C. C. Postale. — Esc* oßnl mcrcoladi • vcn«rd< // maggio 1928. Posamtzna itevilka 25 stotinK, Izhaja vsako sredo m petek z jut raj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » čeirt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mäamtü št. 38 V Gorici, v petek 11. maja 1928 Leto XI Nefrankirana pisma t>c ne sprejemajo. Oglati se računajo po dogo> voru in se plačajo >: naprej. — Lisi izdajit. konsorcij »Gor. Sfr*> int. — Ttsk Kafolllki iiskarne v Gorici. Rl, \>a Piazzutla it. 18. Uprava in uredniitvo. ulica Mameli štev. *. (prej Scuole). Teles, int. Itev. 30$ V pr^mistek. V Gorici smo imeli zopet dolgo; tnijno in razburljivo sodno razpra; vo. lam gori v mali Breznici v bli- zini Ledin mid Idrijo je v nedeljo dne 4. mure a t. l. prišlo do sporn med tremi financarji in nekaterimi mladeniči. Padali so udarci, pokali so sfreli in 7 brezniških fantov je vicklo čez bližnjo jugoslovansko mejo. Posledica je bila, da je bilo drugi dan uretinmih 23 Brezničanov (18 moških in 5 žensk). Razen dveh so bili vsi oddeni najprej v idrijske in od turn v goriške zapore. Zadnji petek dne 4. t. m. se je vršila proti tern osebam razprava pred tukaj; šnjim kazenskim senatom. Ker raz; pruva v petek ni mogla biti zaklju- čena, se je vršila včeraj v četrtek dne 10. t. m. druga končna razprava. Zaprti Brezničani — če pomislimo, da steje vasica z otroci in starci vred nekaj čez sto duš, so bili na zatožni klopi skoro vsi primerno stari moški — so bili obtoženi jav; nega oboroženega upora. Po dolgo; trajnem zaslišavanju obtožencev in prič, ki so vsi zelo prepričevalno iz- povedali, po srditem obtožilnem govoru drz. pravdnika Gasparrija, ki je zcihtevul za 17 moških kazen od 2 let in pol do štirih let, po krep; kih zagovorih stin'h branitcljev, je sodni dvor izrekel oprostilno raz; sodbo Zc\ vse, ki so sedeli pred sod- niki; obsojena je bila samo petorica onih, ki so zbežaii čez rnejo, in si; cer so dobili od 1 leta 15 dni do 2 let in 1 meseca. * V interesu države in sodstva, ki ga naše ljudstvo globoko ceni, že; limo povedati par misli, ki so nam vstale že pri prejšnjih sličnih »ve; likih« procesih. Nekje se zgodi prestopek ali zlo; čin. Povsem se strinjamo in odobra; vamo, da se zločinci izslede in iz; roče roki pravice. Preiskovalni or-- gsni pa morajo biti pri tern previd; ni in ne smejo izvršiti aretacij in izreči obtožb tako na slepo. Pomi; slimo sumo, koliko prečutih noči, koliko duševnega frpljenja so pre; stuli v teh dveh mesecih ti ubogi Brezničani. Kako so bili preplašeni revni otroci, ko so odpeljali njihove očete in köliko solza so pretočile nboge žene in matere? In kakšno je bilo sue dusevno stunje, kakšna pobitost onih, ki so presedeli dva meseca v ječi? Pol eg duševnega irpljenja mora; mo misliti tudi na moralno kvarlji; vost, ki jo rodi neprevidno posto; panje. In gospodarska škoda? Kaj po: meni zu kmečko posestvo, kateremu manjkajo dva meseca njegovi obde- lovalci? Koliko zastanega dela vsled splosne razburjenosti? Koliko na; raste stroškov z odvetniki, pričami, obiski v dalnjem mestu in drugimi izdatki? Našieli bi lahko še dolgo vrsto neprilik in skod, ki izvirajo iz prenagljenega in nepodprtega po? siopnnju, zlasti če to postopanje zavzemlje tako široke kroge kot v Breznici. Obračamo se zato na merodajna mesta z željo, da izdajo mi svoje podrejene urade navodila, ki bodo zaprečavala nepotrebne obtožbe in težke gospodarske neprilike. Ljud; sfvu, njegovi državljanski zavesti in državi sami bo to v veliko korist. Saj je že razsodba v brezniškem procesu povzdignila ugled in utrdila z.aupunje v objektivno pravičnost sodstva. Kaj se godi po svetu? Ako pogledamo nazaj po mesecu aprilu, moramo ULjotoviti, da je bil kljub svojemu dežcvncinu vrcmenu poln važnih in zanimivih pojavov iz najrazličnejših tori.šč človeškcga dejanja in nehanja in človeškesia trpljenja. Lctošnji april je bil me* sec mednarodnih političnih raz#o= vorov, mesec dol^ih znamenitih po? letov in mesec potresov. Italija. Italijanski ministrski predsednik /Mussolini je v začctku aprila razvi? jal izredno živahno zunanjepolitie? no delavnost. Pred veliko nočjo sta L|a o'biskala tjrški zunanji minister Mihalakopulos in tur.ški zunanji minister Tewfik Rušdi bej. Kaj so ti trije državniki ^ovorili, ni prišlo v javnost. Sklepati se pa dä, da so poravnavali stara nasprotja, ki jih ni bilo malo, in tuhtali, ali bi ne ka* zalo skleniti kake zveze med Itai lijo, Grčijo in Turčijo. Ako se te tri države združijo, bodo imele tehts no besedo v Sredozcmskem morju. Časopisje že dol<,»o piše, da se bo taka zveza sklenila, vendar ni nic Lotovc#a. To ali ono zadevo bodo pa tfotovo skupno reševali. Mussolinija je obiskal tudi polj* I ski zunanji minister Zaleski (13. aprila). Tudi o tern obisku ne ve; mo nič natančnejšega. Brez pome; j na pa Ljotovo. ni, da se je Zaleski J potrudil v Rim. ! 12. aprila je bil za Italijo žalosten dan. V Milanu so otvarjali vzorčni velcsejem. K otvoritvi je prišel tu= di kralj. Ko se je pcljal s kolo* dvora proti velesejmu, je v bližini vhoda cksplodiral žclezen podsta« vek kandelabra. Železni drobci so ubili mnofjo oseb, še več pa so jih ranili. Kralj je k sreči prišel 7 mi? nut pozneje. V Milan je prispelo posebno sodišče za varstvo države, ki vodi preiskavo. Upati je, da bo do krivci prišli v roke pravici. Tri dni po milanskem atentatu, v nedeljo 15. aprila zjutraj, se je v Milanu dvignil v zrak letalski ße* neral Nobile s številno znanstveno ekspcdicijo, da polcti na sevcrni tečaj in ga preišče. Zrakoplov se imenuje »Italia«. Plul je iz Milana proti vzhodu prcko Trsta, Ljublja? ne, Avstrijc, Ogrske, Češkc, Poljs ske in se ustavil v ncmskem mestu Stolp na Pomorjanskcm. V Stolpu j"e zrakoplov ostal več dni. Nato se je zopet dvignil in odplul proti se? veru. Ustavil se je v norveškem mestu Vadsö. Sedaj pa je že na Spitzber< i ka sc je na videz kar topila v vese? lju. Srebrno je zvenel njcn smeh po dvorani, zvračala je šampanjec kupo za kupo. Njenc oei se pa niso smejale! Bila je kraljica v tisti družbi, ki jo je nazadnje dvignila in jo ponesla v avto, ki je tilio pri? dreal pred kavarno. Sit sem bil pustil kvartaee in sem šcl. Pri vratih me vstavi nata* kar: »Neka oseba mi jc dala ta listek za vas.« Kdo bi se neki zanimal v tej ka? karni zame in me po listkih po^ zdravljal? Z ncznansko nepotr? pežljivpstjo sem pa hitel skozi vra= ta do najbližje cestne svetilke. Na listek je napisala v hrvašeini brez dvoma ženska roka: »Za vse na j svetu vas prosim, ne izdajte me!« Nobenega podpisa. Tedaj se mi I je zavestilo. Šreeal sem po dolgih mcsecih zopet — neznanko iz Re? cine. Spomnil sem se bedncga star* ca v duplini, prizora v blodni hiši. In zdaj tretjie! Kako eudno se src? čujejo nota ljudi, ki se ne poznajo, a jih vendar nevidna sila združujc! Nemo je zrla pisana prošnja v me; ! l>rav tako tiho sem obljubil, da jo izpolnim. * * * Nekaj let kasncjc po tch dogod? kih sem dobil iz Zagreba dopisni? co, kier me prijateli vabi za veli? konoene pocitnicc na neko stanov? sko zborovan je v Lovrano tik Opa? tije. Po zborovan ju sem ostal še par dni v mieni hišici ob cesti v Iko. Tisto leto je lepi majnik privabil že veliko letovišearjev v našo prelepo Opatijo, Iko in Lovrano. LJeka jc že zgubljala svojo sncžno kapo, šu? meee so drli potoki po dreah in si iskali izliva v lcpih dragah pod vr» tovi in vinogradi. Od Matulj sem so pa drdrali avto za avtom, oblo? ženi s škatljami in kovceki, ki so bili obsojeni na veemesečno same? vanjc po pustih predsobah opatij? skih hotelov in penzijonov. Ko se je popoldan boeila prelcstna sinji? na nad modro Adrijo, je bilo na promenadi že prav živahno; kaj pa šele zveeer, ko so zažarele obločni? ce in je vcs ta bogati ženski svet z Dunaja, Prage, Budimpešte, Zagrc? ba, celo Pariza in Londona, razka? zoval svoje bogate, bele hcrmelinje kožuhe; res, pravi kožuharji v vrsti homo sapiens. Koliko bolj blažilen je sprehod po poti spodaj prav ob morju. Sko* raj slišiš, kako si valčki, gnani od večernega mornika, šepečejo prav? ljice. Tisti veeer so električni napisi nad glavno promenado vabili na otvoritveni pies v »Palace^Hotelu«. To je bil zaeetek lctovišearske do? be. Lepotice so morale pokazati svoje najlepsc toalete in svoje naj* bolj ueinkovite gibe in stoje. Od prvcga nastopa je namree odvisno, koliko bo imcla katcra oboževalcev in spogledljivcev,. kdo bo smel coin veslati, kdo paljačo nositi in kdo bo tako neumen, da bo moral na ukaz svoje oboževanke zveeer do? ma ostati. da nc bi zavohal njenih stranpotov. Naslednje jutro je list, ki ga iz? daja letoviščarska uprava, prinesel nataneen opis vseh dam in njih ob* lek, kako je bilo vse nedosežno, ve* lcelcgantno, kar eel tamtam. V še bolj mastnih erkah se je pa bralo: Vclczanimiv dogodck na sinoeni sijajni zabavi. — Kraljica. večcra se razkrinka. Iznenadcnj žcljnemu ob? einstvu je bila mcd mnogimi nami? gavanji in nasoljenimi opisi poda? na tale storija: »Proti polnoei je stopila v plcsno dvorano dama si? jajne lepote. Spremljala sta jo dru? žabnica in sluga. Njena blesteea postava jc naredila na vse nenava* den vtis. Njcne ženske vrstnice so kar bledele od zavisti. Moški me? tuljeki so se pa kar trli krog nje. Nenadoma je padlo kakor bomba v dvorano: obozevana mlada boga? tašinja dama C. B. jc bila še pred letom dobro znana v reškem in bu? dimpeštanskem polsvetu. Ubožica ie nakrat stala sredi dvorane sama. Čez pol ure je strta odšla ...« (Dalje.) »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. GOSPODARSTVO. Prve črešnje v Gorici. Če bi bila pomlad bolj prijazna in ne bi trajalo toliko časa dežev? no vreme, bi danes žc imeli domače črešnje. Tako pa jih še ni in jih najprej niti ne bo še celih 10 dni. Videli smo sicer par rudečkastih drobnih črcšnjcvih otrobkov iz Števeriana, a črešnje to še niso bile. Kljub tcmu se pa v Gorici že do* be letošnje črešnjc, a niso domaee, temveč iz južne Italije, in sicer iz province Bari. Tarn so črešnje se? daj že dozorele in so jih že začeli izvažati. Piškav fižol. Vedno več je pri nas piškavega iižola. O tem predmetu je pisal naš rajnki »Gospodarski list« že lcta 1926., a takrat ni vprašanje kmeto* valcev tako zanimalo, kot danes, ko se je pojavila piškavost že po ccli deželi. Borba posamcznika proti škod* ljivcu prav nič ne zaleže. Potrebna ie borba skupnosti, celih dežel. Čc se bodo vsi kmctovalci istočasno vrgli v boj proti škodljivcu, ie uspch zagotovljen, drugače pa je ves trud zaman. Borba mora biti seveda dobro organizirana, težka pa ni. Cepljenje trt z zbližanjem. Trte cenimo na mnogo načinov, v suho, v zelcno. v oko, tu pa tarn tudi v glavo, itd. Kakšcnkrat pa Iah- ko cepimo tudi na naslednji način, katercga imenujemo »cepljenje z zbližaniem«: Poganjck divjaka vpognemo pro* ti bližnji cepljeni trti, od katere zo* pet vpognemo drugi poganjek pro« ti divjaku. Kjer se trti dotikata, snamemo nekoliko kožo obem po* ganjkom in jih na dotičnem mestu prevežemo z rafijo tcr jih pustimo rasti. Oba poganjka rasteta in se polagoma sprimeta. Ko se je to z.godilo, prerežemo poganjek cep* ljene trte pod mestom, kjer smo iih prevezali in tako je divjak cepljen. Seveda dobimo tako žlahtno trto na precej visokem divjaku, ee ne rastcta obc trti v enem in istcm grmu. K ti vrsti cepljenja sc bomo za* tekli, če odpovedo vsi drugi načini in imamo pred seboj divjaka, ki se je »zarekcl«, da hoče ostati divjak. Uspch takega cepljcnja ie popoln, ker znašajo prijemki 100% . Peronosporo na krompirju uničujemo s škropljcnjcm 1% raz* topine modre galice in apna. Sevc* da moramo škropiti prej kot pero* nospora nastopi, ker drugaee bo prepozno. Pcronospora na krom* pirju nam lahko uniči spodai ce* lotni pridelek krompirja. Tržne cene dne 10. maja 1928. Čcsnik L 0.90—1 kg; šparglji L 3.20—3.60; brokoli L 1.40—1.80; ki* slo zelje L 1.60; artičoki L 0.25 do 0.60 kos; čebulo L 1—1.20 kg; fižol navaden L 1.80; fižol koks L 2.60; krompir stari L 0.60—0.80; krompir novi L. 2—2.40; sveži grah L 1.— do 2.20; istrski grah L 2.60—3.40; do* mači grah L 2.40—2.60; kisla repa L 0.80—1; zeleni redič L 0.80—2.40; špinača L 0.70—0.90; vrzote L 1.— do 1.20; pomarance L 2.60—3; suhe fige L 1.80—2.40; limoni L 0.15 do 0.20 kos: iabolka L 3—6 kg; orehi L 3.60—4; lešniki L 7.50—8; češplje L 3—4; sveže maslo L 13—14; pres* no maslo L 17—18; mleko L 1—1.10 liter; med v satovju L 8 kg; trčan med L 10; smetana L 12; skuta L 4; jajca L 0.40—45. KaJ ]e novega na deželi? Podgora. Prihodnjo nedeljo poroma, kot običajno vsako leto, procesija iz Podgore na Sv. goro. Mladina» fantic in dcklcta, udeležimo sc je vsi! A nc tako kot lansko leto. ki je bilo gori pol Podgore, a so skoro vsi šli naprej. Procesija iz naše fare mora zopct zavzeti ono veličino ka* kor pred vojno, ko so se oo. fran* čiškani na Sv. gori kar čudili naši velikanski udeležbi. Sv. Višarje. (Otvoritev božje poti v tekočem letu.) — Zopct se bliža čas naših ro* mani k prečisti Devici na lcpe in svete Višarje, kjer se skoraj doti* ka zemlje nebo in kjer uživa srce planinski, še bolj pa bozü mir. Tu* di letos, kakor že pretekla leta po vojni se bo začela božja pot na kres 24. junija (letos bo na nedeljo). S tem naj bodo opozorjeni vsi, ki bi morda namcravali romati na sv. Vi* sarje že takoj po vnebohodu, da ne pojdcio zastonj. Tedaj je namrcč siori še vse pusto in prazno in nič svete maše, ker po vojni se ta bo/ja pot nc otvurja več na vnebohod, kot prei. ampak na kres. Cerkveno oskrbništvo. Izpod Čavna. Po Vipavskem izvršuje nek »kavčmcr« iz kobariške okolice svoio obrt. Ker pa včasih malce- preveč pogleda v vinski kozarcc, se mu pa pripeti, da se kaj ponesreei. Pri neki poscstnici*vdovi v V. je skopil presico, a radi navedenega vzroka je prišil čreva h koži in ubo= sia vdova je morala radi tega žival ubiti. Ženice se tudi zgražajo nad njegovim govorjeniem »v rožcah«, kcr blebeta. da on še ni videl Boga in tudi ne veruje vanj! — Najboljc hi bilo, da hi pri vsaki hiši nadlež? nega in brezverncga »kavčmerja« odslovili in ga napotili tja, odko= der je prišel! Šempas. Dasi težko in nerad pišem, ven* dar moram dostaviti par besed k opominu, ki ga je č. g. župnik na? slovil preteklo nedeljo na nas fan* te. Kes, žalostno je dejstvo, da nas mora g. župnik s prižnice opomin* jati k lepemu vedenju kot majhne otročiče, ki še ne vedo, kaj je prav* zaprav sv. maša. Mislim, da bi bilo lepše, ako bi se dostojno vedli in med sv. mašo iz kakega molitveni* ka brali, mesto da sc oziramo ka* kor čuk na palici. Dragi sovrstniki, odpravimo to nelepo navado in za* vedajmo se, da je cerkev hiša bo- žja. Fant. Levpa. V četrtek dne 3. t. m. smo imcli pri nas prav vesel dan. Na priza* dcvanje našega č. g. kurata smo do- bili težko pričakovane zvonove. Blagoslovljeni so bili isti dan v Go* rici. Proti večeru so iih prepeljali na dveh ovenčanih vozovih. Dasi ie bilo deževno vreme, so prihitcli skoraj vsi duhovliani eno uro da- lee. Novi cerkvcni zbor ie pozdra* vil zvonove s pesmijo »Ko dan se zaznava«. Med sprcvodom so prc- pevali razne pobožne pesmi. Zdaj nas bodo kmalu vabili iz lin sv. Štc* lana k skunni molitvi. Zvonovi, zvonite, k molitvi vabite, ker praz? no ie delo brez sreee z nebes! Dne 24. t. m. na praznik Marije pomoč^ nice nam bodo blagoslovili nov »Križev pot«. Pa drugič še kai. Tz Gorenje Vipavske. Življenie po naših vipavskih va- seh poteka z majhnimi izjemami precei enakomerno. Tožiti o teža* vah kmeta vinogradnika nimamo namena, ker je več ali manj povsod enako. Davki so veliki — zaslužka malo. S tem ie vse povcdano. — Danes smo sklenili, da na kratko opišemo živlicnie našc mladinc, ki se zabava s plesom, popivanjem in kvartanjem. Temu sledijo grozepol* Zahvala. Povodom izgube našega nepozabnega sina in brata JOŽKOTA PODOBNIKA se tem potoni najprisrčneje zahvalJMJemo vsem sorodnikoni, prijateljem in znancem, poscbno domačemu gosp. župnemu upravitelju Ludviku Likar-ju za tolažbo v zadnjih urah in sprevod; nadalje č. g. župniku Jankotu Žagarju za ganljivi nagovor in ostali čč. duliovščini, idrijskim in sp. idrij- skim pevcem za ganljive žalostinke pred hišo, v cerkvi in na grobu, do- mačim fantom in dekletom, darovatcljem cvelja in sploh vsem, ki so bla- gega in nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vscm Bog stotoro povini ! Spodnja Kanomlja, dnc 3. maja 1928. Žalujoča družina PODOBN1K. ne posledicc, ki se vidijo v naimani* ši vasi. Mnogo \c deklet, ki gredo služit v drug kraj ali mesto, a se ne vrnejo vce take, kot so odšle. Raz* vajene zanašaio razuzdanost v svo* \o roistno vas. — V gostilnah in v zasebnih hišah se množijo kvarte ,mesto časopisja in poučne knjige. Tu in tarn najdeš fante in dekleta, ki se udajaio nemoralnemu zivlje* nju. In tudi mestne navade hoeejo po vaseh dobiti veljavo. — Čitatelj, ki nc verjame tem vrsticam, naj si vasi od bližc oglecla. Resni obrazi naših mož priznavaio, da mora po= štcna mladina iskati in si sama na* praviti pošteno vesel je, da ne za* brede v valovje ...! — So pa, hvala Bogu, tudi po naših vaseh fantjc in dekleta, in teh ni malo, ki stremijo po širšcm znanju in izobrazbi, kar iim bo gotovo koristilo v bodočcm življcnju. Orehovlje. Sporočamo veselo novico, da smo dobili nove zvonove. Na prav lcpo oveneanih vozovih smo jih dne 3. t. m. pripeljali s postaje v sprem* stvu naših mladeničcv in deklet. Pri slavoloku v Vrtojbici, kjer je nestrpno pričakovala vclika mno* žica ljudi. smo sprejeli te naše kli* carje božje z radostnim pct.jem. V dolgem sprevodu smo jih nato spremljali k cerkvi, kjer so jim naši pevci zopct zapeli. Prečastiti g. ku* rat Ciril Zamar iz Bilj je nato ob asistenci čč. gg. drja Zdešarja z Grada in župnika Pahorja Oskar.ja iz Mirna izvršil blagoslovne obre* de. Za botre in boterce so bili na* slednji gg.: /^igon Ivan in Žigon Katarina, Tribušon Mihael in Ušaj Karolina, Petrovčič Ivan in Ušaj Ivana. V prisrenih besedah nam je potem g. kurat razložil pomen zvonov. Odšli so dvojeki, a vrnili so se trojeki tako je rekel g. kurat in zahvaliti se morajno vsem požrt* vovalnim darovalcem in daroval* kam, ki so zbrali potrebni denar za tretji zvon. Z molitvijo in zahvalno resmijo smo se nato zahvalili Bogu za ta vcseli, sreeni dan. Vsem pa, ki so količkaj pripomogli k temu, da se je ta naš praznik tako lepo izvršil. se najprisrenejc zahvaljuje* mo. Bog naj tisočkrat poplaea vsem. Za nedeljo, ko bodo naši zvonovi obeseni v zvonik, nam je obljubil g. kurat, da nam zopet pri* pravi lep praznik v naši cerkvi, o katerem bomo — če nam g. urednik dovoli — še poroeali. Dornberg. Po naših vinogradih in poljih se v zadnjem času zelo množe tatvine. Naša dva poljska čuvaja se pa zato malo menita. Mesto da bi lovila ta* tove, stikata po vinogradih in poljih za fanti in dekleti in jih na vse mo* goče načine pregovarjata in silita, da bi šli pet v novoustanovljeni pevski zbor »Dopolavora«. Ker se vpevci tem vabilom noecjo vdati, jcajti zdaj smo v največjem delu in iudi do novega pevovodje nc go* jimo zaupanja, kcr ni strokovnjak, jiodita oba euvaja šc okrog staršev, na katere pritiskata, da bi zaukazali svojim otrokom iti k petju. Vpra* šamo g. obč. načelnika, ali se mu zdi to postopanje pravilno. Prepri* eani smo, da bo g. načelnik v nje* govi znani skrbi za našo občinsko korist uredil, da bosta euvaja vršila službo, za katero sta plačana. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Politicneßa društva »Edinosti« v Gorici. /. Požar Ivan, Cioče št. 4: Vaša prošnja jc rc^istrirana pod išt. 67886. Upati jc, da bo Vaša prošnja v kratkcm rcšcna, kcr so bili v zadnjem času prcdložcni potrebni dokunicnti. 2. Bric Terezija, Drežnica, Ravne št. 40: Vasa prosnja jc rcjjistrirana pod št. 081396. Prošnja bi bila lahko žc rcšcna, pa manj* kajo šc vedno nckatcri dokumenti, ki jih jc komisija žc vcčkrat /ahtevala od župan* stva. Podrezajtc pri županstvu, da odpošlje čimprcj zahtevanc dokumente. 3. Bavčar Josip, Selo (liatuje) št. 36: Vaš rekurz jc re^istriran pri C^ortc dei Conti pod št. 1°866. Vaš rekurz je bil odbit v seji dne 1. 6. 1927. V kratkcm hoste direktno obveščeni o i/.idu razprave. 4. Podgornik Blaž, Vojsko št. 16: Vas re» kurz je Cortc dei Conti zavrnila v seji dnc 10. 7. 1927. .5. Pavsič Albina, Kan. Lom st. 59: Ko imatc drugo opravilo v CJorici, zj;adcvi smo prejeli iz Rima odgovor, da se l'ri pristojnem uradu ne nahaja nobena pro.Mija, oziroma rekurz pod imenom, ki stc nain ga Vi javili, namree: Lehan Tcrc» zija, vdova (Iruntar po možu Ivanu Crun* tar. Pae pa se nahajata dva rekurza pod r.aslcdnjima imenoma: 1. Terezija Gruntar, vdova Antona; 2. Gruntar Ivan pok. Ivana, oee lj naprej. — List izdaj* konsorcij »Gor. Str*e iec — Tisk Katoliiht tiskarne v Gorici. Ri va Piazzutta it. IS. Uprava in uredniitvo, ulica Mameli itev. 5 (pre) Scuole). Teles, int. itev. 30* Dolžnost svoj jezlk spostovati. Pred sedemdesetimi leti je zapi* sal veliki apostol katoliških Sloven* cev, škof Anton Martin Slomšek sledcčc besede, ki so še za na.š čas in za naše ljudi prav pomenljive: Kaj se vam zdi, ali hi bilo boljše, da bi vsi ljudje govorili samo v enem jeziku? Kratko, nikav! Zalostno bi bilo pefje orgel, ako bi vse piščali pele enako; dolgočasna bi bila muzika, ako bi ne bilo več muzikalskih oro; dij. Zalosten in dolgočasen bi bil tin di svet, Liko bi vsi ljudje le v enem jeziku marnjali. Ravno tako lahko bi bilo Bogu dati vsem ljudem en jezik v govorjenju kakor dati apo; stolom govoriti v vseh jezikih; ali božju previdnost in modrost lega ni storila; zato je sv. Duh na bin? koštno nedeljo posvetil vse jezike, da vsak svoj jezik, v katerem govo; ri, po vrednosti zravna s svojim sr; cem in zimj Bogu spodobno daje cast in hvalo. To smo dolžni tudi mi storiti. Med vsemi jeziki mora biti Slo? vencem najljubši na't materinski jezik. Kako ga moramo k no/ji ea: sti in svojemu zveličanjn prav spostovati, vam bom drugič po; vedal. Bratje in sestre moje! Slovenec bom Slovene em iz ljubezni mate? rinske govoril nove besede v slo; venskem jeziku, katerega je tudi sv. Duh dal govoriti apostolom: Vselej so Slovenci besedo bozjo radi zvesto poslušali; upam, da tin di vil Na§ slovenski jezik je brat ti; stegu grskega jezika, v katerem so apostol a in evangelisti spisaii sveto pismo; že več tisoč let pošteni ljudje marnjajo slovensko. Sloven: ski jezik je brat latinskega jezika, v katerem se še sploh služi sveta maša; in že pred tisoč leti so naši siiiri očeije brali svelo pismo v slo; venskem jeziku, so po slovensko v hiši božji prepevali Bogu hva^o Kdor se tednj tako sturcga jezika srr.muje, je podoben trapu, ki s se; be strpM lepo, pošteno oblačilo, ki mu ga je dal dober oče, se oblece po tuje in misli, da bo lepsi. Z.a slovenski jezik, se malo zme- ni le tisti, ki sveta ne pozna in ne ve, kaksni ljudje živijo po svetu. Tak je podoben nevednemu otro; ku, ki tudi misli, da je Celovško jezero največje morje na svetu in da je onkraj Ljubelja že konec sveta. Je pa morebiti slovenski jezik tako grd in zarobljen, da bi nas mo; rato biti sram slovensko govoriti? — Lepe so pridige v nemškem je; ziku, pu bo/.ji nauki teko lepo tudi v slovenskem, lahko se prime jo člo; veških src in obrodijo dober sad. Prijeine so nemške pesmi, ali prU jetnejše tudi slovenske, ki se lepo gladko /Aagajo in po nebeško raz; veselijo naše sree. Zategadelj Slot venci po vseh krajih tako radi pojo. — Kdor svoj materinski jezik zavr; ze ter ga pozabi in zapusti, je po; doben zmedenemu pijancu, ki zla; to v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela. Slovenski starši, ki slovensko znajo, pa svojih otrok kar slovenskega jezika ne učijo, so net hvaležni hišniki, ki zapravijo svo; jim otrokom drago domačo reč, ki so jim jo izročili njih dedi. Taki oeetje in matere so podobni slabim gospodarjem, ki svoje očetno got spodarstvo prodajo, kupujejo dni; go pohistvo, poslednjič pa večjidel najdejo beraško palico. Kaj se godi po svetü? Ako pogledamo nazaj po mesecu aprilu, moramo ugotoviti, da je bil kljub svojemu deževnemu vremenu poln važnih in zanimivih pojavov iz najrazličnejših torišč človeškega dejanja in nehanja in človeškega trpljenja. Letošnji april je bil me* sec mednarodnih političnih razßos vorov, mesec dol^ih znamenitih po* letov in mesec potrcsov. Italija. Ttalijanski ministrski predsednik Mussolini je v začctku aprila razvi* jal izredno živahno zunanjcpolitič^ no delavnost. Pred veliko nočjo sta ga obiskala grški zunanji minister Mihalakopulos in turški zunanji minister Tewfik Rušdi bej. Kaj so ti trije državniki govorili, ni prišlo v javnost. Sklcpati se pa da, da so poravnavali stara nasprotja, ki jih ni bilo malo, in tuhtali, ali bi ne ka* zalo skleniti kake zveze med Ita* lijo, Grčijo in Turčijo. Ako se te tri države združijo, bodo imele teht* no besedo v Srcdozcmskem morju. Časopisje že dolgo piše, da se bo taka zveza sklenila, vendar ni nič gotovega. To ali ono zadevo bodo pa gotovo skupno rcšcvali. Mussolinija je obiskal tudi polj; ski zunanji minister Zaleski (13. aprila). Tudi o tern obisku ne ve* mo nič natančnejšega. Brez pome? na pa gotovo ni, da se je Zaleski potrudil v Rim. 12. aprila je bil za Italijo žalosten dan. V Milanu so otvarjali vzorcni velesejem. K otvoritvi je prišel tu? di kralj. Ko se je peljal s kolo= dvora proti velesejmu, je v bližini vhoda eksplodiral železen podsta* vek kandelabra. Železni drobci so ubili mnogo oseb, še več pa so jih ranili. Kralj je k sreči prišel 7 mi* nut pozneje. V Milan je prispelo posebno sodišče za varstvo države, ki vodi preiskavo. Upati je, da bo? do krivci prišli v roke pravici. Tri dni po milanskem atentatu, v nedeljo 15. aprila zjutraj, se je v Milanu dvignil v zrak letalski ge* neral Nobile s številno znanstveno ekspedicijo, da poleti na severni tečaj in ga prcišče. Zrakoplov se imenuje »Italia«. Plul je iz Milana proti vzhodu preko Trsta, Ljublja* ne, Avstrije, Ogrske, Češke, Polj^ ske in se ustavil v nemškcm mestu Stolp na Pomorjanskem. V Stolpu jc zrakoplov ostal več dni. Nato se je zopet dvignil in odplul proti se? veru. Ustavil se je v norveškem mestu Vadsö. Sedaj pa je že na Spitzbergih. O tern poletu bomo še poročali. V Jugoslaviji se jc prctekli mesec vršilo notranje ustalitveno delo. Narodna skupšči* na je radi katoliške in pravoslavne velikc noči večinoma počivala. Otvorila se je šele 26. aprila. Važen dogodek jugoslovanske notranje politike je potovanje no* tranjega ministra Korošca v Mace* donijo. Dr. Korošec si je hotel na lastne oči oglcdati ta del jugoslo* vanske države. Pregledal je upravo, poslovanjc uradništva, govoril s prebivalstvom in se sploh skuša! kolikor mogoče poučiti o razmerah. Na ljudstvo je dr. Korošec napra* vil najlepši vtis. Sam pa je o Ma* cedoniji izjavil, da je tarn osebna varnost vcčja kot povsod drugod v državi. Pretežno vcčino zločinov so krivi inozemski četaši. Dr. Korošec j je že izdal nekaj odredb, da se ugo* < tovljeni nedostatki odpravijo. \ Francija. ¦ Najvažnejši dogodek francoske* i ga javnega življenja so bile volitve ' v poslansko zbornico, ki so sc vršile 22. in 29. aprila (ožje volitve). Vo* lili so po okrajih. Pri prvih volitvah je bila izvoljcna komaj dobra če? trtina vseh poslancev. Zato so bile potrebne ožje volitve, ki so odloči? le sestavo prihodnjc zbornice. Volilni boj se je bil v znamenju finačne obnove. Ker je ministrski predsednik Poincare predstavljal dotakratno dclo vlade na tern po* lju, zato so stranke agitirale večino? ma samo za Poincareja ali proti nje* mu. Poincarejevi protivniki niso imeli mnogo upanja na uspeh; Po* incarc ima namreč rcsnične zasluge za resitev in povzdigo francoskega denarja. Vse potrebno delo pa še ni končano. Vlada bo še dolgo morala nadaljcvati započeto delo. Ako pa taka važna stvar pride v druge ro« ke, je ncvarnost, da se vse pokvari. Tega so se Francozje zavedali in za* to so izrazili Poincareju zaupanje. Iz volitev so izšli komunisti pora? ženi kljuh številčnemu napredova* vanju. Desnica pa se je okrepila. Socialisti so ostali pri istem številu poslancev, kot so bili. Politični po* ložaj se ni spremenil. Vse pričakuje zasedanja nove zbornice. Razmerje med Anglijo in Egiptom se je pretekli mcsec izredno napelo. Marsikdo se je že bal, da bo počilo. Stvar je bila taka: Egiptovska vlada je predložila parlamentu načrt za* kona, ki ureja zborovalno in društs veno svobodo. Ta zakon bi dal ljudstvu precejšnjo prostost. An* gleška vlöda pa jc bila mnenja, da ; bi po sprejetju tega zakona bili v : ncvarnosti tujci. Egipčani da so j vročekrvni ljudje, ki se v resnih | trenutkih ne znajo obvladovati. | Zato bi se lahko zgodilo, kot se je že, da bi ob velikih demonstracijah j napadli tujce in jih pobili. Angle* I ska vlada ic radi tega namignila egiptovski, da bi bilo bolje, ako umakne tisti zakonski načrt. Egip* tovska vlada, ki ji predseduje mladi Nahas paša, se kljub večkratnim opominom ni hotela vdati. Nato je Anglija podprla svojo zahtevo s tern, da je poslala v egiptovske vo? de velik del svojega sredozemskega vojnega brodovja. To je pomagalo. Egiptovska vlada je razpravo o tis* tern zakonskem načrtu odgodila na jesen. Ako hočemo te dogodke prav umeti moramo poznati razmerje med Anglijo in Egiptom. Egipet je bil do leta 1882. turška pokrajina. Potem ga je zasedla Anglija, ki ga je 15. marca 1922. priznala kot ne« odvisno kraljestvo. Angleži so si pridržali samo nckatere zadeve, n. pr. prometna sredstva, varstvo tuj? cev, vpliv v armadi, Sudan itd. Tisti pridržki so pa taki, da lahko vanje vtakneio vse, kar jim v Egiptu ne ugaja. Ker so Egipčani prešibki, da bi se postavili po robu mogočni Angliii zato se vedno vdajo in Egi* r>ct je pravzaprav še vedno angle* ška provinca. Za svetovni mir. V zgodovino prcteklega meseca moramo zapisati dva važna posku* sa, kako uzakoniti vcčni mir med narodi. Oba poskusa izvirata iz pogajanj med Francijo in Združe* rimi državami za skjenitev trajne prijatcljske pogodbe. Tista pogaja* nia niso uspela. Zato sta Francija in Amerika vsaka zase predlagali Nemciji, Angliji, Italiji in Japonski, to jc vsem najmogočneišim drža- vam na svetu, naj se sklenc taka pogodba, ki bo voino nopolnoma odpravila iz mednarodnega živlie* nia (ameriško stališče), ali ki io bo omeiila( francosko stališče). Dose* dai ic odgovorila samo Ncmčija in sicer na ameriški prcdlog. Strese* mann se popolnoma strinia z Zdru* žcnimi državami. Pripomnia samo, da ie pogoi za odpravo voine, raz* orožitev. Druge države še niso od* govorile. Potresi. Sredi aprila je divjal v Bolgariii hud potres, ki ie popolnoma poru* šil mesto Plovdir in okolico. fikoda ic velikanska. Ccniio io na miliiar* de levov. Na tisoče his ie podrtih, stotisoči liudi so brez strehe. Po* tres ie zahteval tudi preko 100 člo* veških žrtev. Za uboge ponesre* čence se povsod zbiraio darovi. Ju* goslovanska vlada ie nakazala 3 miliione dinariev, italiianska en miliion lir. Udarieni kraii so bili cosnodarsko zclo razviti. Zato ie ncsreča tem huiša. Par dni nato ie potres začel di* viati na Grškem. Razrušil ie mesto Korint. Skoda ie tudi tu skoro ne* prccenliiva. Tudi za grške pone* srečence se povsod zbiraio darovi. Zemlia se ie sedai umirila. Le tu pa tarn še vzdrami kak sunek liudi iz vsakdaniega živlicnia. IJčcniakipa napoveduicio, da ti potresi letos ni* so zadnii. Znameniti poleti. O zrakoplovu »Italia«, ki je od* plul proti severnemu tečaju, da ga preišče, smo že govorili. To je zelo znamenit polet. Med najznameni« tejše dogodke v lctalskem svetu pa moramo šteti prekooceanski polet nemških lctalcev Koehla in Hüne* felda in irskega letalca Fritzmau* ricea. Ti možje so se 12. aprila dvi* gnili z letališča pri Dublinu na Ir« skem in odleteli proti Ameriki. Dosedaj so se vsi taki poskusi po* nesrečili. Zato so tudi ncmškim le* talccm prerokovali smrt. Kako pa se jc ves omikani svet razveselil, ko je zvedcl novico, da je Koehlovo letalo »Bremen« prcletelo ocean in pristalo na ameriškcm otoku Gre- eny Islande. Pristati je moralo radi pomanjkanja bencina. Močni nas* protni vctrovi so namreč ovirali po- let. Drzni lctalci so sedaj v Zdru* ženih državah, kjer jih vse časti in slavi. Lepe uspche sta dosegla tudi francoska letalca Costes in Le Brix, ki sta prišla okoli sveta. Preletela sta nad 57.000 kilometrov. Preko sevcrnega tečaja pa je po* letel avstralski stotnik Wilkins. Stran 2. »GORISKA STRA2A< Spremljal ga je ameriški pilot Niek son. Izbrala sta pot od Alaskc v Se? verni Ameriki preko tečaja do Spitzbergov. Letela sta 21 ur. Isto pot sta lcta 1926. napravila Amund? sen in Nobile z zrakoplovom »Nor? ge«, a v nasprotni smeri. Okno v svet. Za svetovni mir. Anglcška vlada je baje že pripra? vila odgovor na Kelloggovo pismo o večnem miru mcd narodi. Zuna? nji minister Chamberlain ie bil. kot pravijo, zelo vnet za Kelloggov predlog; drugi ministri pa sc noee? jo odpovedati vojni kot zadnjemu sredstvu za rešitev mcdnarodnih sporov. Odgovor je kompromisen. Karol in romunski prestol. Vodja narodno?kmečkc stranke Maniu je izjavil, da ni stranka s princcm Karolom v nikaki zvezi. Stranka ga ne misli poklicati y Ro? munijo. Ženska volilna pravica Angleška poslanska zbornica je sprejela zakon, ki daje ženskam enakp volilno pravico kot moškim. Vsaka ženska torej, ki je dopolnila 21. leto, lahko voli. Karol izgnan iz Anglije. Angleška vlada ie izgnala iz An? glije romunskcga princa Karola. Ta svoj ukrep utemeljuje s tern, da ie Karol zlorabil angleško gostoljub? nost, kcr je pripravljal prevrat na Romunskem. Zopet atentat. V ponedeljek 7. maja je v Kosov? ski Mitrovici neki neznanec ustre? lil bivšega državnega poslanca Na? zima Gafura. Atentat se je izvršil v kavarni. Neznancc ie streljal sko? zi okno in potem pobegnil. Dobili ga še niso. Volilni boj v Nemčiji je v polnem tcku. Za 512 poslanskih mandatov se pote.au ie dvajsct strank. Večina strank je samo krn? jevnega pomcna. Odločilne velike stranke so ostale iste. Vojna na daljnem vzhodu. Zadnjič smo poročali, da so se na Kitajskem bili hudi boji mcd ja? ponskimi četami in med nationals sti. V mestu Tsi?nan?fu so Kitajci razorožili kakih 20ÜÜ Japonccv. Ra? di teh dogodkov bo japonska vlada rnenda nanovedala Kitajccm vojno. Odgovor na interpelacijo o zunanji politiki. Jugoslovanski zunanji minister je veera.i odgovoril na intcrpelacijo o pokroviteljstvu Italije nad Alba? nijo in o zunanji politiki sploh. To interpelaciio so nanj naslovili vo? ditelii opozicionalnih strank Jova? novič, Pribičevič, Radič. O odgovo? ru bomo prihodnjič podrobneje poročali. Zveza narodov. Prihodnje zasedanje Zveze na? rodov se bo začelo 4. junija. Dnev? ni red ob s eg a samo stare, še nere? šene zadeve, n. pr. poljsko?litavski spor itd. DNEVNE VESTl. Poslednjo pot župniha Lebana. Včeraj v četrtek se je poslovil od nas za vselej Albert Leban. Od vseh strani dežele so vrele ze v jutranjih urah množice skozi zeleneča Brda proti Kojskemu, da še enkrat po: zdravijo mrtvega župnika. Iz VU pavskega, iz Gorice, iz Gor in iz vseh Brd so prišli prijatelji in se zgrinjali v hišo žalosti. Odkar stoji Kojsko, ni še bilo tako veličastne: ga in pretresljivega pogreba: 65 du- hovnikov, med njimi zastopniki stolnega kapitelja ter dekani črniš: ki, vipavski, solkanski, bovski, ren: ški, ločniški in biljanski, pevski zbori iz Kojskega, Šturij in Gorice, dekletii v belih oblačilih s palmovU mi vejami v rokah, šolska mladina, zastopniki katoliskih organizacij, odposlanci iz Gorenje Tribuse in Šturij, zastopniki oblastev in nepre: gledne trume faranov so mu izka: zali poslednjo cast. Ko je osem mla: deničev dvignilo na svoje krepke roke krsto in jo prineslo pred hišo ter je zadonela pesem: »Vigred se povrne,« je zaječalo presunljivo ih: tenje v mnozici. Tako ljubi sloven? sko ljudstvo dobrega in plemenite: ga duhovnika svojega rodu. Tezko je bilo gledaii potrte sorodnike, ki so upognjeni korakali za rakvijo v cerkev, toda enaka zalost in bolest je trla srca vseh, ki so Alberta Let bana spremljali na tej težki poti. Slovesna žalna sv. maša, katero je bral monsignor Valentinčič ob ash stenci dekana vipavskega in gospo: da kozanskega ter ob petju Joška Bratuža je zlila darujoče sve: čenike in ljudstvo v eno samo dušo, molečo k Bogu za župnika, le: žečega v njihovi sredi. Filip Terčelj, njegov prijatelj in tovariš, je priklU cal z genljivimi besedami pred oči Ijudstva še enkrat živo postavo žup: nikovo. Videli smo zopet pred na* mi Alberta Lebana, kako neutrud; Ijivo hodi po stezah in poleh Gor: nje Tribuše, da leči rane trpečemu Ijudstvu v svetovni vojni, gledali smo ga še enkrat sredi tovamiških delavcev v Šturijah, zazrli gu zad? njič, kako se veselo in skrbeče gib^ Ije med kojščanskimi fanti in v njU hovih druzinah ter se zagledali v globine njegove plemenite duše. On, ki ni hotel nikdar hvale, in jo pre? ziral, je moral vsaj v krsti slišati svojo vrednost. Dajal je vse, kar je imel, zahteval ničesar, daroval svoj um in svoje srce in svoj denar ljud: stvu in Bogu. Ko je g. Terčelj po: vedal, da je zapustil župnik Leban 15 lir premoženja, se je zaslišalo iz: nova pridržano ihtenje v množici, napolnjujoči cerkev in trg pred iup: niščem. Gori k cerkvici Sv. križa, kjer bi bil moral danes teden orga: nizirati romanje, so ga nesli čili koj' ščanski mladeniči in bilo jim je, kakor da nesejo v grob očeta. Zvoki kojšč. godbe so jih spremljali. Ko se je vil sprevod počasi po strmi stezi, tedaj si videl šele vso silo Ijudstva, ki se je nabrala, da pozdravi še en: krat rajnega. Okoli 3000 ljudi je stalo ob njegovem odprtem grobu, kjer se je poslavljal od njega v imenu slovenskih in hrvatskih ka: toliških organizacij naše de/.ele dr. Kralj. Tuküj s tega hribčka bo gle; dal pokojni župnik naokoli po Bn dih in njegov duh bo plaval nad ljudstvom, iz katerega se je rodil. Njegove prijazne oči so ugasle, nje: gova čvrsta roka je oledenela, toda kar nas je učil in kar je s svojim zgledom predstavljal, bo živelo in ne bo umrlo. Njegovu ljubezen do Boga in slovenskega rodu, zvestoba in neutrašcnost njegovega srca, naj se ohranja in goji po briških hišah in družinah v njegov spomin. Tako dajmo častiti župnika Alberta Le* bana. Seme mora biti polozeno v zemljo, ako naj rodi. Tako polaga: mo tudi mi v zemljo moža, da vzklU jejo iz njegovega srca našim doma: čim hišam bogati in žlahtni duhovni sadovi. Njegov a postava naj sije kakor spomenik pred očmi sloven: skega Ijudstva in naj ga vodi in bo: dri v težkih dneh življenja. Sredi prepevanja pevskih zborov, ki je ga Albert Leban tako ljubil, so padale grude na njegovo rakev in ga za vedno zagrnile. Slava njego: vemu spominu. Kongres sindikatov. Prve dni tega tedna se je v Rimu vršil tret.ji kongres italijanskih sin* dikatov. Na kongresu je govoril tudi Mussolini. Za prcdsednika je bil nanovo potrjen r>oslanec Ros* soni. Koncert donskih kozakov. Opozarjamo ponovno na koncert donskih kozakov, ki se bo vršil dnc 14. in 15. t. m. zveeer v goris? kern mcstnem gledališeu. Stresemann petdesetletnik. Nemški zunanii minister dr. Stre* semann je 9. maja praznoval pefc i desetletnieo svo.jega ro.jstva. Pobiranje municije. Goriški občinski naeelnik nam sporoea, da je podjetje Anton Ba* doni, ki ima nalogo očistiti ozemlje goriškc občine municije in razstre* lilnih snovi, izjavilo, da je sledeee Gzcmlje popolnoma oeišeeno: na vzhodu do železniškc proge Prva* čina^Gorica in do navadne ceste, ki pelje na Vogcrsko; na severu do ceste, ki pelje severno od Ajsevice, na to cesta Aiševica^Vogersko in odtod cesta z Vogcrskcga do križi* šea z železniško nrogo Prvačina? Gorica. Ako bo kak poscstnik v tem pasu našel še kako granato, naj to pismeno iavi do 3. junija. Vse Dozneje najdene razstrelilne snovi sc bodo nobrale na stroške dotienega posestnika. Ljudsko gibanje. Meseca aprila: 23 porok, 63 roje? nih, med temi 3 mrtvi, in 61 mrtvih, tedaj 1 mrtev več. — V marcu: 11 porok, 75 rojenih, med temi 5 mrt* vih, in 74 mrtvih, tedaj 4 mrtvi več. Novi izpiti za slovenske učitelje. Naučno ministrstvo je razpisalo novc izpite za slovenske ucitelje, ki še niso napravili skušnje iz italijan« šeine. Prošnje naj se pri pristojni šolski eblasti vložijo do 20. julija. Zakon o državljanstvu. Po novem jugoslovanskem zako* nu o državljanstvu bo lahko postal jugoslovanski državljan vsak Slo* venec, Hrvat ali Srb in sicer ne dede na dolgost svojega bivanja v državi. Radič izgubil pravdo. Pred easom ie Radie tožil veli? kega župana drja Stoparja, ker ga je v listu »Novosti« razžalil. Dr. Stopar je rekel, da je Radic neresen slepar. Sodišee je Radičevo tožbo odbilo, češ, naj toži odgovornega urednika »Novosti«, ne pa Stoparja. Radie je torcj tožil odgovornega urednika, ki je pa na podlagi Ras dieevih govorov dokazal resnienost svojih trditev. Urcdnik je bil nato oprošecn. Proces proti zaprtim nemškim inženirjem v Rusiji se bo pričel 25. maja. So* dijo, da bo obravnava trajala par tednov. Sodni dvor je sestavljen iz najvišjih ruskih sodnih uradnikov. Ljubljana za Bolgare. Ljuljanski občinski svet je naka* zal 25.000 dinar jev za bolgarske, po notresu unieene kraje. Bela Kun in dunajski komunisti. Dunajski komunisti so priprav? ljali napad na zapore, kjer sedi uje* ti diktator Bela Kun. Policija pa je do časa izvedela.za naert in ga pre* prečila. Rado: Starec ob Rečlnl. Skozi odprta vrata igralnice je donel objesten smch tiste družbe, ki je s svojo poskočnostjo obvla* dala že celo kavarno. Moja neznan> ka sc je na videz kar topila v vese* lju. Srebrno je zvenel njen smeh po dvorani, zvračala je sampanjec kupo za kupo. Njene oči se pa niso smejale! Bila je kraljica v tisti družbi, ki jo je nazadnje dvignila in jo ponesla v avto, ki je tiho pri* dreal pred kavarno. Sit sem bil pustil kvartaee in sem sei. Pri vratih me vstavi nata* kar: »Neka oseba mi je dala ta listek za vas.« Kdo bi se neki zanimal v tej ka^ varni zame in me po listkih po? zdravljal? Z neznansko nepotr? pežljivpstjo sem pa hitel skozi vra* ta do najbližje cestne svetilke. Na listek je napisala v hrvaščini brez dvoma ženska roka: »Za vse na svetu vas prosim, ne izdajte me!« Nobenega podpisa. Tedaj se mi je zavestilo. Srečal sem po dolgih meseeih zopet — neznanko iz Re= eine. Spomnil sem se bednega star* ca v duplini, prizora v blodni hiši. In zdaj tretjie! Kako eudno se sre* eujejo nota ljudi, ki se ne poznajo, a jih vendar nevidna sila zdru/uje! Nemo je zrla pisana prošnja v me; prav tako tiho sem obljubil. da jo izpolnim. * * * Nekaj let kasneje po teh dogod* kih sem dobil iz Zagreba dopisni* co, kjer mc prijatelj vabi za veli* korioene poeitnicc na neko stanov* sko zborovanje v Lovrano tik Opa? tijc. Po zborovanju sem ostal še par dni v mični hišici ob cesti v Iko. Tisto leto je lepi majnik privabil že veliko Ietoviščarjev v našo prelepo Opatijo, Iko in Lovrano. Učka je že zgubljala svojo snežno kapo, šu? meče so drli potoki po dreah in si iskali izliva v lepih dragah pod vr> tovi in vinogradi. Od Matulj sem so pa drdrali avto za avtom, oblo? ženi s škatljami in kovceki, ki so bili obsojeni na veemescčno same? vanje po pustih predsobah opatijo skih hotelov in penzijonov. Ko se je popoldan boeila prelcstna sinji? na nad modro Adrijo, je bilo na promenadi že prav živahno; kaj pa šele zvecer, ko so zažarele obloeni? ce in je ves ta bogati ženski svet z Dunaja, Präge, Budimpešte, Zagre* ba, celo Pariza in Londona, razka? zoval svoje bogate, bele hermelinje kožuhe; res, pravi kožuharji v vrsti homo sapiens. Koliko bolj blažilen je sprehod po poti spodaj prav ob morju. Sko? raj slišiš, kako si valčki, gnani od večernega mornika, šepeeejo prav? ljice. Tisti veeer so električni napisi nad glavno promenado vabili na otvoritveni pies v »Palace*Hotelu«. To je bil začetek letovišearske do>- be. Lepotice so morale pokazati svoje najlepše toalete in svoje naj? bolj ueinkovite gibe in stoje. Od prvega nastopa je namree odvisno, koliko bo imcla katera oboževalcev in spogledljivcev.. kdo bo smel coin veslati, kdo paljaeo r.ositi in kdo bo tako neumen, da bo moral na ukaz svoje obožcvanke zveeer do? ma ostati. da ne bi zavohal njenih stranpotov. Naslednje jutro je list, ki ga iz? da ja lctoviščarska uprava, prinesel natančcn opis vseh dam in njih ob? lek, kako je bilo vse nedosežno, ve? leelegantno, kar eel tamtam. V še bolj mastnih erkah se je pa bralo: Velezanimiv dogodek na sinoeni sijajni zabavi. — Kraljica večera sc razkrinka. Iznenadenj žcljnemu ob? činstvu je bila med mnogimi nami? gavanji in nasoljenimi opisi poda? na tale storija: »Proti polnoči je stopila v plcsno dvorano dama si? jajne lepote. Sprcmljala sta jo dru? žabnica in sluga. Njena blesteea postava je naredila na vse nenava? den vtis. Njene žcnske vrstnice so kar bledcle od zavisti. Moški me? tuljeki so se pa kar trli krog nje. Nenadoma je padlo kakor bomba v dvorano: obožcvana mlada boga? tašinja dama C. B. je bila še pred letom dobro znana v reškem in bu? dimneštanskem polsvetu. Ubožica ie nakrat stala sredi dvorane sama.. Čez pol ure je strta odšla . ..« (Dalje.) »GORISKA STRA2A«___________________________________________Stran 3. GOSPODARSTVO. rrve cresnje v uonci. i Če bi bila pomlad bolj prijazna in ne bi trajalo toliko časa dežev? no vreme, bi danes že imeli domače črešnje. Tako pa jih še ni in jih najprej niti ne bo še cclih 10 dni. Videli smo sicer par rudečkastih drobnih črešnjevih otrobkov iz Števerjana, a črešnje to še niso bile. Kljub temu sc pa v Gorici že do? be letošnjc črešnjc, a niso domače, j temveč iz juzne ltaliie, in sicer iz j province Bari. Tam so črešnjc se* j da.i že dozorele in so jih že začeli j izvažati. | Piškav fižol. j Vedno več je pri nas piškavega j iižola. O tern predmetu je pisal naš rajnki »Gospodarski list« že leta 1926., a takrat ni vprašanje kmeto* i valcev tako zanimalo, kot dancs, ko ] se je pojavila piškavost že po celi deželi. Borbii posameznika proti škod* ljivcu prav nič ne zaleže. Potrebna ie borba skupnosti, celih dežcl. Če i se bodo vsi kmetovalci istočasno yrgli v boi proti skodljivcu, je uspeh zagotovljen, drugače pa ie . ves trud zaman. Borba mora biti seveda dobro ; organizirana, težka pa ni. i Cepljenje trt z zbližanjem. | Trte cepimo na mnogo načinov, v j suho, v zelcno, v oko, tu pa tam j tudi v glavo, itd. Kakšcnkrat pa lah* ' ko cepimo tudi na naslednji način, katerega imcnuiemo »cepljenje z ! zbližaniem«: • Poganjek divjaka vpognemo pro* i ti bližnji cepljeni trti, od katere zo* pet vpognemo drugi poganjek pro* ti divjaku. Kjer se trti dotikata, snamemo nckoliko kožo obern po* ; ganjkom in jih na dotičnem mestu i prevežemo z rafijo ter jih pustimo j rasti. Oba poganjka rasteta in se polagoma sprimeta. Ko se ie to z.godilo, prerežemo poganjek cep* ljene trte pod mestom, kjer smo iih prevezali in tako ie divjak cepljen. Seveda dobimo tako žlahtno trto na precej visokem divjaku, če ne rasteta obe trti v enem in istem grmu. K ti vrsti ceplienja se bomo za* tekli, če odpovedo vsi drugi načini ! in imamo pred seboj divjaka, ki se J je »zarekel«, da hoče ostati divjak. j Uspeh takega cepljenja je popoln, ker znašajo prijemki 100%. i Peronosporo na krompirju J uničujemo s škropljenjcm 1% raz* topine modre galice in apna. Seve* da moramo škropiti prej kot pero* j nospora nastopi, ker drugače bo { prepozno. Peronospora na krom* pir.ju nam lahko uniči spodaj ce* lotni pridelek krompirja. Tržne cene ; dne 10. maja 1928. Česnik L 0.90—1 kg; šparglji L 3.20—3.60; brokoli L 1.40—1.80; ki* [ slo zelje L 1.60; artičoki L 0.25 do j 0.60 kos; čebulo L 1^-1.20 kg; fižol ; navaden L 1.80; fižol koks L 2.60; I krompir stari L 0.60—0.80; krompir | novi L. 2—2.40; sveži gran L 1.— do j 2.20; istrski grah L 2.60—3.40; do* i maei grah L 2.40—2.60; kisla repa ; L 0.80—1; zeleni redič L 0.80—2.40; ' špinača L 0.70—0.90; vrzote LI.— ! do 1.20; pomarance L 2.60—3; suhe ! rige L 1.80—2.40; limoni L 0.15 do I 0.20 kos; jabolka L 3—6 kg; orchi L 3.60—4; lešniki L 7.50—8; češpljc L 3—4; sveže maslo L 13—14; pres* no maslo L 17—18; mleko L 1—1.10 liter; med v satovju L 8 kg; trčan I med L 10; smctana L 12; skuta L 4; jajca L 0.40—45. Kai ie no^eaa. na deželi? Podgora. Prihodnio nedeljo poroma, kot običajno vsako lcto, procesija iz Podgore na Sv. goro. Mladina, fantic in dekleta, udcležimo se ie vsi! A nc tako kot lansko leto, ki je bilo gori pol Podgore, a so skoro vsi šli naprej. Procesiia iz naše fare mora zopet zavzeti ono veličino ka* kor pred vojno, ko so se oo. fran* čiškani na Sv. gori kar čudili naši velikanski udeležbi. Sv. Višarje. (Otvoritev božje poti v tekočem letu.) — Zopet se bliža čas naših ro* manj k prečisti Devici na lepe in svete Višarje, kjer se skoraj doti* ka zemlje nebo in kier uživa srce planinski, še bolj pa božji mir. Tu* di letos, kakor že pretckla leta po vojni se bo začela božja pot na kres 24. junija (letos bo na nedeljo). S tern naj bodo opozorjeni vsi, ki bi morda nameravali romati na sv. Vi* šarje že takoj no vnebohodu, da nc pojdejo zastonj. Tedaj je namreč gori še vse pusto in prazno in nič svete maše, ker no vojni se ta božja \ pot ne otvarja več na vncbohod, | kot prej. ampak na kres. Cerkveno oskrbništvo. Izpod Čavna. Po Vipavskem izvršuje nek »kavemer« iz kobariške okolice svojo obrt. Ker pa včasih malce prevee pogleda v vinski kozarec, se mu pa prineti, da se kai ponesreči. Pri neki posestnici-vdovi v V. je skopil prcsico, a radi navedenega vzroka je prišil čreva h koži in ubo* ga vdova ie morala radi tega žival ubiti. Ženice se tudi zgražajo nad njegovim govorjenjem »v rožcah«, ker blcbeta. da on še ni videl Boga in tudi ne veruje vanj! — Najbolje bi bilo, da bi pri vsaki hiši nadlcž* ncga in brczvernega »kavčmerja« odslovili in ga napotili tja, odko* der je prišei! Šempasa. Dasi težko in nerad pišem, ven* dar moram dostaviti par besed k opominu, ki ga je e. g. župnik na* slovil preteklo nedeljo na nas fan* te. Res, žalostno je deistvo, da nas mora g. župnik s prižnice opomin* iati k lepemu vedeniu kot majhne otročiče, ki še ne vedo, kaj je prav* zaprav sv. maša. Mislim, da bi bilo lepše. ako bi se dostojno vedli in med sv. mašo iz kakega molitveni* ka brali, mesto da se oziramo ka* kor čuk na palici. Dragi sovrstniki, odpravimo to nelepo navado in za* vedajmo se, da je cerkev hiša bo* žja. Fant. Levpa. V četrtek dne 3. t. m. smo imeli pri nas prav vesel dan. Na priza* devanje našega č. g. kurata smo do* bili tcžko pričakovane zvonove. Blagoslovljeni so bili isti dan v Go* rici. Proti večeru so jih prepeljali na dveh ovenčanih vozovih. Dasi je bilo dežcvno vreme, so prihiteli skoraj vsi duhovljani cno uro da* lcč. Novi cerkveni zbor je pozdra* vil zvonove s pesmijo »Ko dan se zaznava«. Med sprevodom so pre* pevali razne pobožne pesmi. Zdaj nas bodo kmalu vabili iz lin sv. ^tc* fana k skupni molitvi. Zvonovi, j zvonitc, k molitvi vabite, ker praz* no je delo brez srcče z nebes! Dne 24. t. m. na praznik Marije pomoč* nice nam bodo blagoslovili nov »Križev pot«. Pa drugič še kaj. Iz Gorenje Vipavske. Živlienie po naših vipavskih va* seh poteka z majhnimi iziemami precej enakomerno. Tožiti o teža* vah kmcta vinogradnika nimamo namena, ker jc vcč ali manj povsod J enako. Davki so veliki — zaslužka j malo. S tern je vsc povedano. -— i Dancs smo sklenili, da na kratko opišemo življcnje naše mladine, ki se zabava s plesom, popivanjem in kvartanjem. Temu sledijo grozepol; Zahvala. Povodom izgube našega nepozabnega sina in brata JOŽKOTA PODOBNIKA se tern potoin najprisrčneje zahvaljujemo vslmii sorodnikoni, prijateljem in znancem, posebno domačemu gosp. župnemu upravitelju Ludviku Likar-ju za tolažbo v zadnjih urah in sprevod; nadalje č. g. župniku Jankotu Žagarju za ganljivi nagovor in ostali čč. duhovščini, idrijskim in sp. idrij- skim pevcetn za ganljive žalostinke pred hiSo, v cerkvi in na grobu, do- mačim fan torn in dekletom, darovateljem cvetja in sploh vsern, ki so bla- gega in nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem Bog stotcro povrni ! Spodnja Kanomlja, due 3. niaja 1928. Žalujoča družina PODOBNIK. ne posledice, ki se vidijo v najmanj* ¦ si vasi. Mnogo je deklet, ki gredo služit v drug kraj ali mesto, a se ne | vrnejo vcč take, kot so odšle. Raz* i va.jene zanašajo razuzdanost v svo* ! jo rojstno yas. — V gostilnah in v i zasebnih hišah se množijo kvarte | mesto časopisja in poučne knjige. Tu in tam najdeš fante in dekleta, j ki sc udajajo nemoralnemu življe* j niu. In tudi mestnc navadc hoče.jo IX) vaseh dobiti veljavo. — Čitatelj, ; ki ne verjame tern vrsticam, naj si j vasi od bliže ogleda. Resni obrazi | naših mož priznavaio, da mora po* j štena mladina iskati in si sama na* , nraviti poštcno vcselje, da ne za* bredc v valovje ...! — So pa, hvala Bogu, tudi po naših vaseh fantje in dekleta, in teh ni malo, ki stremijo po širšem zhanju in izobrazbi, kar iim bo gotovo koristilo v bodočem življenju. Orehovlje. Sporočamo veselo novico, da smo clobili nove zvonove. Na prav lepo ovenčanih vozovih smo jih dne 3. t. m. pripeljali s postaje v sprem* stvu naših mladeničcv in dcklct. Pri slavoloku v Vrtojbici, kjer je nestrpno pričakovala velika mno žica ljudi. smo sprejeli te naše kli* carje božie z radostnim petiem. V dolgem sprevodu smo jih nato spremljali k cerkvi, kier so iim naši pevci zopet zapeli. Prečastiti g. ku- rat Ciril Zamar iz Bilj je nato ob asistenci čč. gg. dria Zdcšarja z Grada in župnika Pahorja Oskar.ja iz Mirna izvršil blagoslovne obre* de. Za botre in boterce so bili na* slednji gg.: Žigon Ivan in Žigon Katarina, Tribušon Mihael in Ušai Karolina, Petrovčič Ivan in Ušaj Ivana. V prisrčnih bescdah nam je potem g. kurat razložil pomen zvonov. Odšli so dvojčki, a vrnili so se trojčki tako ic rekel g. kurat I in zahvaliti se moramo vsem požrt* j vovalnim darovalcem in daroval* kam, ki so zbrali potrebni denar za tretji zvon. Z molitvijo in zahvalno pesmi jo smo se nato zahvalili Bogu za ta vescli, sreeni dan. Vsem pa, ki so količkaj pripomogli k temu, da se ic ta naš praznik tako lepo izvršil. se najprjsrčneje zahvaljuje* mo. Bog naj tisočkrat poplača vsem. Za nedelio, ko bodo naši zvonovi obešeni v zvonik, nam je obljubil g. kurat, da nam zopet pri* pravi lep praznik v naši cerkvi, o I katcrem homo — če nam g. urcdnik dovoli — še poročali. Današnja številka je bila radi članka o brezniškem procesu za- plenjena. Priredili smo drugo iz- dajo. Naročniki naj zamudi opro- stijo. 0 procesu proti obtožencem iz Breznice bomo še poročali. Za danes povenio, da so bili vsi navzoči obtoženci popolnoma o- ¦ proščeni. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Pozar Ivan, Goče št. 4: Vaša prošnja jo ro{»istrirana pod št. 67886. Upati je, da bo Vaša prošnja v kratkem rešena, ker so bili v zadnjcm času predloženi patrcbni dokumenti. 2. Bric Terezija, Drežnica, Ravne št. 40: Vaša prošnja jc rcf»istrirana pod št. 081396. Prošnja bi bila lahko žc rešena, pa manj* kajo še vedno nekateri dokumenti, ki jih je komisija žc vcčkrat /ahtcvala od župan* stva. Podrezajte pri županstvu, da odpošlje čimprcj zahtevanc dokumcntc. 3. Bavčar Josip, Selo (lialuje) ši. 36: Vaš rekurz je registriran pri Corte dei Conti pod št. 19866. Vaš rckurz je bil odbit v seji dnc 1. 6. 1927. V kratkem hoste direktno obvcščcni o izidu ra/pravc. 4. Podgornik Blaž, Vojsko š/. 16: Vaš rc» kurz je ('orte dei Conti zavrnila v seji due 10. 7. 1927. 5. Pavšič Albina, Kan. Lorn št. 59: Ko imatc drußo opravilo v Gorici, zglasite sc tudi v tajništvu! 6. Figel Anton, Oslavje št. 81: Z^lasite se ob priliki v tajništvu! 7. Samec Marija, Ajdovščina: Vaša pros» nja se je vzcla ponovno v pretres in je icgistrirana pod št. 080812*1025792. 8. Vodopivec Kar., Dornberg st. 2;143: Z Vašim rckurzom se scdaj pcea državno pravdništvo. Ko dobite odgovor državncga pravdništva na Vaš rckurz, princsite ga v tajništvo! 9. Leban Terezija, Sedlo št. 28: V Vaši zadevi smo prejcli iz Rima odgovor, da se pri pristojnem uradu ne nahaja nobcna prošnja, oziroma rckurz pod imenom, ki stc nam ga Vi javili, namreč: Lcban Tere* zija, vdova Gruntar po možu Ivanu Grun* tar. Pae pa se nahajata dva rckurza pod naslednjima imcnoma: 1. Tcrczija Gruntar, vdova Antona; 2. Gruntar Ivan pok. Ivana, oec Ignacija Rudolfa. Pojasnite nam zadevo, da moremo ponovno posrcdovati. 10. Hvalič Marija, vd. Žigon, Gorica, Via Rastello št. 8: Zglasite sc ob priliki v taj* ništvu! //. G. /., Gorica, Via Capellaris St. 11: Zglasite sc ob priliki v tajništvul TAJNIŠTVO. TRIBUNAL V GORICI JE RAZGLASIL KONKURZNO POSTOPANJE nad imovino Kmečko delavske go* spodarskc zadruge, r. z. z o. z. v Idri* ji ob Bači. Za konkurznega komisarja je ime-* novan sodnik dr. Schober iz Tolmi* na, za upravitelja konkurzne mase pa odv. dr. Devetak iz Tolmina. Prva razprava se bo vršila 15. ma«* ja t. 1. ob 10. uri zjutraj na sodišču v Tolminu. Upniki morajo prijaviti svoje kreditc do 31. maja t. 1. Likvidacijska razprava se bo vr> šila pa v Tolminu 15. junija t. 1. ob 10. uri zjutraj. Stran 4.____________________________________________»GORISKA STRAŽA« Koledarček. 14. ma ja, ponedcljek. Bonifacij. 15. maja, torek, Izidor. 16. maja, srcda, Jancz Ncp., m. 17. maja, četrtek, Kristosov vne5 bohod. 18. maja, petck, Fcliks, sp. 19. maja, sobota, Ivo, sp. 20. maja nedelja, Bernardin. Kmetska posojilnica pri Sv. Luciji sklicujc IZREDEN OBČNI ZBOR, ki bo v /upnišču v nedeljo 20. ma* ja ob treh popoldne. Vspored: 1. Prememba pravil. 2. Predlo^i in slučajnosti. Ako nc bo ob določeni uri obeni zbor sklepčen, se sklicuje pol urc poznejc drugi občni zbor na .istcm mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklcpal ob vsakcm stcvilu vdele/encev (§ 33.) Načelstvo. Darovi. Za »Sirotiščc«: Namesto cvctja na tfrob bla.^opok. Štefana Gomi* ¦šček*a v Solkanu darujejo bratjc in sestrc 100 L; z. u. Bres,t 10 L. — Srčna hvala! Iščem dimnikarskega pomocni? ka. Nastop službe s 1. julijcm. Pla* ča po dotfovoru. Z^jlasila spre.je^ mam najkasneje do 10. junija, pi* smeno ali oscbno na naslov Kavčič Jakob na Zemlji št. 255, Idrija. Pozor botrce in botrčki! Prav lepa birmska darila po zni= žanih ccnah kupitc pri urarju in zlatarju Franju Kcbcr v Idriji. Gospodlčna z znanjcm sloven* ¦skctfa in italijanskciia jezika išče službe kot tipkarica ali uradnica. Naslov povc uprava »G. Straže«. Na Volčjidragi št. 99 sta na pro* daj 2 mali hiši z nekaj zemljiščcm po jako nizki ceni. — Pojasnila istotam. Bika, stirinajstmesecnega, čiste pasme, potrjeneßa proda oskrb* ništvo grofa Coroninija v Kronv bergu. Lloyd Sabaudo .Vrihodnje vožnje: v Severoo Amerika; »Conte Biancamano« 29. 5. 1928. »Conte Grande« 12. VI. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh. v Južno Ameriko; »Principessa Giovanna« 4. 5. 1928. »Principessa Maria« 6. VI. 1928. »Conte Verde« 21. VI. 1928. \z Genove v Buenos Ayres v 13M> dneh. v Avstralijo: »Principe di Udine« 15. 6. 1928. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavaile St. 4. Da ne bo kakih pomot opozar* jamo intcrcscnte, da se urad naše- e.a zastopstva ni preselil; je še ved= no ulici Contavaile St. 4 v Gorici. SEMENA. Domača, črna, trilctna dctelja, lucerna, trave čiste in mešane z de* tcljo, krmilna pesa nemška »Ma* muth« in »Eckendorf«, čebuljček in vsa vrtna semena dobite v trijovini Josipa Munih, Sv. Lucija ob Soči. Pekovski pomočnik želi stopiti v službo pri kakem pekovskem moj? stru v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. Uradnica, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jczika ter strojepisja, išče službe v mestu ali na deželi. Majhna plača. Ponud* be na upravo »Goriške Straže«. Zaloga vina. V Gorici, ul. Formica št. 1, tik Korna, proda ja pristna na? ravna vina bcla in črna kakor tudi j kraški teran, lastni pridelck. Zago* tavlja se poštcna rostrcžba v vsa? kem oziru. Cene razmcroma zclo nizke. Prinoroča se Pirec Josip. äa DECÖÄ Če poslušate novo DEGGA %& ^^ slišite samo godbo, cu- dežno po moči in glasu. Pridite in poslušajte! ! ! E.MiilatSC f.ORlCA.Corsol Telefon 347 * OKULISTIČNI AMBULATORIJ Dots. Gilberfo Delneri zdravnik kirurg sprejema od IIV2 do YlVi dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. PLJUČNE BOLEZN! Dott* Cerretti Radiologivxni kabinei ]e odptt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vso dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). I Dots. Gius. Cornel specialist za bolezni v \ nšesfh, nosa in grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolczni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via GaribaliSill(prejTeatro) Zdravnik | za zohe in usta Dr. LOJZ KRAIOHEE sprejema V GORICI Piazza deila Vittoria štev. 20 in v svoji podrnžnici pri SV. EUCIP Štev. 35 & I Teod« Hribar (nasi.) - Ooricn CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Po»oj } Villba zologa teSbigB platnn Iz zoom toiopm Retjenchef: I KBynann, nabo- wntno blBQQ za porotence bshov tudl vellba izbira msiksyaInlms^f^ ^:"" \, Blago soliflito! Cene asmernöl ANDBEJ MAVB1Č - Hoiica lllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH VIA CARDUCCI St. 3 f VELIKA ZALOGA MANUFAKTURNEGA BLAGA, DOMAČEGA IN INOZEMSKEGA SUKNA, RAZNOVRSTNEGA PE- RILA, PERKALA, ZEFIRJA I. T. D. Ž1ME, MORSKE TRAVE IN VOLNO ZA ŠTRAMACE, PERJA I. T. D. LASTPA ICROJACNSCA KATERA SPREJEMA VSAKO NAROČILO IN JE IZ- = VRŠUjE TOČNO PO ZMERNIH CENAH. = CENE STALWE" VELiKA iZBERA IZGOTOVLJENIH OBLEK! ZITZMANN &. 1EŽEK Tovarna orgelj, harmonijev in klavirjev, — ¦ ustanovljena 1. 1928- Delo prvovrstno, po vsakem načrtu. Cene zmerne. Glasbeni svetovalec: Emil Komel, učitelj glasbe. Odlične reference !!! GORICA - Gorso Verdi štev. 30 STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17 CD N O ts g ^ « S g I I It 1 , si ** > < > g3 > & 0 N -Si. H- i Is i Temeljita izraba mleka dotra, v mle- karni in na planini je mogoča edino s pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trrežen. priprost. Cena od 4OO lir naprej. PIqcuIb se lohko v obrohih. ti Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNUT JONSON, BOLZANO Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke ' j Vitlorlo Jonson, Gorica i i Via Contavaile 4*11.