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJE
Informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Občini Destrnik, telefon 02/761 92 50 - vsak delovni dan od 8.00 do 13 00 in v sredo do 16.30. Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo v sprejemni pisarni Občine Destrnik.
Vlogo za dodelitev sredstev po tem razpisu vlagatelji naslovijo: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »RAZPIS OBRT - 2005«. Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za resničnost in pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
Štev: 320-01-15/2005-1 Datum: 7. 9. 2005
Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r.
Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji št. 528/99 za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99), izdaja župan Občine Destrnik naslednji
Sklep
o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o.
1.	Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d.
o.	o., in sicer v naslednji višini:
Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša:
-	nabavna cena plina fco Destrnik	87,40 SIT/kg
-	kalo 5 %	4,37 SIT/kg
-	marža	27,19 SIT/kg
19,42 SIT/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 1. 9. 2004
SKUPAJ:	118,96 SIT/kg
ali
Skupaj - plinasta faza	292,64 SIT/m3
Potrjuje se prodajna cena plina v višini 292,64 SIT/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s C02 (ekološka taksa) v višini 21,24 SIT m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %.
Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 250,00 SIT/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 250,00 SIT/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno.
2.	Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 7. 2005.
Štev.: 352-04-6/2005-2 Datum: 14. 7. 2005
Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r.
4.
Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji št. 528/99 za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99), izdaja župan Občine Destrnik naslednji
Sklep
o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o.
1.	Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d.
o.	o., in sicer v naslednji višini:
Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša:
-	nabavna cena plina fco Destrnik	92,01 SIT/kg
-	kalo 5 %	4,60 SIT/kg
-marža	27,19 SIT/kg
19,42 SIT/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 1.9. 2004
SKUPAJ:	123,80 SIT/kg
ali
Skupaj - plinasta faza	304,55 SIT/m3
Potrjuje se prodajna cena plina v višini 304,55 SIT/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s C02 (ekološka taksa) v višini 21,24 SIT m/3 in davek na dodano vrednost v vi-
šini 20 %.
Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 250,00 SIT/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 250,00 SIT/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno.
2.	Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 8. 2005.
Štev.:352-04-7/2005-2 Datum: 9. 8. 2005
Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r.
Razdelitev sredstev društvom v občini Destrnik v letu 2005
V	sladu s proračunom Občine Destrnik za leto 2005 je občinska uprava Občine Destrnik pripravila tri javne razpise za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov društev:
-Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov,
-	Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa,
-Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju drugih dejavnosti.
V	skladu z javnimi razpisi, s pravilniki in z merili je Komisija za ocenjevanje programov organizacij in društev pripravila predlog razdelitve sredstev in ga predložila v potrditev županu, ki je na podlagi sklepov razdelil sredstva za leto 2005 med naslednja društva in organizacije:
1.	Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2005 Občina Destrnik sofinancirala iz občinskega proračuna
V	proračunu za leto 2005 je bilo na postavki 8.2.1.01.01 - sofinanciranje kulturnih programov 1,100.000,-SIT sredstev, ki so po razpisu dodeljena:
Kulturno društvo Destrnik:
Točke Kulturno društvo Destrnik:
15 točk x 4.508,19 = 67.623,00 SIT Mladinska folklorna skupina:
51	točk x 4.508,19 = 229.918,00 SIT Otroška folklorna skupina:
41 točk x 4.508,19 = 184.836,00 SIT Starejša folklorna skupina:
47 točk x 4.508,19= 211.885,00 SIT
Destrniški oktet
35 točk x 4.508,19 = 157.787,00 SIT Skupaj: 189 točk x 4.508,19 = 852.049,00 SIT
Društvo mladih Destrnik:
55 točk x 4.508,19 = 247.951,00 SIT
2.	Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa, ki jih bo Občina Destrnik v letu 2005 sofinancirala iz občinskega proračuna
2.1	V proračunu za leto 2005 je bilo na postavki 8.1.1.01.02
-	sofinanciranje športnih programov 1,500.000,- SIT sredstev, ki so po razpisu dodeljena:
Športno društvo Destrnik:
1.	športna vzgoja mladine: 80 točk x 2.105,26 = 168.421, -(termini v telovadnici)
2.	športna rekreacija odraslih: 80 točk x 5.000,- = 400.000,-(termini v telovadnici)
3-športne prireditve: 120 točk x 1.818,18 = 218.182,-
4. delovanje: 150 točk x 1.102,94 = 165.441,-
Skupaj:	952.044,- SIT
Društvo mladih Destrnik:
1. športna vzgoja mladine: 80 točk x 2.105,26 = 168.421,-(termini v telovadnici)
10
2.	športna rekreacija odraslih: -3- športne prireditve: 70 x 1.818,18= 127.273,-4. delovanje: 90 točk x 1.102,94 = 99.265,-Skupaj:	394.959,- SIT
Športno-rekreacijsko društvo Urban:
1.	športna vzgoja mladine: 10 x 2.105,26 = 21.053,-
2.	športna rekreacija odraslih:
3.	športne prireditve: 30 x 1.818,18 = 18.182,-
4.	delovanje: 18 x 1.102,94 = 19 853,-
Skupaj:	59.088,- SIT
Tenis klub Destrnik:
1.	športna vzgoja mladine: 20 x 2.105,26 = 42.105,-
2.	športna rekreacija odraslih:
3.	športne prireditve:	20 x 1.818,18 = 36.363,-
4.	delovanje:	14x 1.102,94 = 15.441,-
Skupaj:	93.909,- SIT
2.2	Postavka 8.1.1.04.01 - sofinanciranje letnega programa športa/osnovna šola 1,074.000,- SIT Dodeljena sredstva:
-»Zlati sonček« v 1., 2. in 3- razredu 60.000,- SIT -»Krpan« v 4. razred OŠ 60.000,- SIT
-»Naučimo se plavati« (za otroke v 3- r. devetletke)
90.000,	- SIT
-ostale oblike športne vadbe (termini v telovadnici za:	košarko, badminton, nogomet, plezanje)
864.000,	- SIT
3.	Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti
V proračunu za leto 2005 je na postavki 8.3.1.01 - sofinanciranje humanitarnih in drugih dejavnosti 700.000,- SIT sredstev, ki so ob razpisu dodeljena:
1.	Turistično društvo Destrnik
Turistično društvo: 152 x 1.000,- = 152.000,-Kurenti:	30x	1.000,-=	30.000,-
Ljudske pevke:	61 x 1.000,-=	61.000,-
Dinamika:	18 x 1.000,- =	18.000,-
Skupaj:	261 točk x 1.000,- = 261.000,- SIT
2.	Društvo kmetic Destrnik:
93 točk x 1.000,- = 93.000 SIT 3- Društvo mladih Destrnik:
22 točk x 1.000,- = 22.000,- SIT
4.	Društvo upokojencev Sv. Urban 110 točk x 1.000,-= 110.000,-SIT
5.	Lovska družina Destrnik
52	točk x 1.000,- = 52.000,- SIT
6.	Občinska organizacija Rdečega križa Destrnik 59 točk x 1.000,- = 59.000,- SIT
7.	Prostovoljno gasilsko društvo Desenci 50 točk x 1.000,-= 50.000,-SIT
8.	Prostovoljno gasilsko društvo Destrnik
53	točk x 1.000,- =53.000,-SIT
Pripravila: Metka Kajzer Občan -16. september 2005
Naprej zmorem sam-a
Prisotnost drog v vsakdanjem življenju in ob posebnih priložnostih, inici-acijah in ritualih je z nami od samega začetka obstoja civilizacij. Od zmernega uživanja in posvečenega zaužitja nekaterih substanc ob religioznih ritualih ter praznikih - le-to poznamo tudi v institucionaliziranih obredih, v liturgiji RKC -do prekomernega uživanja drog oz. do zlorabe drog je lahko le korak. Ko govorimo o odvisnosti od drog, je lahko že prepozno in je stanje tako rekoč že alarmantno. Če ni porušeno le psihično in socialno ravnovesje, je prav gotovo že mogoče opaziti prve znake na organizmu. Ob pridobitvah sodobnega življenja, ki nam ga olajšujejo, so na žalost prisotne tudi senčne plati oz. obstaja tudi druga plat medalje. In to so ob vseh pozitivnih stvareh pojavi kot so alienacija - odtujitev, letargija - brezvoljnost, apatija - zdolgočasenost ... Droge so na prvi pogled tisti blažilci, ki pomagajo premostiti te prepade med posamezikovo notranjostjo in zunanjim svetom, ki ni vedno tak, kot bi si želeli, ter navidezno blažijo zmožnost prenašanja vsakdanjega bremena in neujemanja pričakovanj z dejanskim stanjem, a žal je cena za tovrstno dolgotrajno ali pretirano početje previsoka. Ne le odvisnost, tako fizična kot psihična, temveč tudi pregorevanje organizma in v skrajni fazi smrt so posledice, o katerih ob začetku takšnih stranpoti ponavadi razmišlja le malokdo.
V našem okolju narašča število odvisnikov in s tem tudi tistih, ki bi želeli živeti brez drog. V letu 2004 je CID (Center interesnih Občan -16. september 2005
dejavnosti) Ptuj opravil raziskavo o razširjenosti kajenja, uživanja alkohola in drugih drog med mladima starimi med 12 in 17 let. Pokazalo se je, da veliko mladostnikov redno uživa alkohol in tudi nedovoljene droge. Raziskava in alarmi iz vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problemi odvisnikov, so nas vzpodbudili, da skušamo pomagati mladostnikom pri postavljanju na lastne noge. Zato smo se na Centru za socialno delo Ptuj odločili, da v sodelovanju s TIN Ljubljana, Zavodom za svetovanje in izobraževanje, pričnemo izvajati program reintegracije Naprej zmorem sam/-a, ki ga že uspešno izvajajo v Mariboru in Ljubljani, njegova snovalka in oblikovalka je Vilma Kersnik, diplomirana socialna delavka. Na CSD na Ptuju je za izvajanje programa po zamislih snovalke odgovorna diplomantka Pedagoške fakultete v Mariboru Petra Kacijan. Ta je tam tudi za vse, ki bi se hoteli vključiti v program oz. želijo pridobiti kakršne koli informacije v zvezi z omenjeno pro-blematiko;na voljo je vsak dan od ponedeljka do četrtka, od 8.00 do 15.00, na tel. številki 031 519 902. Reintegracija je podporni program zdravljenja in posameznika krepi s celostnim pristopom na socialnem, vedenjskem, ekonomskem, družbenem, psihološkem in fiziološkem področju. S tem se skrajša čas reintegracije posameznika v lokalno okolje, promovirajo se zdrave oblike življenja, zmanjšujejo se možnosti povratka v odvisnost, vpliva se na prebivalce lokalne skupnosti v zvezi s stigmo, pomaga pri
osamosvojitvi, zaključku izobraževanja in iskanju zaposlitve, pri vključevanju v družbo vrstnikov... Uporabniki programa so (o)zdravljeni odvisniki, ki so se zdravili v različnih programih za odvajanje odvisnosti, nekateri so se zdravili sami, ob pomoči domačega okolja, nekaj je “urejenih metadoncev” (to pomeni, da imajo v metadonskem programu negativen test na prisotnost prepovedanih drog in zmanjšujejo dozo metadona), nekaj uporabnikov programa je zdravljenih alkoholikov, ostali so imeli težave z drugimi odvisnostmi (hrana, zdravila, odnosi), poleg teh pa se v program vključujejo tudi tisti, ki imajo zelo podobne potrebe kot bivši odvisniki, niso pa bili nikoli odvisni (to so uporabniki z izkušnjo hospitalizacije ali drugih oblik zdravljenja v psihiatrični bolnišnici, žrtve nasilja, zlorab). Pogoji za vključitev v program so starost od 15 do 30 let, prepoved uživanja nedovoljenih drog, upoštevanje pravil, pomembno je tudi, da se uporabnik v program vključi prostovoljno. Za delo z uporabniki se uporabljajo metode, ki celostno obravnavajo posameznika - upoštevajo se njegove potrebe, trenutna pozicija in resursi moči, in sicer individualno delo (razgovor, edukativno svetovanje, svetovanje, učna pomoč, spremljanje) ter skupinsko delo (izkustvene delavnice, projektno delo, socialno-kulturno delo, športne aktivnosti, sproščanje, trening asertiv-nosti, tematske delavnice). Vsak uporabnik napravi svoj individualni načrt z vsemi prioritetami in po-
vezavami s strokovnjaki in z institucijami, kar zagotavlja usklajen pristop pri urejanju posameznikovih eksistencialnih vprašanj.
O pomenu in vlogi reintegracije (o)zdravljenih odvisnikov v lokalno okolje je Milan Krek, direktor Urada za droge pri Ministrstvu za zdravje, dejal, da je ponovno vključevanje odvisnikov v okolje delno tudi posledica socialnega izključevanja uporabnikov prepovedanih drog. Odvisnik je bolnik, kot vsi ostali bolniki, in ga zaradi njegove bolezni ne bi smeli izključevati iz družbe.’ Do takšnega odnosa v naši družbi je še zelo daleč in ravno zato moramo razvijati kakovostne reintegra-cijske programe, ki pa se morajo izvajati zlasti v lokalnem okolju, iz katerega prihajajo (o)zdravljeni odvisniki in v katerem lahko nadaljujejo svoje ustvarjalno življenje tudi po uspešno končanem zdravljenju ob pomoči ljudi v lokalni skupnosti.
Lep primer dobrega sodelovanja z lokalnim okoljem je ‘Luartov park’. Kulturna tržnica Maribor, ki so si jo zamislili na TIN Ljubljana, Zavod za svetovanje in izobraževanje - OE Maribor, je bila predstavljena v okviru Festivala Lent in je bila zasnovana skupaj z uporabniki programa ‘Naprej zmorem sam/-a’. ‘Luartov-ci’ po metodi socialno-kul-turnega dela omogočajo uresničitev mnogih osebnih ciljev in tudi ciljev programa samega. Predvsem pa se jim izboljša samopodoba in ob organizacijskih izzivih se spopadejo z učenjem funkcionalnih znanj.
Petra Kacijan in
Boris Voglar
Ustvarjalna stran za najmlajše
Če ste si v začetku letošnjega leta odrezali kavbojke, misleč, da bo tropska vročina in da vam bodo dolge hlačnice odveč, ste se ušteli! Zdaj je, kar je. Poskusimo odrezane hlačnice porabiti za kaj lepega in koristnega.
Torbica
Jiršovci
Nekaj za gospodične
Odrežemo približno 50 cm dolg kos blaga, ki naj bo širok toliko, kolikšna je širina hlačnice. Prepognemo ga na dolžini 20 cm, tako da položimo blago lice na lice. Ob robu sešijemo in obrnemo. Zarobimo poklopec torbice.
Torbico lahko sešijemo tudi iz
dveh žepov, ki jih odparamo s kavbojk.
Za ročaj torbice uporabimo vrvico ali odrezani stranski šiv oziroma rob kavbojk.
Rutica
Iz odrezane hlačnice izrežemo trikotnik in nanj prišijemo dva traka za zavezovanje ali pa že izrežemo rutico z dvema daljšima krakoma.
Torbico in rutico lahko okrasimo z nizi perlic, s pisanimi gumbi, okraski iz FIMO mase ali s kakšnim drugim dodatkom. Če nam ni do šivanja, lahko torbico tudi zlepimo s pomočjo pištole za vroče lepilo. Previdni bodimo le, da nam lepilo ne teče in ne popaca izdelka.
Novih kavbojk nikakor in nikoli ne režite, ker vam zagotavljam, da vam bo sicer mama »izmerila hlače«!
Pripravila Majda Kunčnik
»Čučkov most«
Vintarovci
Prepletena s trto
Nekega dne me je pot popeljala mimo domačije Čuček in čez, po domače rečeno, Čučkov most mi je oko zastalo na lepo urejenih gredicah, zasajenih z različnimi rožami, in z drevesom ob gredici pri mostu. Po poizvedovanju sem ugotovila, da je to delo gospodinje Lizike Čuček in zdelo se mi je prav, to pokazati tudi vam. Gospodinji pa gre vsa pohvala za njen trud.
Tekst in foto: Nataša Žižek
Franci Brenčič me je opozoril še na eno posebnost, ki jo imamo v naši občini. V Vintarovcih je drog javne razsvetljave, poraščen z vinsko trto. Kot nam je povedal, je trta sama pričela iskati pot s sosedovih brajd, nakar ji je nekoliko pomagal, tako da jo je pričel vezati vzdolž luči. To bo posebna trgatev trte, ki ima za oporo namesto kola kar drog.
Tekst in foto: Nataša Žižek
Vrtec pri nas
Srečanje s starši
- ..........»■■■■■■
Srčki in sončki z balončki
Najmlajši, ki obiskujejo vrtec pri OŠ Destrnik, so se letos junija zbrali na zaključnem srečanju, na katerem so si ogledali plesno dramatizacijo Žalostni klovn. Naj takoj povem, da razen v začetku zgodbe to popoldne ni bilo prostora za žalost. No, morda pa le malo takrat, ko so vzgojiteljice pripravljale srečanje in ni šlo vse tako, kot bi si želele.
Saj - če bi želje imele sposobnost graditi, potem bi z njimi v Destrniku zazidale vrtec z igriščem tik ob njem, z vodo, s straniščem, z možnostjo uporabe elektrike, kadar je to potrebno, in z drugimi »malenkostmi«, ki veliko pomenijo. Tako pa so se pred napovedanimi nevihtami in dejansko sončno pripeko zatekli v večnamenski mansardni prostor v šoli, ki pa seveda ni primerljiv z igriščem. Tudi baloni, napolnjeni s helijem in opremljeni z naslovom vrtca v pismu dobrih želja za vse prijatelje sveta, ki smo jih
so nameravali spustiti v zrak, so trmasto obležali na tleh.
Pa so otroci spet dokazali, da problemi odraslih niso njihovi problemi in da za prijetno druženje potrebuješ malo. Razposajeno so se igrali ob glasbi, balonih, prijateljih in palačinkah. Škoda, da tudi odrasli ne znamo večkrat prisluhniti otroku v sebi in se sprostiti in razveseliti ob drobnih stvareh.
Na koncu se je vse dobro izteklo: v zgodbi so žalostnemu klovnu pomagali prijatelji, ob živžavu na srečanju pa so vzgojiteljice znova pomislile, kakšna sreča je imeti ob sebi take prave, iskrene male prijatelje. In naslednji dan smo zabavo - tokrat brez staršev - ponovili in se imeli še bolj »luštno«!
Tekst in foto: Majda Kunčnik
Ljudska univerza Ptuj
Izreden uspeh maturantov
Spomladanski rok poklicne mature in zaključnih izpitov je mimo. Maturanti srednje ekonomske šole so dosegli 98,2 %, maturanti srednje gostinske šole pa 100 % učni uspeh. Na Ljudski univerzi Ptuj se z dosežki naših dijakov ponašamo že vrsto let, saj se lahko pohvalimo z uspešnostjo, ki nam jo zavida marsikatera izobraževalna ustanova. Ob tej priložnosti vsem maturantom za izvrstno opravljeno življenjsko preizkušnjo še enkrat čestitamo!
LUPtuj
NOVOSTI V JESENI 2005!!!
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
po sistemu 3 + 2 Evropski programi pri meni doma! NOVO!!!
VIŠJA ŠOLA ZA RAČUNOVODJE VIŠJA ŠOLA ZA KOMERCIALISTE
V sodelovanju z GEA COLLEGE pričenjamo z vpisi jeseni 2005.
PREDŠOLSKA VZGOJA
Za pridobitev izobrazbe VZGOJITELJ/-ICA PREDŠOLSKIH OTROK.
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Brezplačna devetletka.
Zahtevajte KATALOG VSEH NAŠIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV!
INFORMACIJE in VPISI po telefonu : 02 749 21 50, 749 21 51 ali osebno vsak delavnik od 8.00 do 17.00, v petek od 8.00 do 13.00.
Zaupajte javnemu zavodu s 67-letno tradicijo izobraževanja odraslih !
www.lu-ptuj.si; luptuj@siol.net
Srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
V SPOMIN
9.	avgusta mineva 6 let, odkar smo izgubili dragega moža, očeta in dedka
Janka Kumra
iz Svetincev 38
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo.
Tvoji: žena Štefka in otroci z družinami
Skromno si živela,
v življenju veliko delala in pretrpela.
Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče
Marije Vilčnik
iz Jiršovcev 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala gre gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Jančič za opravljene pogrebne storitve, Društvu upokojencev Destrnik in Zvonku Zorcu za ganljive besede slovesa.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Zinka z družino in sin Jožef
Že deset let naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen.
Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela.
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
V SPOMIN
ata in mama, dedek in babica, pradedek in prababica
Jožef Pintarič in Otilija Pintarič (20. september 1995) (21. marec 1998) iz Vintarovcev 74
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate svečke ali podarite cvetje.
Vsi vajini
Začetek novega šolskega leta
Novosti šolskega leta 2005/06
Mogočna velikanka ob topolih in cerkvi na Destrniku je znova odprla vrata šolarjev v šolskemu letu 2005/06. Na novo so se vrata odprla še eni generaciji devetletkarjev - našim prvošolcem, na Destrniku jih je letos 21, v Trnovski vasi 7. Destrniški prvošolci so si skupaj s straši ogledali igrico o mavrični ribici, ki sta jo zaigrali vzgojiteljici Majda Kunčnik in Natalija Paternost iz destrniškega vrtca. Starši so medtem ko so se prvošolci v igralnici zabavali z mavrično ribico in kjer jih je čakalo presenečenje (nahrbtniki, rumena rutica, ravnila ...) izpolnjevali in podpisovali soglasja ter reševali druge formalnosti. Destrniške prvošolce poučujeta učiteljica Alenka Ferk in vzgojiteljica Marjeta Petrovič, ki jih sprejme tudi v jutranje varstvo, učiteljica Stanka Kocmut v oddelku podaljšanega bivanja in spremljevalec gibalno oviranega otroka Gorazd Voglar. Na PŠ Trnovska vas prvošolce poučuje učiteljica Hilda Bedrač, oddelek podaljšanega bivanja pa vodi Darja Zadravec. Na prvi šolski dan so se na prvošolčke spomnile tudi delavke zobozdravstvene enote ptujskega zdravstvenega doma, ki so jim ob 25-letnici preventivne zobne dejavnosti na Ptujskem podarile majice in zobne ščetke.
V Javni vzgojno izobraževalni zavod Destrnik-Trnovska vas je vključenih 363 otrok, od tega 254 učencev v OŠ Destrnik,
71 učencev v PŠ Trnovska vas, 38 otrok pa obiskuje vrtec pri OŠ Destrnik. Nekateri so se pričetka šole zelo veseli, drugi manj, pa vendar je osnovna šola po zakonu obvezna. V devetletni šoli so tri triletja, kar po mnenju strokovnjakov omogoča postopnejše in s tem lažje prehajanje iz nižjih v višje razrede. Šolsko leto ima tri ocenjevalna obdobja, razen za 1. razrede, ki imajo samo dve ocenjevalni obdobji, kar je v letošnjem letu novost.
Novosti v JVIZ Destrnik-Trnovska vas so:
-	menjava tujega jezika, obvezen je angleški jezik, znanje nemščine si lahko učenci pridobijo fakultativno,
-	po osemletnem programu se učijo še samo učenci 5. razreda, vsi ostali po programu devetletne osnovne šole,
-	tedenska razredna ura, ki se izvaja vsak ponedeljek na temo medsebojnih odnosov in komunikacije za kar so se v šoli odločili na osnovi raziskave o verbalnem nasilju med učenci,
-	skrajšan oddelek podaljšanega bivanja za vse učence, ki čakajo na avtobus ali imajo v času pouka prosto uro, ker čaka-
VABILO
na brezplačne računalniške delavnice!
CEN I ER VITA, zavod za razvoj podeželja, organizira v občini Destrnik brezplačne računalniške delavnice. Vabimo vas, da se nam pridružite in si pridobite osnovno računalniško znanje.
Tečaj se bo predvidoma začel v začetku oktobra oz. takoj, ko bo zbranih vsaj 10 udeležencev. Delavnice bodo potekale na osnovni šoli 4 dni po 4 ure na dan.
Vljudno vabljeni!
Prijava najkasneje do torka 27. 9. 2005.
Prijave zbira Metka Kajzer (Občina Destrnik) na telefonsko številko:
761 92 50.
Vse dodatne informacije o izvajanju tečaja je mogoče dobiti na telefonsko številko: 460 50 80 (Center Vita).

jo na izbirne predmete ali interesne dejavnosti,
- dve uri jutranjega varstva pred poukom in samo za učence 1. razredov - starši, ki bi potrebovali jutranje varstvo za starejšega otroka na šoli oddajo vlogo o varstvu, ki jo odobri šolska komisija v kolikor je varstvo možno izpeljati organizacijsko in finančno.
V	zavodu bodo tudi letos izvedli zimsko in letno šolo v naravi in učenje v Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti z naravoslovno vsebino ter plavalni tečaj za učence 1. razredov (10 ur) in 3. razredov (20 ur).
Šolski prevozi potekajo po enakem urniku, v času del na regionalni cesti se morajo prilagajati voznim razmeram, zato vsi učenci, ki prihajajo v šolo s šolskim avtobusom izstopijo na avtobusnem postajališču pri šoli, ostali, ki prihajajo z rednimi avtobusi izstopijo pri gasilskem domu na Destrniku.
V	soboto, 17. septembra, si bodo učenci ogledali 10. regijsko preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite, ki ga organizira OZRK Ptuj, OZRK Ormož in Izpostava za zaščito in reševanje Ptuj, po vaji pa bodo za učence izvedli še športni dan.
Tekst in foto: Nataša Žižek
Turistično društvo Destrnik
24. kmečki praznik
V nedeljo, 4. septembra, je na Destrniku potekal tradicionalni 24. Kmečki praznik, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Destrnik. Zaradi slabega vremena, ki organizatorjem nekako ni bilo naklonjeno, se je praznovanje z 21. avgusta prestavilo na prvi teden v septembru.
Nekoč zrno vrednota menijo svetniki
Program so začeli ob 14. uri s povorko, pred tem pa so člani Turističnega društva pred Turističnim domom postavili klopotec. Povorke se je udeležilo 17 skupin, vsaka je na svojevrsten način predstavila stara kmečka opravila in obrti.
Kolarji
in pokrivanje s slamo, Vintarovci so prikazali zidanje krušne peči, občinski svetniki pa so tudi letos mlatili slamo z mlatilnico, kot so to počeli v 70-ih letih.
Kmečka opravila
Spletanje žingrla, predpražnika iz ličja in luščenje semenja
Povorko so pričeli folkloristi v narodnih nošah in s harmonikarjem. Društvo kmetic je predstavilo, kako so hodili z »bicikli« na plač. Člani Turističnega društva iz Trnovske vasi so predstavili zimska opravila, Placar je predstavil žganjekuho. Iz Destrnika so se predstavile tri skupine, in sicer prva s konjsko vprego, druga s kalanjem kolja in tretja z vezanjem v gorici. Skupina iz Ločkega Vrha je predstavila šopanje
Oslovska vprega 16
Skupina iz Desencev se je pripeljala na vozu z listjem, iz Jiršovcev pa sta letos nastopili dve skupini, ki sta predstavili kmečka opravila in kolarstvo. Skupina iz Gomile je spletala žingrli izdelovala predpražnik iz ličja kar je danes prava redkost in luščila bučno semenje, Franc Murko je prišel s »trakslom« in petelini, Gomilci pa so predstavili mlatitev in stepanje, prišli pa so z oslom in oslovsko vprego, ki je za seboj vlekla skupino otrok.
Hoduljatji
Kot zadnje je nastopilo Hoduljarsko društvo iz Maribora, ki je bilo letošnja popestritev Kmečkega praznika. Društvo obstaja že dve leti, registrirano pa je dobro leto. Imajo kar nekaj občasnih članov, pa tudi 15 rednih. Njihov cilj je druženje in oživljanje starih športov, hoduljarstvo pa želijo približati vsem generacijam, ki so željne spoznavanja
hoje s hoduljami.
V okviru društvenega praznovanja je bilo v popoldanskih urah podeljenih sedem priznanj za vzorno urejene hiše in domačije po izboru posebne komisije, ki je v občini ocenila 38 hiš. Pohvale so dobili: Danijela Cartl in Dušan Murko iz Svetincev, Irena in Slavek Muršec iz Zasadov, Jože Molk iz Levanj-cev, Nina in Sandi Benko iz Desencev, Anica Vajt in Anton Ratek iz Destrnika, Erika in Ervin Maurič iz Vintarovcev ter Betka in Milan Fras iz Placarja.
Dobitniki priznanj za urejene hiše
Po končanem kulturnem programu je sledil zabavni del z bogato kulinarično ponudbo: okusne gibanice, ki sodijo k praznovanju takšnega praznika, manjkalo pa ni tudi pristne jedače in pijače. Prireditev je povezoval Kori, ki ga poznamo pod imenom Samo Tuš, za glasbo pa je poskrbel ansambel Vandrovci iz Novega mesta.
Prihodnje leto bo Turistično društvo Destrnik obeležilo jubilejni 25. Kmečki praznik. Prav društvo je tisto, ki spodbuja, da se starih kmečkih običajev in obrti vsako leto spominjajo na zanimiv način, za kar gre zahvala vsem organizatorjem in predsedniku »turistov« Ivanu Hauptmanu.
Od žetve do podrajčjaka
Praznovanje je čez dan spremljajo lepo in sončno septembrsko vreme ter obilica ljudi, ki vsako leto z navdušenjem prihajajo na tradicionalni Kmečki praznik.
Tekst in foto: Jasmina Bauman Občan -16. september 2005