Zavoda za slepo
in slabovidno mladino
S slovesno akademijo in slavnostno sejo sveta zavoda ter otvoritvijo razstave je bil pred dnevi obeležen še en pomemben ju-bilej - 60 Ietnica prvega slovenskega Za-voda za slepe. Ta je bil leta 1919 ustanov-ljen v Ljubljani, med obema vojnama je deloval v Kočevju, v slovensko glavno me-sto se je »vrnil« 1944. leta, kjer je s ka-snejšo zazidavo šolskega trakta (1965) za-živel v sedanjih prostorih na Langusovi 16.
Dejavnost ljubljanskega Zavoda za sle-po in slabovidno mladino — edine tovrstne ustanove v Sloveniji, je v prvi vrsti vzgoja, izobraževanje in \isposabljanje ter oskrba slepe, slabovidne in lažje duševno manj razvite slepe mladine.
Tako danes zavod usposablja slepe in slabovidne otroke s področja Slovenije v predšolskem in osnovnošolskem obdobju. V šoli se uporablja učni načrt za osnovne šole, ki je prilagojen za slepe in ima spe-cialne predmete kot npr. orientacija, vaje vida in strojepisje. Pouk se izvaja po spe-cialnih metodah, uporabljajo se tako učbe-niki za slepe v Braillovi pisavi, za slabovi-
dne pa učbeniki s povečanim. tiskom ter vrsta drugih učil, Zavod ima tudi sodobna avdiovizualna sredstva in tehnične pripo-močke za slepe in slabovidne - tako televi-zijsko povečalo za branje slepih z ostanki vida in optacon - sodoben tehnični pripo-moček slepih za branje črnega tiska.
Naj povemo, da je v šolskem letu 1976/77 zavod organiziral vzgojno izobra-ževalni proces na principu celodnevne osnovne šole torej na področju posebnega šolstva prvi. Uveden je tudi kabinetni pouk ter pouk orientacije in mobilnosti za slepe. V šolskem letu 1978/79 je bilo v zavodu 86 otrok, preko enote za pomoč pa je bilo obravnavanih še nadaljnjih 98 otrok.
Predno spregovorimo nekaj več o sled-nji enoti, naj zapišemo še besedo dve o interesnih dejavnostih, ki so gojencem za-voda na voljo. Pravzaprav bi težko zapisali le nekaj besed; teh aktivnosti, krožkov in dejavnosti je toliko, da bi nam za ta članek kar zmanjkalo prostora. In kar je po-membnejše, pri vseh teh aktivnostih go-
jenci sodelujejo tudi v širšem prostoru, tekmujejo z vrstniki drugih osnovnih šol, organizirajo prijateljska srečanja, izdajajo svoje glasilo, so redni obiskovaici gledališč pa tudi mnogih spominskih krajev. Najde-mo jih tudi med mladimi krvodajalci, ude-ležili so se tekmovanja ob 30-letnici orga-niziranega usposabljanja mladine za SLO, njihov pionirski odred »Anton Zadel« pa je za svoje uspešno delo prejel tudi repu-bliško priznanje.
In kot smo že omenili, ima zavod orga-
nizirano tudi enoto za pomoč slepim in slabovidnim na domu. Ta enota zajema celotno področje Slovenije in preko nje tiplopedagog spremlja slepe in slabovidne otroke, ki se šolaio na srednjih šolah. Oskrbuje tudi otroke s potrebnimi vzgojili, učili in učnimi pripomočki ter učiteljem in staršem svetuje ustrezen način dela.
Zavod že vrsto let nadvse uspešno zasle-duje najnovejše strokovne izsledke v svetu in jih tudi skrbno razvija. Tako je pouk orientacije v Jugoslaviji uvedel prvi, prvi pa je tudi najbolj sistematično uveljavljal dejavnost na področju samourejanja sle-pih in slabovidnih učencev (obnašanje v avtobusu, nakup, komuniciranje v javnih prostorih ip podobno). Vse to pa prizadev-ni kolektiv te izobraževalne ustanove spodbuja tudi pri zasnovi zadanih si nalog, tned katerimi naj omenimo uporabo opti-cona, izpopolnitev sistema kolektivne gi-mnastike pa tudi izdelavo načrta za inte-grirano usposabljanje slepih in slabovi-dnih.
Poleg teh obvez, pa si tako kolektiv kot gojenci močno želijo čimprejšnjo izpolni-tev tistih nalog, ki so si jih v tem letu še posebej zadali in se nanašajo na ureditev bivalnih objektov in neposredne okolice zavoda.
Najbrže ni potrebno razlagati kaj pome-ni oziroma bipomenila gojencem sodobna telovadnica. Se sedanj je nimajo. Gibalne vaje, igre z žogo, gimnastika — vse to pa je njim, katerih možnosti za gibanje so ome-jene, še kako potrebno! Zavod je v ta namen prihranil že okrog 350 starih mili-jonov dinarjev, podpisana je že pogodba, pripravljalna dela so v teku. Toda žal bodo sredstva zadoščala le za skelet. Upajo, da jim bo za dograditev priskočila na pomoč družbena skupnost. Pred širšo družbeno skupnost pa so razgrnili načrte za izgrad-njo bazena (vsaj 6x12 metrov), nujno pa je obnoviti tudi fasadi deškega oziroma dekliškega doma, sanirati kuhinjo, obnovi-ti streho in električno napeljavo ter seveda urediti rekreacijske površine na zemljišču ob zavodu samem. Program je zbor delav-cev že sprejel, republiškim skupnostim za
izobraževanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo pa so ga posredovali z namenom, da najde mesto v planskih usmeritvah za leto 1980, odnosno za naslednje srednje-ročno obdobje.
Potrditev tega pa bi bilo za gojence za-voda kot tudi za prizadevni kolektiv (mi-mogrede naj ponovimo, da je letos prejel zavod Žagarjevo nagrado) ob jubileju naj-večje zadoščenje in priznanje širše družbe-nopolitične skupnosti.
J. DOMITROVIČ