9. StevHIm.
V Trsta, v sredo I. februvarja 1898.
Tečaj XVIII.
„EDINOST"
lahaja dvakrat na teden, vaako trtdo to loboto oh 8. uri ajutraj.
„Edinost" stane:
la vae leto gl. 6.— ; ieren A vat. 9.— gl. ta pola leta „ S.—: , , 4.50 „ 1a četrt leta „ 1.50; , „ 2.25 , Z „Novičarjem" vred: za vk6 1-to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 , četrt „ . 1.75 Poaamične Atevilke ae dobivajo ▼ pro-■iajalnioah tobaka t Trito po 6 nov.. t Uorloi in * Ajdovščini po « nov. — „Novičar" pa po 2 nor.
EDINOST
Oflaal ia eaaulla m račasa po 8 ao»
v rauca v petitu ; aa BMlOTS a debelimi črkami ae plačuje proator, kolikor bi (•
obseglo navadnih Trsti«. Foilana, javna »ah vale, eeartnlo« itd. ■e račune po pogodbi.
V»i dopiai «n poiiljajo nredniitvu Fiazta Caserma it. 2. Vsako plimo nora biti frankovarko ker nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopisi ae vračajo.
Naročnino, reklamacije in iaaerate prejema uprarslitTO P Uzaa Caaerma it. 9 Odprte reklamacije o proste poitnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
> V •4t»»t <> m»ir
Resna beseda v resnem trenotku.
ii.
Zadnjič že Brno naglašali veliko važnost našega mestnega zastopa, izvirajočo it okolnosti, da se isti povodom deželno-■borskega zasedanja konstituira kot d o-i e 1 n i zbor, to je tista skupščina, koji je naloga sklepati deželne postave.
O priliki, ko preavitli cesar »kličejo deželne zbore, preosnuje se mestni zastop tržaški v deželni zbor in temu deželnemu iboru predseduje vaakokratni župan v lastnosti d e ž e I n e g a glavarja. Dočim se mestni zbor bavi le z administrativnimi zadevami, ima deželni zbor nalogo sklepati deželne postave. Načrte za te postave mu predlaga ali mestna delegacija, kojej v tem slučaju pripada delokrog deželnega odbora, ali pa vlada.
Povdarjali smo v poslednjem našem članku, koliko je vredna že pri zgolj administrativnih zadevah poštena, vestna in energična opozicija in rekli smo, da so doslej tirali tako opozicijo le slovenski zastopniki okoličanski. Še bolj potrebna, in pri takšnjih razmerah, kakoršne vladajo sedaj v Trstu, celo neizogibno potrebna je opoztajn pri posvetovanjih o zakonskih načrtih — pri sklepanju zakonov. Mej sasedanjem deželnega zbora se še podvoje dolžnosti poslaucev okoličanakih. Oni morajo čuvati, da se kar slepo ne sklepajo postave, ki ne odgovarjajo obstoječim gospodarskim in poli-tiškim odnošajem. Oni se morajo upreti s vso odločnostjo, da ne zadobe postavne veljave sklepi, ki lahko postanejo pogubni za vso okolico ali morda vso občino tako v gospodarskem kolikor v politiškem pogledu. Res je, da dežolnozborskim sklepom treba cesarskega potrdila, a do tega potrdila pride skoro vsakokrat, ako ni nikogar, ki bi opozarjal vlado na nevar-noeti, ki utegnejo nastati iz dotičnoga zakona. Pomisliti moramo, da je le od vlade zavisno, ali zadobi kak zakon cesarsko potrdilo ali ne; ona predlaga Njegovemu Veličanstvu zakone v potrdilo in kakor nasvetuje ona, tako se zgodi navadno.
In ravno v tem pogledu razvijajo lahko naši poslanci prav vspešno delovanje. Naši poslanci aicer no morejo preprečiti — ker so v neznatni manjšini —-tega ali onega Bklepa, ali postavljati se morejo po robu, da s tem opozore vlado na nedostatke in krivice, koje skriva dotični načrt bodisi za vso občino ali pa zn nje slovenski del. Zgodilo se je tudi res že večkrat, da se jo odreklo cesarsko potrdilo sklepom deželnega zbora tržaškega in zgodilo se bode ▼ prihodnje še pogostejše, ako bodo naši bodoči poslanci umeli svojo nalogo, ako bodo primernim naglasom izražali Bvoje pomisleke, ako bodo umeli pridobiti svojim besedam primerno veljavo. Pred vsem moramo torej gledati na to, kake poslance pošljemo v deželni zbor. Glavne lastnosti, koje morajo dičiti naše poslanoo, so nastopno : poštenje, n&rodno mišljenje, temeljito poznavanje krajevnih razmer, oziroma potreb prebivalstva v vsakem pogledu, požrtvovalnost in novBtrašljivost.
O poštenju ne govorimo, ker to se ume samo ob sebi. Iskreno narodno mišljenje pa moramo naglašati posebno pri na&ih poslancih, kajti njim je dolžnost, da stoje na čelu v težki naši borbi za po-litiške in narodne pravice mestnih in oko-ličanskih Slovencev, da si ohranimo dragoceni zaklad, kojega smo podedovali od naših prednikov in kojega moramo ohraniti našim potomcem : jezik naš, običaje naše, narodnost našo.
Temeljitega poznavanja potreb prebivalstva ne Bmemo nikakor pogrešati pri naših poslancih. Kako naj se upirajo nevarnim sklepom, ako sami ne vedo, kaj hočejo; kajti ne zadošča, da naši poslanci le trde, da to ali to ni prav in primerno, ampak morajo tudi dokazati na jasen način, zakaj ni prav, in povedati, kako bi b i 1 o b o 1 j e. Z jedno besedo: naši poslanci morajo biti vsak trenotek pripravljeni, da stavijo svoje lastne nasvete in predloge, ali da predlagajo v posebnih slučajih po njih samih izdelane zakonske načrte. A v to treba temeljitega poznanja vseh razmer.
Požrtvovalnost in nevstraš-I j i v o s t sti tudi lastnosti, koji ne smemo pogrešati pri naših poslancih. Uprav letošnje mestne seje so dokaz, da znači poslanstvo tržaško za vsakega okoličana — m u č e n i š t v o. Tu treba jeklene volje in železnih živcev; kdor nima teh, mora omagati. Nasprotna stranka nam je napovedala boj do noža in tej bojevitosti odgovarja vsa nje brutalna taktika. A tej brutalni taktiki mora odgovarjati pogum naših poslancev: kolikor hujši je njih pri-tisek, toliko izdatnejši mora biti naš odpor. D&, srditost je narasla že tako, da slovenskemu peslancu kmalo kmalo ne bode zadoščalo moralno junaštvo, ampak oborožiti se bode moral tudi osebnim junaštvom.
Vidite torej, dragi čitatelji, da je poslanska butara velika, težavna butara. Dolžnosti poslancev, zastopajočih slovensko okolico tržaško, so velikanske in isto tako velika je njihova odgovornost.
Kakova pa je dolžnost volilcev ? V prvi vrsti ta, da si izberejo poslance, ki bodo odgovarjali v polni meri vsem zahtevam, kakor smo jih načrtali gori. Dolžnost volilcev je, da se zavedajo svojih lastnih koristi, da pridejo do spoznanja, kje so njih prijatelji in kje nasprotniki ; da se drže trdno tega, kar so spoznali za pravo in dobro ; da od tega svojega prepričanja ne odstopijo niti za las, ako bi jim tudi kdo obetal kako malo materjalno korist v ta namen. Poštenje v navadnem življenju je lepa lastnost; a ne le v navadnem življenju, ampak tudi politiško pošte-n j e č a h t i človeka tako, da moramo reči, da ni poštenjak tisti, ki se pokaže vetrpjaka in brezznačajneža v politiškem življenju. In kako pokažemo najboljo svojo politiško in narodno moštvo P Gotovo s tem, ako si i/beremo za zastopnike može, o katerih pravi naša vest, da so vredni našega zaupanja in da so sposobni vspešno delovati za javni blagor. Iz kratka : v o-litve so najprimernejša prilika, da pokažemo pred vsem svetom svoje moštvo, svoj značaj in svojo poštenje. Volileo, ki je premagal pogumno vse skušnjave, ki se ni dal
preslepiti niti z besedami, niti z žuganjem, niti z vinom niti z denarjem — tak vo-lilec je poštenjak, pred kojim moramo aneii klobuk raz glavo.
Nasprotno pa je volileo, ki je za polič vina ali za bori goldinarček prodal svoje prepričanje, svojo vest in svojo lastno korist, žalostna prikazen, koji moramo odrekati vsakatero spoštovanje. Volileo, ki proda svoj glas v svojo in svojega rodu pogubo, je pač podla duša, ki ni vredna, da bi se jej dobro godilo. Tako pravi tudi postava, kajti ona ne kaznuje samo tistega, ki kupuje glasove, ampak tudi tistega, ki jih prodaja.
Od poslanca zahtevamo po vsej pravici, da je mož na svojem mestu, a od volilca smemo zahtevati po isti pravioi, da si izvoli pravega poslanca. Prvo besedo imajo v o 1 i 1 c i, drugo ie le poslanci.
Bodimo torej pošteni, varujmo svoje poštenje! A ne le sami bodimo pošteni, ampak vsak izmej nas skrbi, da o a t a-nejo pošteni tudi drugi, ki so morda nekoliko bolj omahljivi ali zato, ker so nevedni, ali pa zato, ker jih tare revščina. Z ozirom na že zapričeto agitacijo naših nasprotnikov poživljamo v tem rosnem trenotku vbo zavedne može po tržaški okolioi, da bdijo in čuvajo, da ne bi jim grdi peklenšček zasejal ljuliko — ko so oni morda spali. Poučujte ljudstvo in nadzorujto je, da je ne vjame v svoje zanjke zviti nasprotnik'! Vsakdo bodi na-svojem mestu, vsakdo vrši svojo dolžnost !
Prihodnjič rečemo še dve tri o važnosti tržaških volitev glede na vso državo ter o važnejših predlogah, s kojimi se bode pečati prihodnjemu deželnemu zboru tržaškemu. —
O falziflkatorju „Slovcnčevem". ii.
Zadnjič smo pojasnili bistvo ali {odro našo polemiko 8 „Slovenčovim" sotrudni-kom „Liga -j- 1" ter zajedno sumarično ali akupno označili lastnosti pisanja tega dopisnika in člankarja ; tu nam je posebe podati nekoliko zgledov te pisave, katera je toliko drzna, da pači obliko nasprotnikovih stavkov, mu izmišlja cel6 stavke, in na podstavi vsega tega mu meče v obraz najhujša očitanja.
Najprej se nam je povrniti k zgodovini jedne že dokazane mu falzifikacije v navajanju nasprotnikovih stavkov. V posebni sestavi 1. članka proti našemu na* sprotniku (,Ed." 16. nov. 1892.) smo poleg moralnosti Grkov in Rimljanov v določenih njih dobah navedli tudi moralnost Slovanov ter o poslednjih izrekli ondi tudi naslodnjo stavke : „Mi imamo zgodovinska spričevala iz poganskih in krščanskih vekov, katera kažejo, da bo Slovani živeli tudi v poganstvu tako čisto moralno, da so se jim tuji narodi le čudili. O Slovanih bi torej niti ne veljala trditev „Slovenčevoga" dopisnika, kakor da bi bilo treba'šo le krščansko vero ali cerkve, da bi živeli narodi moralno. Tn moralno so živeli v prvih vekih ljudovlade tudi Rimljani rin drugi poganski narodi. Ali vrnimo so h krščanskim dobam, in tu vidimo, da so Slovani bili že kristijani,
specijalno kristijani v kat. smislu, a so vendar poginjali v dobah krSčanskih, ko so živeli torej še bolj moralno, nego so mogli živeti v dobah svojega poganstva.*
Že samo ii teh stavkov, kakor smo potem dokazali še v posebnem odgovoru („Ed." 17. dec. 1892), je razvidno, da smo govorili le o relativnosti moralnosti raznih, torej tudi slovanskih narodov v raznih, specijalno poganskih in potem krščanskih dobah.
In kaj je napravil naš naspronik iz naših stavkov? Dal jim je naslednjo obliko; „Slovani 80 tudi v poganstvu Živeli čisto (?) moralno. O S 1 o v a -n i h niti n e velja trditev, kakor da bi bilo treba še le krščanske vere ali cerkve, da bi živeli narodi moralno." Ki smo očitali našemu ligašu izpremembo oblik samo v poslednjem stavku, rekši, da je postavil pogojivni za naznsnivni naklon, s drugimi besedami, da je zapisal: ,0 Slovanih niti ne velja trditev", namesto : „O Slovanih bi torej niti ne veljala trditev . .
Ta izprememba je silno važna, ker je naš nasprotnik izvajal iz nje, kar je hotel, Pisal je namreč takoj za temi izpreme-njenimi besedami: „Edinost" torej trdi dalje, da obstanek naroda ni odvisen niti od vere, niti od cerkve, niti od moralnosti krščanske!!" In po nekaterih Bkokih je prišel col6 do tega, da nam je očital — herezijo. Zato besedo je še pristavil: „To prepričanje, ta nazor je — blasfemija"
Ta za poštenega katolika strašna očitanja je on napravil jedino s pomočjo popačenega teksta naših stavkov. In ko smo ga mi zaradi tega imenovali falzifikatorj* in pozvali ga odločno, da naj popravi to falzifikacijo, izvršil je to po svoje. Navedel je rea doslovno naše besede: „O Slovanih bi torej . . . (do besede:) moralno." Potom pa pristavlja: „A mi smo to oi-tovali: „O Slovanih niti i ne velja", spustili smo besedioi „b i". Zato smo mi falzifika-torji, kakor nas ljuba „Edinost" na nabrojenih mestih imenuje. „Edinost"! Ti si rabila pogojivni naklon, t. j. izrazila si svojo „beseheidene Behauptang". Skromna trditev pa se rabi dostikrat kot — naj-o d I o č n i š a trditev. V tem smislu smo jo brez krivico vzeli, tembolj ker je ono mesto ironično, ker vsi dotični članki „Edinosti" imajo namen, narodnost kot neodvisno dokazati od verskih resnio kot takih, t. j. od bistva cerkve."
Te besede smo doslovno in v celoti navodli, da bi zabeležili novo metodo, uvedeno pri nas Slovencih, in da bi čitatelji, ki se umejo na literarno poštenost, raz-videli sami podlost pisave našega nasprotnika.
On so izogiblje svoji literarni pregrehi s tem, češ, da „skromna trditev pa se rabi dostikrat kot — najdločniša trditev". V pogledu zlasti na ta izgovor hujo rekli zadnjič, da so vodo nedostojno, kakor kaka klepetulja .... Tu namreč vendar ne gre izgovarjati se s tem, ali bo rabi skromna trditev „dostikrat" ali pa malokrat kot najodločniša trditev, ampak gre jedino za važen konkreten ali posamičen in določen slučaj, in naša sestava, kakor dokazano, kaže odločno nato, da smo mi govorili v relativnem smi-
slu o moralnosti Slovanov t poganskih dobah, ko amo kazali na viša stopinjo njih moralnosti v krščanski dobi. In ta sestava odločuje! Nad nasprotnik se ni dal z našim posebnim odgovorom poučiti, da smo govorili le o posebnih stopinjah, ne pa o absolutnosti moralnosti drugih, kakor posebe slovanskih narodov ▼ poganskih dobah in potem v krščanski in katoliški dobi. Ta njegova trdovratnost se dii razlagati jedino s tem, da nam je očital herezijo, blasfomijo, torej hude reči, in ko bi priznal svojo falzikacijo, moral bi preklicati tudi taka očitanja. To bi menda bila prevelika blamaža za takega nezmot-Ijivca, kakoršen hoče gotovo biti naš ligaš.
A najlepše pri našem pozivu, da na) popravi svojo falzifikacijo, je pa to, da ruio mu bili mi odpustili sami jedno falzifikacijo pri istih stavkih, ker smo menili, da iz naše drugačno sestavo in iz dokazovanja te sestavo pripozna sam svojo zmoto, če ni združena s hudobijo. Mi smo namreč sami pisali o relativni moralnosti Slovanov v poganskih dobah, zabeleživši užo navedeni članek : „Mi imamo zgodovinska spričevala iz poganskih in krščanskih vekov, katera k a ž o j o, da so Slovani živeli v poganstvu tako čisto m o-rftlno, da so Hftjiiu tuji narodi le čudili." Tu je jasno povedano, da ao bili v onih dobah Slovani na taki stopinji moralnosti, da so se jim tuji narodi le čudili; niso bili torej [absolutno moralni, tudi ne tako moralni, kakor pozneje v krščanski dobi, a vendar toliko, da so se razlikovali od moralnosti drugih narodov, in da ravno zaradi tega so se jim čudili tuji narod. Kje jo toroj tukaj trditev o absolutni moralnosti P Kje je tu tista „be-schoidone Behauptung", tista „skromna trditev", s pomenom najodločniše trditve P ! No Vi, Vi Bte jo napravili tako h tem, da ste „Slovenčevim" čitateljem falzifiko-vali tudi ta naš stavek, spremenivši ga v absolutno trdiiev : „Slovani so tudi v poganstvu živoli čisto (?) moralno"; izpustili ste besedico „tako* in ves konsekutivni stavek : „da so so jim tuji narodi le čudili." To je torej nova, seno očitana falzifikacija, mnogo hujša, nego pri stavku, pri katerem se je zamenil pogojivni z na/.nanivnim naklonom.
In obe ti dve falzifikaciji je navedel naš nasprotnik z znamenji, kakor da bi bili pristno naši! To je nova metoda za polemiko z nasprotnikom in tudi nova metoda, s katero se slepo čitatelji in pri listih tudi — uredniki, ako preveč zaupajo takim sotrudnikom, kakoršuega se jo pokazal naš ligaš.
S tem, da je hotel on po svojo tolmačiti naše stavke, vzel si jo pravo „brez krivice*,— kakor trdi on —, da jeizpreutenil iste naše stavke. Nikjer v učenem, literarnem in niti ne v publicističnem svetu ei niso prisvajali d »slej prava, da, bi pačili, pretvarjali tuj« besede in stavke, pa jih navajali kot pristno tuje, vzete pri tem ali onem avtorju. Naš ligaš pa si jemlje to pravo. Vprašali bi ga : Kaj bi storili z njim, ko bi na isti način pačil stavke svetih pisem P In on gotovo pripada k teologom, torej vč, kaka obsodba bi ga čakala veled takih falzifikacij, on, ki daje tak6 rad pridevke herezije in blasfemije. In ta teolog kvari stavke in njih smisel ter izvaja iz njih najhujša očitanja v listu, ki hoče biti „katoliški", ki ga čitajo z večine duhovniki, v kateri pišejo svečeniki, in o katerem trde, da je celo organ Ljubljanskega knezoskofa. Kako odgovornost bode imel nasproti vsem tem faktorjem, če tudi je pisal proti „liberalnemu" listu!
No, mi smo navedli doslej prav za prav se le jedno falzifikacijo, zagroženo v dveh skupno navrščenih stavkih, v jodnem in istem smislu, s katerim se nam je očitala herezija in blaBfemija. O drugih falzi-Akacijah pa v prihodnjič.	Y.
Politični pregled.
Notranje dežel«
V fabriki, v koji se .anuje nova večina za državni zbor, jelo se je zopet gibati. Grof Taaffe je že prijavil novi, spremenjeni in od cesarja potrjeni program načelnikom treh velikih klubov, in ti načelniki ga prijavijo članom teh klubov — kakor se čuje — v soboto, a v nedeljo se razglasi program.
Dunajski poročevalec uglednega poljskega časopisa „Dziennik Polski" imel je s poslancem dr. F e r j a n o i č e m pogovor o političnih težnjah slovenskih ter je vsebino tega pogovora priobčil v svojem listu. Dr. Ferjančič je mej drugim rekel: Naš narod niuua državne preteklosti, bodočnost njegova pa jo mogoča samo ua podlagi ustave. Pred kaci mi dvajsetimi leti bilo jo v nas živahno gibanje za združitev v»eh slovenskih pokrajin, za z j e d i n j e n o Slovenijo. Ta stvar je stopila v ozadju in rodoljubi delujejo zlasti na povzdigo ljudske izobraženosti in i z v r š i t o v ravnopravnosti, kar bo omogočilo doseči prej imenovani smoter. Dr. Ferjančič naštel jo potem na drobno vse težnje gledč ravnopravnosti v šolah in uradih ter na vptasanjo poročevalčevo po političnih smotrih rekel: Slovenci ho pravi in odkritosrčni prijatelji vseh drugih Slovanov in nimajo zoper noben slovanski narod averzije. Najsrčnejša je vez s sosednimi Hrvati in Oelii, že radi vkup-uosti političnih interesov. Vzlic temu pa ne moremo posebno simpatizirati z držav u oprav n imi tirjat-vauiiteh narodov. Ako bi oni do* segli svoj cilj, pogubilo bi se njih simpatije za nas in mi bi ostali brez pomoči, kakor so Slovaki, odkar se je odcepila Ogerska, Vzlio temu opazujemo uspehe obeh narodov z najtoplejšimi simpatijami. Tisti hip, ko dosežemo doslovno izvršitev §19. drž. osnovnih zahonov, nam tudi državnopravna samostalnost (Jehuv in Hrvatov ne bo več nevarna. Gledč avtonomije kraljestev in dežel rekel jo dr* Ferjančič, da bi bila prevelika avtonomija Slovencem — izvzemši Kranjsko — le v škodo. — O politični taktiki rekel je dr. Ferjančič, da se slovenski državni poslanci drže zvesto H o h e n \v a r t o v o g a kluba, ker se jim vidi sodelovanje z neslovenskimi zastopniki jednakih interesov najboljša garancija za njihove interese. Tudi o stališči IIohenwartovega kluba v bodoči večini izrekel se je dr. Ferjančič jako ugodno, gledč vnanje politike pa je rekel, da gojo Slovenci prijateljska čutila tudi za najmočnej-i slovanski rod, za Ruse, da pa jo to brez politične podloge in če naši nasprotniki nam kaj ta-cega očitajo, tako je to nedostojno obrekovanje vedno lojalnih in cesarju uda-nih Slovencev, katerim jo omogočen razvoj samo v okviru habsburške monarhije. Vnoti pač nismo za trojno zvezo, vzpr ejmemo jo pa kot garancijo miru. — Konočno tožil je dr. Ferjančič o škodljivem počenjanju klerikalne frakcije v narodnem oziru. — „Dziennik Polski" pravi, priob-čujoč ta intervievv, naj bi poljski poslanci razvoj in napredek Slovencov spremljali z največjo pozornostjo.
Poslanska zbornica. V seji dne 28. januvarja nadaljevala so je razprava o ininisterstvu za pouk in bog o častjo. Oosp. minister Gautsch je bil takrat nenavadno točon, kajti oglasil so je v tej seji prvi, da odgovori prvim trem go/ornikom iz poslednje seje. Zavračal je posl. S c h 1 e s i n g o r j a, ker je imenoval ptofesorje na visokih šolah razdiralce >ere v Boga. Taka očitanja ni [(smeti izrekati, zlasti pa ne tako na spleh. — Na to «e jo gospod minister obrnil do izvajanj posl. T r e u e i n s-fels, ki so je kaj krepko in odločno potegnil za versko solo. Kar se tiče
nazorov o nalogi ljudskega Šolstva glede na nravno-versko vzgojo, soglaša minister popolnoma s poslancem Treuinsfelsom. Naučni upravi je gotovo dolžnost skrbeti za versko-nravno vzgojo in preiskovala bodo vsikdar vestno, ako jej pridejo pritožb e v tem pogledu. Na zahtevo imenovanoga poslanca, da bodi učitelj vsikdar isto vere kakor učenci, odgovoril jo naučni minister približno nastopno. G. miniBter priznava rad, da jo v tem soglasju gledč na vero važen podagogišk moment in so jo pri Rpremembah šolskega zakona odredilo potrebno, da se pri velikem delu naših šol doseže to razmerje. Sodaj imamo v Avstriji več nogo 17.000 javnih ljudskih sol. Moj temi je kacih 8000 jednoraz-rednico, na katerih sta učitelj in voditelj jedna in ista oseba. Na vseh teh šolah je faktično tako razmerje, kakoršno si želi pusi. Treuinsfels. A ne gledo na to obstoji tako razmerje ua veliki večini Šol po vseh deželah. Sicer pa veljajo pri nameščanju učiteljev tudi določila državnih temeljnih zakonov, glasom katerih so vsem državljanom jednako pristopno državne službe. — Ha izvajanja moravskega poslanca S vozil a rekel jo g. minister, da ni res, da bi bilo češko šolstvo na Moravi v rokah najhujših sovražnikov naroda češkega. — Posl. Salvadori pritoževal se jo v prejšnji seji o ponomčeval-I) i h n a m e n i h v Južnom Tirolu, koji se hočejo daseči s tem, da se trosijo velike svote za nemške šole. Gosp. minister jo sevoda po vsoj svoji moči zagovarjal nemško šole. — Odgovarjajoč poslancu L i c h t o n s t e i n u, rekel je g. minister glede znamenja sv. križa v šoli, da je naučna uprava že izrekla načelo, (ia morajo otroci napraviti križ pred molitvijo iu po molitvi, pred in po šoli.
—	Za ministrom soje oglasil konservativni posl. Z a 11 i n g e r, ki je precej ostro prijel ministra. Ker ne je minister izrekel zoper načelno premembo šolskega zakona, zagrozil mu je Zallinger, da njegova (poslan-eeva) stranka bode vedela kaj jej jo storiti, ako se ta prememba kmalu ne izvrši. Liberalci bi sicer hoteli ohraniti sedanje stanje, a motijo se, meneči, da jim jo kaj koristila brezverska šola. Ta šola ;jo v korist le socialističnim strankam. Po takem je verska šola jedino sredstvo, ako hočemo udušiti socijalizem; šolsko vprašanje pa more rešiti jedino svoboda pouka.
—	Posl. Kozlovski se je potegnil za negovanje modernih jezikov na srednjih šolah, znižanje šolnine in večjo este-tično naobražbo. — Posl. Spinčič je rezkimi besedami slikal šolske razmere na Primorskem. Glasoval bode proti proračunu naučuega ministerstva, ker ne dovoli sredstev taki upravi, ki porablja novce z a raznarodovanje. Spinčičevomu govoru — kojega prinesem«) v celoti, kakor hitro nam dospe stenografiški zapisnik — pritrjevali so živahno ujegovi somišljeniki.
—	Posl. d . 13 y k toži, da ni več pravega soglasja v mišljenju mladine ia tudi oste-tična naobraženost je nedostatua. Govornik je zavračal princa LichtenJteina napade na žido, češ, da so načela židovske vere istotako kristalno-čista kakor vsake drugo vere. Na to je govoril posl. A d a m e k o srednješolskih razmerah mej Čehi in posl. dr. F o u r n i o r jo protestoval proti napadom posl. Schlesingerja na vseučiliščne profesorje.
V	ponedeljek je bila zopet soja. V tej seji jo odgovoril ministarski predsednik grof Taaffe na interpelaoijo fi i a n o h i n i-j e v o radi proganjan ja hrvatskega kluba v Dalmaciji. Rekel je, da sti okrajni glavarstva v Metkoviču in Imoski postopali po določilih občinskega reda. Na interpelacijo posl. Gessmanna radi iztiranja časnikarja Jeralla iz G o r i o e, jo rekel, da se Jeralla ni iztiral, ker je dotični odlok razveljavilo namestništvo tržaško.
V	včerajšnji seji so je nadaljevala in zaključila razprava o proračunu naučnoga ministerstva; o tej seji spregovorimo prihodnjič nekoliko.
Vnanje države.
Nemška vlada išče pomoči pri papežu v prilog novi vojaški predlogi. General v L o e dobil je namreč nalogo čestitati sv. očetu o škofovskem jubileju, zajedno pa naj bi porabil to priliko, naprositi poglavarja katoliške, da bi cerkve uplivalna predstojnike katoliškega centruma, da bi ta skupina v nemškem parlamentu glasovala za imenovano predlogo.
Italijansko ministerstvo doseglo jo vender toliko, da se je razprava o sleparstvih pri italijanskih bankah odložila za tri mesece.
Angleški kabinet deluje neumorno v zadevi samouprave Irske. Občudovati je le čvrstnost nad osemdcsetlct-neg« Gladsteonea. Nedavno je predsedoval je ministerBkemu svetu, ki je trajal nad 5 ur iu so je bavil z gori omenjeno zadevo. —
Včeraj so je zopet sešel angleški parlament. Prestolni govor naglaša, da živi Anglija z vsemi državami v mirnih odno-šajih ter objavlja ob jednom, da pride v tem zasedanji najprej na vrsto zakonski načrt o samoupravi Irske.
Na otoku Havaj je nastala revolucija. Uporniki so pregnali kraljico in so jo ustanovila provizorična vlada. Ta provizorična vlada se bode pogajala z Z j e-dinjenimi državami amerčan-s k i m i za združenje.
Različne vesti.
Nadim čitateljem. Radi preobilice gradiva smo morali tudi denes izpustiti podlistek. Prosimo torej naše čitatoljo, da nam to oproste blagohotno.
Sv. maša zadušnica za pok- nadvojvodo Rudolfa darovala so je prevčeranjim v cerkvi sv. Antona staregn. Pri maši je bil tudi njegova ekscolenca namestnik R i-n a 1 d i n i.
Pogreb pok. prof. Marna jo bil veličasten in dostojen odličnega moža. Pogreba so se udeležila razna ljubljanska društva in ogromna množica ljudij, na grobu pa je ganljivo govoril gosp. prof. Leveč.
Odlikovanje. Veterana mej kranjskimi notarji in predsednika uotarske zbornice kranjske, g. dr. Jarneja-Zupanca, odlikovalo jo Njegovo veličanstvo podcijenjeni vitežkega križca Fran Josipovega reda. Veseliti se moramo na tem odlikovanju, kajti odlikovanec je stal vsikdar v prvi vrati mej borilci za pravico naroda slovenskega.
Imenovanje. Namestni Primorski je imenoval tehnika Viktorja Krala o. kr. stavbenim praktikantom.
Avdijenca. Njegovo Veličaustvo je vsprejelo v avdijonoi policijskega svetnika tržaškega Krištofa B u s i c h a.
Osebna vest. Višji poštni upravitelj Ludovik Fuohs jo šel J v pokoj. Tem povodom so mu podelili naslov cesarskega svetovalca.
Koroške Slovence je zadela bridka izguba: v Lapaljivasi je umrl za legarjom župnijski upravitelj dr. Matej L u t -man. Pokojnik je bil vzoren duhovuik in odločen narodnjak.
Posl. Spinćića govor v poslanski zbornici je silno razdražil živce našemu „In-dipendenteju". V razburjenosti svoji trdi, da vse skupaj ni res, kar je trdil g;, SpinČic o proganjanju onih učiteljev okoli-čanskih, ki se slepo ne pokore italijanski gospodi; da ni ros, da bi Tržačani hoteli italijaučiti okolico, pač pa je ros, da si ti učitelji hujskači najhujše vrste, zasmehua joči „pravične" odredbo magistrata. Kako bi bili strmeli v zbornici — vskliku „L* Indipendente" —, ako bi se bil našel kdo, ki bi razkril vse te resnice. Ali nikogar ni bilo, ki bi bil povedal, da se v Trstu nikomur niti ne sanja,
da bi hotel kogaraznarodovati;
nikogar ni bilo, ki bi bil povedal, da
mesto tržaško le odbija provokacije tistih agitatorjev, koji žalijo „narodna prava pokrajine". Niti gosp. poslanec Bnrgstaller ni planil kvišku, kakor bi bila njegova dolžnost. „Gospod posl. Burgstal-ler — to so besede „Indipendenteja" — imel je najbrže druga gopravila. Ta veliki zagovornik italijanske narodnosti se spomni svoje delavnosti le takrat, kadar treba peti lastno hvalo v predalih „Mat t i n o v i h". Takrat ima vsa usta polna v obrambo italijanske narodnosti. Kadar pa treba zavračati v zbornici s 1 o-v a n s k e impertinence, takrat pa molči previdno P" — Mi seveda ne budemo zagovarjali g. Burgstallei-ja; naj so le poravnata z „Indipendentejem" kakor vesta in znastu. A tudi „Iudipendentijevih" laži, kolikor bo naperjene proti tržaškim Slovencem, menda ae treba posebno zavračati, Baj govore poslednje sejo mestnega sveta naglas, kdo proganja in kdo je pro-ganjen, kdo lažo in ovaja po krivici in k o so slednjič — to jo že tako usojeno vsaki laži — blamira. Allzuscharf macht Hcliartig — o tem so flo prepričali radikalna gospoda uprav to dni in to spoznanje jo menda napravilo primeren utis tudi na g. Burgstallerja, da je lepo in previdno močal. Sicer pa smo uverjeni — ker poznamo tega goBpoda —, da ho bodo tudi v tem slučaju „nazaj koncentriral" pred napudi „Indipendenteja" : pobijal bodo pri prvi priliki resnico, došlo iz Spiiičičevih ust. Doslednost in srčnost nista prirojena vsakomur.
„Soči". Žo v dveh številkah nam pripovedujete o insinuaciju h, žaljivih za Vas, a žal, da nam no poveste ob jed-nem, v kateri številki „Edinosti" jo bilo čitati ali pri katerem zboru ali shodu so se izreki e tako insinuacije. Kajti le na tak način in s kompetentuo strani izgovorjena Bumniconja morejo služiti v podlago napade m, kakorsne ste Vi blagoizvolili napisati proti celi vrsti tržaških Slovencev. Vi pravite sicer, da pri tem nisto mislili na rodoljube, ki so zbirajo okolo uašoga lista, a to uuui ne zadošča, kajti vse tržaško občinstvu — slovensko namreč — tolmačilo bi je Vaš prvi napad tako, kakor da je naperjen proti tem gospodom. Kamor-koli smo prišli, klicali so: glejte, kako Vasjo „Soča" prijela I Zato moramo le obžalovati, da je „Soča" govorila tako nejasno in dvoumno. Za mrebitna govoričenja v privatnih krogih pa nikakor ni odgovorna javnost. Tudi do naših ušes došla so parkrat taka sumuiče-nja, uli smatrali smo jih kot taka, in niti od daleč niso mislili na to, da bi na njih podlagi kovali uapade proti Vam. Ni-li to lojalno P! — Ko smo rekli, da sploh nihče ne misli izpodbiti stališča g. poslancu N a-bergoju, govorili smo — to se razume ob sebi — v imenu tistih, koji jedini imajo moč v rokah in kiso v prvi vrsti poklicani odločevati o mandatu, kojega ima sedaj v rokah g. poslaueo Na-bergoj : mislili smo na naše politično društvo „Edinosti", ki ima mej svojimi člani Slovence iu Hrvate, in pa na m e s t u e in okoličan ake voliloe sploh. A Vi ste so zatekli po argumente, naperjene proti naši trditvi v vašem drugem napadu, v P ulj, v uredništvo lista, s kojim nima m o m i n i k a k i h zvez, na kojega ae nikdar sklicevali ,n i s m o, ki je privatna last jedne privatno osebo in katerega lista urednik niti član ni našemu političnemu društvu. Ali n a j smo mi odgovorni zu vso to, kur pišejo drugi P! — „Soča" odklanja naše nauke. Tega ni bilo treba, kujti nam gotovo ui namen, jej usiljevati svoje nauke. A pomisli nuj, da mi pišemo za javnost, zbegano že do skrajnosti po žalostnih naših o d noša j b sedanjih. Neradi in le prisiljeni v to moramo konstutuvuti, du so nesl ovunako tendencije izvosinih krogov — slovenskih in neslovenskih — res žo doseglo, da so so v jcdnem, četudi malem delu našega priprostoga ljudstva razširili nekako čuuut nabori — da no rabimo huj-
šega izraza — o narodu hrvatskem in njega voditeljih v Istri. Tako amo čuli nedavno v javnem lokalu moža, ki nekaj reprezentuje, ko je vskliknil nekako srditostjo: „Tisti prokleti Hrvatje I' To so zelo nevarni in usodepolni pojavi, kojih ne smemo prezirati, ako nam je res pri srcu narodna bodočnost naša v deželi istrski, kjer je vspešnemu delovanju prvi pogoj — conditio sine qua non — spora-zumljenje in soglasje moj Hrvati in Slovenci. Takim pojavom se moramo upreti z vso odločnostjo. Zlasti pa moramo protestovati proti temu, ako kako glasilo — če tudi nenamenoma — z nepremišljeno pisavo širi mržnjo do bratskega nam plemena hrvatskega. Ponavljamo Vam, da slovensko liste čita tudi nerazsodna m a b a, ki si kaj rada krivo tolmači vsako, Bicer morda nedolžno opomnjo. — „Soča" nam daje razumeti, da naj se ne vtikamo v stvari, kojih ne umemo Ne umemo?! Primojruha — to je ponosna beseda! No, na to bi so dalo odgovoriti, da ni bilo na škodo goriški „Soči", ako se je kodaj oglasil naš list o goriških razmerah, kar so pa nikakor no more reči o postopanju goriške „Soče" proti nam v poslednjih dveh številkah. Iu če jo že res, da mi ne razumemo goriških stvari, je pa tudi res, da iBtotako ona no ume tržaških razmer. To je res čudno: „Soča" noče vsprejomati naukov od nikogar, dajala pa bi jih rada vsakomur! Kar strmeli smo čitajoči trditev, da se jo dal „Iiinnovamento" speljati na led. Ker vemo, da ta list sedaj ureduje mož, kojega smouio šteti mej najuadarjenejše časnikarje iia Primorskom in o kojem je težko misliti, da ne bi imel lastnih nazorov, moramo že počakati, da „II Rinnovamento" sam izjavi, ali je pisal člauek o volilskem shodu g. poslanca Nabergoju iz lastnega nagiba, ali pa so ga morda najeli v to tisti gospodje tržaški, kojim je „Soča" odpovedala svojo milost? Sicer pa je jako čudno, da je prijola za vrat ijudij, ki niso črhnili niti besedice, iz koje bi so dalo izvajati kako nasprotstvo proti gospodu Nabergoju, a proti listu, izhajajočem v nje bližini ali morda celo v nje druščini in ki je res na-pal g. Nabergoja, no najde grajajoče besede, ampak ga še opravičuje s tem, da pravi, da se je dal speljati na led Dvomimo, da bi bilo to zolo Častno zu ureduištvo „Riuuovainenta". — „Soča" piše v svoji 4. številki: „ . . . . pripravljeni smo tudi jasneje govoriti . . . ." In v 5. številki: „ . . . . govorili bodemo tudi javno, ako bode treba . ..." In potem : „ , . .. Na Primorskem potrebujemo Bloge, a ne takšne, kakor je vladala doslej . . . ." — Kaj pomenja to dvoumno in tajnostno namigavanje P Kaj naj si misli o nas nerazsodno ljudstvo ? Tudi iz takih namigavanj nerazsodni čitatelj lahko ,izvaja — insinuacije! Sicer pa : tudi mi vemo mnogo in bi lahko govorili o kričečih dogodkih iz najnovejših dni, koji dogodki vnovič iu v poln1 meri opravičujejo nezadovoljnost našo se sedanjimi razmerami, dogodki, ki pričajo, da so z odličuih strani ne spoštujejo niti razsodbe kazenskega sodišča, ako se glase v prilog kakemu slovenskemu poštenjaku, dogodki, nad katerimi bi strmela tudi „Soča". Ali mi molčimo, ker moramo molčati, da ne bi grozno trpeli posamičniki. Kajti mi si nikakor no želimo da se ponovi mej nami Spinčičeva osoda. Prav ima „Soča", da treba umeti stvari, prodno so pišo o njih. — Iz kratka: „Soči" je bilo svobodno pisati kakor je hotela in mi bi bili gotovo [zadnji, ki bi se bili izpodtikali na tem, ali nas naj bi bila pustila pri miru, kakor smo pustili mi njo.
So par besedi o „insinuacijah". „Soča" naj pomisli vendor, ali ni uprav njeno sedanje postopanje tako, da kar izzivljo različna domnevanja. Ljudje se ne čudijo toliko, da nas jo „Soča" napala, ampak čudijo se, du nas jo napala ravno vtem trenutku. — Naa li razumete P
Veliki ples „Slovanske Čitalnice" bode nocoj. Ni '.vomiti, da se bode ta ples tudi etos — kakor prejšnja leta — odlikoval po obili udeležbi se strani častitih članov, kakor po živahni zabavi in eleganci toalet.
Vabila na Sokolovo maskarado se že razpošiljajo. Ako kdo po pomoti ne bi bil prejel vabila, zglasi naj se pri podstaroati g. Franu Poliču v Dolenčevi tiskarni. Na maskarado je priti ali v kostumu ali pa v salonski obleki.
Veliki ples „Delalskega podpornega društva" bode prihodnjo Boboto v gledališču „Politeama Rosaetti". Veselični odsek je žo dovršil vso obsežne priprave za to veselico, ter ukrenil vse potrebno, da se doseže sijajen vspeh na vse Btrani. Na nekatero opomine, došlo nam od strani obCiastva, odgovarjamo, da su bodo uva-ževali, zlasti na red bodo odbor strogo pazil, Opozarjamo, da je še nekoliko lož na razpolago, za koje so jo oglasiti v društveni pisarni. Ob tej priliki nam je popraviti tiskovno pogreško, koja se je bila urinila v zadnjo številko „Novičarja", namreč, da ustopniua znaša 50 kr. za osebo, ne pa 20.
V Nabrežini in pri sv. Ivanu vršili ati se v nedeljo lepi veselici, koji sti se dobro obnesli v vnukom pogledu. Radi pomanjkanja prostora spregovorimo obširneje o tem prihodnjič.
Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku
vubi na veselico s plesom, katera bode jutri dne 2. svečana 1893. v dvorani gostilne „Lukša" se sodelovanjem domačega tamburaškoga zbora. Vspored: 1. „Pod prozorom", moški zbor. 2. I. Trepal: „Iskricu domoi'odna", udara tamburaški zbor. 3. A. Forster: „Pobratimiju". moški zbor s čvetorospevom iu samospevom baritonu. 4. Iv. pl. Zaje: „Tri časo", udara tamburaški zbor. 5. I. B. „Svatbeni obed", šaljiv zbor. 7. M. Vilhar : „Servus Pote-linček" šaloigru v onem dejanju. — Po koncertu ples, — Začetek ob 5 uri po-poludne. Pri koncertu in plesu igra oddelek orkestru sluvnegu c. in kr. pešpolku št. 87. Ustopuina: k koncertu za osebo 20 kr.; k plesu za gospode 1 gld. Cena sedežev 10 kr. Tržaške Slovence opozarjamo posobno na to veselico. Kdor se hoče dobro zabavati, hiti jutri na Prosek ! Žal mu no bodo prav gotovo !
Vabilo na plesni venčok, katerega priredi narodna čitalnica v Tolminu v nedeljo, dne 5. svečana 1893. v prostorih g. Ivana Gabrščeka točno ob 8ih zvečer. Svira septet g. Vidriča iz Gorice. Vstop je dovoljen le članom in vabljenim gostom.
Plesni venček priredi v M a 1 y j e v i dvorani na pUBtni torek veselični odsek „Tržaškega podp. in bralnega društva."
Vipavska Čitalnica priredi jutri veselico b sodelovanjem ajdovskih pevcev.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so da rovali : Veleč. g. dekan Josip K o m -paro v Ospem kot odkupnino novoletnih voščil 3 gld. —■ Pri drugem občnem zboru „Bralnega društva za Kozino in okolico" so nabrali po nasvetu gosp. Ivana Motlike 4 gld. 6 kr. — G. Josip Zorza nabral pri občnem zboru društva „Narodni dom" v Škrbini 1 gld.
„Narodne pesmi" tržaške. V nedeljo je bil ples društva „Previdenza", pri katerem bo se prvikrat pele „novo narodne pesmi". Znamenito je, da celo „Triester Zeitung" priznava, da no napravili ž njimi velikanBk „f i j a s k o", kajti nimajo nikako ni pesniško ni estetiske vrednosti. Pijane tolpe so sicer prepevalo te pesmi po ak-vedotu, ali nadejamo se, da se z resnim postuim časom streznijo tudi tržaško množice.
Istrska posojilnica v Pulji je imela v upravnem letu 1892 skupnega prometa 164.014 gld. 70 kr. Dovolila jo posojil v skupnem znesku 63 806 gl. 74 kr., a prejela 14.287 gld. 48 kr. na povrnjenih posojilih. Na hranilnih ulogah jo prejela 37.732 gld. 74 kr., izplačala pa 14.851 gld. 17 kr. Koncem leta 1892 je imelu 429 zadružnikov, ki so vplačali ukupno
1500 zadružnih deležev po 10 gld. Čistega dobička jo bilo v upravnem letu 1892 650 gld. 89 kr. Istrska posojilnica daje posojila po 6'/a % » ft to »amo zadružnikom. Od hranilnih ulog plačuje obresti.
Obrtnijsko društvo v Barkovljah je
imelo v četrtek dne 26. t. m. svoj r>b5ni zbor, katerega so se udeležili udje v polnem številu.
Iz poročila blagajnikovoga je razvidno, da je imelo to društvo v iuinol"m lotu 47.433 gld. 98 kr. skupnega prometa, čistega dobička v oddelkih za krčmo in prodajnlnico pa gld. 1410.60. Skupno premoženje koncem I. 1892 je naraslo na gld. 8019.92. — V novi odbor so bili izvoljeni : Marte! anc S v e t k o, M a r-tolnnc D r a g o t i n. Martelanc Ivan (doi. posl:), Starec Simon, Štnmelj Jurij, Martelanc Miha, MarManc Fran, Žnidersič Josip in Perfofr Iv. Marija. Pre-gledovnlci računov so: Š*uku Fran, Pertot Matija in Martelanc Jernoj. V petek dne 27. t. m. so jo konstituiral odbor in ho bili izvoljeni: Martelanc Svetko predsednikom, S u š m o 1 j Jurij podpredsednikom, Martelanc Drag. taj* nikom-knjigovodjo in Starec Simon blagajnikom.
Voditeljstvo življenskih zavarovalnih oddelkov pri generalnem zastopu banke „Slavijo" v Ljubljani jo provzel mnogoletni nje uradnik, g. V a t r o s 1 a v H o 1 z. Slavno občinstvo opozarjamo na dotični insorat, stoječ na drugem mestu tega lista.
Mnogobrojni prijatniji g. Holza se pa gotovo razvesele toga imenovanja, osobite zato ker je res — zaslužen o.
Mej Dunajem in Trstom ho uvedo poseben vlak, tako, da ho bodo potniki v Aloltsandrijo lehko vsalc potok vkrcali naravnost na Lloydove parnike, ne da bi jim bilo treba muditi so v Trutu. Vlak bodo odhajal z Dunaja vsak četrtok ob 11. uri zvečer. Obravnavanju se že vrše mej južno žnleznico iu L!oydnm.
Tržaški pekje so jeli izdajati svoj strokovni list pod imouom „II Fornareto". Obžalovati moramo le, da jn list pisan le v italijanskem jeziku, dasi so ogromna večina pekov — Slovenci. Ta nedostatnost vsakoršne narodne zavesti je zaroa obžalovanju vredna.
Zdravniško preiskavanje potnikov. Ker se je v Hamburgu in v Altoni zopet po-juvilu kolera, poživljajo so gostilničarji in lastniki prenočišč, da prijavijo oblastim vsukega potnika, doslega iz imenovanih mest.
Prevažanje mrličev na pokopališče SV. Ane. Mestni magistrat je odredil, da je prevažati mrliče na pokopališče kv. Ano lo ob nastopnih urah. V januvarju in februvarju: od 7'/t. ure zjutraj do popoludne. V marcu: od 6V«- ure zjutraj do 5^. popol. V aprilu: od 6. ure zjutraj do 6. popol. V maju. juniju, juliju in av-gUHtu : od 6. ure zjutraj do 7. popol. V septembru : od 6. uro zjutraj do 6. popol. V oktobru od 6J>£. uro zjutraj do 5'/, popol. V novembru in decembru : od 7 7j, uro zjutraj do 4V« popoludne. V slučajih, da na bi bilo mogočo držati se tega reda, pridržuje ni magistrat prnvico dozvoliti, da so prepelje mrlič tudi ob družili urah.
Blaznost ali zločin ? Ana Pečar iz Dolino živela jo u vednem ruzporu se svojim možem in taščo, zbok česar je sklenila iz-nebiti se ja na nauilen način s tem, da jim žažge hišo. V ta namen je položila v prodal neke omare pest žrjavico to zatvorivši predal zapustila hišo. K sreči so domaćj ljudje o pravem času zapazili ogenj ter ga pogasili, tako, d« ni bilo večje nesreče. Pečarka, videvši da se jej ni posrečila nje namera, jela jo besneti, kar vzbuja sum, da jo bolna na umu. In res ho jo orožniki odveli v bolnico tržaško, kjer jo bodo opazovali.
Zadušil bi se bil kmalu prokurint Leo Luzzatto, ker mu je obtičal košček mesa v grlu. K sreči jo prihitel šo pravočasno zdravnik dr. Bechtinger in mu jo a svojim
orodjem povlekel meto i« grl«. De ni bilo tako hitre zdravni&ke ponoči, gotovo bi >e bil zaduiil.
Samomor. Sešolota (plovka kavinega zrnja) Joeipina Kral je izpila nekoliko žveplenčeve kisline z namenom se usmrtiti. Namera se jej jo posrečila, kajti izdihnila je t malo trenotkih svojo dušo. Vzrok Ramomora ni poznan.
Ponesrečil je težak Anton G i u-1 i o n i na ta način, da je padel raz II. nadstropje svojega stanovanja v ulici dei Falchi it. 2. Poškodoval se je hudo in so ga prenesli v bolnico.
MaskaradA družbe rude&ega križa bode
nocoj v gledališču „Armonia*. Po pripravah soditi bode ta ples mej najsijajnejiimi te predpustne dobe.
Nagloma umrl j« ma&inist barkovljan-ake tovarne za led, Valentin Komar.
Narodni koledar
za navadno leto 1893
se dobiva pri uredniku našega lista.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Gostilna illacitta Hi Gnu" 2 a?«
poleg kavarne „Univorso" priporoča se Sloven-ot>m v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna ▼ina, in je izvrntna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim (»poštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
V soboto dne 4. febmarja L L
odpre podpisani svojo
BRIVNICO
—v ulici Stadion št. I
(hiša g. F. Žitka). Slavnemu občinstvu za mnogobrojno obiskovanje se priporoča
udani
Ernest Švrljuga.
Za vajenca se sprejme iz dobre družine 14-letni deček, kateri zraven slovenskega govori še italijanski ali nemški.
Mesto blagajnice
v neki trgovini dobi, devojka dobrega obnašanja. Već se izvć pri našem upravništvu.	__4
Nič več kašlja!
Balzamskl petoralnkl pral«
ozdravi vsak knšelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se ▼ odlikovani lekarni. 8—10«
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-6 TRST 12~12
Corso, Piazza della Legna št.f 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lantni izdelek. Lak za kočije, z AngleSkega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-flko Žveplo za žvopljanje trt.
Petronio & Madalena
(naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrent« in
Ponte della Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa Bvoje bogato zalogo kolonialnega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.
Akjiij Suppanz
nrar, Corso štv. 39. 16-104
Prodaja in popravlja ure.
PRAXMARER „ Ai due Mori- Trst, veliki trg
Poštne pošiljntve izvršujejo se neutegoma.
EPILEPSIJA
(božjast)
ozdravljiva brez povrnitve, tisuči morejo dokazati ta čudežni vspoh znan-stva. —
Natančna poročila a povratno tnarko je pošiljati:	12—1
„Office Sanitas" Pariš
30. Faubourg Montmartre.
Via Picolomini številka 2,
Antonijeta Drenik,
se priporoča tržaški slovenski gospddi za vsakovrstna dela, spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	20-52
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. BO) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Antnn Pno L a i na vo&lu ulice Ghe«a
MIILUII ruundj, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v t abak urni svoji — ista hiša -pa prodaja vso navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Kavarni ,Commercio' in Je-
rfPQPfl4 T u'lci «C a se r m k1* , glavni shaja-UvduU lišči tržaških Slovencev vseh Btanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton 8 o r 1 i, kavarnar.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (\'ia Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponteiosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-poBiedno iz Št. Petra, kvuža (frišna) Bmetana.
Josip Kocjančič,
Via Itarriera vec-cliia št 10,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ironeo ne priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl,
B. Modic in Grebene, nšt0&^
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmnrje in č. duhovščino na svojo zalogo poroelanskoga, sto-klenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenju grobnih spomenikov. Cl.
Hnctilno	staroznana pod ime-
UUSLIIIICt „OlUkd , „om „Belladonna", poleg kavarno „Fabris", priporoča so Slovoncom v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl,
Mopf in K|*7p P>a*»a 3- Giovanni, št. 1 ■Vidi Lili l\l	trgovina z mnogovistnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Prodajalnica in zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisano zadruge z omejenim porošivom r ulici Belvodero št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste iu po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	35--104
mm
Grlena bol kaialj, hreputavlca, promuklost, nazabl zadavlca, rora. zapala ustijuh Itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PA8TIGL1E PRENDINI) 31 godina sjaj nega uspjeha što jih gotovi Prendinl, lufibar I Ijekarnar u Trata
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnd nočih, navadno jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijevo sladkiše (Pastiglie Prendlni) to gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prondini".
Člena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju so u Prendlnijevoj ljekarni u Trstu
iFarmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih jnkarnah svieta.	15—52
99
SLAVI JA"
VZAJEMN O-ZAVAROVALNA BANKA
naznanja, da je od 1. februvarja t. 1. prevzel voditeljstvo življenjskih zavarovalnih oddelkov pri njenem generalnem zastopn v Ljubljani dosedanji mnogoletni nje uradnik
gospod
Vatroslav Holz.
Riuuione Adrialiea di Sicurta
24-3
v Trutu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinaoijah.
Glavnica in reserva društva dna 31. decembra 1890
Gravnica društva	gld. 4,000.000-—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.306 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910*22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000*— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanoa (A) „ 163.786*91 Resorva zavarovanja proti pre-| minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573*85 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000' —
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605*98
Urad ravnateljstva : Via Valdtcivo, br. t (v lastnej hiši.)
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Tistu.)
Prostori so odprti in proskrbljoni s svežimi l jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namiznu in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po j nizkih centih. Jamčim za točno in vostno postrežbo i ter se priporočam blagovoljnoj naklonjenosti slav-negc občinstva.	ponižni
104=42	P. Favero.
J. PSIBHOTKBJA
lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15.
z u m goldenen H eichsapfel.
Vrn/Kcstilno	nekdaj imenovane univerzalne krogljice, znano domače
XVI lUIolllIlt? KlUgijlCe, odvajajoče sredstvo.
Jedna Skatljica z 15 kroglicami stane 21 kr., jeden zavitek Šestih škatljic 1 gld. 5 krM pri nefrankovani poftiljatvi po povzotju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej po&lje, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljio 1 gld. 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 8 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot joden zavitek se ne poSilja).
Prosimo, da se izredno zahteva	12-12
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake Skatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline j. Pserkoferja 1 posodoa 40 kr., prosto po&tnino 65 kr. Trpotčev sok, 1 steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr.
Prall proti potenju 110g, Skutljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanee, 1 steklenica 40 kr., poStnino prosto 05 kr.
Zivljenska esenca steklenica 22 kr
Angležki balzam, stoklenlca 50 kr.
Fijakerski prSni praSelv, I Skatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokininska pomada j. Pserlioferja, pospošujo rast las, skatljica 2 gld. Univerzalni plašter Prof- stendela, posodica 50 kr.. poštnino prosto 75 kr.
TTnivArvalna ^iciilno O/J A. W. Bullrleha, domače sredBtvo proti poslodi-UlllVtJI Zidlllcl ClSlllIUl SOI ctun Hlabe prebave, 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo ho fto drugo tu- in inozemHko farmacoutično specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in se na zahtevanje točno in v cono proskrbljajo tadi predmeti, kojih ni v zalogi.
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tuđi po poštnem povzetju.
Pri dopcšiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	4—1-2
3=
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (G6rz) ulica Morelli 17
so priporoča proč. d u h o v n č i n i za napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: mon-štranc, keliliov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Staro reći popravim ter jih ▼ ognju poarebrim in pozlatim.
Da si zamorajo tudi menj premožne crkvo omisliti razne crkvene stvari, su bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !	3-24
TRŽAŠKA HRANILNICA
gprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 noč. d<> vaacega znesku vsnk dan v trtdnu razno praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 12. ure dop. Obresti
na knjižice.........3°/0
Plaoujb vsi«k dan od 9—12. ureopolndno Zneske do 100 «ld. prec«j, znesite preko 1(10 do 1000 eld mora ko od-poveduti 8 dni, zneske preko 1000 «ld. na 5 didj prej. Efkomptujo menji -e domicillrane mi trčaš-
kem trpn po	......8'/»•/•
Poaojuje na itržuvne papirju avstro-ogrske;
d<. 1000 gM. po...... fi"'0
višje zneske nd 1000 do 5000 gld. v VuiSje svoto po ........ 4'/,0/o
Dajo denar proti vknjiŽei.ju na j«os mi.vn v Trstu. Ol>r»>sti po dn^ovoru.
TUST, 23. Aprila 1H92	8 -24
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.