Ueč skrbi za stroí¿ouno vzgojo delavcev Decembra 1950. leta so prevedhene komisije po ustanovah in podjetjih kon­ čale prevedbo delavcev v tedaj dolo­ čene nazive z ozirom na strokovno u- sposobljenost in delovno dobo v stroki in poklicu. V 1951. letu so delavci — specialisti, za katere je komisija dala mnenje, da imajo sposobnost za višji naziv, opravljali izpite za višjega spe­ cialista, mojstra in večkratnega moj­ stra. Z izvedbo tega dela je storjen pre­ cejšen korak naprej glede priznanja potrebne kvalifikacije vsem tistim de­ lavcem, ki so si le-to z leti, s svojo sposobnostjo zaslužili. S tako izvedeno prevedbo je bila postavljena dobra pod­ laga za pravilnejše in uspešnejše na­ daljnje usposabljanje delavcev. Kljub temu pa, da je bilo že takoj v začetku 1951. leta izdano splošno navodilo o strokovni in splošni izobrazbi delavcev in kljub temu, da so bili izdani po­ sebni pravilniki o razporeditvi del za posamezne stroke in poklice, nismo od tedaj v tej smeri storili ničesar., Pred nedavnim je izšlo v zveznem uradnem listu štev 54 novo splošno na­ vodilo o pridobitvi strokovne izobrazbe delavcev s praktičnim izpitom, v re­ publiškem merilu pa je bil v Uradnem listu štev. 37 objavljen pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov za kva­ lificiranega in visokokvalificiranega de­ lavca. Na podlagi teh predpisov bo lah­ ko izdal odločbo o priznanju strokovne izobrazbe polkvalificiranega delavca upravni' odbor podjetja na podlagi posebne izpitne komisije v podjetju. Pravilnik določa, da bodo lahko po­ stali kvalificirani delavci tudi sedanji nekvalificirani delavci, če so delali naj­ manj 5 let v ustreznem poklicu in če so v tej dobi opravljali vsaj tri leta vsa glavna dela poklica, iz katerega na­ meravajo opravljati izpit. Za te de­ lavce velja navedena pravica in mož­ nost samo, če se priglasijo k izpitu do 31. decembra 1953. Po tem roku jim ta pavica ugasne. Nadalje opravljajo izpit za kvalificiranega delavca tudi vajenci, ki ne obiskujejo strokovne šole s prak­ tičnim poukom, pod pogojem, da so končali vajensko ali drugo podobno šolo ter da imajo določeno učno dobo za ta poklic. K izpitu za visokokvalificiranega de­ lavca se bodo lahko prijavili kvalifici­ rani delavci, ki so kvalifikaciji in stro­ ki, za katero bodo opravljali izpit, opravljali vsa glavna dela vsaj sedem let. Ker se v smislu navodil smatrajo kot kvalificirani delavci vsi tisti, ki so ob zadnji prevedbi dobili nazive izuče- nega in samostojnega delavca ter spe­ cialista, se sedemletna doba računa za izučenega delavca od dneva prevedbe- za samostojnega'od 1. januarja 1948 in za specialista od 1. januarja 1946. leta. Ta izpit bodo lahko opravljali tudi de­ lavci — specialisti, ki so pri prevedbi od strani komisije dobili mnenje, da so sposobni za višji naziv, pa izpita iz kakršnega koli razloga niso mogli opravljati. Pravilnik predvideva za polkvalifi- cirane delavce, ki so starejši kot 40 let in so opravljali vsaj, deset let delo kva­ lificiranega delavca, olajšavo v tem, da so oproščeni opravljanja teoretičnega dela izpita. Po tem pravilniku bodo izpitne komi­ sije za kvalificirane delavce v vseh okrajih, dočim bodo delavci lahko opravljali izpit za visokokvalificirane delavce samo v nekaterih mestih, med katera spada tudi Celje, ki bo zajemalo okraje Celje-okolica, Trbovlje, Šoštanj in Krško. Glede izpita samega je predvideno, da bo moral kandidat najprej napra­ viti praktični del, ki obsega praktično ' nalogo in njeno teoretično pojasnitev. Po praktičnem delu bo kandidat za kva­ lificiranega delavca opravljal teoretičen del iz sledečih predmetov: slovenščina, računstvo, blagoznanstvo, organizacija in tehnično poslovanje v stroki kandi­ datovega poklica ter temelje gospodar­ skega sistema in družbene ureditve. Za kandidate visokokvalificiranih delavcev je predvideno blagoznanstvo, gospodar­ sko računstvo, delovna in gospodarska zakonodaja in družbena ureditev. Upravni odbori v podjetjih so v smi­ slu temeljnega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih odgovorni in dolžni izvajati ukrepe za strokovni napredek delavcev in uslužbencev in je prav, da v interesu pravilnega in boljšega dela podjetja začnejo to nalogo takoj izva­ jati. Delavci sami bodo prav gotovo v ••••^''Tcsu z veseljem sprejeli ta nov pravilnik, ki jim odpira široko pot do napredka, sindikalne organizacije pa naj le-tem vsestransko pomagajo. V „Konusu'' je končno le zmagala pravica Pred meseci je naše časopisje precej pisalo o delu nekaterih ljudi iz uprav­ nega vodstva v tovarni usnja KONUS v Slov. Konjicah). Da je to bilo pravilno, so pokazali šele dogodki zadnjih dni lanskega leta in prvi dnevi letošnjega leta. Bivši direktor tov. Zavašnik, ki mu vse dobronamerne kritike članov ZKS niso dosti pomagale, je končno le uvi- del, da njegovo delo ni bilo pravilno. Ščitenje raznih ljudi v tovarni, ki na taka mesta ne spadajo in za katere je Na prvisejiSveta za gospodarstvo \' Celju so razpravljali o predlogu družbenega plana za leto 1953 v ponedeljek dopoldne je zasedal no­ voizvoljeni Gospodarski svet pri MLO Celje, ki je obravnaval predlog druž­ benega plana mesta Celja za leto 1953. Predsednik Sveta tov. Fedor Gradiš­ nik je najprej predlagal izvolitev štirih odborov, ki bodo v pomoč Gospodar­ skemu svetu. Ti odbori so sestavljeni prvenstveno iz strokovnjakov, ki bodo izdelovali " in predlagali Svetu razne predloge, katere bo dal Svet po pro­ učitvi v odobritev mestni skupščini. Za predsednika za proizvodnjo so izvolili tov. Edija Golea, odbor za blagovni pro­ met bo vodil tov. Ivan Uranjek, tov. Albin Lesjak je bil izvoljen za predsed­ nika odbora za finance, za predsednika odbora za kmetijstvo pa tov. Stane Bo­ žič. Vsi predsedniki odborov so isto­ časno tudi člani Sveta. Nato so še izvolili dve komisiji. Ena teh bo proučila vprašanje /združitve Cinkarne in Kemične tovarne v en ko­ lektiv. Razlogov za združitev je več, kot pa utemeljenih ugovorov proti združi­ tvi. Tudi večina delavcev obeh kolekti­ vov se z združitvijo strinja, saj po tehnološkem procesu se obe proizvodnji izpopolnjujeta ter bo združitev koristila obema tovarnama, administrativno osebje se bo pa skrčilo. Druga komisija ima nalogo izvesti združitev osnovnih in obratnih sred­ stev podjetja LIP, ki je v likvidaciji, s Tovarno pohištva v skupni lesno indu­ strijski obrat v Celju. Najvažnejša naloga, ki je prišla v pretres na prvi seji novoizvoljenega Gospodarskega sveta, je bila pretres družbenega plana mesta Celja za leto 1953. Svet je proučil v podrobnosti vseh šest poglavij, predsednik Sveta tov. Fedor Gradišnik pa je obrazložil postavko za postavko, kakor tudi po­ jasnila k predlogom. Ker bo predlog družbenega plana iz­ šel v celoti kot priloga v tej številki našega lista za vse naročnike in kol- portažo v Celju, poleg tega ga bodo dobili posamezni delovni kolektivi še posebej, se v podrobnosti družbenega plana na tem mestu ne bomo spuščali. V letošnjem letu bo treba izvajati strogo proračunsko in finančno disci­ plino. Ker letos Mestni ljudski odbor 100% participira na dohodninah in bo šel ves prometni davek v proračun MLO, medtem ko se je do letos od­ vajal kot zvezni proračunski dohodek, bo Mestni ljudski odbor letos izboljšal finančni aparat izterjevalcev. Nadalje je vrsta podjetij v Celju — Vino Koper, Vino Celje, Varteks, Kombinat Borovo, Peko itd., ki ustvarjajo promet iz fi­ nančnih sredstev Celja, akumulacijo pa odvajajo v okraje, kjer je glavni sedež njihovih podjetij. To ni pravilno, ter bo MLO moral s temi podjetji to vprašanje čimprej urediti. Mestni ljudski odbor predvideva spo­ razumno z gospodarskimi podjetji 84 milijonov 527.000 din sredstev, ki jih bodo podjetja ustvarila preko obvez­ nosti, ki jih zahteva družbeni plan. Mestni ljudski odbor bo deležen 60% od te ustvarjene vrednosti, kar zna­ ša okoli 50 milijonov din. Poleg tega bodo celjska podjetja prispevala MLO 25% iz sklada za prosto razpolaganje, kar znaša okoli 39 milijonov din. Tako ustvarjeno vsoto od 89 milijonov din pa bo MLO uporabil 52 milijonov za komu­ nalna dela, 37 milijonov za vzdrževalna dela, ki v proračunu niso zajeta. Iz teh Sredstev nameravajo zgraditi trafopostajo, ki bo služila tudi Žele­ zarni Store ter nov sodobni mlin. Ure­ diti bo treba vse vpadne ceste v Celje. Na Teharski cesti bo treba istočasno napeljati vodovod in plin. V Celju bo treba urediti vse javne prostore, raz­ širiti in modernizirati sedanjo tržnico ter zgraditi centralno otroško igrišče. Pristopiti bo treba k postopni razširitvi vodovoda iz Medloga in plinskega o- mrežja. V načrtu je tudi elektrifikacija Zvodnega in preusmeritev električnega toka v Celju od 110 na 220 voltov. Glav­ ne ulice bodo opremljene z flourescent- no razsvetljavo, Kersnikovo ul. in Ga- berje od Baloha do Smarjete pa bodo elektrificirali. Tudi Ljubljanska cesta bo do železniškega prehoda razsvetlje- Ceiiska Mlama . najboljše obrtno podjetje v Celju = Celjska zlatarna je s svojimi izdelki znana po vsej naši državi. Povsod, od severne meje do Djevdjelije, so njeni okraski iskani in cenjeni. Celjska zla­ tarna v Jugoslaviji nima resnejše kon­ kurence, vendar se tega kolektiva še zdaleč ni lotila misel, da bi mogli imeti nekak monopol v tej vrsti obrti. Danes zaposluje to podjetje 125 lju­ di, to je 40 vec kot pred vojno. Zla­ tarska obrt zahteva visoko strokovnost in dolgo vrsto let vztrajnega dela in usposabljanja kadra, ki mora biti kos nalogam. Doslej, tudi deloma še sedaj (mišljen je povojni čas), je trg nare­ koval cenejše izdelke. To je jasno, saj je nakit končno odraz standarda. Zad­ nje čase pa je vse večje povpraševanje za modnimi izdelki in bo verjetno še večje. Ker pa je naša zlatarska obrt po vojni zaostala za inozemskimi, je ko­ lektiv sklenil poslati nekatere mojstre v inozemstvo na prakso. To je vseka­ kor nujno pKJtrebno in gotovo bo pod­ jetje našlo razumevanje tudi pri oblasti, če bo potrebovala za to po­ trebna sredstva. Najboljši kader v tej tovarni so starejši delavci in delavke, medtem ko se mora srednje usposob­ ljeni kader še izpopolnjevati. V zla­ tarni so poleg tega tudi mnenja, da je dosedanja učna doba za zlatarsk-e va­ jence prekratka. Dobro bi bilo, če bi Obrtna zbornica predlagala, naj se učna doba za te vajence podaljša na 4 leta. Podjetje je vzorno ne samo pri svo­ jem delu, kar se odraža v izpolnitvi vrednostnega plana, temveč je delav­ sko samoupravljanje v tem kolektivu že na visoki stopnji. Vse važnejše pro­ izvodne probleme rešujeta na svojih se­ jah delavski ss^et in upravni odbor. So­ delovanje med direktorjem in uprav­ nim odborom je dobro. Direktor skrb­ no izvaja naloge, ki mu jih upravni odbor da in se v vsaki stvari posve­ tuje z delavci. Ta kolektiv je pravico rešil tudi vprašanje dopustov. Enkrat so si delili tudi dobiček, plačni fond pa še nikoli ni bil v nevarnosti. Plače se sučejo povprečno okoli 8.600 din. Pri vsem tem pa še vedno izpopolnju­ jejo obratna sredstva. na. V mestu bodo asfaltirali Ipavčevo ulico od bolnice do železnice. Teharsko cesto od podvoza do odcepa na Selce in pokopališče. Ulica 29. novembra pa bo tlakovana, za kar so že nabavljene gra­ nitne kocke. Poleg tega predvidevajo gradnjo tržnice v Gaber j u ter tehtnice na Mariborski cesti. Od načrta za iz­ gradnjo plavalnega bazena bo treba za­ enkrat odstopiti,-ker je'vezan z regula­ cijo Savinje ter bi gradnja bazena po­ žrla najmanj toliko denarja, kot vse zgoraj omenjene gradnje. V Celju bi potrebovali še najmanj 560 milijonov investicijskega kredita, če bi hoteli zadovoljiti še nekaj nujnih problemov, ki so v načrtu mesta Celja. V Cinkarni gre dnevno v zrak 18 va­ gonov žveplene kisline ali 2 vagona žvepla. Za čistilne naprave, ki bi dráT gocene žveplene hlape prestregle in ta­ ko preprečile tudi škodo na živalstvo in rastlistvo, bi potrebovali 160 mili-l Jonov din. Za gradnjo finomehanične tovarne bi rabili 50 milijonov din, zat gradnjo že začetih in novih stanovanj­ skih zgradb 240 milijonov din, za grad­ njo novih šol 50 milijonov din ter za gradnjo prepotrebnih zdravstvenih ob­ jektov v celjski bolnici pa 60 milijonov din. ^ V interesu samih kolektivov je, da se trudijo preseči akumulacijsko stopnjo, saj bo to v korist ne le Mestnega ljud­ skega odbora, ki bo od tega presežka deležen 60% vrednosti nad akumula­ cijo, temveč tudi v korist kolektiva, ki bo razpolagal s 40% tako ustvarjene vrednosti. V razpravi se je pokazalo, da lahko presežejo določeno akumulacijo naslednji kolektivi: Cinkarna, Tovarna emajlirane. Tovarna tehtnic, Tovarna organskih barvil, Aero, Tovarna pohi­ štva. Tovarna perila, Celjska tiskarna, Prevozništvo in Kemična tovarna. Na kraju je Gospodarski svet še spre­ jel sklep o prevzemu treh izvenindu- strijskih obratov Tovarne emajlirane posode: Samskega doma na Miklavž- kem hribu, ekonomije v Smartnem v Rožni dolini ter menze. Najbolj pereč problem predstavlja za MLO prevzem Samskega doma, ki je sedaj v sociali­ stičnem zakupu, ter ima mesečno okoli 140 tisoč din zgube zaradi prenizko od­ merjene stanarine in slabega prometa. Iz Samskega doma nameravajo ustano­ viti samostojno gostinsko podjetje s ho­ telskimi sobami. Ekonomija v Smart­ nem bo verjetno prišla v sestav Vrt­ narske šole, menzo pa bodo priključili restavraciji. To je le nekaj misli iz razprave Go­ spodarskega sveta o predlogu družbe­ nega plana za leto 1953. Naša želja je, da se po predlogu družbenega plana razvije široka in živa razprava vseh vo­ livcev na zborih volivcev, zlasti pa v delovnih kolektivih, ki so neposredno zainteresirani pri njegovem sprovajanju V življenje. Kolektivi naj pošljejo even- tuelne pripombe k predlogu Gospodar­ skemu svetu do 22. januarja. Volivci pa naj bi dajali pametne predloge, kako bi se razpoložljiva denarna sredstva najkoristneje uporabila za procvit na­ šega mesta. -ma- Vzgo\itél\ice na\mla\sih streme po uveí¡aví¡aniu v naši družbeni dejavnosti NA FRÖBLOVI PROSLAVI NA POLZELI SE JE IZ ŠTIRIH OKRAJEV ZBRALO NAD 50 VZGOJITELJIC — PROSLAVE SE JE UDELEŽIL TUDI; MINISTER TOV. FRAN KIMOVEC Otroški dom na Polzeli je v vsakem pogledu prva tovrstna ustanova v Slo­ veniji. Nekdanja graščina, kjer se je šopiril tujec — izkoriščevalec in užival sadove žuljev slovenskega človeka-de- lavca, je danes prijeten in udoben dom okrog stotine naših najmlajših držav­ ljanov, ki so deležni najskrbnejše nege in vzgoje. Kamor koli pogledaš in čemer koli prisluhneš v domu, povsod se te dojmi isti vtis: skladna ui^ejenost za blagor in uspešen telesni in duševni razvoj zaupanih otrok. Na vsak korak se čuti skrbna roka, pedagoška veščina in materinsko srce upravnice doma tov. Kornelije, ki ima v delovnem kolektivu vzgojiteljic in ostalega osebja marljive sodelavce. Ta dom je nudil svojo gostoljubno streho vzgojiteljicam iz Celja ter okra­ jev Celje-okclica, Šoštanj in Slovenj Gradec, ki so se v okviru svojega dru­ štva zbrale preteklo soboto k celodnev­ ni proslavi 100-letnice smrti očeta otro­ ških vrtcev Friderika Fröbla in hkrati k sestanku, katerega pomembnost je podčrtala zlasti prisotnost ministra tov. Kimovca. Tov. minister je prisostvoval prireditvam od začetka do konca in tako znova pokazal svoje zanimanje za pedagoška dogajanja na terenu. Vabilu društva so se odzvali še načelnica pri Svetu za kulturo in prosveto v Ljublja­ ni tov. Hermanova, predstavniki mest­ nega in okrajnih svetov za kulturo in prosveto, šolski inšpektorji, predavate­ lji in nekateri drugi gostje. Proslava je bila celodnevna z bogatim sporedom, ki je napravil na vse prisotne kar naj­ boljši vtis. Vzgojiteljice in gostje so se najprej zbrali k vzornemu nastopu iz risanja, ki ga je imela tov. Potočnikova iz Voj­ nika. Malčki, ki jih prav nič ni motila prisotnost tolikih gostov, so po uri ßami razkazovali svoje umetnine in želi zanje priznanja. Nato Je imel ßrofesor Ku­ na ver iz Ljubljane predavanje o osno­ vah in elementih risanja z otroki pred­ šolske dobe. Živahnemu in nazornemu predavanju so vsi sledili z veliko po­ zornostjo. Nato je sledil ogled doma. Popoldne so se vzgojiteljice zbrale k praktičnemu pouku risanja, ki ga je zanje priredil profesor Kunaver, gostje pa so si ogledali pod vodstvom tovariša Satlerja iz Savinjske tovarne nogavic tovarno, nato pa kinodvorano, ki je najnovejša kulturna pridobitev Polzele. Temu je sledilo predavanje profesorja celjskega učiteljišča tov. Podjavorška o Fröblu kot podagogu in ustanovitelju otroških vrtcev. Nato je sledil kulturni program z bogatim sporedom nastopa malčkov v domu, ki so s svojim po- ,gumnim nastopanjem, znanjem in s spretnostmi ponovno želi toplo prizna­ nje gostov; na sporedu so imeli petje, prizorčke, telovadne točke, otroški ringa-raja itd. ... Res bogat in prisrčen spored, ki je mnogo zahteval tako od otročičkov kakor tudi od vzgojiteljic. Sledil je nastop kolektiva vzgojiteljic, ki so nepričakovano ubrano zapele ne­ kaj p>esmi pod vodstvom upravnice in izvajale nekaj simboličnih plesov, kar priča o skrbi vzgojiteljic o lastnem kul­ turnem izobraževanju in udejstvovanju. Koristno delo in dostojno proslavo je zaključil družabni večer, ki je potekel y prijetnem, pravem tovariškem raz­ položenju vseh zbranih. Pred vojno vzgojnih ustanov nismo imeli, otroški vrtci pa so bile ustanove, kamor so matere premožnih meščanskih družin oddajale svoje otroke, da so se kaj često otresle še ukvarjanja z last­ nim otrokom in se tako laže predajale brezdelnemu, lagodnemu življenju. V no­ vih družbenih razmerah v socialistični državi so dobile vzgojne ustanove in беја Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politico OLO Celje-okolica Novoizvoljeni sedemčlanski Svet za zdravstvo in socialno politiko je na svojem zasedanju obravnaval referat o nalogah in smernicah bodočega dela Sveta in o samofinanciranju zdravstve­ nih ustanov. Sklenili so, da med prvimi < od zdravstvenih ustanov popolnoma | osamosvojijo sektorsko ambulanto v ' Laškem, Storah, Sentjuriju, Žalcu, Slo- ' venskih Konjicah in v Rogaški Slatini, medtem ko bi se ta sprememba pri ostalih ustanovah izvršila postopoma. Z ozirom na to, da niso zasedena vsa mesta, je bil sprejet sklep, da se raz­ pišejo zdravniška mesta za okoliš Vi­ tanje in Podčetrtek, mesto zobarja na Planini in v Kozjem, zobnega tehnika v Slov. Konjicah in v Šmarju pri Jelšah ter medicinske sestre v Storah. Za­ enkrat je Svet pretresel investicijski plan za tekoče leto samo načelno. Go-; vorili so tudi o investicijah za zdrav-r stveni dom na Polzeli, nadalje o dogra­ ditvi nadstropja v domu onemoglih V; Slov. Konjicah ter o dokončanju začete stavbe v Vojniku. Predvideli so pre­ mestitev TBC dispanzerja iz Rogatca v Rogaško Slatino ter izvedbo manjših popravil na že obstoječih zdravstvenih stavbah. Perspektivno so predvideli tudi zgraditev stavbe za zdravstveni center v Zrečah. Naloge, ki jih je načel in obdelal Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, prav gotovo niso lahke in majhne ter bo potrebno mnogo truda in pomoči odgovornih funkcionarjev in množičnih organizacij na terenu, da se bodo tudi izvršile. vrtci docela drug pomen in namen. Da so zajele in zajemajo številne sirote in drugo ogroženo mladino, so pač nepo­ grešljiva socialna ustanova. Poslanstvo vrtcev pa je v glavnem v tem, da se V njih zbira predšolska mladina zaposle­ nih mater, kjer je deležna telesne nege in vzgoje strokovno usposobljenega vzgojiteljskega osebja. Z vrtci pa doslej nismo šli niti v širino niti v globino, to je, vrtcev imamo mnogo premalo, pa tudi oblike in vsebine dela še nismo dvignili na potrebno. višino. Tu smo naleteli pač na razne težave finančno- ekonomskega značaja in pa na pomanj­ kanje zlasti še strokovno podkovanega kadra. Vzgojiteljski kader vzgojnih ustanov je na področju naše pedagoško- družbene dejavnosti najmlajši delovni kolektiv. Skoraj neznan je v širši jav­ nosti, katerega pomen in družbena vlo­ ga se dovolj še ne vrednoti. Seveda je treba pri tem upoštevati, da so naše predšolske vzgojne ustanove vendarle nove, brez tradicije in zakoreninjenja in da tvorijo kader razen redkih sta­ rejših vzgojiteljic-vrtnaric mlade moči, ki so se na hitrico usposabljale za po­ klicno delo v tečajih, sedaj pa že v strokovni vzgojiteljski šoli. Ta dejstva moramo imeti vselej v vidu, kadar raz­ pravljamo tako o ustanovah kakor o kadru. Tovariš minister Kimovec je, ko je izrazil svoje zadovoljstvo nad vsem, kar je doživel, poudaril velik pomen in vlo­ go vzgojnih ustanov. »Čeprav proslav­ ljamo 100-letnico smrti ustanovitelja otroških vrtcev,« je rekel, »vendar pri nas še nimamo zakonodaje za te vrste vzgojnih ustanov. Vzgojiteljski kader opravlja veliko in zelo odgovorno delo, ki bi zahtevalo akademsko izobrazbo. Zato se naj vzgojiteljice otresejo ob­ čutka manjvrednosti in naj se svojega dela ne sramujejo, temveč naj jih vedno in povsod prešinja delovni i» poklicni zanos in ponos.« Za uspošen razvoj in rast predšolskih vzgojnih ustanov je ix)trebno, da se predvsem uveljavi kader in da si pri­ dobi mesto, ki mu pripada. Morda je upravičena tožba mladih vzgojiteljic, dà se gleda nanje nekako z viška tudi iz vrst pedagoških delavcev. Ce je temu tako, potem je to napaka, ki jo je treba odpraviti. Najmlajši pedagoški kader morajo pedagoški delavci sprejeti med­ se in mu nuditi vso pomoč s svojimi bogatimi izkušnjami, prav tako pa tudi oblastveni in društveni forumi. Po uve­ ljavljanju in afirmaciji pa morajo stre­ meti vzgojiteljice same s svojim priza­ devnim poklicnim in izvenpoklicnim delom, kakor tudi s svojo organizacijo. Podoba je, da se vzgojiteljice tega do­ bro zavedajo, o čemer priča prav zbor in slavje na Polzeli, ki obeta biti eden izmed mejnikov v rasti in razvoju vzgo­ jiteljskega poklica kot takega in njihove stanovsko strokovne organizacije. Da so se vzgojiteljice štirih sosednih okrajev v okviru svojega društva lahko zbrale na Polzeli k Fröblovi proslavi, k lastnemu strokovnemu in ideološke­ mu izpopolnjevanju in ne nazadnje tudi k navezovanju prepotrebnih medseboj­ nih stikov, gre zasluga njihovi organi­ zaciji in pa razumevanju ter materialni pomoči, ki so jo nudili vsi štirje okraji. Poleg okrajev sta z denarnimi prisp>ev- ki podprli društvo podjetji Savinjska tovarna nogavic in zlasti še Hmezad. Delovni kolektivi teh podjetij so se udeležili slavja po svojih zastopnikih tov. Bobovniku, Debiču in Satlerju. Res razveseljivo navezovanje stikov med delovnimi kolektivi podjetij in vzgoj­ nimi ustanovami, kar bo v obojestran­ sko in splošno družbeno korist, treba še poglabljati. H. I. bila že vrsta sklepov, da jih je treba odpustiti, je bila velika napaka tov. Zavašnika, ki pa je na drugi strani po nekajminutni razpravi odpustil štiri predane člane ZKS. Seveda se z vsem tem ni strinjala partijska organizacija v podjetju, pa tudi delavski svet je na zadnjem lansko­ letnem zasedanju razpravljal o zame­ njavi direktorja Zavašnika. Toda šele ko je v tovarno prišel minister tovariš Leskošek, se je direktor Zavašnik spri­ jaznil s tem, da gre iz Konjic. Upravni odbor pa je že med tem razrešil dolž­ nosti komercialnega direktorja Humer j a in nekaj drugih, katerih delo ni bilo y skladu z današnjim razvojem. Ta pri­ mer v Konusu nam jasno kaže, kako si reakcija prizadeva, priti na vodilne px)ložaje v podjetjih ter s takih mest voditi svojo razdiralno pxìlitiko. Tovariš Zavašnik je s tem tudi uvidel in pri­ znal svojo napako, zaradi česar je mo­ ral svoje mesto zapustiti. Pred sindi­ kalno organizacijo pa se postavlja na­ loga, da s poživljenim političnim delom popravi zamujeno delo. L. V.