Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIV. Celovec, petek, 5. juni 1959 Štev. 23 (890) Usoda nove vlade še vedno negotova Ob dobrlaveškem prekopu Na 38 koroških pokopališčih ležijo poko-Pona trupla naših partizanov junakov in d'ugih žrtev fašizma. Še so nepokopana trupla partizanov na Svinški pianini In številni grobovi neprekopanih padlih so še na °bronkih Karavank. Ko bi vsi ti vstali, bi lahko govorili o nečloveških zverinstvih in Pokoljih, ki so jih nad njimi vršili vojaki v uniformah nemške nacistične vojske. Neza-*liSan je zločin, ko so se nacistični uniform'-,anci znesli nad Peršmanovo družino in dobesedno poklali vse, tudi male nedolžne otroke; nič manj grozno ni slišati in brat) Poročila o grozodejstvih nacistične Land-waehe na Komelnu, kjer so partizonom živim rezali noge, roke, ušesa, jim prebadali °ti in preparal! trebuhe ter odrezali spolovila in še bolj podivjano mučili ranjence ter iih končno kakor pri Peršmanu vrgli v ogenj, da bi zabrisali sledove za svojimi zločini. Vse to je dokazano z izjavami prič v pro-'esu, ki ga je udeleženec tega krvavega pohoda umrli pliberškl župan Hermann Met-nitz sprožil proti nam, ki ga je pa potem verižno Iz strahu pred neizpodbitnimi trditvami PUČ potegnil nazaj In plačal vse stroške ob-ravnave. V Št. Jakobu v Rožu se še danes z grozo ‘Pominjajo, kako razmesarjeni in onečašče-N so bili telesni ostanki od nacističnih uni-<0>mirancev pobitih partizanov In partizank Pod Arihovo pečjo in ne morejo razumeti, *o še do danes niso bili kaznovani poznani Hedbodajalcl In izvrševalci tega zločina ... ®t padlih partizanskih junakov še v blago-*fov||eni zemlji na št. Rupertskem pokopališču ni našlo počitka: še tam so fašlsfčnl zločinci razstrelili nagrobni spomenik in namestnik velikovškega glavarja deželni polneč dr. Wolfgang Mayrhofer Je na pred-S škofijskega ordinariata zahteval celo od-s*fanifev tudi podstavka spomenika, če se odstrani beseda „fašizem", ki bale moti mir In svetost katoliškega pokopališča (kiju-kasti križi in drugi nacistični znaki pa tega miru očitno ne motilo)! In še danes zaman čakamo na izsleditev In kaznovan|e teh kdvcev, zaman na obnovo zločinsko razbeljenega spomenika! Da sploh ne govo-rimo Je o nepopisljivlh zločinih nacistične v°|ske širom zemlje slovenskega naroda! Kako nizkotna, kako Izzivalna vendar iz-PQde ob vseh dokazanih zločinih trenutna P°nja v zvezi s prekopom ostankov menda ^ nepoznanih vojakov, ki so bale padli po r°*glasu vojnega premirja v borbi s parti-lQni v okolici Dobrle vasi. Ne vemo In tudi hlhče ne ve, za katere vojake gre in na kuhšen način so zgubili žlvllenje. Vsekakor j* znano, da so bile na Koroškem še 12. ma-'a 1945 težke borbe In da |e ta dan padlo okoli 50 partizanov pri Borovl|ah in pred ^umberšklm mostom od strelov težko obloženih, povlačujočih se SS-ovsk'h tolp In Qyellčevih ustašev. To je znano dejstvo In bano tudi ..Volkszeitung", kljub temu pa kulska in natoleuie o ..masovnih grobiščih" bi Dobri) vasi. V resnici gre za od vsega p°Četka poznano grobišče na pokooal!šču v Dobrli vasi, ki so ga sedal odprli In iz >leQa prenesli ostanke na pokopališče v I' Rupertu. Morda so bili za vse to kaki b^meljeni razlogi, ki nam niso znani; Iz s SQnia In poročan|a v Volkszeitung in nje| godnih listov vidimo le en sam razlog: po I j Q,cu, ki ga |e doživel nllhov šovinizem z * d°m volitev, so hoteli dobiti nove argu-*nte za svoje hujskanje proti koroškim |.0v«ncem in sosednemu narodul Je namreč I ® značilno, da je bil .Inlciator te akcl|e 6 Mavrhofer, ki |e bil tudi Inlciator b*lzakonltlh šolskih štrajkov In podpisnik si za odstranitev napisa na partlzan-6,11 spomeniku! je 0r°*kl Slovenci z vso odločnostjo obso-0 »o nesramno In brezpletetno igro z žrtvami od nemškega nacizma spro-svetovnega pokolja in odločno pro-ra '■•plo1’ mogoče doseči sporazum glede nadaljnjega sodelovanja v vladi, končna odločitev pa bo po vsej verjetnosti padla v torek, ko se bo tudi novoizvoljeni parlament sestal k prvi seji. Član CK ZKS Angela Ocepek umrla V ponedeljek je v ljubljanskem sanatoriju .Emona" umrla Angela Ocepek, član CK ZK Slovenije, podpredsednica republiškega zbora Slovenije in predsednica ženskih društev Slovenije. Ocepkova je bila vseskozi med prvobor-kami in vodila ženska društva v akcijah proti okupatorju. Leta 1943 je odšla v partizane, kjer je delala kot politična aktivistka. Na prvem kongresu Antifašistične zveze žena Slovenije 1943 je bila izvoljena za predsednico organizacije in je na tem položaju ostala vse do njene smrti. Od leta 1946 je bila vedno izvoljena tudi za poslanca ljudske skupščine LR Slovenije. V sredo je bila z državnimi častmi pokopana na Zalah v Ljubljani, kjer so se od nje poslovili visoki predstavniki oblasti. Pogrebnih svečanosti se je udeležila tudi delegacija Zveze slovenskih žena na Koroškem. Priprave za varen pristanek astronavtov Znanstveniki se vse bolj intenzivno trudijo, da bi ustvarili pogoje za polete človeka v vesolje ter tudi zagotovili njegov povratek na zemljo. Pretekli teden v četrtek so Američani z balističnim izstrelkom .Jupiter’ izstrelili v vesolje 500 km visoko dve majhni opici in ju po poldrugi uri našli 2400 km daleč od točke, kjer je bila raketa izstreljena, živi v morju. Opica „Able" tehta približno 3 kg, opica .Baker", ki je veliko manjša pa samo pol kilograma. Obe opici sta opravljali važne funkcije in posredovali važne podatke o pogojih za let v vesolje, posredovali vplive na organizem. Strokovnjaki so z dognanimi uspehi zadovoljni, ugotovili pa so, da živali nista utrpeli nobene škode. V ZDA sedaj pripravljajo še druge živali za polete v vesolje. Poskus izstrelitve satelita s štirimi mišmi, ki so ga napravili v ZDA v sredo, pa je neuspel. Na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi: Težka je pot do sporazuma Živčnost italijanskih demokristjanov vedno večja V nedeljo bodo volitve na Siciliji, o katerih so v Italiji prepričani, da njihov izid ne bo le velikega pomena za krajevne razmere, marveč bo v precejšnji meri vplival tudi na splošni razvoj v državi. Trenutno se namreč kaže v Italiji, da ljudstvo ni več zadovoljno s politiko glavne vladne stranke — demokristjanov, kar so pred nedavnim pokazale zlasti volitve v Dolini Aoste, zadnjo nedeljo pa tudi pokrajinske volitve v Ra-venni, kjer je levica pridobila 10 tisoč novih glasov, dočim so stranke, ki so povezani s krščanskimi demokrati, utrpele zgubo 1000 glasov, dočim so stranke, ki so povezane s Po vsem tem je razumljivo, da postajajo krščanski demokrati vedno bolj živčni in za nedeljo že v naprej računajo z nadaljnjim porazom, čeprav so Sicilijo obiskali že vsi njihovi glavači vključno predsednika vlade Segnija in čeprav jim z vsemi silami pomaga tudi Cerkev od najvišjih vatikanskih krogov mimo kardinala Ruttinija pa do krajevnih duhovnikov. Počasi začenja tudi v njihovih vrstah prevladovati spoznanje, da je njihova konservativna politika že močno preživela in ne more več zaustaviti razvoja, ki ga prinašajo napredne stranke s svojo demokratično in socialno politiko. Kdo je lagal? Nevaren preokret avstrijske politike Celovška „Volkszeifung" je v svojem poročilu o volilnem zborovanju OVP v Celovcu s posebnim poudarkom zapisala besede kanclerja Raaba, ki jih je le-fa povedal v zvezi z Mariborom in ki pomenijo neodgovoren izpad vodilnega avstrijskega politika proti sosedni Jugoslaviji. V tej zvezi je — kakor smo v našem listu že obširno poročali — prišlo do odločilnih protestov Jugoslavije in so bili končno tudi na Dunaju prisiljeni, da prekinejo nenavadno dolgi in skrajno sumljivi molk ter dajo sosedni državi zadoščenje, kot je to običaj v kulturnem svetu. Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je na svoji zadnji tiskovni kon-terenci o avstrijskem uradnem odgovoru izjavil naslednje: Na srečanju jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Zemljaka z nekim višjim funkcionarjem avstrijskega zunanjega ministrstva je bilo našemu veleposlaniku rečeno, da kancler Raab ni mislil In rekel nekaj takega, kot je objavil list „Volkszeitung”. Ne da bi razglabljali o tem, kaj je kancler Raab dejansko mislil, pa tudi ne o tem, kaj je na dotičnem zborovanju res povedal (to vedo najbolje tisti, ki so ga osebno slišali), dejstvo je, da je bilo glasilo Raabove stranke zasluženo ali pa v tem primeru morda v interesu diplomatske nujnosti uradno razglašeno za lažnivca. Po diplomatskih običajih je zadeva v meddržavnem odnosu torej razčiščena, toda za širšo avstrijsko in posebno koroško javnost se na stvari kljub temu ni ničesar spremenilo, kajti z uradne avstrijske strani kanclerjeve besede doslej niso bile javno preklicane in tudi „Volkszei-tung" svojega takratnega poročila ni popravila. Nasprotno, Volkszeitung še nadalje stoji v prvi vrsti tistega dela avstrijskega tiska, ki neodgovorno blati Jugoslavijo in je ravno v zadnjem tednu spet objavila prostaške pamflete v zvezi s prekopom padlih vojakov v Dobrli vasi. Sploh je v zadnjih tednih in mesecih opaziti značilen preokret v odnosih Avstrije do Jugoslavije. Medtem ko je bila prej s strani naše države vsaj navidezno poudarjena potreba utrjevanja in poglabljanja dobrososedskih in prijateljskih vezi s sosedno državo, se je to v zadnjem času bistveno spremenilo, spremenilo v korist tiste politične koncepcije, ki postavlja umetne zavese in pregrade med narode, med države, politike, ki ustvarja napetost v svetu, skratka politike hladne vojne. Posebno značilno pri tem pa je dejstvo, da je prišlo do te spremembe skoraj istočasno in vzporedno s tistim razvojem manjšinske politike, ki pomeni nevarno kapitulacijo državnih in deželnih oblasti pred silami nepomirljivega nacionalizma ter velenemškega šovinizma. Ta negativni razvoj avstrijske politike vzbuja splošno zanimanje tudi v vsej svetovni javnosti in mu zlasti v jugoslovanskem tisku posvečajo številne komentarje. Tako je glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije „Delo" pred kratkim zapisalo med drugim: Nove zlonamerne protijugoslovanske provokacije še enkrat potrjujejo, da uveljavlja Dunaj negativno politiko do naše dežele in da je prevzel vlogo, ki mora vzbujati zaskrbljenost. Zanikanje zakonitih pravic narodnih manjšin na Koroškem, protijugoslovanske provokacije v predvolilnem govoru kanclerja Raaba in ministra Kamitza ter izpadi na proslavi sudetskih Nemcev dajejo zaokroženo sliko o politiki Dunaja ne samo do Jugoslavije, marveč tudi do mednarodnega sodelovanja in do miru v svetu ... Značilno je, da se je igla dunajskega političnega kompasa pomaknila na desno prav pred in med važnimi mednarodnimi razgovori. V trenutku, ko svet od vseh miroljubnih dežel pričakuje prispevek v smeri odstranitve mednarodne napetosti in vzpostavitev ugodnejšega vzdušja za te razgovore, dela avstrijska vlada prav nasprotno. Zato bi morali o negativni orientaciji avstrijske vlade premišljevati vsi, ki jim je pri srcu popuščanje napetosti in pomiritev, kajti takšna orientacija neposredno škoduje mednarodnim koristim. Nove skrbi v gospodarstvu V tednih pred volitvami, ko so bile stranke čez glavo zaposlene z volilno propagando, je bilo tu in tam slišati o nevarnosti nove podražitve pri raznih življenjskih potrebščinah. Paritetska komisija ni mogla v redu opravljati svojega dela, ker sta si „bili v laseh" zlasti obe vladni stranki. Ravno to prehodno ohromelost ustanove, katere naloga je, da skrbi za ohranitev ravnotežja med cenami in plačami, pa so izkoristili v krogih gospodarskih magnatov in so kar na tihem ter samovoljno izvedli korekture cen, seveda v svojo korist. Ko se je paritetska komisija po volitvah spet sestala, ji ni preostalo nič drugega, kot da je vzela na znanje gotova dejstva in naknadno potrdila celo vrsto že izvedenih podražitev. S tem pa stremljenja po zvišanju cen še nikakor ni konec. Podobne zahteve je slišati iz raznih panog gospodarstva in ravno v teh dneh je tudi predstavnik železarske in jeklarske industrije precej odločno postavil zahtevo po „zadovoljivi rešitvi vprašanja cen" pri železu. To zahtevo je utemeljeval s tem, da je bilo nesorazmerno nizke cene na notranjem trgu le tako dolgo mogoče kriti z dohodki iz izvoza, dokler se je izvoz uspešno razvijal. Zdaj pa je na svetovnem trgu opaziti občutno nazadovanje in mora avstrijska železarska industrija računati s precejšnjimi izgubami celo pri izvozu. Dejansko so se dohodki Avstrije iz izvoza železa in jekla v letu 1958 znižali za celo milijardo šilingov, kar predstavlja padec za 20 % napram letu 1957. Tudi trenutni položaj v železarski in jeklarski industriji ni preveč zadovoljiv, ker so močno nazadovala naročila tako z domačega kakor tudi s tujega trga. S tem v zvezi pa se pojavlja tudi problem zaposlitve, ki je posebno pereč v premogovni industriji, kjer še vedno ni uspelo najti izhoda v obliki povečanega odkupa in slej ko prej grozi nevarnost, da bo ostalo večje število rudarjev brez zaposlitve in s tem brez zaslužka. Sploh je vprašanje zaposlitve eden najvažnejših faktorjev gospodarskega razvoja. Sicer se v Avstriji silno radi pohvalimo s polno zaposlitvijo, toda priznati je treba, da je tozadevna samotolažba precej tvegana. Prejšnji teden je tudi minister za socialno upravo Proksch na sindikalnem zborovanju na Dunaju kritično osvetlil problem „polne zaposlitve" in izjavil, da traja ta polna zaposlitev v najboljšem primeru le štiri do pet mesecev v letu, dočim dosega v ostalem času brezposelnost nenavadno visoko stanje. O polni zaposlitvi je po njegovih izjavah mogoče govoriti šele takrat, če znaša število brezposelnih največ 3 % vseh nesamostojnih. Lani je bila taka zaposlitev dosežena edino konec avgusta, dočim je v septembru spet začelo naraščati število brezposelnih, ki je ob koncu leta znašalo že 7,4 % in se konec februarja letos že nevarno približalo 10 % nesamostojnih. Brezposelnost stalno nazaduje Kakor poroča ministrstvo za socialno zavarovanje je bilo konec maja pri avstrijskih delovnih uradih javljenih 78.146 brezposelnih. V primerjavi s koncem aprila je število brezposelnih nazadovalo za 22.269 ali 22,2 °/o. Na posamezne dežele odpade sledečo število brezposelnih: na Dunaj 28.127, na Nižjo Avstrijo 14.677, na Štajersko 11.230, na Zgornjo Avstrijo 10.579, na Tirolsko 3441, na Salzburg 2469, na Predarl-sko 990, na Gradiščansko 1775 in na Koroško 4858 brezposelnih. V primerjavi s koncem maja lani je letos prijavljenih brezposelnih za 9978 ali 11,3 % manj. Število brezposelnih še nadalje pada, ker v gotovih poklicih — predvsem v go-stinjskih obratih — še vedno sprejemajo nove delovne moči. »Tomos” najmodernejša jugoslovanska tovarna Z gradnjo tovarne motornih koles „Tomos" pri Kopru so začeli leta 1955. Danes je tovarna skoraj že popolnoma dograjena in spada med najmodernejše tovarne v Jugoslaviji. Do konca lanskega leta so izdelali v tovarni že 17.000 motornih koles raznih vrst, v letošnjem letu predvidevajo povečanje proizvodnje na 18.000, naslednje leto pa že na 24.000. Največ proizvajajo mo- pedov. Tovarna pa razen tega proizvaja tudi majhne motorje za čolne z močjo 2 PS. V tovarni se sedaj pripravljajo na serijsko proizvodnjo, kar je najbolj racionalno. Tovarna „Tomos" pa ne izdeluje motorjev in motornih koles samo za domače tržišče marveč si je zaradi kvalitetnih izdelkov pridobila odjemalce tudi na tujih tržiščih. Labirint trgovinskih združenj Kralj je mrtev, živi naj kralj! — pravi star pregovor, ki bi ga lahko uporabili tudi za snovanje najrazličnejših gospodarskih in zlasti trgovinskih združenj med evropskimi državami. Območje svobodnega trgovanja, kot ga je posebno dosledno zagovarjala Anglija, je doživelo polom z ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti šestih zahodnoevropskih držav pod očitnim vodstvom Zahodne Nemčije. Čeprav ta skupnost doslej še ni uspela preboleti začetnih težav, so se države, ki so ostale izven tega združenja, znašle pred nevarnostjo, da lepega dne ne bodo več mogle konkurirati z mogočnim gospodarskim blokom. V tem položaju jim je ostala odprta le ena sama pot: da tudi same proučijo možnosti za koordinacijo svojega gospodarstva in skušajo postaviti proti EGS novo silo. Tokrat je prišla pobuda iz Skandinavije in v Stockholmu so se zbrali predstavniki Avstrije, Danske, Norveške, Portugalske, Švedske, Švice in Velike Britanije, da poskusijo rešiti, kar se rešiti da. Morda so glasovi o »malem območju svobodnega trgovanja" — o območju v evropskem merilu zdaj ne more biti več govora — trenutno še preuranjeni, vendar se te države ne bodo smele ustra- šiti že prvih težav, posebno še, ker nimajo proti sebi le gospodarsko moč šestih v EGS združenih šestih držav zahodne Evrope, marveč se tudi na Vzhodu vedno bolj utrjuje gospodarska enotnost vzhodne Evrope, ki že danes odločno dviga svoj glas v svetovnem gospodarstvu. Poraba cigaret v Avstriji narašča V prvem četrtletju letošnjega leta so Avstrijci pokadili dvojno količino cigaret v primerjavi s prvim kvartom leta 1937. Potrošnja cigar, ki je sicer še pod predvojnim povprečju tudi narašča. V prvem kvartalu letos so avstrijske tobačne tovarne izdelale 2,4 milijarde cigaret (leta 1958 2,2 milijarde), to je okoli 114 cigaret za osebo na mesec (vključeni so otroci in nekadilci). Produkcija cigar v prvem kvartalu letos je znašale 28 milijonov kosov (lani 26 milijonov), produciranih je bilo 196.608 kilogramov cigaretnega tobaka in tobaka za pipe, kar je za 80.000 kg manj kakor lani. Največji delež pri prodanih cigaretah imajo cigarete »Avstria 3”, ki.znašajo 50 odstotkov celotne potrošnje cigaret. Deficit pri civilnih letalskih družbah Letno poročilo mednarodne organizacije za civilni letalski promet navaja, da je lansko leto doseglo število potnikov, ki so potovali z letali, rekord. Kljub temu pa so svetovne letalske družbe za civilni promet lansko leto imele 120 milijonov dolarjev deficita medtem ko so ga imele leta 1957 le 41 milijonov dolarjev. Deficit je nastal v ča- su, ko so si večje letalske družbe nabavile moderna reakcijska potniška letala. V primerjavi z visokimi obratnimi stroški pa so nazadovali dohodki. Varnost pri letalskem prometu je bila lani razmeroma zelo visoka. Pri skupno 29 strmoglavljenih letalih je bilo 604 mrtvih in torej pride 1,3 mrtvih na vsakih 100 milijonov preletenih milj. KAIRO. — Predstavnik začasne alžirske vlade je spo* ročil, da bo zadnje dni julija v glavnem meslu Liberije Monrovii posebna konferenca devetih neodvisnih dežel Afrike. Konferenca bo posvečena perečemu vprašanju Alžirije. Konference se bodo udeležili zunanji ministri Alžirije, Liberije, Maroka, Tunizije, Libije, Etiopije, Gvineje, Gane, Sudana in Združene arabske republike. NEW YORK. — Ameriiki list »New York” poroča, da pomeni petletni trgovinski sporazum, ki je bil pred 14 dnevi sklenjen med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo prodor v sovjetski kampanji, da se zagotovi naglo naraičanje trgovinske menjave med Vzhodom in Zahodom. Upanje glede povečanja trgovine s Sovjetsko zvezo, piie časnik, v mnogih zahodnih deželah pazljivo proučujejo. Nekateri ljudje že pravijo, pripominja časnik na koncu, da bodo britanski poslovni krogi spravili ves dobiček iz zelo razširjene trgovine s Sovjetsko zvezo, če ZDA ne bodo spremenile svojega sta-liSča. BAGDAD. — Skupina 90 britanskih letalskih oficirjev in vojakov je odpotovala v nedeljo iz Iraka v Veliko Britanijo. S tem je končana izpraznitev bivSega britanskega oporiSča v Habaniji. Velika Britanija je privolilo v to potem, ko jc Irak 24. marca izstopil iz Bagdadskega pakta. S tem Je avtomatično nehal veljati anglo* iraiki sporazum, podpisan aprila 1955. OporiSče v Habaniji je prevzelo iraSko letalstvo. KAIRO. — Arabske države so poslale generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov protestno noto zaradi nadaljevanja preseljevanja 2idov v Izrael* Nota pravi, da pomeni preseljevanje 2idov ogrožanje miru na Srednjem vzhodu in ima lahko zelo hude posledice. MOSKVA. — Sovjetska zveza in Indija sta podpisali sporazum o sodelovanju pri izgradnji državne farmacevtske industrije v Indiji. Sporazum določa, da bo * ta namen odobrila Sovjetska zveza 80 milijonov rubljev kreditov. BEOGRAD. — Na redni tiskovni konferenci je pred-stavnjk Državnega sekretariata za zunanje zadeve Drago Kunc pozitivno ocenil izjavo britanskega zunanjega ministra Se!wyna Lloyda, ko je ta dejal, da bi bila treba omogočiti Jugoslaviji sodelovanje na ženevski konferenci, v kolikor bi se Število njenih udeležencev raziirilo. BRUSELJ. — V zadnjem tednu so na seji sveta ministrov Evraloma določili pogoje pod katerimi bo Evra* tom sklenil z ameriško banko za izvoz in uvoz pogodbo o posojilu v znesku 135 milijonov dolarjev. S tem bodo krili del stroSkov za graditev atomskih reastor* jev, ki bodo leta 1963 oskrbovali dežele »Male Evrope' z milijon kilovati električne energije. BONN. — V vodilnih krogih socialno demokratske stranke v Zahodni Nemčiji so povzročile veliko rajbur* jenje resolucije »kongresa za demokracl|o, ler proti restavraciji in militarizmu", ki je bil pred nekaj časa v Frankfurtu ob udeležbi večjega Števila raznih organizacij socialistične mladine, ki so sicer povezane s socialdemokratsko stranko. Vodstvo stranke se je najprej omejilo na vzdržno reagiranje in proglasilo za »divje' mladinske resolucije, ki zahtevajo, naj se takoj začna miroljubna pogajanja med oblastmi Zahodne Nemčije, kakor tudi, naj se Odra in Nisa priznata kot definitivni ncmSki meji proti Vzhodu. Medtem so določeni krogi stranke začeli kampanjo proti mladinskemu kongresu* NEW YORK. — Misija Skrbniškega sveta OZN je v svojem poročilu soglasno priporočila, naj bi dali otokom Samoa 31. decembra 1961 neodvisnost ali samoupravo* BivSa ncmSka kolonija Zahodna Samoa, ki Ima okrog 100.000 prebivalcev, je pod skrbništvom Nove Zelandijo* ki je prevzela skrbništvo v imenu OZN. Nova Zelandijo je sprejela priporočilo misije. CAPE CANAVERAL. — 28. maja so z oporiSča Cap® Canaveral izstrelili raketo srednjega dometa »Jupiter'* V raketi sta bili dve opici, ki sta po 15-minutncm letu živi in nepoškodovani pristali na zemlji. Raketa se I® dvignila 480 km visoko in dosegla hitrost 16.000 km na uro. Znanstveniki pravijo, da sta opici, sodeč p° aparatih, ki so beležili delovanje njunega organizmu* občutili le veliko startno hitrost in »pomanjkanje” težo* ki je trajala 7 minut poleta. Raketna glava je padi® v morje 10 milj od točke, kjer so predvidevali. ATENE. — Vodja grSke progresistične stranke Marke-zinis je objavil svoj načrt o dezafomizaciji Balkana a® področju, ki bi obsegalo Grčijo, Romunijo Bolgarijo Albanijo. K temu načrtu se lahko priključijo tudi drug® dežele, čo ne nameravajo na svojem področju ustanavljati oporiSČ za jedrsko orožje in če privolijo v nadzorstvo, ki je potrebno za izvajanje taksnega načrta. LONDON. — Londonski politični krogi sodijo, da Adcnauerjevo mešetarjenje v Ameriki ni vplivalo nd Eisenhowerja in na njegov odnos do konferenco na naj' viSji ravni, posebno, ker je po razgovoru z Adenauerjem izjavil, da jo za sestanek na najviSji ravni. hodr.onemSki pancler je namreč izrabil pogreb bivšeg0 ameriškega zunanjega ministra Dullcsa za misijo, v kateri naj bi prepričal Američane, da je pogajanje * Vzhodom nesmiselno. PARIZ. — Po poročilih francoskega zunanjega ministrstva je Francija dolžna tujini tri milijarde franka^' Od teh namerava letos vrniti 267 milijonov, prihodnjo leto pa 559 milijonov frankov. WASMNGTON. — Amcrižka armada ima v svojih r°' kah prednostni načrt za gradnjo letal v obliki krožnika* Uporabljali pa ga ne bodo za polete v vesolje, *crrV več za nizke taktične polete. Prve »krožnike bodo PfC' izkusili v Kanadi. KAIRO. — Kairski časnik „AI Akbar" poroča, rl° J* Sovjetska zveza ponudila Združeni arabski republiki* ^ izgradi projektirani jez na Nilu v Šestih namcit® predvidenih desetih lotih. Sovjeti so tudi ponudili* bodo za dvakrat povečali opremo in stroje, da b* a izvedli načrt. Sovjetska zveza jo ponudila ZAR 400 *** lijonov rubljev za prvo etapo izgradnje Asuanskega jezU Celoten jez bo veljal 1.300,000.000 dolarjev. LONDON. — Predstavnik sveta za medrasno Pr,J0,eJj stvo v Veliki Britaniji je pretekli »eden obiskal n£)/ njega ministra ter zahteval, da preprečijo nadc ^ rasne izpade v Angliji. Izrazil je prepričanje, j. napadali črnce v londonski četrti Nothing-Hillu I* P’ sodkov in zaradi podpihovanja rasno mržnje. Nasi I lahko preprečili z zakonskimi določili. Od igralske družine SPD Bilčovs se lahko učimo V četrtek preteklega tedna je igralska družina Slovenskega prosvetnega društva »Bilka” v Bilčovsu popoldne in zvečer upri-zorila Antona Novačana dramo „Ve!eja". Z isto dramo bo v soboto zvečer gostovala Pri Tišlerju v Št. Janžu. »Veleja” je za gledalca lahko razumljiva drama. Njeni motivi so socialni in moralni, y* *eti iz življenja na vasi, ko sta se denar 'n bogastvo še lahko nebrzdano pasla na ^edi in revščini bajtarjev in njihovih družin 'n ko so v bedi in revščini živeči ljudje v žganju iskali edine opojnosti življenja. Iz te Polpretekle dobe vzeti „Velejini” prizori, ZaPleti in razpleti so življenjski opis usode v revščini nastalega mladega zakona, ki trpi in se končno razbije pod težo pijanče-Vanja moža in neutešene poželjivosti mlado žene po materinstvu, ki se začetkoma ^oralno neoporočena v stopnjujoči obupa-nosti vda vabam in krutemu moralnemu in , s°cialnemu pritisku Bogatina in postane pre-šuštnica je tudi sijajno razumel izkoristiti in usogla-siti njihove talente in sposobnosti za dovršenost posameznih prizorov. Vlogi Veleje in Bogatina sta bili doživetje zase. Nihče ne more od igralcev amaterjev pričakovati več. Dovršenosti igranja teh vlog se je pridružil Velej s svojo izredno težko vlogo pijanca, ki časti le še alkohol, a se mu v njegovem deliriju pojavljajo hipni momenti ljubosumnosti nad svojo lepo ženo in skrbi za svojo domačijo, ki jo hoče Bogatin v izsiljevanju vdanosti Veleje zarubiti. V tej težki vlogi je Velej na bilčovskem odru dal od sebe, kar je mogel, čeprav bi v posameznih stopnjah dramatičnega zapleta skrbni gledalec želel še bolj dovršenega doživetja. Tej trojici nasproti so stale izredno dobro odigrane vloge mladega Bogatinovega mlinarja in starih veseljakov s svojo posrečeno šegavostjo in strastjo za pijačo. Posebno zadnja dva sta se med seboj odlično izpopolnjevala in s tem doprinašala te dovrše- nosti drame. Bogatinovemu mlinarju pa bi bilo za popolnost odigranja vloge posebno v prizoru, ko ga Veleja zapeljivo sili, da bi ugonobil svojega gospodarja, potrebno nekoliko več življenjskih izkušenj. Isto bi lahko rekli tudi za staro mater Velejo in za sicer zelo hvaležno vlogo kmeta Lente. Te pripombe vendar nikakor ne morejo zmanjšati uspeha uprizoritve. Igralska družina ..Bilke" s svojim režiserjem je z „Ve-lejo" pokazala ne le svoje vsega priznanja vredne dramatske sposobnosti, temveč tudi pridnost in natančnost pri študiju vlog in igre. Želeli bi samo, da bi ostala na tej poti svojega razvoja in da bi v prihodnji sezoni osrečila naše odre s še lepšimi odrskimi deli in s še dovršenejšim igranjem. Uspeli uprizoritvi v Bilčovsu pred razprodano dvorano in hvaležno občinstvo naj bodo zadoščenje za vloženi trud in pobuda k še večjim uspehom v nadaljnjem delu. Blaž Singer S svojo vsebino „Veleja” zelo sliči Finž-9arjevi ..Razvalini življenja". Ker pa so nje-J1' motivi in zapleti zelo izraziti in močni, I6 lahko razumljiva za vsakogar, ki v njej ne vidi in sliši zgoli tragikomičnih prizorov, Phpomb in dopolnil, ki jih v izpopolnitev drame dajeta prefrigana in zapita veseljake1 — prenašalca vaških novic in čenč. Do igralcev vendar drama ..Veleja” pojavlja zahtevo po izrazitih igralskih talen-in dobri izvežbanosti tako v igranju kakor v izgovarjavi. To velja posebno za mlado Velejo in njenega moža Veleja ter za bogatina. Pa tudi ostalih 5 vlog ni nič manj zahtevnih. Režiser ..Veleje" mora biti zelo sPreten in izkušen v pravilni ponazoritvi naj-^onjših detajlov, ki so odločilni za harmoničnost igranja. Brez nadaljnjega lahko trdijo, da so po uspešni uprizoritvi „Veleje” '9ralske družine naših ljudskih oz. amaterjih odrov sposobne za umetniško težje in rnsnejše odrske komade. Po splošni stopnji izvežbanosti naših igralcih družin lahko rečemo, da je igralska ^iina „Bilke” dramo odigrala odlično. tyen režiser Janko Ogris ni le posrečeno razdelil vloge med razpoložljivimi igralci, on „Sterijino pozorište“ Vsako leto v Novem Sadu priredijo tekmovanja jugoslovanskih gledališč v »Steri-jinem pozorju". Letošnjega tekmovanja se je udeležilo tudi Slovensko narodno gledališče iz Trsta. Tekmovanje je bilo zaključeno v četrtek preteklega tedna z razdelitvijo nagrad. In sicer je za najboljšo scensko realizacijo umetniška komisija nagradila delo Radoje Domanoviča, v priredbi Borislava Mihajloviča „Stradija", ki ga je uprizorilo srbsko narodno pozorišče iz Novega Sada. Ansambel je za najboljšo predstavo sprejel diplomo in pozlačeno plaketo. Režiser „Stradije" Jovan Putnik pa je bil nagrajen z 250.000 dinarji. Nagrajeni so bili tudi posamezni igralci za najboljše vloge na letošnjem gledališkem tekmovanju. Za vlogo Pometa v Držičevi komediji ..Dundo Daroje” je prejel Petar Kvrgič nagrado 200.000 dinarjev. Enako visoko nagrado je prejel tudi Antonije Pejič za vlogo v delu „Teater Joakima Vujiča”. je razdelilo nagrade Posebno razveseljivo je, da je med nagrajenci bil tudi Tržačan, in sicer Joško Lukeš, ki ga pri nas še prav dobro poznamo, ko je odlično podal svojo vlogo v »Sopofni-ka”. Joško Lukeš je sprejel nagrado 200.000 dinarjev, pozlačeno plaketo'in diplomo za vlogo Jurija Mačka v Tavčarjevem delu ..Pekel je vendar pekel”. Prav tako nagrado 200.000 dinarjev je prejel Veljko Maričič za vlogo Prometeja v Matkovičevem »Prometeju”. Skupno nagrado 200.000 dinarjev si delita članica ljubljanske Drame Vida Juvanova in Mihaela Saričeva za vlogi Cice in Cace v Javorškovem delu »Veselje do življenja". Za najboljšo scenografijo je bil nagrajen slikar Jože Cesar — nam prav tako znan od gostovanja SNG Trst — iz Trsta za scenografske osnutke dela »Pekel je vendar pekel”. Cesar je prejel nagrado v višini 120.000 din. S 150.000 dinarji je bil nagrajen tudi režiser Vladimir Petrič. Slavnostni začetek dunajskih prireditev kulturne drobtine 0) PICASSOVI MOZAIKI ia ameriiko corlno niso umef-nlne, ki bi bile prosle uvoine carine. Lastnici nekega Picassovega mozaika |e carinski urad namreč predpisal 6l,i«a|no carino z utemeljitvijo, da pri mozaiku ne gre uvozne carine prosto umetnino, marveč za ..kamenito P°dlago, prekrito s kotčki stekla". Ljubiteljica Picassove umetnosti se je proti temu pritožila, umetnik sam pa |e, je zvedel za zadevo, le dejal: »Carrambal" • FESTIVAL AMATERSKIH ODROV v Velenju se bo P'Hel 9. |n bo trajal do 16. junija. Na n|em se bodo *ha!e najboljše amaterske skupine Iz vse Slovenije, da '* Predstavijo s svojim znan|em. Domačini bodo za otvo-festivala uprizorili ob Velenjskem jezeru Shake-'Pcorovega Olhella. Kakor vsako leto so tudi letos priredili tako imenovane »Dunajske slavnostne tedne", katerih otvoritev je bila v soboto zvečer. S tem je bil dan slavnostni začetek posebnih gledaliških prireditev, koncertov, umetniških razstav in kongresov, ki jih bodo priredili v okviru teh slavnosti na Dunaju. Na slavnostnih prireditvah sodelujejo tudi številni umetniki iz tujine. Razen tega pa je za čas prireditev prišlo na Dunaj že veliko število tujcev, ki radi izkoristijo svoj dopust, da prisostvujejo kulturnim prireditvam na Dunaju, da si ogledajo mestne zanimivosti in se razvedrijo ob dunajskih melodijah. Kulturni pomen dunajskih prireditev je velik, to sledi že iz dejstva, da je slavnosti otvoril sam zvezni prezident dr. Scharf, navzoči pa so bili še drugi visoki predstavniki avstrijskega političnega in javnega življenja ter člani diplomatskega zbora na Dunaju. Letošnji »Dunajski slavnostni tedni" so že deveta tovrstna prireditev na Dunaju. Ko se bodo zaključile slavnosti na Dunaju se bodo začeli po vrsti kulturni festivali še v drugih mestih Avstrije, v Bregenzu ob Bodenskem jezeru, v Salzburgu idr. Dunajski slavnostni tedni so letos v zna- °r. MIRT Z W I T T E R 116 Južna Tirolska—manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) htič mnogo drugačna ni vloga vrste dru-avstrijskih politikov, predvsem še čla-n°v tirolskega vodstva OVP, tirolske dežel-vlade in poslancev tirolskega deželnega *°0ra ter visokih uradnikov. Bovsem v ta koncept dvoličnosti in dvoj-116 Politike je spadalo tudi, da je vršil dol-?° dobo posle generalnega konzula Avstri-. v Milanu, ki je pristojen za vsa vpraša-lQ Južne Tirolske in ima stalne uradne neve v Bozenu, poznani organizator nem-'h plebescitov po prvi svetovni vojni in l^riejši visoki funkcionar hitlerjevske cen-2a zamejsko nemštvo v Berlinu do le-V| '945, dr. Hanns Steinacher. O njegovi v °9i na takšnem položaju je koroškim slojnim bralcem komentar odveč. 9re itn° Pa vs' krogi spregledajo, da |j Pd vsakem poizkusu reševanja manjši Skl” vprašanj in problemov za dvostran-j6v zadevo. Od zadržanja obeh partnerji^ i® odvisna rešitev in razvoj medseboj-rjH,.°dnosov. To velja v enaki meri za Pa-jf, sPorazum, ki seveda tudi Nemcem tu Brennerja nalaga dolžnosti, ne gl^0 Pravic. Prav gotovo pa je njegova n,a osnova nedvoumno priznanje držav-znc,vripad"°s'i Južne Tirolske k Italiji in pri-Sg^ie prizadete manjšine k temu dejstvu. Pod pogojem neodvomljive tozadevne lojalnosti Nemcev je upravičena njihova zahteva po priznanju enakopravnosti in zaščite za južnotirolsko nemško manjšino. Mimo popolne razjasnitve v tej odločitvi, tudi najbolj spretna in vsestransko vsklajena politika SVP in Dunaja trajno ne bo uspevala. Ne zaradi samega položaja v Južni Tirolski, ne zaradi razvoja v svetu. »Dam ako daš!" je danes v vsej svetovni javnosti priznano načelo za reševanje vprašanj med državami in narodi. Ni dvoma, da bo to načelo uveljavljeno slej ali prej tudi pri reševanju vprašanj južnotirolskih Nemcev in da je poizkus nadaljevanja politike dveh tirov v današnjem času postal splošno neizvedljiv in nevzdržen. Zaključek in pripombe pisca Vsako politično vprašanje zavisi od splošnih zakonitosti in silnic v svetu, poleg tega pa je odvisno tudi še od posebnosti vsakega slučaja, ki ta splošni razvoj ali pojačuje-jo ali zmanjšujejo njegove učinke ali pa ga celo v celoti spreminjajo. Tudi Južna Tirolska ni otok, na katerem ne bi bile poznane in veljavne silnice splošnega razvoja v svetu pod posebnimi pogoji dežele in ljudi, ki jo naseljujejo. Vsled zemljepisne lege in zgodovine je baš današnji položaj v mnogem poseben in različen od podobnih pojavov ter bi posploševanje kaj malo koristilo za pravilno oceno tega stanja in verjetnosti bodočega razvoja. Vendar je splošno tudi znano, kako kratko obveljajo ob današnjem razvoju človeštva, ob razviti obveščevalni tehniki in vsestranski povezavi in medsebojni odvisnosti, takšne posebnosti. Po pregledu splošnih in nekaterih najvažnejših posebnih pogojev dosedanjega razvoja in sedanjega stanja vprašanj Južne Tirolske bodo bralci tega članka morda razmere in dogodke v tej deželi lažje in bolje razumeli. Morda bo kdo celo skušal dognati tudi verjetnost bodočega razvoja za Slovence že vsled bližnjega sosedstva zanimivih problemov. Zamejskim Slovencem v Avstriji in Italiji pa poznanje položaja in spremljanje bodočega razvoja južnotirolskega vprašanja morda olajša možnost primerjanja zadržanja dveh narodov in držav, ki dolgo dobo in še danes odločilno segata v njihovo zgodovino in življenje, v podobnih pa tudi v spremenjenih položajih. To je bil že omenjeni skromni namen tega članka. Izrecno naj bo ponovno nagla-šeno, da piscu ni šlo za izklesano znanstveno razpravo o zanimivih vprašanjih. Prvotno zamišljeni kratki pregled ob 10. obletnici podpisa Pariškega sporazuma (razviden iz že davno zakasnelega podnaslova članka), je bil šele naknadno razširjen po piscu sporočenem zanimanju večjega števila bralcev. Tako je nastal večji del članka v sedanjem obsegu ob prekinjenem, več ali manj sprot- Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu OBJAVA Ravnateljstvo Državne realne gimnazije za Slovence sporoča, da bodo sprejemni izpiti v ponedeljek, dne 13. julija 1959, to je prvi dan velikih počitnic. Za prvi razred lahko prijavite fante in dekleta, ki so uspešno dokončali prva štiri leta šolske obveznosti. Prijava je možna pismeno na naslov: Direktion des Bundes-realgymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeidgasse 22 ali pa ustno v pisarni šole, drugo nadstropje, soba 65. Pismeno prijavo je treba kolkovati s kolekom 6.— šilingov. Tej prijavi je treba dodati rojstni list otroka in dokaz o avstrijskem državljanstvu. Vodstvo dosedanje šole pa naprosite, da pošlje popis učenca direktno na ravnateljstvo Državne realne gimnazije za Slovence. Vprašanje vstopa v višji razred pa je možno rešiti le ustno v pisarni. Dne 13. julija mora vsak učenec pred izpitom oddati svoje zadnje spričevalo, katero bo dobil 11. julija 1959. Prijave naj bodo izvršene do 1. julija 1959. Ravnateljstvo Vabilo na zaključno akademijo Državna realna gimnazija za Slovence priredi v nedeljo, dne 7. junija ob 3. uri popoldne v Kolpingovi dvorani v Celovcu prvo slavnostno AKADEMIJO ob zaključku šolskega lefa. Na sporedu je petje, recitacije, rajanje, telovadni nastopi. Slišali boste dijake Državne realne gimnazije za Slovence v deškem, dekliškem in mešanem ter moškem zboru. Dijaki bodo igrali tudi eno dejanje iz Spicarjeve igre Drabosnjak. Istočasno je razstava risb in ročnih del deklet in fantov. • Prireditev v soboto, dne 6. junija, pa je namenjena predstavnikom šolskih oblasti, staršem dijakov in podpornim članom Združenja staršev na Državni realni gimnaziji za Slovence. Vsi ljubitelji kulturnega ustvarjanja prisrčno vabljeni menju 150-letnice Haydnove smrti. Haydn je veliko prispeval k dvigu umetniškega ustvarjanja na Dunaju, saj je prav on spravil do procvita glasbenega življenja v tem mestu in premnogi genij je od Haydna naprej za vedno ostal na Dunaju in ustvarjal neminljive melodije, ki jih danes pozna ves svet, mesto pa po njih uživa svetovno slavo. nem spisovanju posameznih nadaljevanj. Bralci naj piscu zato oprostijo delna ponavljanja, ki bi se ob zgoščeni obdelavi tvarine brez dvoma dala v večji meri izločiti, čeprav se pogosto pojavlja potreba osvetlitve raznih vprašanj in pojavov iz različnih gledišč in so ponavljanja neizbežna. Enako se naj oprosti nemalo število tiskovnih napak, ki jih ob danih razmerah in pogojih tiskanja »Slovenskega vestnika" ni bilo možno izločiti. • Zahvala velja vsem, ki so z opozorili in sporočenim zanimanjem piscu posredno pomagali do rokopisa in vsem, ki so pomagali in sodelovali, da je rokopis postal tiskana beseda. Pisec je stremel za nepristranskim opisom položaja in za stvarno analizo razmer in vprašanj. Bralci in kritiki so poklicani, da sodijo, koliko mu je to v okviru »krvi in mesa' uspelo. Piscu je v zadoščenje, da je bralce »Slovenskega vestnika" nekoliko bolj seznanil z vprašanji Južne Tirolske, ki so danes mnogo bolj v središču pozornosti, kakor so bila ob pričetku pisanja tega članka. Danes je na izbiro tudi bogata vrsta novih spisov o Južni Tirolski, ki piscu niso bila na razpolago. Tudi to je dodatno potrdilo splošne in posebne aktualnosti obravnavanih vprašanj članka. KONEC (Kol zaključek bo sledil še napovedani kratki pregled najvažnejših dogodkov v zvezi z Južno Tirolsko od jeseni 1956 do poletja 1959). 5. juni 1959 Gozdno gospodarstvo — središče koroškega velesejma V okviru letošnjega koroškega velesejma bo posebna razstava pod geslom: „Od gozda do potrošnika'. Razstava naj bi bila višek dosedanjega razvoja avstrijskih lesnih sejmov na veliki koroški gospodarski prireditvi. Na prostornini 15.000 kvadratnih metrov bodo v naravnem vrstnem redu prikazana in ponazorjena vsa področja gozdnega lesnega gospodarstva. Papirna industrija in embalažni salon bosta nameščena v posebni šotorni hali. Žagarska industrija bo postavila posebno sortirno halo iz lesa, ki jo bodo potem dali na razpolago žagarski strokovni šoli. Na posebni gozdni razstavi bodo med mnogim drugim prikazana gozdno- in les-nogospodarska področja: pogozdovanje, pregozdovanje, sečnja, gozdne kulture, gradnja voznih poti, žične naprave, gozdno orodje in lesnopredelovalni stroji, lesni sor-timenti, papirna industrija in drugo. Za koroški velesejem pripravljeno razstavo „Les v gradnji' bo prezident velesejma Novak otvoril že 18. junija na Dunaju ob priložnosti lesnega zasedanja treh dežel Nemčije — Švice — Avstrije. Življenje in zdravje — dragoceni dobrini Podoba je, da so se ljudje navadili na vsakdanje prometne nesreče, ki povzročajo na cestah toliko smrtnih žrtev in poškodovanih udeležencev prometa. Brali smo, da je v tednu, v katerem je bil »dan prometne varnosti", obležalo na avstrijskih cestah 59 mrtvih in 1231 ranjenih oseb. Tudi za pretekli teden je bilanca prometnih nesreč žalostna, ko izkazuje skupno 1448 prometnih nezgod s 1221 poškodovanimi in 32 mrtvimi osebami. Ali ne obleti človeka mrzlica in groza, ko prebira poročila o usodnih prometnih nesrečah, ki se dogajajo iz tedna v teden na avstrijskih cestah. V štirinajstih dnevih 91 smrtnih žrtev na cestah pomeni, da so ceste postale krvavo bojno polje. Statistika prometnih nesreč in žrtev za preteklo leto je naravnost grozotna. Nič manj kot 1860 ljudi je za posledicami prometnih nesreč prišlo ob življenje, ogromno število 61.014 oseb pa je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi jih je na tisoče, ki ostanejo pohbaljeni vse svoje življenje v veliko breme družbe. Ali ni neodgovorna množična smrt na cestah postala pereč socialni problem? Družabni skupnosti vendar ne more biti vseeno, če toliko ljudi izdihne na cestah. Tudi oni, ki doslej še niso neposredno prizadeti, naj pomislijo na nevarnosti, ki grozijo vsak dan njim samim in svojcem. Kdo si želi, da se otrok ne vrne več iz šole, mož ne iz delavnice in družinski člani ne od nedeljskega izleta? Zdi se, da so ljudje vzeli prometne nesreče, ki se njih neposredno ne tičejo, za samoumevne in jih le malo ganejo nesreče drugih ter so večkrat le bolj senzacija. Svarilni glasovi o pažnji in pozornosti na cestah so brez učinka ter naletijo potrebna navodila na gluha ušesa. Če se primeri nesreča, in teh ne manjka tudi na naših cestah ter v naših mestecih in vaseh, neprizadeti skomignejo z rameni, češ, saj ako ne moremo pomagati. Mrtvi in hudo ranjeni na cestah, kaj to pomeni! Za svojce bridko izgubo in žalost, težko ranjeni pa so lahko za vse življenje v nadlego sebi in skupnosti. K vsemu temu vendar ne moremo in ne smemo biti brezbrižni, ker prelahko se zgodi: danes meni, jutri tebil Pri večini nesreč ne odpove vozilo, temveč človek, ki brezobzirno privija ročico ter si domišlja, da je kos vsakemu položaju na cesti. Pri motoriziranih vožnjah na cestah in množičnih nesrečah je potrebno nekaj več, kakor edinole izkaznice o šoterskih izpitih in poznanje prometnih znakov. Nujno je, da obvlada voznik v prvi vrsti samega sebe in svoje strasti. Spet in vedno velja: ne stroj nad človekom, temveč človek naj bo gospodar nad strojem. Brez dvoma so pogosti vzroki prometnih nesreč človeške slabosti, kakor zamujena pozornost, raztresenost, želja po uveljavljanju, pijanost in drugo. Človek za volanom mora te človeške slabosti mojstriti, stalno obvladati in premagovati z ozirom na lastno varnost in varnost življenja ter zdravja drugih. Motorizirani promet na cestah se stalno razvija in narašča. Prav je tako in le želeti je, da pridejo motorna vozila v prid čim širšim plastem prebivalstva, tudi malega delovnega človeka, delavca in nameščenca, ki jih potrebujeta za dosego svojega delovnega mesta. Z naraščanjem motorizacije pa bi morala biti vzporedna tudi prometna vzgoja množic, vseh, tudi pešcev in kolesarjev, ker tudi ti povzročajo v svoji nevednosti prometne nesreče. Že otrokom je treba nuditi obvezen in organiziran prometni pouk v šolah, da se čimprej seznanijo z bistvom modernega prometa, prometnimi predpisi in znaki. To je znanje, ki jih lahko varuje nesreč na cesti ter ga lahko pozneje s pridom koristijo, ko bodo sami postali šoferji motornih vozil. Doslej se je na tem področju vzgoje še vse premalo smotrno storilo. Pa tudi druge ustanove in starejši izkušeni ljudje naj mlade ljudi vedno opozarjajo na prometna pravila, ker dobra vzgoja v rani mladosti lahko mnogo pripomore, da se bodo omejile številne krvave nesreče na naših cestah. Izgradnja ustreznih cest za motorizirani promet pa je nujna zadeva poklicanih javnih ustanov, dokler pa tega ni, velja v motoriziranem prometu posebna pozornost: Skrajna previdnost in preudarnost, treznost in zmerna brzina pri vožnjah pod geslom: vzemi si čas in ne življenje! Iz Beljaka Beljaški občinski svet je na svoji zadnji seji razpravljal v glavnem o plačilnih možnostih za novi dravski most, za katerega so gradbeni stroški preračunani na 20 milijonov šilingov. Za letošnja gradbena dela potrebujejo že 9 milijonov šilingov. K tej vsoti bo dežela prispevala 1 milijon šilingov, ostali znesek za bo plačala občina. Znesek 7 milijonov šilingov, ki jih je zagotovila država, bo na razpolago šele v letih 1960 in 1961. Novi dravski most bo predvideno do-gotovljen do 30. junija prihodnjega leta. Med mestom* Beljakom in zvezno vlado so sklenili potrebno pogodbo za gradnjo trgovske šole in trgovske akademije. V novih šolskih prostorih bo predvideno prostora za 1000 učencev. Na seji so tudi povedali, da so priprave za letošnjo tradicionalno beljaško slavnost in semenj v živahnem razvoju ter so že zadovoljivo napredovale. Iz lanskega računskega zaključka je razvidno, da je ljudska slavnost vrgla 210.000, semenj pa 7000 šilingov čistega dobička. To pomeni, da takšne prireditve nesejo, zato se v Beljaku tudi letos marljivo pripravljajo za ljudsko slavnost in semenj v dravskem mestu v kotu treh dežel. Libuče Minulo soboto smo na libuškem pokopališču izročili materi zemlji telesne ostanke Janeza Kolenika, Kolenikovega Aneja, k trajnemu počitku. Častna množica žalnih gostov mu je ob sprevodu in pogrebnih svečanostih izkazala čast in spoštovanje, kakršno je zaslužil. Številna udeležba na pogrebu dokazuje, kako je bil pokojni zares povsod spoštovan in priljubljen. Rajni Anej je izšel iz znane Kolenikove družine v Šmarjeti. Že njegov oče in tudi njegovi bratje so stali vedno trdno na braniku slovenstva in naše zemlje na Koroškem. Njegov brat Lekš, danes upokojeni poštni uradnik v Celju, je bil v 20. letih predsednik pliberškega Slovenskega prosvetnega društva. Z enako vnemo so se za naše organizirano skupno prizadevanje prizadevali tudi ostali sorodniki na različnih področjih. Takšna je tudi druga Kolenikova generacija. Tudi Anej je ostal vse svoje življenje zvest visokim idealom. Nikdar ni klonil, vedno in povsod se je odločno postavil za resnico in pravico. Pokojni Anej je preživljal sebe in družino z marljivim in poštenim delom. Izučil se je za kovača in nekaj let izvajal kovaško rokodelstvo. Priznan je bil tudi kot spreten izde-lovatelj turbin za mline in domače elektrarne. Pozneje se je osredotočil na domačo obrt, na izdelovanje cokel. To do zadnjega časa v našem kraju zelo rabljeno obutev je znal izdelovati v zelo ročni obliki ter je po njegovem izdelku segala široka okolica. S skromnim življenjem, delavnostjo in varčnostjo sta si z ženo postavila v bližini Pliberka čedno hišico, kjer je imela družina zadovoljen dom in ognjišče. Po svojem značaju je bil Anej prijeten družabnik, zelo ustrežljiv ter v družbi tudi šegav in zabaven. Tudi zaradi teh lepih lastnosti so ga ljudje radi imeli. V začetku maja je pokojni Anej praznoval 75. rojstni dan. Nenadoma pa mu je ob koncu meseca smrt pretrgala nit življenja. Slovenska prosvetna zveza naznanja: ŠT. JANŽ V ROŽU Slovensko prosvetno društvo »Svoboda’ vabi na prireditev z igro in petjem, ki bo v soboto, dne 6. junija 1959, ob 8. uri zvečer pri Tišlerju. Z igro „Veleja“ in petjem gostujeta igralska družina in kvartet SPD »Bilka' iz Bilčovsa. Pridite v obilnem številu! S pokojnim je legel v domačo grudo mož, ki je v tihi in vztrajni požrtvovalnosti izpolnil življenjsko nalogo, ko jo sprejme vsak v življenje, toda je ne izpolni vsak tako dosledno, kot jo je pokojni. Žalostni družini izrekamo naše srčno sožalje, pokojni oče naj bo svetal zgled naraščaju in nadaljnjim potomcem, ker tako ga bodo ohranili v najlepšem in najčastnejšem spominu. — Isti dopoldne je črna zemlja zagrnila na libuškem pokopališču tudi Brnikovo Terezijo iz Podkraja. Tudi ta žena je bila po svoji delavnosti, žrtvovanju za druge ter z značajnimi vrlinami prave Slovenke poznana in spoštovana v bližnji in daljnji okolici. Zaradi tega je tudi njenim pogrebnim svečanostim prisostvovala številna množica žalnih gostov. Naj si Terezija v miru spočije od svojega trudapolnega življenja, žalujočim sorodnikom pa prav tako naše iskreno sožalje! Ravne pri Ledincah številnemu občinstvu so pevci iz Raven, Ledine in Loč prepevali minulo nedeljo popoldne v gostilni pri Kosi. Za prireditev se je organizacijsko najbolj potrudil Tratnikov Marti, Šimej Trisnig pa je dirigiral pevcem. Na koncertu je sodeloval tudi Miro Kernjak, Šimej Martinjak pa je spregovoril zbranim poslušalcem. Pevci, ki so povečini nastopili prvič, so peli prav dobro in v veliko zadovoljstvo ljubiteljev domače pesmi. Povsod, kjer se poje, sprejemajo ljudje z navdušenjem domačo slovensko pesem, kar govori o plemeniti čustvenosti prebivalstva na naši zemlji in razumevanju za lep in čist glasbeni užitek. Potok pri Naša mladina si išče zelo rada službe v Švici. Več tantov, pa še več deklet iz naše občine, je tam zaposlenih. V naravi človeka je že, da si išče srečo po svetu. Nekateri jo zares najdejo, drugim pa je tujina neljubezniva mačeha in nikoli se ne morejo čutiti tako domače, kakor v kraju, kjer jim je tekla zibelka. Pred dobrima dvema letoma se je podala v Švico tudi gospodična Rezika Jesenko, p. d. Mažejeva iz naše vasi. Ni naletela na slabo, ker dobila in prevzela je dobro službo. Za binkošti bi morala priti domov v domačo vas, toda starši so prejeli iz Zur-richa nepričakovano pretresljivo vest, brzo- Bilčovsu javno sporočilo, da jim je hčerka v bolnišnici umrla za zastrupljenjem krvi. Razumljivo je, da je žalostna vest bridko prizadela Mažejevo družino. Starši so storili vse potrebno in omogočili za svojo hčerko prevoz v domači kraj, da bi dobila svoj zadnji počitek v domači rodni zemlji. Sredi rožnatega maja smo rajno Reziko spremili ob številni udeležbi žalnih gostov na njeni zadnji poti in prisostvovali pogrebnim svečanostim. Slovenska pesem ji je zadonela v slovo, domači g. župnik pa je spregovoril prerano umrli Reziki globoko občutene besede v slovo. Prekmalu je za vedno ugasnilo mlado življenje. Žalujočim staršem in ostalim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje! OBJAVA Tudi letos letovanje naših otrok ob Jadranu Bliža se čas letovanja šolskih otrok. Na številna vprašanja obveščamo starše danes na kratko, da Zveza slovenskih organizacij organizira tudi letos letovanje slovenskih šolskih otrok na sončnem jugu. Od Zveze prijateljev mladine Slovenije je ZSO prejela obvestilo, da so pripravljeni sprejeti na letošnje letovanje okoli 100 koroških slovenskih otrok. Letovanje nameravajo izvesti v dveh izmenah po 50 otrok. Prva skupina je predvidena od 23. julija do 12. avgusta, druga pa od 14. avgusta do 4. septembra- Kot kraj letovanja je predviden nov, lepa urejen počitniški dom v Savudriji, ki leži na meji Slovenskega Primorja. Podrobnejša navodila in pogoje za prijavo slovenskih otrok v počitniško kolonijo objavimo v prihodnji številki Slovenskega vestnika. Zveza slovenskih organizacij Delovna nesreča na Peci Visoko na Peci, okoli 1500 metrov nadmorske višine, se je odigrala minuli ponedeljek huda nesreča pri delu. S podiranjem drevja je bilo zaposlenih več gozdnih delavcev od Leitgebovega lesnega podjetja-Med temi je bil tudi 45-letni Walter Petrač iz Sinče vasi. Na strmem prostoru se ni utegnil dovolj hitro izogniti padajočemu drevesu, ki ga je zadelo. Petrač se je zelo ponesrečil. S prelomom lobanje, nekaterimi polomljenimi rebri in drugimi ranami na telesu so ga prepeljali v bolnišnico v Celovec. V tem primeru se je spet pokazalo, kako koristna ustanova je Rdeči križ s svojimi rešilnimi vozili in osebjem. V najkrajšem času je rešilni avto, ki ga je šofiral Friedrich Marolt prevozil strmo tovorno pot iz Velikovca na kraj nesreče in ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Marljivemu delavcu, ki se je pri izpolnjevanju napornih delovnih dolžnosti tako hudo ponesrečil, želimo, da bi mu izkušeni in spretni zdravniki pomagali kmalu na noge. Razne vesti iz Koroške V Grabšfanju |e Ernst Leiler prišel z dvema prstoma v stroj za cepljenje drv. Pri nesreči se je hudo poškodoval in so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico v Celovec- V Šmarjeti pri Pliberku so neke noči minulega tedna neznani storilci, ali storilec, ukradli iz cerkve monštranco. Tatvina j® vzbudila v okolici razumljivo veliko pozornost. Orožniki so takoj stopili v akcijo il1 raziskujejo zadevo. Doslej so bila vsa prizadevanja brezuspešna. Našli pa so se z® ljudje, ki so trdili, da je monštranca že v Jugoslaviji, ljudje tiste sorte, ki o razmerah onstran meje nikoli nimajo lepe besede, kakor da pri nas ne bi bilo kriminalnih dejanj in kriminalcev. Treba je odpreti samo dnevno časopisje in vsak se lahko prepriča, kaj vse nelepega se dogaja v naši deželi 'n državi. V Goselni vasi je strela udarila v transformator podjetja KELAG. Nastal je požar in povzročil škodo v višini okoli 6000 šilingov- V bolnišnici za nezgode v Celovcu je z® posledicami prometne nesreče umrla 82-l®1' na Elizabeta Ribič iz Borovelj. Staro ženica je zadel motociklist, pri čemer se je smrtonosno poškodovala. V Bučinji vasi v občini Št. Tomaž se j® pred nedavnim odtrgal oblak ter je kak® pol ure lilo kakor iz škafa. Most čez potok je voda zanesla in stopila čez bregove-Udrla je tudi v hlev kmeta Matije Franko in je povodenj postajala že zelo nevarna-Požarna bramba iz Pokrč je odstranila z® preke pri mostu, ki so ovirale tok vode tudi izčrpala vodo iz hleva. KOLEDAR Petek, 5. junij: Bonifacij Sobota, 6, junij: Norbert Nedelja, 7. junij: Robert Ponedeljek, 8. junij: Menard Torek, 9. junij: Primus Sreda, 10. junij: Margareta Četrtek, 11. j umi j: Barnaba Pestro z n zanimiv o Ali je bil satelit z Venere? Naša zemlja je dobila že na milijone go-S,0v '2 vesolja v obliki raznih meteorjev in n'eteoritov najrazličnejših velikosti. O teh 9°stih je krožilo, dokler si ljudje niso mo-razlagati njihovega nastanka, mnogo najrazličnejših legend in pripovedk — naj-znana je ona okrog »kaabe" (svetega amna) v Meki, ki je baje prišel iz nebes 'n 9a zato muslimani po božje častijo. Drug °9rornen meteor je padel — k sreči — v *redo kanadskih gozdov in tam naredil uknjo v kateri bi propadel ves London, če bi nieteor slučajno padel nanj. Zdaj so sovjetski znanstveniki skušali razvozlati uganko okrog meteorja, ki je padel 30. junija 1908 na Sibirijo. Pojavi, ki so nastajali takrat pred 50. leti v zvezi s tem meteorjem, so bili tedanjim znanstvenikom še nerešljiva uganka. Pri današnjih izkušnjah pa so se znanstvenikom »odprle" oči — nenadoma jim je jasno — tako vsaj trdijo — od kod čudni in misteriozni pojavi ob eksploziji tega meteorja. Ti pojavi so bili: Pri eksploziji je nastala ogromna ognjena krogla, ki je nato dobila obliko tipične atomske plinaste gobe kot pri atomskih eksplozijah. Kralj krvodajalcev V zadnjih 20 letih je slaščičar Wilhelm lein jz Frankfurta ob Meni daroval 700 li-r°v krvi. V teh dneh je v Markovi bolniš-Nci v Frankfurtu smehljaje prestal 1715. Onsfuzijo. »Tega ne boste vzdržali," so de-10,1 nekoč zdravniki. „Kaj takega je vendar ^®niogoče. Vi boste kmalu umrli." Toda . 'Ihelm Klein se danes s svojimi 58 leti po-Cu*' »kot riba v vodi". ^ed leti 1945 in 1955, torej polnih deset e> je dal Klein, ki ima krvno skupino 0, Vsake štiri tedne dvanajstkrat kri in to po-^Prečno v štirih tednih po pet in pol litra. •in je zakone medicine postavil na gla-V°/ Teoretično — tako pravijo — bi moral lej stalni izgubi krvi že 170-krat umreti, bičaj je, da darovalci krvi med eno in ^90 transfuzijo počivajo po nekaj tednov. 6'n pa je lahko v enem dnevu opravil več transfuzij, ne da bi se pri tem njegova krvna slika kaj spremenila. »Mnogo spim, tudi pozimi samo pri odprtem oknu, mnogo pa se tudi sprehajam na čistem zraku," pripoveduje kralj krvodajalcev v Frankfurtu, ki je gotovo edini primer te vrste na svetu. Za zajtrk poje ta mož sredstvo za pospešeno obnavljanje krvi, ki ga je sam izumil. Pravi, da je polno vitaminov. Za malico popije dva kozarca mleka in poje dvoje mehko kuhanih jajc. Kosilo se ne razlikuje od kosila drugih ljudi. Zvečer pa je samo črn kruh s klobaso ali sirom. Pred spanjem popije kozarec vroče vode, v katero stisne sok dveh limon. Recept vsekakor ni nič posebnega, najbrž je poseben samo mož, ki producira kri — lahko bi skoraj rekli — za izvoz. Črna borza z dojenčki York se je razvil v zadnjem času v 9 No ameriško tržišče z — dojenčki. Po-I °sevanje je tako veliko, da matere rade °čajo tudi do 3.000 dolarjev za enega Ojenčka. Otroci prihajajo v New York iz Vseh delov Amerike, pa tudi iz tujine, na Mirier iz Grčije in Koreje. ie Pristojni odbor ameriškega kongresa se Pozanimal za zadevo in uvedel preiska-V°' Rezultat preiskave je bil, da je zahte-Vq' od kongresa, naj izda zakon o prepodi črne borze z dojenčki. Usoda otrok, Pridejo na črni borzi do novih staršev, 2elo negotova. V večini primerov si ku-.^Jejo otroke samo tiste ženske, ki jim je b ^aferega koli vzroka prepovedano, da Po zakoniti poti prišle do posvojenca. 0^dor hoče v Ameriki „na črno" adoptirati ,°ka, mora stopiti do odvetnika, ki se VQrja s takimi posli. Odvetnik lahko nato V bližini nastanjeni ljudje so kmalu po eksploziji pričeli umirati zaradi do tedaj neznanih bolezni, ki pa so kazale, kot vemo danes po tragičnih izkušnjah Hirošime, vse značilnosti poškodb prekomernega radioaktivnega žarčenja. Spričo teh domnev so nato sovjeti poslali v Sibirijo posebno ekspedicijo, ki je imela nalogo raziskati podrobnosti okrog tega pojava. Ta ekspedicija je odkrila na kraju eksplozije delce železa, ki pa ne morejo izhajati od meteorja ... Sovjetski znanstveniki so tako nujno prišli do domneve, da je tukaj eksplodirala nekakšna vrsta atomske rakete. Pri iskanju možnosti, s katerega sosednjih planetov bi naj ta raketa prišla, so ugotovili, da je najverjetneje raketa prišla z Venere, kajti ta planet je v tistih dneh stal nasproti zemlji v najugodnejšem položaju. Seveda je ta hipoteza sovjetskih znanstvenikov silno tvegana — in verjetno so jo zato »spustili" med svet po nekoliko nenavadni poti. Če pa bi se izkazalo, da je točna, bi seveda to pomenilo povsem nove poglede na planet Venero in možnost kontakta z njim. Leta 1965: vesoljska postaja Moskovski dnevnik »Izvestija" je objavil v svoji znanstveni rubriki vest, da bo po predvidevanju sovjetskih znanstvenikov zgradila Sovjetska zveza do 1. januarja 1965 vesoljsko postajo, ki bo krožila okoli zemlje v višini 35.000 kilometrov nad ekvatorjem. Sovjetski znanstveniki prav tako predvidevajo, da bo imela Sovjetska zveza najpozneje čez sedem let vodikovo elektrarno, ki se bo imenovala „Energograd". Prav tako upajo sovjetski učenjaki, da bodo ustvarili v sedmih letih medcelinske poštne rakete in da bodo izumili plastično snov, ki bo trša od diamanta. Po pisanju »Izvestij" bodo izstrelili vesoljsko postajo za Novo leto 1965. Postaja bo stalno enako oddaljena od ekvatorja in bo služila kot relejna postaja za radijske in televizijske oddaje, ki jih bodo lahko sprejemali v Evropi, Aziji in Afriki. Razen tega bo služila postaja tudi kot vsemirski observatorij in kot nekak »svetilnik" za usmerjanje medcelinskih poštnih raket in vesoljskih vozil. Stoletnica trgovskih hiš »uvozi" dojenčka iz kakšne druge ameriške države ali iz tujine, ne da bi prišel v nasprotje z zakonom. Izročitev dojenčka v roke novim staršem je nato kaj enostavna reč. Noben zakon te trgovine z dojenčki namreč ne prepoveduje. Kongresni odbor pa hoče doseči prepoved »črne borze" z dojenčki predvsem zato, ker takšni dojenčki pogosto pridejo v slabe roke. Sicer pa ima ta trgovina z dojenčki tudi drugo plat. Nanjo je opozorila znana pisateljica Pearl S. Buck, ki svari pred prenagljenim sprejemom takšnega zakona. Sicer se zaveda nevarnosti, ki jih skriva v sebi ta trgovina, vendar opozarja na dejstvo, da otroci ameriških vojakov umirajo v korejskih sirotišnicah »kot muhe", ker zakonska določila že zdaj otežkočajo njihov normalni prevoz v Ameriko. Za takšne dojenčke je takšna »črna" posvojitev pogosto rešitev v zadnjem trenutku. To leto mineva sto let, odkar se je leta 1859 vlačil po pariških ulicah gospod Henry Boucicaut, trgovec s kapami nekje iz province, ki je prišel v Pariz, da bi napravil dobro kupčijo. Boucicaut se je sprehodil po Rue du Bac, kjer je odkril majhno trgovino z imenom »Bon Marche", ki je zagotavljala cenen nakup. Lastnik trgovinice je iskal — kakor je bilo brati na izvešeni tabli — solastnika z denarjem. Boucicaut je šel že naprej, se znova vrnil in končno vstopil. Kmalu je bil dosežen sporazum, kajti provincialni izdelovalec kap je imel cel kup odličnih zamisli pod svojo kapo. Kmalu je govoril ves Pariz o prednostih, ki jih je nudil »Bon Marche". Lahko si vstopil in odšel iz trgovine, ne da bi kaj kupil; cene so bile stalne in nižje kot kjerkoli drugje, blago, ki je bilo kupljeno in kupcu ni bilo všeč, je bilo moč vrniti in podobno. Boucicaut je skušal delati s čim nižjim zaslužkom, računal je namreč na velik dobiček ob velikem prometu. In promet je bil resnično ogromen. 1869 je znašal 21 milijonov, leta 1900 pa že preko 100 milijonov frankov tedanje valute. Boucicautov primer so kmalu posnemali v Parizu, Ameriki, Evropi. Danes obišče več kakor milijon ljudi samo trgovske hiše v Parizu. To so mesta mest. V njih ^potrošijo več telefonirajo kot bi izložbe pariških na primer več toka in v mesfu Orleans. Če trgovskih hiš postavili drugo poleg druge, bi bila steklena fronta dolga več kakor dva kilometra. In če se je Boucicaut držal gesla »Velik promet z majhnimi dobički", je geslo ameriških kraljev trgovskih hiš: »Kupec ima vedno pravi". Spoznali so tudi vrednost časopisne reklame in jo izkoristili v velikem slogu. Slika gospoda Boudcauta Približno trideset let po začetku »Bon Marchea" je Hermann Tietz in njegov nečak Oscar pričel svojo galanterijsko trgovino v Geri preurejati po pariškem vzgledu. Robo so naročali direktno pri tovarnarju, postavili so trdne cene in prodajali kolikor mogoče poceni. Ko je Oscar Tietz v starosti 65 let umrl, je posedoval že deset velikih trgovskih hiš. Tudi mladi Rudolf Karstadt je svojo konfekcijsko trgovino v Wismarju postavil na principe: nizke, trdne cene in blago samo proti gotovini. Dobro se mu je obrestovalo, kakor vsem, ki so sledili zgledu gospoda Boudcauta. Čas pred sto leti je bil zrel za ustanavljanje trgovskih hiš in spodobilo bi se pravzaprav, da bi v vseh trgovskih hišah — in teh je zdaj na svetu na deset tisoče — na častnem mestu visela slika gospoda Bouci-cauta ... ii . F ut j' pni' ■' - Kje sle, Eamuicvi? El 3j I Anton Ingolič -m i !h:». ftr... "Spreten si," me je pohvalila. ,QS> sva si nasproti, se merila in draži-^fu9 drugega. kq,^r°^e je," se je prva oglasila Mudronj-"^am mrzlo pivo. Pridite na kozarec!" HjQ" r°sim," sem rekel in se opotekel za V . ti'rv '®snem in mračnem prostoru pred ku-*Qd 1 * vra*'' ki jih ni takoj odprla, sem d0 obnjo. Bilo je dovolj, da sem popol-vW|Q Zgubil pamet. Objel sem jo in se ji Iq . v ustnice. Nič ni rekla, ustnice je imetij 6 Pripravljene za poljub. Ko sem se kaj akn'li me je za trenutek izpustila. »Ča-k|ju’. klenem." Zaklenila je vežna vrata, °k|6 ^°*sgnila iz ključavnice, in se me spet ^Ipstn'Q' sobo, v sobo," je zašepetala Pe|jQ|0' ko sva bila v kuhinji in sem jo V , Proti oguljenemu divanu ob oknu. *QPrte' *6 bila tema, vetrnice so bile tesno rro, ^ 1 ^stelje nisem videl, ni bilo potrobil °V°'* dobro je ona vedela zanjo, kako Se,Tl sPef s*al v kuhinji, sem videl, ,e zahajajoče sonce oblivalo rdeče razcveteni grm tam zgoraj na grebenu, barva cvetja je bila naravnost krvava. »Poglej, če ni nikogar pri vaših in pri spodnjih sosedih!" sem slišal iz sobe vroči Mudronjkin glas. »Na, tu imaš ključ!" Vrnil sem se po ključ; toda ko sem zagledal Mudronjko vso razgaljeno in razgreto, sem spet legel k njej. Na cvetočem grmu ni bilo več sonca, ko sem s ključem v rokah spet stopil v kuhinjo. Šele drugo jutro sem se spodaj v jami začel trezniti. Trezniti? Damm je povedal, da so prejšnji dan na zgornjem obzorju v nekem rovu popustili oporniki in pri priči je zmlelo dva rudarja, v nekem drugem rovu je staremu rudarju zmečkalo nogo in tri rudarje so odpeljali v bolnišnico, ker so se zastrupili s plinom. Damm je vsako jutro poročal o nesrečah prejšnjega dne; ker ni bilo dneva brez nezgode, se je vsak šiht naše trojke začel z razgovorom o nesrečah. »Za nič na svetu ne ostanem v rudniku," je Damm vsakokrat zaključil razgovor, »če me kmalu ne povišajo v paznika, si najdem drugo delo ali pišem teti." Za Damma, ki mu je oče padel pri Verdunu, mati pa kmalu potem umrla, je namreč skrbela očetova sestra, žena enega izmed delničarjev merlevvaldskih rudnikov. Dala ga je v šole, menda ni prišel preko nižjih razredov, poskusila je še to in ono, nazadnje pa ga poslala sem v Merlewald, kjer naj bi iz njega napravili paznika. Zato se je ob vsaki priliki skliceval nanjo, čeprav se ga je, kot je bilo čutiti iz njegovih besed, bogata teta že naveličala, predvsem pa njen mož, ki je bil, s čimer se je Damm tudi rad pohvalil, po vojni nekaj mesecev celo minister. »Če gospod Chambert samo z mezincem migne, sem že paznik, prvi paznik," se je napihoval. Gospod Chambert pa očitno ni maral migniti z mezincem in Damm je moral z menoj in Bertom požirati premogov prah. To jutro mi je šlo od rok kot že dolgo ne, Damm se je smehljal od zadovoljstva. »Bom te priporočil za drugega," je rekel, »to bo prvo, kar bom napravil kot paznik." To je tudi njegova prekleta dolžnost. Berto je kot drugi imel deset procentov večjo mezdo ko jaz, Damm še deset procentov več kakor Berto, napravil pa je najmanj. »Si videl kozo?" me je vprašala mati, ko sem po šihtu z nekam negotovimi koraki stopil v kuhinjo. Seveda sva jo šla takoj gledat. Mršava je bila in grda, toda bil sem ji hvaležen, ker me je rešila zadrege; zato sem jo hvalil na vse pretege in še pri kosilu sem govoril samo o njej. Potem sem šel — kot navadno — gor v sobico. Legel sem, a zaspati nisem mogel, niti nisem nameraval. Prisluškoval sem, kaj se dogaja pri sosedovih. Fanta sta prišla kmalu za menoj, tekala sta sem in tja po hiši in kričala, šele med kosilom sta se nekoliko umirila. Nestrpno sem čakal, kdaj se bosta pobrala. Slednjič sem ju le videl, kako sta se gnala navzdol po ulici. Mudronj je pred dobro uro odšel na šiht, torej je Mudronjka sama. A kako je pri nas? Pepčka sem slišal spodaj s križišča, ni se več plašil otrok, kričal je z njimi, ponavljajoč besede, ki jim vsem še smisla ni poznal. Štefko bi lahko poslal v trgovino po kakšno stvar. Oče najbrž leži, mati pa bo brkljala v kuhinji še nekaj časa, potem bo šla na vrt. Torej nikakršne ovire! Ko sem kot mesečen stopil na dvorišče, se je tam na oni strani pokazala Mudronjka. Očitki, ki so se ves dan oglašali v meni, so se v trenutku razblinili. Mudronjka, ki se mi je zdela še vabljivejša, mi je smeje pokimala. Zaradi matere v kuhinji nisem mogel ne skozi planke ne prek žive meje, lahko bi me videla skozi okno, umaknil sem se nazaj v hišo. Kako naj neopaženo pridem na ono stran? V veži sem se domislil; naglo sem stopil gor v sobico, se lepše oblekel, dejal materi, da grem obiskat Ga-sparda, in odšel. Toda za oglom sem zavil k Mudronjevim, ko sem se prej prepričal, da ni na cesti znanega obraza in da tudi pred stanovanjem Mudronjevih spodnjih sosedov ni nikogar. Bilo je kot prvič. Morda se je Mudronjka za trenutek spomnila na Mudronja, ki je Vzrc/ue bc/czm* Med vzrejne bolezni mladih živali štejemo vse bolezni, ki se pri njih pojavljajo od rojstva do spolne zrelosti. Teleta v tem času bolehajo za različnimi boleznimi. Razlikujemo bolezni, ki se pojavljajo pri sesnih teletih, pri teletih, ki jih odstavljamo in pri odstavljenih. Teleta se lahko okužijo, ko se še razvijajo in poginejo hitro po porodu, ali pa se okužijo takoj po porodu in poginejo v prvih petih dneh. Bolezni v tem razdobju so najbolj pogoste in tudi najbolj nevarne. Živali se okužijo na popku, ali pa se okužijo po črevesni sluznici. Take okužbe lahko preprečimo pri mladih živalih z razkuževanjem popkovine in s tem, da mladičem privežemo nagobčnike, da ne morejo brskati po okuženem nastilju. Najbolj nevarna bolezen pri teletih je vsekakor griža, ki jo povzročajo bakterije debelega črevesa ali kolibacili. Te klice najdemo povsod: v prebavilih popolnoma zdrave živali, da celo v mleku. Povzročitelji bolezni pridejo v žival po prebavilih, bolj poredko pa skozi popkovino. Zdrava črevesna sluznica je dovolj odporna proti tem bacilom. Če pa se je ta odpornost kakorkoli zmanjšala, na primer zaradi prehlada ali zaradi nepravilne prehrane, prodro kužne klice v kri. Za to boleznijo zbolijo teleta prve tri dni življenja, pozneje bolj poredko. Taka teleta prenehajo sesati in dobe hudo drisko. Izmečki, v začetku rumeni, postanejo zelenkasto rumeni, pozneje pa pepelnato sivi. Teleta imajo vročino, veliko leže in poginejo v enem ali dveh dneh. Bolezen se pojavlja v zimskih mesecih, posebno pri hlevski reji in navadno naglo preneha, ko živali pridejo na pašo. Ker so izvor okužbe večinoma stare živali, izločevalke kužnih klic, je vsekakor potrebno, da mlade živali vzrejamo ločeno od odraslih. Potrebno je tudi napraviti posebne prostore za telitev. Ko je bolezen že izbruhnila, jo je težko zdraviti. Preprečujemo jo s tem, da posvetimo vso skrb higieni in pravilnemu krmljenju. Tako postanejo živali bolj odporne. Posebno je treba paziti na krmljenje brejih živali pred telitvijo. V zadnji tretjini brejosti ni priporočljivo kravam pokladati industrijskega krmila in silažo. Pri teletih pa lahko takoj, 1 do 3 ure po porodu damo približno 1,5 del materinega mleka, v katerem raztopimo 2 žlički topljivega aureomicina. Nato do starosti šestih tednov dodajamo vsak dan zjutraj enaki količini mleka po V* žličke aureomicina. Z nekoliko večjimi količinami aureomicina lahko poskusimo zdraviti bolna teleta, vendar le po veterinarskem predpisu. Druga bolezen sesnih telet je ohromelost. Povzročajo jo različne kužne kali, ki jih najdemo pri vsakem gnojenju, n. pr. pri ranah. Ko povzročitelji po porodu pridejo v pretrgano popkovino, se v njej naselijo, po krvnih žilah prodro v telo in tam povzročajo gnojna vnetja sklepov, pljuč, črevesja in podobno. Bolezen se razvija v prvih osmih dneh po porodu, ko se popkovina še ni posušila. Popek je zatečen in zelo boleč. Ko so se kali že naselile v sklepih, nastane huda ohromelost zaradi vnetja sklepov prednjih ali zadnjih okončin. Smrt nastopa ali takoj zaradi splošne zastrupitve krvi, ali pa šele po 1 do 3 tednih. Dokler se bolezen še ni razpasla, jo lahko zdravimo; če je nastopilo splošno zastrupljenje, ni več pomoči. Bolezen preprečujemo tako, da takoj po porodu razkužimo popkovino z jodovico in skrbimo za čist nastilj. Pri teletih se lahko pojavi tudi paratifus, ki ga povzročajo klice, nevarne tudi človeku. Ta bolezen je sicer pri naših teletih bolj redka, ugotovljeno pa je že večkrat, da so se ljudje okužili z mesom v sili zaklanih živali. Kužno vnetje pljuč je bolezen, ki se pojavlja v mrzlih, mokrih in meglenih letnih časih v zatohlih, slabo zračenih hlevih. Povzroča jo kužna klica, ki jo najdemo skoraj pri vseh vnetjih pljuč. Pri sesnih teletih povzroča zastrupljenje krvi s hitrim poginom, pri starejših teletih pa težko vnetje pljuč. Živali kašljajo, v začetku poredkoma, pozneje pa nepretrgoma, posebno močno pri najmanjšem naporu. Tek je slabši in živali počasi hirajo. Da bi preprečili izbruh bolezni, je treba teleta dobro hraniti. Tudi jih ne smemo prezgodaj odstaviti. Treba je pravilno zračiti in živali naj se več gibljejo na prostem. Zatiranje krompirjevca je obvezno Po začasno veljavnih zakonskih predpisih (LGBI 67/1949 §4) je vsak kmetovalec obvezen, da v sklopu splošnih zaščitnih ukrepov zoper krompirjevca škropi svoje nasade krompirja, paradižnika in sorodnih rastlin v razdalji pol kilometra od mesta, kjer se je pojavil krompirjevec. Neupoštevanje teh predpisov se kaznuje po § 20 zakona o zaščiti kulturnih rastlin (LGBI 12/1949) z globo do 2.000.— šil ali s 30 dni zapora. še o zatiranju krompirjevca Za uspešno in racionalno borbo zoper krompirjevca je potrebno vedeti sledeče: 1. Katero zaščitno sredstvo! — Vsi pripravki (35 škropiv in 15 prašiv), ki so letos v prometu, delujejo prilično enako dobro. Razlikujejo se le po hitrosti in trajnosti delovanja. Gamma-pripravki učinkujejo hitro ir imajo prednost, kadar škropimo še mlade krompirjejje rastline, medtem ko delujejo Dieldrin-, DDT- in Toxaphen-pripravki počasneje, a trajneje in so pripravnejši za felef Bolezni telet, ki se pojavljajo, ko teleta odstavimo, nastajajo, ker teleta oslabe ob prehodu z mlečne na mešano krmo. Pri že odstavljenih teletih nastanejo bolezni v prvi vrsti zaradi spremembe v načinu vzreje. Živali, ki so bile prej vzrejene skoraj izključno v hlevu, pridejo na pašo. Res je, da sonce in gibanje na pašnikih utrjujeta živali, vendar se lahko v prvem času, ko so še zaradi hlevske vzreje slabotne, po prihodu na pašo okužijo z želodčnimi, črevesnimi in pljučnimi zajedalci ter metilji. Večinoma teh bolezni ni mogoče popolnoma preprečiti, ker je preprečevanje povezano z določenimi tehničnimi ukrepi, kot so n. pr. izsuševanje močvirnatih pašnikov in podobno. Lahko pa s smotrno in primerno rejo ter pravilno krmo vzredimo do prihoda na pašo že toliko odporne živali, da te bolezni niso resnejša nevarnost. Bolezni bodo vedno, posebno pri mladih živalih. Da jih omejimo, moramo skrbeti za snago, zadostno zračenje hleva in za pravilno prehrano. Mlade živali naj se poleti in pozimi veliko gibljejo na prostem. Storili bi pa veliko napako, če bi se omejili samo na mlade živali; vzrejne bolezni moramo preprečevati že pri brejih. Skrbeti moramo tudi za pravilno odbiro plemenskih živali. V brejosti pa moramo živali pravilno krmiti, da dobijo s hrano potrebne vitaminske in rudninske snovi. Posebno pozornost je treba posvetiti higieni poroda in prehrani telet takoj po porodu. Teleta morajo dobiti vsekakor mlezivo, ker samo tako dobe dovolj rudnin in vitaminov. škropljenje bolj razvite krompirjevke. Na večjih površinah imajo škropiva prednost pred prašivi, ker so cenejša in se listov močneje primejo. 1. Kdaj škropiti! — Kadar se hrošči spomladi ne pojavijo tako množično, da bi predstavljali nevarnost za mlade krompirjeve rastline, se priporoča s škropljenjem počakati tako dolgo, da se razvijejo prve večje ličinke. S tem smo dosegli, da z zaščitnim sredstvom zajamemo večjo listno površino, hkrati pa je do tega termina zaključen dohod hroščev iz zemlje. Predolgo s škropljenjem nikar ne čakajmo, ker bomo sicer zamudili odhod ličink v zemljo in tako omogočili razvoj novega zaroda hroščev. Termin škropljenja sovpada nekako s 15. junijem. 3. Kolikokrat škropiti! — Če škropimo po predpisih in ob pravem času, bo zadoščalo enkratno škropljenje. Le kadar smo zamudili junijski rok, bo potrebno ponovno škropiti, ko se pojavijo v večjem številu mladi hrošči druge generacije. Kmetijski strokovnjaki kmetovalci s praktičnimi izkušnjami, ogla* šajte se s svojimi prispevki v ..Obvestilih naprednih gospodarjev" in posredujte svoje znanje in Izkušnje ter praktične izsledke še ostalim našim kmečkim ljudem. Dopise naslovite pod šifro ..Obvestila' na naslov: Slovenska kmečka zveza, Celovec, Casometergasse 10/1. Kmetijsko gospodarstvo tu in tam Naraščanje družinskih kmetij v Avstriji Po zadnjih poročilih je v Avstriji od skup' no 432.848 kmetijskih in gozdarskih posestev le 70.791 obratov, ki zaposljujejo tujo delovno silo. Leta 1954 je bilo takih obrat°v še 90.148. Iz zgornjih podatkov je razvidna tendenca očitnega naraščanja družinskih kmetij. V Zapadni Nemčiji za 10 % manj malih kmetij V letih od 1949 do 1958 se je v Zapadni Nemčiji število kmetijskih posestev z 0,5—'1® hektarjev obdelovalne površine zmanjšal0 za 191.000 ali za skoraj 10%. V istem raZ' dobju pa je število posestev nad 10 ha obdelovalne površine naraslo za 25.000. Povečanje kmetijske posesti, ki gre pretežno n° račun odprodaje zemlje s strani malih, nepoklicnih posestnikov, pospešuje zapadno* nemški kmetijski »zeleni plan" z obsežnimi subvencijami in krediti. Anglija podpira male kmete Britanska vlada je tudi za tekoče gosp0' darsko leto dodelila znatna sredstva za p°' večanje kmetijske proizvodnje. Država jamči uradno določene minimalne cene najved' nejših kmetijskih produktov. V tekočem letu ostanejo garantirane cene za klavno živino* ječmen, oves, sladkorno peso in krompir n®" spremenjene, medtem ko je minimalno znižanje cen predvideno le za pšenico, rž, jajca in volno. Fond agrarnih investicijskih sredstev je bil znatno povišan v prid povečane pomoči malim kmetijam. Tudi v Franciji ukrepi za izboljšanje agrarne strukture V Franciji je bila ustanovljena nacionaln0 kmetijska komisija, katere naloga bo, d°l°' čiti položaj kmetijstva v nacionalnem ži^' Ijenju in izdelati načrt državne agrarne Pc' litike. Delokrog komisije bo nadalje zdie' mal ukrepe za povečanje kmetijske pro'1*' vodnje in produktivnosti dela, skrb za p0' lagoditev kmetijske proizvodnje zahtev01^1 domačega in tujega tržišča, urejanje kmetij' skega prostora, planiranje ter izboljšani0 agrarne strukture. Krompirjev ec — nevarni škodljivec med tem časom ves zasopel prekladal jamski les, in na oba fanta, ki sta se podila na nogometnem igrišču, kot sem se jaz za trenutek zavedel, da mati onstran zidu v mislih na Strmec pospravlja kuhinjo. Da bi pregnala neprijetne misli, sva hlastala za užitki, ki so bili meni še neznani, Mudronj-ka pa je, kot je zatrjevala, že skorajda pozabila nanje. Odtlej sva se sestala skoraj vsak dan. Nove in nove načine sva si izmislila, da sva se dobila. Posebno Mudronjka je bila glede tega iznajdljiva. Ko ni bilo neki dan pri nas nikogar doma, je prišla gor k meni. Bi- lo mi je nerodno, nemudoma sem zaprl vetrnice. „Zakaj zapiraš?" se je Mudronjka začudila. „Naj te vidim, fant, naj te gledam!" Meni pa je bilo ljubše, da je nisem videl in da ona ni videla mene. Minila je pomlad, minevalo je poletje, vroče, suho poletje. Iz jame sem se vračal utrujen, po kosilu bi bil rad legel, a sem moral prežati na priliko, ko se bova lahko sestala z Mudronjko. Že bi bil rajši legel in zaspal, toda ko sem bil pri njej, me je utrujenost minila. Vendar tistega užitka kot prve čase nisem več imel. Od tete Jere smo dobili že nekaj pisem. Prebrali smo vsakega po dvakrat, trikrat naglas, potem ga je mati prebirala še sama. Teta Jera je pisala o vsem podrobno: kako kaže krompir na naši njivici, kako uspevajo buče pri nas in kako na Podme-nikovih ogonih, ki jih je teta Jera prevzela od matere, ali je fižol poln in kakšne stroke ima koruza, izvedeli smo nadalje, da je bilo češenj toliko, da so se lomile veje, da bo tudi bobovca precej, da pa slabo kažejo ostale jablane, a tepka je polna ko v najbolj rodnih letih. Seveda je bilo v vsakem' pismu nekaj stavkov tudi o Rogači, ki se je le počasi navajala na novo gospodinjo, in o Ravsu, ki je nekaj tednov vsako noč zavijal do polnoči, šele zdaj, na poletje, se je pomiril. Potem so prišle na vrsto novice iz soseščine, iz Podloga in z Motnika. Teta je bila presrečna, da je lahko živela na Strmcu, materi pa so se ob vsakem branju udrle solze po licih. V prvih jesenskih dneh so Mudronja odslovili; odpustili so ga brez penzije, brez kakršne koli odškodnine, čeprav je delal v merlevvaldskih revirjih osem let, ko je prej pet let ril pod belgijsko zemljo. Nič ni pomagalo, da je bil pred osmimi leti še popolnoma zdrav, kar je ugotovila zdravniška komisija ob sprejemu na delo, tudi se niso ozirali na to, da je pred tremi leti rudniški zdravnik ugotovil kamen v njegovih pljučih. Silikoze niso priznavali kot rudarsko, stanovsko bolezen, bila jim je kot jetika, za katero rudnik ne odgovarja. Trinajst let je ril pod francosko in belgijsko zemljo, dvakrat ga je zasulo, drugič so ga odkopali ves dan, trikrat je za las manjkalo, da ga ni zmečkalo, tudi plina se je nažrl, da so mu morali nekajkrat izprati želodec, trinajst let je požiral premogov in kremenjakov prah, zdaj, v svojem oseminštiridesetem letu, ko je bil nesposoben za vsako delo, so ga zavrgli kot preperel hlod. Prizadelo me je. Nekaj dni nisem maral k Mudronjki. Potem sva se sestajala vse teže in teže. Mudronj se skorajda ni ganil z doma. Vse češče sva se, seveda le za kratek čas, kot mimogrede, dobila zgoraj v grmovju nad našim in njihovim vrtom. Noči so postajale hladne in listje je odpadalo; vedel sem, da kmalu tudi tja gor ne bova mogla več. Na vsakem koraku me je zasledoval Mudronjev „kh, kh." Mudronj mi ni rekel besede, na moj pozdrav je le nekaj zamrmral, njegov pogled je bil hladen, ostro predirajoč. Ali ve? sem se izpraševal vse pogosteje in z vse večjim neugodjem. „Ne bodi smešen," mi je zagotavljala Mudronjka, »ničesar ne ve. Če bi vedel, bi me zadavil, če bi seveda bil dovolj močan. Strašno je ljubosumen. Že samo to, da si ti mlad in živiš tam prek, je zanj dovolj." Meni je kljub temu bilo bolj in bolj zoprno. Opazil sem tudi, kako me mati pogleduje zaskrbljeno, žalostno. Sprva sem se tolažil, da zaradi jeseni na Strmcu, o kateri je govorila skoraj vsak dan. »Zdaj je zrel bobovec, ta teden bi kopali krompir, drugi teden bi..." Polagoma pa sem si le moral priznati, da sluti, da morda celo nekaj v0' zato sem se je jel izogibati in pazil sen1' da nisva bila sama. V tem času je Damm postal paznik in \°l sem napredoval do drugega kopača. so me v številko, v kateri je bil prvi kop°c Čepin, tisti, ki je pomagal dvigniti stavk0 v Podlogu, tretji pa Poljak Grzela. »E, Marko, če ga ne moreš v Podl°9°j ga pač koplješ tu! Hudič je doma, hud1 je na tujem, bolje pa je kot v bosens* 10 gozdovih. Tak, dva Podložana v isti š*0 vilki." Očitno me je bil vesel. »Si že °P°e zil, da je tudi tu marsikaj narobe? Si razmišljal o tem?” Napravil sem se, kot da nisem slišal nj®^ govega vprašanja. Naj mu povem, da , pol leta razmišljam samo o tem, kako lahko čim dlje ležal pri poročeni pri ženi rudarja, ki so mu rudniki izse pljuča in ga čaka samo še smrt? j Grzela je bil mojih let, prišel je šele Pr0,^ letom s Poljske, od koder so se v mn°.g cah izseljevali brezposelni delavci. j tih, mrk tant, le redkokdaj sem ga zap e ^ v pogovor, razgovora s Čepinom Pa se jaz izogibal. Zlovoljen sem odhajal v jamo, zlov | sem prihajal iz nje, čutil sem, da bi nekaj ukreniti, zaobrniti krmilo, a -j|ci imel toliko moči. Na pomoč mi je Pr'J' mati. (Se nadaljuje) O* glasn li sodim še sploh v človeško raso? se je ° spraševal starec, ki je stal na oglu Devete in Michiganske ulice. Bilo je to meglenega jesenskega popol-neva. Na drugi strani ulice, v Grand- par-u Je bil postavljen zvočnik, preko kafere-9° so pravkar prenašali tekmo s svetovne-9° prvenstva v basseballu, tekmo med »St. Louis Cardinals" in „Newyork Yankees". arec je nosil staro raztrgano obleko, nje-9°va srajca je že posivela od umazanije, in eožni prsti so mu gledali iz starih vojaških . 0rnjev. Premikal se je počasi, potem pa I® nenadoma ostal pred z zlatom in medenj10 okrašenim vhodom zgradbe National Company. »K vragu, ne morem več," je rekel sa-^emu sebi. Zazehal je in se pretegnil kot ^°vek, ki je zelo zaspan. Slekel je suknjič, 9° zvil in položil na pločnik. Ne glede na ,Uc>ii ki so obstajali in radovedno opazo-Val'i kaj dela, je starec počasi opravljal Vse tisto, kar delajo ljudje, preden gredo ^Pat. Napravil je nekaj zamišljenih kretenj, *°Kor da se slači in nato oblači pižamo, P°tem je mrmljal, kot da bi dajal slugi na-v°dila, da mu za jutri zjutraj ni treba pri-Praviti tople kopeli, ker se je odločil, da bo ®9el in umrl. Potem je res legel na ploč-potegnil čez se umišljeno odejo in čez n®kaj trenutkov so radovedni gledalci za-'Sc,ii glasno smrčanje. Okrog njega se je takoj zbrala majhna s^upina ljudi. Vsi so buljili vanj. On pa je 2 brezbrižnim pogledom zrl v nebo. Čez nekaj časa se je zbralo vse več radoved-n'b ljudi okrog njega in vsi so čakali, kaj 56 bo zgodilo. »Kako je, stari, ali si poškodovan?" »Kje, k vragu, pijan je kot sod." »Ej stari, kaj je to s teboj?" »Gotovo se je s kom stepel." »Kdo pa je ta človek?" . »Ali ne vidite, da je poln alkohola *0| t n "^ekdo bi moral stopiti po zdravnika.” .‘Kje je policija? Nikoli je ni, kadar jo C°v®k potrebuje." i, *^ga reveža je gotovo povozil avto. °AQli bi poklicati reševalni voz." »Pravkar prihaja policaji" »Tu je čuvaj zakonitosti!" Velik stražnik z rdečim licem se je naglo 'žal skozi skupino ljudi, ki je postajala VSQk trenutek večja. Pogledal je starca, ta Pa mu je vrnil pogled z najbolj nedolžnim IJrazom na obrazu. »Kaj se dogaja?" »Pozdravljeni, stražnik." , Policaj ga je sumljivo opazoval. Potem Sl i® potisnil službeno čepico na tilnik in * izprsil: »Kaj je s teboj, ha? Povej, kaj ti je?" ^eka ženska je poskušala pojasniti poli-kaj se je zgodilo. l^»Vse je v redu, stražnik. Samo malo sem j^li ker sem strašno truden. Mislil sem, v° bi bilo dobro, če bi legel in umrl. To je ,,Se' Rad bi bil sam, da bi lahko tako laže V- “Kaj?" je vprašal policaj jezno. ^“Ali me ne morete pustiti v miru? Ali me Zorete pustiti, da v miru umrem." “Pojdi, pojdi, dovolj je teh neumnosti! ai.1 s*ari, premakni se! Vzdigni se in odidi. 1 s' slišal?" |^“Ali me res ne morete pustiti v miru. Reti s®m vam, da je vse, kar želim, da bi 0 mirno na tleh umrl." ,uk“S.liša| si. No, premakni se! Ne bom trpel S| a) nobenih neumnosti. To je javni pro-čeT Policaj ga je prijel za roko in ga za-,vl®či, starec pa se sploh ni upiral. Vtem S|v,e nenadoma pojavil na sceni dosfojan-/u.fn Policijski narednik. „Kaj se dogaja, KB?11 • v i i »i je vprašal narednik. ni, gospod, samo v miru poskušam " Policaj je spustil starca, da je pa- ^ozaj na pločnik. I IIW4 f J 11 r\ . »M Policoj se je obrnil k naredniku: javni red in mir." j$’j^ai je s teboj? Tukaj ne moreš umreti," spregovoril narednik. r6j °i bog, ali človek v svobodni deželi more v miru umreti?" i0',110- prenehaj z zmerjanjem in izgini Se s i - je ukazal narednik. Toda starec >icjr6 . °b ni premaknil. Tedaj ga je zgrabil ie ^ in ga poskušal dvigniti. Potem ga P>or|vV®l še policaj in oba sta ga pričela f®drii^e' sern do izgini,” je kričal na- briče|^c se je dvignil. Skupina ljudi se je Slasno smejati. Starec se je poča- si odplazil in ko je bil kakšnih deset korakov daleč, se je obrnil in mirno dejal prisotnim: .Samo umreti sem želel v miru." „Pojdi, pojdil Izgini, odidi, ali pa te bom jaz odvedel," je vzkliknil policaj, medtem ko se je nekaj ljudi še vedno smejalo. Starec se je pomaknil še nekoliko metrov, potem pa je zopet obstal in legel na pločnik. Še več ljudi se je ustavilo, da bi videli, kaj se dogaja. „Vse vas bom aretirali" je jezno vzkliknil narednik glasni skupini ljudi, ki so se ob tem prizoru očitno zabavali. Policaj in narednik sta stala nad starcem, ki je po dolgem iztegnjen ležal na pločniku. Nista vedela, kaj naj storita. »Samo v miru bi rad umrl. To je vse, kar želim. Ne moreta me prisiliti, da bi kaj delal. Preveč sem utrujen. In to je svobodna dežela." »Molči!" je planil policaj nadenj. »Jaz sem samo hotel reči, da je delo zame prenaporno." »Vzdigni se," je dejal policaj in ga sunil z nogo v rebra. »Vzdigni se! To je javni prostor in ne zavetišče za starce. No, vstani in pohiti. Ali ne slišiš?" je vzkliknil policaj zviška. »Rad bi v miru umrl. Ali me res ne morete pustiti samega?" »Ali boš vstal?" ga je vprašal narednik. »Ne, umiram. Pustite me, naj v miru umrem." »Policaj, ta človek je bolan. Pokličite raje reševalni voz," je jezno vzkliknila neka žena. »Gospa, odstranite se in skrbite za svoje stvari." Narednik se je obrnil k policaju: »Daj odstraniva tega potepuha." Sklonila sta se in ga skušala dvigniti. Starec se je naredil trdega in oba stražnika sta ga pričela vleči po pločniku. Nekdo od mimoidočih se je nasmejal. Drugi so zopet ugovarjali, vendar se oba policaja na to sploh nista ozirala. Kmalu se je zbralo še več pešcev in vsi so radovedno opazovali prizor, medtem ko sta narednik in policaj še kar naprej vlekla starca po pločniku. Razpeto srajco je sta- rec, medtem ko se je upiral policajema, izgubil. Tako je ležal zdaj na pločniku gol in je ves drhtel. »Vzemite voziček," je duhovito vzkliknil nekdo. »Ne, morali bi poklicati župana Thomsona," je duhovito pripomnil nekdo drug. Policaj in narednik sta že bila vsa zaripla od napora, medtem ko ju je starec nedolžno gledal in pomežikoval s svojimi modrimi očmi. Potem se je nenadoma obrnil in -pomignil skupini mimoidočih. Policaj ga je zopet poskusil dvigniti. Ko pa je videl, da se starec sploh za nič ne briga, ga je izpustil, da je padel na pločnik. Starec se je ves tresel, noge so mu visele preko roba pločnika. Avtomobili so se ustavljali in s tem zavirali ostali promet, hupe pa so medtem dvigale neznosen hrup. Pločnik je bil natrpano poln radovednih gledalcev. »Le čemu tolika stiska zaradi navadnega potepuha," je nekdo grobo vzkliknil. »Prav nič me ne briga, kaj se bo zgodilo. Naj me povozi kamion. Prav vseeno mi je. Prav ničesar si ne želim. Dovolj mi je vsega. Rad bi umrl," je dejal starec in šklepetal z zobmi. »Ne, ne gospodje, ne morete me prisiliti, da bi kar koli storil. Umrl bom." »Pokličite reševalni voz," je nekdo vzkliknil. »Stražnik, pustite ga vendar," je dejal nekdo drug. »No, daj, ogrni se in si zapni obleko. Ženske hodijo mimo," mu je prigovarjal drugi policaj. »Odstranite te ljudi," je ukazal narednik in stražnik je začel odrivati množico, vendar ko jih je na enem koncu potisnil nazaj, so na drugem zopet navalili bliže. »Pustite me vendar na miru.” »Hej potepuh, zakaj se ne primeš kakšnega dela?" »To je prenaporno zame." »Molči!" mu je dejal narednik. Zdaj se je pridružil policajema še en stražnik in jima pomagal odrivati množico. Narednik je stal poleg starca: »Ali se boš dvignil ali ne?" »Stražnik, prosim te, dovoli, da v miru umrem." »Policijski voz je že na poti,” je dejal narednik. Tedaj se je starec nenadoma dvignil, pobral svoje stvari, se oblekel in odšel. »Ehe, kam zdaj? Zdaj pa nikamor," je vzkliknil narednik in ga prijel za roko. Tudi policist je prijel starca in ga odpeljal na drugo stran, medtem ko jima je množica sledila. Pri Rooseveltovi ulici sta mu dovolila, da sede in počaka na stopnicah vhoda v veliko stavbo. Na ljudi, ki so stali okoli njega, se starec sploh ni oziral. »Kmalu bom mrtev," je govoril sam zase. »Potem pa naj gre vse k vragu! Vse naj pomre za menoj. Jaz ne bom delal. Vse, kar si želim, je malo miru in to, da bi umrl. Nič drugega mi ni preostalo. Jaz sploh ne sodim v človeško raso. Prav nič se me vse skupaj ne tiče. V petih menutah bom umrl. Ne bom delal. Vse, kar si želim, je to, da me pustijo v miru. Grem na zahod. Pojdi tudi ti, mladenič! Ha! Ha! Vsi bomo enkrat šli k svojemu Zahodu. Celo policaji. Ali ni tako, stražnik?" Pogledal je debelega policaja. »Celo policaji umirajo. Vsi bodo umrli." Nekaj časa je gledal po pločniku, potem pa je z nekakšnim čudnim svetlikanjem v očeh pogledal policaja. »To je dobra šala, ali ne, stražnik? Vsi bodo umrli, celo policaji." Prispel je policijski voz. Dva stražnika sta starca grobo prijela in ga porivala proti avtomobilu, medtem ko so ostali preprečevali množici dostop. »Po vsem tem se mi vendarle zdi, da sodim k človeški rasi, saj sicer ne bi poslali to črno Marico po mene," je dejal starec. Potisnili so ga v voz in šofer je pognal. Množica ljudi se je počasi razhajala. Nekdo, ki je komaj prišel, je vprašal policaja, kaj se je zgodilo. »Nič posebnega, navaden potepuh. Zmešalo se mu je. Vsi nekega dne ponorijo — dobil bo 30 dni zapora, toda to mu ne bo pomagalo. Potepuhi ostanejo potepuhi — to so pač vedno samo potepuhi." »Da, točno je to, stražnik." Policaj je s počasnim korakom odšel po bulvaru Michigan. Med skupino ljudi, ki so stali pod zvočnikom, je opazil živahno valovanje. „New York Yankees” so osvojili svetovno prvenstvo v basseballu s tem, da so pre-dagali »St. Louis Cardinals" v štirih igrah. JAMES FARREL: Prizor na ulici V IGRALNICI Sedeli smo pod poletnimi zvezdami Monte Carla, se sladkali s kremo in klepetali o samomorih, ko se je ob naši mizi znašel poklicen radovednež in povedal, da so na obali pravkar našli Amerikanca z belo ovratnico s kroglo v srcu. Prej, zvečer — preden smo prišli iz Kazina, da bi večerjali — smo vsi videli, kako je pri zadnjem obratu rulete popolnoma propadel. Sedaj pa je ležal mrtev na obali. Priznati moram, da je novica kraljevala nad dogodki zadnjih dni. Zvedeli smo zanjo ob koncu dolge in še dražje večerje na terasi nasproti Kazina. Bili smo slučajno zbrana družba, ki je prišla v poznem popoldnevu iz Antibesa. Nekaj časa smo igrali ruleto, pač zato, da bi nam vzbudila apetit pred obilno in udobno večerjo. V Kazinu sem srečal Sama Fletcherja, novinarja, ki je kradel bogu čas in živel od priložnostnih naročil pariških zastopstev ameriških časopisov. Pokazal mi je znamenitosti Kazina. Tu je bila Mary Garden, ki je navdušeno igrala, izgubljala in dobivala, dobivala in izgubljala z energijo, ki jo ljudje navadno posvečamo koristnejšim namenom. Pa onale angleška vdova, ki je bila takšna, kakor da jo drži skupaj le še emajlirana prevleka; v žetone je bolščala s poželenjem skoporitneža in Fletcher mi je pošepetal, da živi v Monte Carlu s primerno apanažo, katero ji je nakazal nek vnuk pod pogojem, da ne bo družine nikoli spravila v zadrego s svojim morebitnim povratkom . . . Poleg nje je sedel častitljiv star gospod, čigar roke so tičale v ženskih rokavicah iz golobje sive svile; šušljali so, da je bil v mladosti za- pravljivec, ob smrtni postelji pa je obljubil umirajoči materi, da se ne bo nikoli več dotaknil kart ali žetonov; zato nosi v Kazinu stalno rokavice ... Na mladem Amerikancu z belo ovratnico pravzaprav ni bilo nič zanimivega, razen morda to, da je nosil smoking. Pozneje smo slišali, da je v začetku precej izgubil in vedno znova kupoval žetone iz blagajne. Potem je igral previdneje in nekaj dobil, vendar je končno skoraj zdolgočaseno, vzel svoje žetone in jih postavil na rdeče. K temu kupu je v trenutku, ko se je kolo začelo vrteti, pristavil še celotna vsebino svoje denarnice, več tisoč francoskih bankovcev in nekaj stotakov. Vendar je slednje v zadnjem trenutku potegnil nazaj. Po usodnem »Rien ne va plus" je napetost naraščala, dokler ni croupier izgovoril usodne besede: »Črno!" Mladi mož se je lahno nasmehnil, ko je blagajnik pobral njegov denar. Nekaj trenutkov je tiho sedel. Potem je — medtem ko so bile oči vseh uprte vanj — odrinil svoj stol, vzel sto frankov in jih s tresočimi rokami porinil croupierju. »Za osebje!" je dejal skoraj šepetaje, potem pa sam zase pripomnil: »To bi bilo vsel" Vstal je in odtaval iz dvorane. Vse skupaj je bil višek igralske umetnosti. Sedaj pa je ležal mrtev ob morju . .. Tisti, ki nam je prinesel novico, je bil prav Fletcher. Zvedeli smo zanjo, kakor rečeno, med večerjo in pogovorom o samomorih. V Monte Carlu krožijo vedno samo samomorilske zgodbe. Te sodijo k lokalnemu koloritu. Fletcher nam je povedal, da je strel privabil nekega čuvaja. Mladi mož je ležal na hrbtu, z brado uprto proti zvez- dam, mlahava roka je držala revolver in na sicer brezhibni belini njegovega oprs-nika je rdel nad srcem krvav madež. Preden je Fletcher odposlal svoje poročilo časniku, je moral počakati še na nekatere formalnosti, zato je pripovedoval dalje. V zadnjem času je bilo toliko samomorov, da so postale oblasti kar preveč pozorne. Vselej, kadar so našli kakšnega obiskovalca Kazina mrtvega s praznimi žepi, so uslužbenci igralnice še pred prihodom policije napolnili samomorilčeve žepe z zvitki bankovcev. Tako so napravili vtis, da je žrtev opustila svojo telesno podobo zaradi svetobolja ali neuslišane ljubezni... — Sedeli smo še pri kavi, ko se je Fletcher vrnil in nam povedal konec zgodbe. Ko je policija izvedela za samomor, so se njeni organi takoj podali po truplo. Toda čeprav so ga iskali in hoteli poiskati — trupla ni bilo nikjer. Niti na označenem kraju, niti drugje na obali. Po dolgem, brezuspešnem iskanju, se je glavni ravnatelj Kazina, ki je mrtvecu lastnoročno nabasal v žepe 10 tisoč frankov, podal nazaj v igralnico. Tu pa ga je čakalo novo presenečenje. Mladi Amerikanec z belo ovrainico se je medtem pojavil v Kazini. Videti je bilo, da se je medtem duševno in telesno močno okrepil. Drzno je stavil in v treh igrah dobil nad 100 tisoč frankov. Potem je izginil. Igralci pri isti mizi, ki so bili ves večer v Kazini, so povedali, da si je privoščil le kratek odmor za večerjo, pri kateri se mu je očividno tako mudilo nazaj k igralni mizi, da si je oprsje srajce popackal s paradižnikovo omako... Na svetu je že skoraj 3 milijarde ljudi Stran 8 Celovec, petek, 5. juni 1959 Štev. 23 (890) Uradne in neuradne „pomote” V zadnji številki uradnega lista za šolstvo na Koroškem (Verordnungsblatt tur das Schulwesen in Karnfen, Jg. 1959, Stiick lll/IV, Marz/April) so objavljeni podrobni rezultati odjav od dvojezičnega odnosno slovenskega pouka na osnovi odloka deželnega šolskega sveta z dne 22. septembra 1958. Hkrati je iz teh podatkov tudi razvidno, koliko najprej odjavljenih otrok je bilo na podlagi odloka z dne 11. 11. 1958 ponovno prijavljenih za obisk dvojezičnega odn. slovenskega pouka. Podatki so razdeljeni tako po okrajih kakor tudi po posameznih šolah. Okoli teh podatkov je v zadnjih mesecih vzplamtela že prava vojna. Deželni šolski svet je po zaključenih odjavah objavil le skupne podatke, kar je pri OVP in zlasti pri FPO silno razburilo duhove ter so zahtevali uradno objavo tudi podrobnih podatkov za posamezne šole. Končno je ministrstvo za pouk kot pristojni forum dalo deželnemu šolskemu svetu navodilo, da razglasi podrobno razčlenjeno stanje dvojezičnega šolstva, kar je bilo s sedanjo objavo v uradnem listu tudi izvedeno. Ravno dejstvo, da so bili podatki »sramežljivo" objavljeni „samo" v uradnem listu, pa nekaterim ljudem spet ne ugnia. Očitno se jim zdi stvarno navajanje številk premalo in bi verjetno raje videli, če bi se podatki ponovno izrabili za hujskanje proti »izginjajoči slovenski manjšini". Zato skušajo okoli teh številk razpredati najrazličnejše domneve in ugibanja. Tako v dunajskem tedniku »Die Wochen-Presse" (kamor je šel za urednika bivši FPO-občinski svetnik v Celovcu Wolf in der Maur) vedo povedati o tem, kako so odjave Slovence »močno prizadele" in da je bil rezultat odjav zanje »grenak grižljaj". Toda zaskrbljenost ljudi tega kova ni potrebna, kajti rezultati odjav nas nikakor niso grenko prizadeli, saj nam niso bili znani le podrobni podatki, marveč prav tako tudi okolnosti, v katerih je prišlo do odjav. Že dolgo pred sedanjim razglasom uradnih številk smo namreč v posebni šolski spomenici koroških Slovencev navedli vrsto konkretnih primerov vsestranskega pritiska in izsiljevanja, ki so omogočili tako »veličasten" uspeh odjavne akcije, hkrati pa tudi že zavzeli stališče do rezultatov, ki v takih razmerah nikakor ne morejo predstavljati demokratične odločitve. V zvezi z navedeno številko uradnega lista za šolstvo na Koroškem pa bi omenili še eno podrobnost: Na strani 44 je objavljena razsodba deželne žirije za Evropsko šolarsko tekmovanje, ki je izmed 224 vpo-slanih šolarskih risb izbrala 30 najboljših del. Pri pregledu le-teh in njihovih avtorjev pa opazimo, da je pri številki 20 izpadla navedba imena šolarja ter šole, ki jo obiskuje avtor izbrane slike »Turki pred Dunajem". Slučajno pa najdemo vrstico s temi podatki sredi popolnoma druge objave na strani 37 in tako izvemo, da gre pri čudno zamolčanem nagrajencu za Bogomira Bogataja, ki obiskuje Državno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Treba je priznati, da je ta »pomota' zelo značilna in se vsiljuje vprašanje, ali se je ravno v tem primeru, ko gre za edinega nagrajenca s slovenske gimnazije, res poigral le poredni tiskarski škrat?! Organizacija združenih narodov je pred kratkim izdala statistiko o svetovnem prebivalstvu. Statistika navaja, da je trenutno na svetu že 2 milijardi 800,000.000 prebivalcev. Več kot polovica tega prebivalstva se v glavnem razdeli na štiri države, in sicer na Kitajsko — 640 milijonov, Indija 400 milijonov, na Sovjetsko zvezo 200 milijonov in Združene države Amerike — 170 milijonov prebivalcev. Tem štirim državam po številu prebivalstva sledijo: Japonska, Indonezija, Pakistan, Brazilija, Velika Britanija in Zahodna Nemčija, ki imajo vse več kot 50 milijonov prebivalcev. Število prebivalstva se na svetu poveča letno za 45 milijonov ljudi, to se pravi, da se vsako minuto rodi 85 otrok. Največji prirastek prebivalstva je v Afriki. Azija pa bo leta 2000 imela 60 % vsega svetovnega prebivalstva. Delež Evrope pri celotnem prebivalstvu znaša samo 14 %. Največja gostota naseljenosti je na sredozemskem otoku Malta, dalje na Goži, na Bermudskem otočju, na Kanalskem otočju, kjer živi več kot 500 ljudi na kvadratnem kilometru. Gosto naseljene so tudi Nizozemska, Belgija, For-moza in Puerto Rico. Največjo starost dosežejo ljudje na Norveškem, kjer znaša najvišja povprečna sta- rost za žene 75 let, za moške 71 let. Najkrajša življenjska doba ljudi je v Indiji, kjer znaša povprečje za moške in ženske le 32 let. V več kot polovici držav na svetu znaša povprečna starost za moške in ženske 50 let. Statistika OZN navaja tudi, da poročeni moški razmeroma dalj časa živijo kot pa samci. Število razporok v vseh deželah narašča. Največ razporok so zaznamovali v ZDA, najmanj pa v Severni Irski. Za ZDA pridejo po številu razporok Madžarska, R°* munija in Danska. Največ izgledov na p°" roko imajo ženske v Alaski, na Kanalskem in Falklandskem otočju, v Evropi, Egiptu in Alžiriji. V vseh deželah se poročijo dekleta v povprečni starosti od 24 let, moški P° v starosti 27 let. Največ samcev je na Irskem (31 odstotkom v starosti od 45 do 54 let), kjer zabeležijo tudi najmanj porok. Umrljivost na svetu nazaduje, vendar ie še razmeroma zelo visoka predvsem v državah, ki so po civilizaciji še na nizki stopnji’ Med neodvisnimi državami zaznamuje Izrael najnižjo umrljivost, njej sledijo Islandija, Holandska, Sovjetska Zveza, Kanada in J°* ponska. Rentniki se lahko osvobodijo plačevanja radijskih pristojbin Pokojninska zavarovalnica — Graz sporoča, da za oprostitev od plačevanja radijskih pristojbin od 1. aprila 1959 naprej ve-lajjo sledeča pravila: Od plačevanja radijskih pristojbin se lahko oprostijo rentniki, katerih prejemki niso višji od: 1 oseba 600.— šilingov, 2 osebi 825.— šilingov, 3 osebe 900.— šilingov, 4 osebe 975.— šilingov, 5 oseb 1050.— šilingov in za vsako nadaljnjo osebo 75.— šilingov več. Te možnosti se lahko torej poslužijo sam0 oni rentniki, ki ne prejemajo višje rent®’ Kot mesečni dohodki veljajo mesečni pi’e' jemki prosilca in vseh članov, ki živijo 1 njim v skupnem gospodinjstvu. Od prejemkov je treba odšteti še stanarino, ki jo mora plačati rentnik. Potrebne formularje 10 prošnjo si rentniki lahko brezplačno preskrbijo pri občinah katerim so pristojni. Izpol' njene formularje je treba oddati v poštnem uradu, priložiti je treba tudi odrezek o enomesečnem izplačilu rente. V Kanalski dolini je prepovedan pouk verouka v slovenščini Tudi v Italiji vodijo cerkvene oblasti dokaj čudno raznarodovalno politiko, ki je vse orei kot Da v skladu s krščanskimi načeli. V Kanalski dolini je videmska kuriia prepovedala pouk verouka v slovenščini, v nemščini pa ne. »Primorski dnevnik" piše o tej diskriminaciji Slovencev sledeče: »Generalni vikar videmske nadškofije je izdal odredbo, s katero preooveduje vsem duhovnikom v Kanalski dolini ooučevanie verouka v slovenščini na liudskih šolah. Ta odredba velja samo za slovenske otroke, medtem ko bodo nemške otroke v Kanalski dolini duhovniki še nadalje poučevali verouk v njihovem materinem jeziku. Videmska nadškofija, ki jo vodi nadškof Zaffo-nato, torej ne priznava otrokom slovenske manišine iste pravice kot otrokom nemške manišine. da ne govorimo o otrocih italijanskih staršev, o pravicah katerih sploh ne more biti dvoma. In to se doqaja v letu 1959 v italijanski republiki, kliub določilom ustave in v brk načelom krščanske morale, proti vsem naravnim pravicam in načelom vesolinosfi Cerkve. Vrnili smo se torej za desetletia nazai. ko je fašizem preaanial slovenski iezik tudi v cerkvi. Prepoved pa ie tem boli zoprna, ker Slovenci v Kanalski dolini nimaio slovenskih šol, niti raznih ustanov in društev, kjer bi lahko qoiili svoj materin jezik. Prepoved poučevanja verouka v slovenščini ne krši samo pravic slovenskih staršev in otrok, ampak tudi oonižuie slovensko manišino v Kanalski dolini. Zato nosi odgovornost videmski nadškof Zaffonato. ki na ta način pomaga raznarodovalcem slovenskih otrok. Takemu nadškofu slovenski starši zares ne moreio reči, da je njihov višji dušni pastir in učitelj." • N AIBOLJŠ1 PEVSKI ZBOPI SLOVENIJE bodo » ne-delio sodelovali no oosebnl ievi|l v Ktanlu. Nastopilo bo JI iboiov, VI so bili Izbrani po vsel Slovenili In Helelo skupno nad 1000 pevcev In pevk. Velike pevske prireditve se bodo kol gostle udeležili ludl pevovod|e nožih zborov. # KONGRES SOCIALISTIČNE KULTURE v Praal, ki se prične v »onedeljek in bo trajal do 11. junija, bo združeval predstavnike umetniških zvez ter družbenih In drugih organizacll ČeSkoslovaSke. Za uvod bodo razpravljali o ideololko-političnlh vpralanjih. % KONGRES MEDNARODNEGA GLEDALIŠKEGA INSTITUTA bo v nedeljo zaključen v Helsinkih na Finskem. Na kongresu so predvsem razpravljali o avantgardističnih tendencah danalnjega gledališkega življenja in ustvarjanja. RAD JO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program : — 6.00. 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan, spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Sobota, 6. junij I. program: 8.00 Popevke — 8.45 Sirni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 14.00 Pozdrav nate — 15.10 Zbori — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 17.40 Zveneča Allotria — 18.15 Ven, le ven v naravo krasno (slov.) — 20.15 Pisan večer. II. p r o q r a m : 8.20 Zabavni glasbeni spored — 9.30 Dopoldanska glasba — 11.00 Ljudske melodije — 14.15 Zveneča koroška dežela — 14.45 Tehnični razgled — 15.00 Mladinski koncori — 16.00 Zabavni koncert — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Tako igrajo v Berlinu — 20.15 Zabavna glasbenq oddaja. Nedel|a, 7. junij I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Jutranje melodije — 11.00 Nedeljska glasbena promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 20.10 »Ujetnik", radijska novela — 21.25 Baletna glasba. II. program : 7.05 Godba na pihala — 9.00 Operni koncert ■— 11.00 Dunajski slavnoslni tedni 1959 15.00 Operetni koncert — 16.00 Plesna glasba — 16.30 Popevke — 18.00 Melodije za vse — 19.10 Zabavni koncert — 19.45 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Glasba dobre voljo. Ponedeljek, 8. junij: I. program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Glasba in zanimivosti od vsepovsod (slov.) — 16.00 Glasbena slikanica 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Za ženo in družino (,|ov.) — 20.15 Variacije — 20.45 Problemi alkoholizma — 21.00 Zveneče malenkosti. II. program: 8.20 Pester spored melodij — 15.30 lqraio plesni orkestri — 16.30 Za vesel popoldan — 17.15 Znanio za vse — 17.55 Glasba za delopust — 19.35 Dunajski slavnostni tedni 1959. Torek, 9. junij: I. program: 8.00 Ljudstvo muzicira — 8.45 Zakaj imate visok krvni pritisk — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež (slov.) — 14.45 Komorna glasba — 15.15 Glasbeno kramljanje — 15.45 O pesništvu — 16.00 Mali zabavni koncert — 16.30 Komorna glasba s kontrabasom — 17.10 Popoldanski koncort — 17.55 En mesec deželne politike — 20.15 Dunajski slavnostni tedni 1959. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 13.30 Znameniti orkestri — 15.30 Glasba za male — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Avstrijska zabavna glasba — 17.55 Samo za vas -- 19.30 Dobra ura — 20.00 Pisan večer — 21.00 Štirje proti štirim. Sreda, 10. junij: I. program: 8.00 Mi pojemo in pripovedujemo o deželi ob Dravi — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. 5 minut za čebelarje — Kar želite, zaigramo (slov.) — 14.45 Glasba za mladino — 15.30 Sevanje iz vsemirja — 16.00 Nova avstrijska zabavna glasba — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 17.55 Urno zaigrano — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 2ivljenje polno glasbe: Hans Martin Majewsky — 21.00 Iz zbiralnika pritožb. II. program: 8.20 Pisan glasbeni spored — 14.40 Ali bodo Cigani Izumrli? — 15.30 Zabavna glasba — 16.30 Neminljivi Broadwayski favoriti — 17.15 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.55 Zabavni koncert — 19.30 »Krvava poroka", lirična tragedija — 21.00 Zaupne melodije. Četrtek, 11. junij: I. program: 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objavo. Zborovske pesmi (slov.) — 14.30 Komorna glasba — 15.30 Koroški avtorji: Lorenz Mačk — 15.45 Kaj je z našo mladino — 16.00 Glasbene razglednice — 17.10 Popoldanski koncert — 18.15 Oddaja delavske zbornice — 18.30 Mladinska oddaja — 20.15 Skupna koroško-štajerska oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela. II. program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 14.15 Znameniti orkestri — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.55 Zabavna glasba — 19.30 Glasba za vsakogar — 21.00 Iz operetnega sveta. Petek, 12. junij: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Pesem, narečje in glasba iz Koroške — 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte (slov.) — 14.45 Komorna glasba — 16.00 Glasba Nica Dostala — 16.30 Koncertna ura — 18.10 Prosti čas je dragocen — 19.00 Oblika je važna — 20.15 »Mačka na vroči pločevini", slušna igra. II. program: 8.20 Zabavna glasba — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Popevke — 16.30 Vesela notna parada — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Zabavna glasba — 19.30 Ljudska glasba — 19.45 Za ljubitelje gora — 20.00 Operetni koncert — 20.45 Halo, tenagerjl — 21.15 Lepe melodije, lepi glasovi. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom lelevizijskega programa. Sobota, «. 6.: 19.30 Čuda živalskega sveta — 20.15 Sporlna poročila — 20.30 „Za dobro zabavo’ — 21.30 Pet let evrovizije. Nedelja, 7. 17.10 športni ABC — 17.30 Poslastice iz vsega svela — 19.30 Družina Leilner — 20.10 Bela reka — film — 20.40 .Konec 6. nadstropja’, komedija, prenos iz Nemčije. Ponedeljek, t. 6.: 19.30 Oknar — 20.15 Aktualni Iport — 20.35 Iz svela raziskav — 21.00 .Pregled polnih listov”, opera. Sreda, 10. 6.: 17.10 Za mladino — 17.30 Filmske Ideje in od kod pridejo — 19.30 Oče je najboljši — 20.20 »Prostor za živali", prenos iz Nemčije — 21.00 Kako so postali znameniti — obisk pri Hannerl Matz. Četrtek, 11. 6.: 19.30 Vaš nastop prosim — 20.20 »Srednje okno", komedija. Potek, 12. 6.: 19.30 Enaindvajset, kdo ve več? — 20.00 Prenos ene prireditve Dunajskih slavnostnih tednov. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00. 13.00. 15 00. 17.00. 22.00. Sobota, i. |uni| 5.00 Pisan jutranji glasbeni spored — 8.05 Mladina poje — 8.30 Veseli zvoki — 10.10 Pesmi tujih narodov — 10.35 Instrumentalni solisli zabavne glasbe — 1100 Arije iz znanih oper — 12.00 Kola in plesi jugoslovanskih narodov — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 V svetu samospevov 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Lahka glasba — 16.30 Majhen glasbeni mozaik — 17.10 Pri amaterskih zborih — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Godba na pihala — 18.45 Okno v svet: Pariz — 20.00 Meloni* iz sončne Španije — 20.30 Spoznavajmo svet in dorn° vino. Nedelja, 7. junl) 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav —• 7.35 Vedri z''0*'1 — 8.00 »Trije debeluhi”, Igra — 9.10 Zabavna matinejo'' 9.45 Slovenske pesmi poje baritonist Arnold Arčon — 10.^ j Se pomnite, tovariši . . . —- 10.30 Mladi pevci in instrum*** talisti — 11.35 Igra zabavni orkester Radia Beograd 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila ^ 15.25 Straussovi valčki — 16.00 Ribiški turizem — Popularne operne melodije — 17.00 Iz Lebarjevih ope'a — 17.30 »Pred snežnim pogorjem", igra — 18.40 Zadovol) ni Kranjci — 20.00 Revija zabavne glasbe — 21.00 Ob'**1’ pri slovenskih skladateljih. Ponedeljek, 8. junij: 5.00 Za dobro jutro — 8.05 Odprimo glasbeni atlas ^ 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 9.20 Umetne ,r narodne pesmi — 9.40 Kvintet Jožeta Kampiča igra 10.10 Arije iz opere Don Juan — 11.35 Igra orkester W ner Muller — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igra an*^ bol Srečka Dražila — 12.45 Ivo Robič in Lola Nova^V pojeta — 13.30 Zabavni potpourri — 15.40 Listi iz d0^, če književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij — $pferjem na pot — 18.30 Športni tednik — 20.40 Kulh*^ tribuna. Torek, 9. junij: t- 5.00 Pisan jutranji glasbeni spored — 8.05 Zbori D0®' Bučarja 8.25 Igra Ljubljanski jazz-ansambel ___ 9.00 Naši solisti v operah slavnih skladateljev — 9.40 Dorn°^e polke In valčki — 10.10 Variacije na ljudske in urfle*^ pesmi — 10.45 Za dom in ženo — 11.00 Od popevke popevke — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmetijski sveti — 12.25 Majhni ansambli v rilmu — 13.30 Dalmati0*^ narodne pesmi — 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnik — 14.30 Voščila — 16.00 Neznani Haydn III. oddaj0 16.50 Glasbena medigra — 17.10 Zabavna ruleta Iz zbornika spominov — 20.00 Zborovske skladbe »Mož, ki je ukradel čas", igra. Sreda, 10. junij: 5.00 Jutranje melodije — 8.05 Lahka glasba is.'f 20.3° 8.3° Za mlade ljub11' 1 e$ n<> 9.15 Igra pihalni orkester JLA — 9.45 y glasbe — 10.10 Iz filmov in glasbenih revij — 11.15 * ^ ne melodije z zabavnimi ansambli — 12.05 Hamm0^ orgle v ritmu — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kom0 ^ zbor RTV Ljubljana poje — 12.45 Igra Vaški kvinte* ^ 13.30 Melodije od tu in tam — 14.35 Iz jogo*1 solistične glasbo — 15.40 Iz krvi rdeče ... — 16.00 . cert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 ^ in samospevi iz povojnega časa — 18.00 Kulturno ^ nika — 20.00 »Fedora’ — opera — 22.15 Pop«v^® vrstijo. Četrtek, 11. junij: ^ 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Solistična gl°* * ^ 8.40 Potopisi In spomini — 9.00 Melodije a 1° 10.10 Venček narodnih viž — 10.30 Glasbene razQ 0 ^ ^5 — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.00 Popevke Kmetijski nasveti — 12.25 Iz francoskih oper — 1*' fo' riborski komorni zbor poje narodne pesmi — ' jd ristična oddaja — 14.30 Voščila — 16.00 Izbrali * vas — 17.10 Iz opernega sveta — 18.15 Panorama nih zvokov — 20.00 Četrtkov večer domačih PesrT1t povov — 21.30 Iz komorne zakladnice. Petek, 12. junij: j0 ^ 5.00 Jutranja glasba — 8.05 Štirje fantje vam 1 ^ 8.40 Zabavna glasba — 10.10 Kar radi PoS ^o<^0" i* 11.00 Za dom in žene — 12.00 Poje sokstet „Sv° Škofje Loke — 12.15 Kmetijski nasveti — 13-30 \0piO ** zabavnih melodij — 14.35 Poje basist Frideri |JU” 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.10 Za ^ ^0jstr' bitelje glasbe — 18.00 Družinski pogovori 2 ’ j0jep^ ska dela koncerlne literaturo — 21.10 Manu Haydn — 21.15 Oddaja o morju in pomorščaki t- zab°v' n°'