LJUBLJANA, 5. JUNIJA 1969 LETO XX ŠT. 11 Nastanek vrst z naravnim Izborom Ob 110-letnici izida Darwi-nove knjige »Nastanek vrst z fiaravnim izborom« prireja Prirodoslovni muzej Slovenije občasno rastavo »Nastanek vrst«. Odprta bo do 19. junija. Charles Danvin (1809—1882) Razstava kaže pomen variabilnosti, selekcije in izolacije Pri nastajanju vrst. Primerna je Predvsem za osme razrede osnovnih in tretje razrede sred-niih šol. »Ali je Bog mrtev?« V Idriji je Mestni muzej Pravkar izdal 1. številko XIV. letnika Idrijskih razgledov, ki Prinaša gradivo javne tribune v Klubu mladih v Idriji 22. novembra lani: razgovor med rnarksisti in kristjani na temo '•'Ali je Bog mrtev?« Razgovora sta se s strani kristjanov udeležila prof. dr. Janez Janžekovič in pomožni škof prof. dr. Vje-koslav Grmič, predavatelja na teološki fakulteti v Ljubljani, rnarksiste pa sta zastopala prof. Zdenko Roter in prof. Marko Kerševan, predavatelja na Visoki šoli za sociologijo, politič-he vede in novinarstvo v Ljubljani. »Razgovor smo organizirali 2 namenom, da vsaka stran iz-ioži svoje argumente in da te argumente nasprotna stran upošteva ter iz njih izvleče korist- il »AZGLEDi 1 • XIV f% b W 116 zaključke... Z razgovorom ”led marksisti in kristjani v Jubu mladih še nismo dosegli Popolnega dialoga, bilo bi celo liuzorno to pričakovati. Želeli stho pospešiti . pot, ki vodi k dialogu tudi- na tem področju, n tako prispevati svoj skrom-bi delež k temu, da bo dialog ^koč dosežen, kajti prepričani Srri0» da je pravi dialog hajveč-zahteva humanizma.« Tako ^iše v, uvodni besedi Sergij 6lhanj nato pa so objavljeni ®ksti: J. Janžekovič — Ali je ^°g modroslovcev mrtev? Zdeh-a Roterja Pogled marksista na ^fašanje o mrtvem Bogu, Vje-oslava Grmiča Ali je Bog raz->5etja mrtev?, razprava. Marka srševana in drugih udeležen- ev javne tribune. .......... Razen tega gradiva objavlja ^novejša številka Idrijskih ^.Sledov še druge prispevke, v. °bravnavajo lokalno ali tudi rlrš° kulturno kroniko. (Idrijski s 2§ledi izhajajo vsake tri me-v Ce. naslov uredništva in upra-.6 Pa je: Idrijski razgledi, Idri-Poštni predal 11, tel. Idrija j,'135! na naslovni strani te -Hke je dimnik na idrijski “'•inski strehi 1968.) Poglabljanje obmejnih stikov V šolskem letu 1967-68 je spontano in neambiciozno prišlo maja odprl predsednik občinske knjigi, po en šolski in domači do prijateljskih obiskov in prvih pobud med učitelji osnovne skupščine Nova Gorica tovariš zvezek iz matematike, po en šol- šole v Bovcu in učitelji osnovne šole v Vidmu. Tu je nastala Rudi Simac, ki je izrekel dobro- ski in domači zvezek iz geomet- ideja, da bi bili možni in zelo koristni takšni stiki, kjer bi se došlico gostom obeh sosednjih de- rije in po en zvezek šolskih na~ učiteljstvo obveznega (osnovnega) šolstva treh dežel, Furla- žel in izrazil željo, da bi se ob- log. naje—Julijske Krajine, Koroške in Slovenije, srečavalo na mejni stiki tudi na tem področju 6. maja je bil dan Koroške strokovnih razstavah in didaktičnih nastopih učencev. Tako vsestransko ugodno razvijali. z naslednjim programom: referat bi si izmenjali izkušnje in se pobliže seznanjali. Za razliko od videmske je bila — Koroško obvezno šolstvo; pred- novogoriška razstava širša, saj je vajanje diapozitivov in učnih fil-želela prikazati delo učenca v mov (s komentarjem), glasbeni Pripravljalni odbor, ki so ga obvezni šoli. Razstavljeno gradi- nastop politehničnega letnika iz na območju Zavoda za prosvetno vo je bilo razporejeno po deželah Wolfsberga. pedagoško službo Nova Gorica (Slovenija, Furlanija-Julijska kra- 8. maja je bil dan Italije z sestavljali po dva ravnatelja jina in Koroška), v okviru teh pa naslednjim programom: referat — osnovnih šol iz ajdovske, novo- po predmetih in razredih od Italijansko obvezno Šolstvo, po- Ob odprti meji se organizirani stiki širijo sedaj torej že tudi na področje obveznega šolstva. Pri tem pa ne gre samo za zbliževanje in usklajevanje stališč glede programov in metod pouka v ob- RAZSTAVA V NOVI GORICI vrprinn vc„ „r.7’.rrm(,t^:, J goriške in tolminske občine, se prvega do osmega, oziroma za učni film: Pouk sodobne mate- J J P°J?rnosu5 ampaK se je zavzeto lotil dela in Medna- Koroško do devetega razreda, matike v osnovni šoli, praktični rt V + — sir^nJe in pog a - ro(^na didaktična razstava v No- Prikazani so bili izdelki od šol- pouk: pouk v 1. razredu osnovne ishgis^hrJ ^ ^,» l1 ' v avli in v veliki dvorani občin- Za primer navajam, kaj je bi- je presegel vsa pričakovanja. Po RAZSTAVA V VIDMU s'ce skupščine v Novi Gorici. S lo razstavljeno za 6. razred iz oceni organizatorjev razstave si V dneh od 25 -30 novembra P°z(lravllim nagovorom jo je 5. matematike: predpisani učni jo je ogledalo nad 8.000 ljudi, od lani je bila v avli in v dvorani videmskega županstva razstava učne knjige obveznega berila in prikaz učnih načrtov za vse razrede osnovnih šol. 26. novembra je imela svoj dan Slovenija (Goriška), 28. novembra pa Koroška, kot gostujoči deželi. Slovenski dan na Videmski prireditvi je imel naslednji program: — Predavanje tov. Borisa Li-pužiča: Organizacija obveznega šolstva v Sloveniji. -— Vzorna nastopa učencev 5. razreda, in sicer: ure glasbenega pouka, ure angleškega jezika. Lipužičevo predavanje je bilo dobro obiskano in z zanimanjem sprejeto. Poglejmo, kako je učenec 5. razreda osnovne šole Nova Gorica Marko Kragelj doživel vzorni nastop v Vidmu. V šolskem glasilu »Čriček« (leto 10, št. 1 — december 1968) je objavljen njegov zapis »V Vidim1«, kjer j c med drugim takole zapisal: »... Ob prihodu nam je občinstvo ploskalo. Po majhnih stopničkah smo se povzpeli nr. oder in posedli po stolih. Meni je bilo nekoliko nerodno, ker sem sedel prav na koncu vrste pri prvih gledalcih. Začeli smo uro petja, ki jo je vodila tovarišica Abolnarjeva. Prevajalci so poskrbeli, da so nas poslušalci razumeli. Najprej smo zapeli pesem o zaspanem Jurčku. Ker pa ga nismo zbudili, smo začeli z instrumenti. Zapeli smo narodno »Posekaj smrečico!«, nato pa še pesmico »Tika-taka«. Vse smo izvedli brez napake, zato nam je občinstvo ploskalo. Za tem je napovedovalec najavil uro angleškega jezika, ki jo je vodil tovariš profesor Novak. Najprej smo se predstavili in povedali, koliko smo stari. Potem smo se učili prodajanja in nakupovanja igrač. Tu se nam je malo zatikalo, a poslušalci so nam vseeno ploskali, saj je tudi ura angleškega jezika lepo potekala. Ob koncu so nam zavrteli še film o smučanju in drugih športnih panogah. Nastop v drugi državi je bil za nas veliko doživetje...« Tudi dnevi šolskega leta bodo kmalu sklenili svoj krog. Kdo bi mogel skriti veselje...? tega pa je bilo ' vsaj S.000 takiH obiskovalcev, ki so si razstavo študijsko in organizirano ogledali. Številni učitelji in predavatelji so si razstavo ogledovali z beležko v roki. Prosvetnemu delavcu, ki se je poglobil v razstavljeno gradivo, je bilo moč ugotoviti obseg in razpored učne snovi za posamezen razred, pa tudi metode dela za posamezno temo. MANJŠINSKO ŠOLSTVO NA RAZSTAVI Stopnja razvitosti manjšinskega šolstva v teh deželah je bila do neke mere razvidna že na videmski razstavi učne knjige obvezne šole. Znatno bolj je bilo moč slediti razvitosti manjšinske šole na novogoriški razstavi. Italijanski in koroški oddelek sta dokaj nazorno prikazala pouk naše manjšine v zamejstvu. Slovenskega obiskovalca razstave je nujno obšla misel, da je naš jezik vendarle pomembna vez, ki na tem trojnem stičišču sodeluje v povezovanju treh jezikovnih področij in treh narodnosti. V slovepskem oddelku je bilo manjšinsko šolstvo prikazano na primeru italijanske šole v Kopru in madžarske v Murski Soboti. Prikaz teh dveh manjšinskih. šol je bil, v primerjavi z manjšinsko (Dalje na 2. strani) Občni zbor mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti V torek 10. junija bo v ljubljanski Festivalni dvorani II. redni letni občni zbor Mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Odbor bo dal poročilo o svojem dosedanjem delu in sprejel smernice za bo-organizacije in izvolil delegate za doče, sprejel bo pravila o delu občni zbor Mestnega sindikalnega sveta. Občnemu zboru bodo prisostvovali delegati, ki so jih izvolili na občnih zborih osnovne sindikalne organizacije — okoli 262 delegatov in gostov mesta Ljubljane. KAKO PRIPRAVLJAMO MERILA O NAGRAJEVANJU Primerjava nekaterih meril v osnutkih pravilnikov o razdeljevanju osebnega dohodka ter v Katalogu nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih Uveljavljanje določil družbenega dogovora o: vrednotenju dela . v vzgojno-izobraževalnih zavodih ureja, razmerja na področju družba—vzgojnoizobraževalna dejavnost; Ureditev teh razmerij pa predstavlja šele prvi korak pri urejanju nagrajevanja delavcev ;po obsegu in kvaliteti dela. Drugi korak v tem procesu pa morajo napraviti delovne organizacije same, s svojimi pravilniki o razdeljevanju osebnega dohodka. Družbeni dogovor ne predstavlja zagotovljenih osebnih dohodkov in enakih višin le-teh, številčne postavke družbenega dogovora predstavljajo, le kriterije; po katerih naj družba nagrajuje vzgojno-izobraževalne zavode. Vse ostalo pa je prepuščeno delovnim organizacijam, kar naj uredijo s svojimi pravilniki. ki zahtevajo srednjo, višjo ali pa visoko strokovno izobrazbo, praktično v celoti ujema. Več kot občutna pa je razlika v oceni in vrednotenju delovnih izkušenj, ki pa je v osnutku pravilnika obravnavana kot vred- nerealnost je še posebej očitna zato, ker ni poudarek na delovnih izkušnjah, se pravi delu v vzgoj-noizobraževalni dejavnosti, temveč splošnih službenih letih. Ce pa : vsemu temu prištejemo še priznana leta, potem se mi zdi. Pred mesecem smo obravna- Med katalogom ter našimi seda- vali Katalog nekaterih osnov in njimi pravilniki bodo/gotovo na- Obisk pri nastopu novogori- meril za vrednoten j e dela v druž- stopile določene razlike, to pa ških učencev je bil izredno velik, benih dejavnostih, ki ga je pri- predvsem zato, ker so bila se- komentarji po končanem nastopu pravil republiški odbor Sindikata danja razmerja med posamezni- tega pravilnika,, .za. vsako izpol-pa so izražali vse priznanje me- delavcev družbenih dejavnosti in mi delovnimi mesti ter strokov- njeno jg,^ delovne dobe po op- todi dela in prisrčnosti nastopajo- katerega — dopolnjenega z re- nimS profili napačno določena. ravljenem strokovnem izpitu za zultati razprave — bomo menda Ugotovljene razlike ne smejo za- 2% 0d tega števila točk, pri če- notenje delovne dobe: Katalog da je nesmisel takšnega določila poudarja pomen delovnih izku- popoln. Rad bi poznal delovno šenj in ugotavlja, da traja po- organizacijo, kjer na račun let, nekod pridobivanje teh izkušenj in to celo priznanih, dajejo de-tudi deset in celo več let; pri- lavcem tudi 54% večje osebne pominja pa,/ da delovne izkušnje dohodke. V koliki meri odgovar-nikakor ne morejo/biti avtoma- ja takšno določilo težnji nagraje- tični merilec dohodka. Predlog omenjenega osnutka., pravilnika pa določa: »Delavcu se poveča število točk, določenih v 9. členu čih učencev in učenk. vanja po delu? Ko je v osnutku pravilnika govora o delavcih z neustrezno stopnjo oziroma stroko izobrazbe, predvideva za vsako neustrezno stopnjo znižanje za 8,7 % vrednosti za ustrezno izobrazbo, za neustrezno stroko pedagoške izo- Ob zaključku razstave je vi- kmalu dobili v uporabo. Katalog radi tega metati slabe luči na j^gj. se šteje vsa dejanska in pri- brazbe pa je predvideno znižanje demski župan priredil sprejem za predstavlja le oceno delovnih katalog, saj le-ta hoče popraviti znana delovna doba. Povečanje organizatorje . razstave iz vseh mest v posameznih dejavnostih, tisto, kar smo v večletni praksi gteviia točk za delovne izkušnje treh dežel. Na tem sprejemu, ki razmerja med delovnimi mesti nezavedno ali pa tudi zavestno se zaključi pri vključno 29 služ- ga je , moč smatrati kot vredno znotraj dejavnosti 'ter med de-. napak počenjali. Napak pa bi benih letih.« Takšna ocena delov- priznanje za delo in sodelovanje, javnostmi in končno govori tudi bilo tudi trditi, da so razmerja v ^ jet je vge prej n,a]nfL Ta je bilo izrečenih veliko spodbud- o vrednosti posameznega delov- katalogu absolutno pravilna, ter nih misli, kako naj sa tudi te nega mesta. Napak bi bilo, če bi pravična; ta razmerja so enaka vrste stiki nadaljuiejo in -kako jemali določila kataloga kot ne- razmerjem v gospodarstvu, ki pa naj se v novih oblikah šolske kaj fiksnega, nekaj, kar lahko jih vsaj v začetku, ko_ boljših še razstave in srečanja šolnikov nadomesti kar pravilnike o raz- nimamo, lahko uporabimo tudi v poglabljajo in razvijajo. deljevanju osebnih dohodkov, družbenih dejavnostih.) komaj 2,6%. Skoraj neverjetno si je predstavljati, da v pravilniku šole. kjer je zahteva po stopnji ter stroki izobrazbe najbolj . (Dalje na 2. strani) Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti pokrovitelj Učiteljskega pevskega zbora llill!!l!iril Šole in vzgojno-varstveni zavodi! ® 13. številka PROSVETNEGA DELAVCA, v kateri bomo objavili NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST, bo izšla 3. JULIJA. Vse, ki bodo razpisali prosta delovna mesta, prosimo, da pošljejo razpise NAJKASNEJE do 22. JUNIJA na naslov: Uredništvo PROSVETNEGA DELAVCA, Ljubljana, Poljanska 6. Prosimo, da pripišete tudi oznako »ZA NAKNADNI RAZPIS«. 1111* uiiuiiiiiiuuininiiiiii Ker se katalog loteva enega 'l zelo odgovornih, zahtevnih ter | delikatnih vprašanj, vprašanja [ notranje delitve, bi želel primer-| jati nekatera določila iz kataloga | z določili nekaterih predlogov I pravilnikov o razdeljevanju oseb-! nega dohodka.Ker so najbolj kri-[ čeča odstopanja v osnutku pra-| vilnika o razdeljevanju osebnega 1 dohodka, ki ga je pripravila neka 1 skupina v okviru skupnosti gim-| nazij, torej za gimnazije, naj mi i bo dovoljeno podati nekaj pri-1 merjav: I : Najprej pozitivna ugotovitev, il .da.'se vrednotenje delovnih mest. 1925, leta v Trstu ustanovljeni učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« se je v zadnjih letih lepo uveljavil. Z vrsto uspelih koncertov v domovini in na tujem si je pridobil priznanje enega naših najboljših pevskih kolektivov. Na mednarodnem tekmovanju v Arezzu (1957) je zbor dosegel drugo mesto v prvi kategoriji zborov, v Belgiji pa (1964) je na tekmovanju za evropski pokal zasedel tretje mesto. Člani in članice zbora (samo lani je v zbor pristopilo 28 novih članov!), službujejo v okoli 50 krajih Slovenije, zato zahteva delo zbora od članstva izredno požrtvovalnost: v po- čitnicah in ob sicer prostem času se sestajajo in vadijo. Na zadnji seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti (28. maja letos) so bili navzoči tudi predstavniki tega zbora in njegov predsednik Jaka Majcen je obrazložil prošnjo zbora, naj bi ta republiški organ prevzel pokro-. viteljstvo nad njim. Člani republiškega odbora so sprejeli to častno nalogo in obljubili, da bodo zboru nudili vso moralno in tudi (posredno) materialno pomoč, saj so vsega priznanja vredna prizadevanja naših učiteljev, ki gojijo in širijo' pevsko, kulturo. V OSNUTKU RESOLUCIJE O RAZVOJU IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH — INTEGRALNI DEL IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA Zvezne teze o razvoju in izpopolnjevanju sistema vzgoje katerem naj postane izobraževa- znesti mreže vzgojnoizobraževal-in izobraževanja so preživele številne razprave in postajajo nje odraslih integralni del izo- nih zavodov, delovnih programih postopoma — kot je bilo to že v začetku predvideno — braževalnega sistema, so se ure- in . drugem). Razprava, v katero resolucija. Pred seboj imamo sicer šele njen osnutek, ki ga sničile deset let stare želje in naj bi vključili tudi prosvetno bedo še ta mesec obravnavali v zvezni skupščini. Čeprav ta zahteve delavskih univerz. pedagoško službo, temeljne izo- doikument ne bo imel zakonske moči, pa sklepni del osnutka Potem ko bo resolucija spre- braževalne skupnosti, sindikalne napoveduje, »-da lahko z izdajo te resolucije preneha nadalj- jeta, čaka delavske univerze nova organizacije in druge, naj bi pri-nja veljavnost splošnega zakona o šolstvu in zveznih pred- naloga: organizirale bodo poseb- spevala k pojasnjevanju posa-pisov, Id so bili izdani po tem zakonu in jih je treba zato ne seminarje, na katerih naj bi meznih vprašanj in s konkretni-formalno odpraviti«. razpravljali o bistvenih proble- mi predlogi pomagala uresniče- , ,, mih, ki jih odpira resolucija vati zamisli, zapisane v resolu- vzšcjnoizobra- (Vprajanju družbenoekonomskih ciji. odnosov, o ustreznosti in neustre- M. K. Omenjeni načrt resolucije so obravnavali tudi na seji sveta ževalnega dela.-Zveze delavskih univerz Slove- Resolucija predvideva nujnost, nije, letošnjega 23. maja. V za- da bo mogoče sistem izobraže-petku razprave je predsednica vanja in vzgoje izpopolnjevati in sveta Tilka Blaha opozorila na reformirati le z dobro znanstve-dejstvo, da resolucije, kljub nje- no utemeljenostjo in koordiniranim slabostim v prvem in drugem nostjo programa za razvoj izo- Pog!ablsanje obmejnih stikov (Nadaljevanje _s 1. strani) poglavju, ne gre zavračati: tretji braževanja (v nasprotju s tem g0i0 v Italiji in na Koroškem. Hol /TOKI 1 r+L-K» O Lr O ^ Tl i O /-) r-, i r-1 1 -it-* O n ^ 1 ■. t I -J ■ .. . . ‘ .... del osnutka nakazuje, da je mo- sta 1. in 2. del resolucije, ki sta goče na progresiven način ure- premalo natančno obdelana). Siti izobraževanje odraslih, ki je Družbenoekonomski odnosi so še po resoluciji integralni del ce- vedno zajeti zgolj v »ceni izo- najbolj sistematično urejen in temeljito predstavljen. V dneh razstave so učenci lotnega vzgojnoizobrazevalnega braževanja«, medtem ko ostajajo obmejnih pokrajinah vseh treh vsakodnevnim stikom prebivalcev sistema, s tem bo mogoče ustva- drugi vidiki vzgoje in izobraže- dežel pisali tekmovalno nalogo z obmejnih krajev teh dežel. Pri- riti tudi sistem permanentnega vanja narodnostni in kulturni naslovom: »Žive naj vsi naro- rejen naj bi bil tako, da bi ga že izobraževanja vseh občanov. — ob strani. Razpravljalci so V omenjenem tretjem poglav- opozorili, da je treba zavreti eks-ju beremo: »S politiko financi- tenzivnost širjenja visokega šol- ,, ^ ^ a v ranja in povezovanja raznih ob- stva tudi v drugih republikah jn lepih misli je. ta mladi rod v ter komercialnem svetu je že hk izobraževanja in vzgoje je na račun solidarnostne podpo- teh nalogah napisal! Vsaj 10 teh dolgo znana in rabljena zemlje- |reba. premagati delitev na solski re, pospešiti pa akcijo v boju nalog iz vsake dežele bi bilo pisna pestrost, ki vabi in združu- pstem m izobraževanje v delav- proti nepismenosti. vredno objaviti ali pa izdati v je pod imenom Alpe—Kras—mor- ’ ju111 umverzah ter Glede na to. kako obravnava- primerni brošuri, namenjeni je. Med srečanji na novogoriški podobnem. Le tako bo mogoče resolucija izobraževanje odraslih, učencem obveznega šolanja vseh razstavi .sej je sedaj porodila za- uresničiti integralni sistem izo- ji velja nedvomno zapisati ugod-braževanja in vzgoje in dvigniti no oceno. V tem dokumentu, po PRVI JUBILEJ Letos bodo proslavile delavske univerze desetletnico delovanja treh dežel. Morda je bila res le misel, naj bi izdali skupen učbe-časovna stiska tista ovira, zaradi nik zemljepisa za območje Alpe-katere slovenski učenci v Italiji Adria. te naloge niso tokrat pisali? V prihodnjem šolskem letu bodo učitelji Koroške organizi-UGOTOVITVE rajj podobno šolsko srečanje v IN NOVA PRIZADEVANJA Celovcu. Osnovna tema sicer še Ko si je prof. Tine Orel ogle- n; določena, je pa tudi za to sre-dal razstavo v Novi Gorici, je čanje že nekaj zanimivih pobud, kmalu ugotovil, da je prostorsko Nekateri so izrazili željo da bi utesnjena. Avla občinske uprav- bilo koris,tno in zanimivo, če bi I t- , , . v. „ , . , , ne stavbe ni majhna. N'a površini na razstavi nredstavili sodobna -. Delavske univerze - večina nosi bo izdala zveza posebno okrog 80 površinskih metrov je avdi0-vizualna sredstva za pouk teh je bila ustanovljena pred de- brošuro (zbornik), v kateri bodo bila prirejena razstava.. Vendar v obveznem šolstvu Omenjen je setimi leti — pripravljajo letos zbrani vsi podatki o desetletnem je bil tolikšen prostor zaradi obi- bil tudi predlog naj bi bilo or-praznovanje svojega ^prvega ju- delu delavskih univerz, ocena lice predmetov resnično premaj- ganizirano kultu’rno.zabavno sre. hileja. Ob tej priložnosti bodo vloge delavskih univerz, v njej hen. Zapolnjen je bil skoraj do- čan1e učencev in sicer enakih napravile obračun desetletnega pa bodo nakazane tudi naloge za besedno vsak kvadratni centime- starostnih’ skupin Iz te pobude dela in se posebej zavzele za to, nadaljnji razvoj tovrstnih usta- ter razstavnega prostora. Ker pa. se oorodila ideia da bi bilo da bo izobraževanje odraslih čim- nov. Posebna razstava, ki jo bo je bila razstava namenjena pred- mogočeP taka srečania učencev prej steklo po določenem tiru, pripravila zveza, bo prikazala vsem strokovnim ogledom in štu- treh sosedniih dežel organizirati pospešeno in bolj urejeno. dejavnost delavskih univerz, og- dijskim obiskom, čisto nazadnje programirano in bi sčasoma do- Praznovanje pa je tudi izjem- ledali pa si jo bodo lahko v vseh pa šele površnim ogledovalcem, stala dan nriiatelistva ki bi ga na priložnost za prikazovanje večjih središčih. Na posebni slav- potem je še bolj prihajala v os- prirejali vsako leto v primernem opravljenega in opozarjanje na nostni, razširjeni seji sveta zveze pred je stiska s prostorom. Ni pa kraiu te ali one dežele jutrišnje naloge. bodo podelili najbolj zaslužnim te pripombe treba razumeti kot Izobraževanje.. odraslih danes dolgoletnim delavcem in najbolj- nekakšno veliko kritiko. Grga- ORGANIZACIJA IN STROŠKI ni več poseben »sektor«, temveč Šim delavskim univerzam spor nizatorji so prostor, ki jim je bil Poleg že omenjenega priprav-je postalo sestavni del našega minske diplome. - na razpolago, in ki je bil znatno, Ijalnega odbora, ki ga sestavlja vzgojnoizobraževalnega sistema. Ta jubilej bodo proslavile tu- večji kot y Vidmu, smotrno iz- 6 ravnateljev, je večji del orga-Takšna sprememba pa nalaga dj delavske univerze, vsaka po- rabili. - nizačijskega dela slonel na Os- tudi vedno več novih, obširnejših sebej. Nova jubilejna izobraže-nalog, ki jih bo treba v prihod- valna sezona naj bi se zrcalila v nje reševati bolj načrtno — ob programih delavskih univerz — naj bi se v obvezni šoli vseh treh vala Republiška izobraževalna močnejši kadrovski zasedbi, bolj v katerih naj bi prikazale dosež- dežel uvedel v predmetnik jezik skuPbost in Sekretariat za šol-smotrno urejeni mreži delavskih ke svojega desetletnega delova- sosedne jezikovne skupine Tako stvo SRS- pori. Pred nedavnim je izvršni od- posebni širši konferenci, na ka- pripadniki bor republiške izobraževalne tero bi povabili vse sodelavce, skupnosti pokazal precejšnje zanimanje za probleme, s katerimi se srečujejo delavske univerze. Gbljubil je tudi materialno in kadrovsko pomoč ob prizadevanjih, da bi izoblikovali delavske univerze v močnejše institucije. To pa ne bo pomenilo propada »šibkejših«, temveč naj bi omogočilo. da bi ob močnejših središčnih institucijah uspešno zaživele tudi manjše ustanove. Le po taki poti bo mogoče odpraviti nesmisel, namreč da životarijo delavske univerze tam, kjer jih tako zelo potrebujemo: v Kopru. Zasavju, na Dolenjskem, v Beli krajini in drugod. predstavnike in koristnike izobraževalnih uslug in' jih nagradili, na manjši razstavi pa prikazali dosedanje delo. M. K. Kako pripravljamo merila o nagrajevanju Za nami je doba ozimnic, sindikalnih zabav ... Z občnega zbora občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Škofji Loki Občinski odbor sindikata pomeni zagotovljenih osebnih delavcev družbenih dejavnosti dohodkov v polni višini, kot se v Škofji Loki združuje deset pogosto čuje. osnovnih organizacij, v kate- rih je približno 640 članov. Ne le razprava na občnem zboru tega odbora — 26. maja letos — marveč že vse njegovo dveletno delo ga postavlja v vrsto tistih sindikalnih ob- ravnavali skupne probleme. Gospod dr. Guerino Zanoni je predlagal, naj bi izdali poseben slovar besed in izrazov v vseh treh jezikih. Slovar bi imel pred- n ■ zadnjih razredov obvezne šole v vsem praktičen namen in bi rabil : S ■ , .......... „ - „ _ j dl...« Skoraj 40 učencev in učenci osnovnih šol lahko upo- : učenk je bilo za dober spis po rahljali. tej temi nagrajenih. Koliko, želja V turističnem in poslovnem 5 Koroški deželni šolski inšpek- šoli Nova Gorica, tor gospod Hans Lach predlaga, Strokovno pomoč sta posredo- univerz in večji materialni pod- nja- v predavanjih, na katere bi bi že med učenci začeli odpirati Finančno sta delo podprla Iz- TAClKl __ _ _ • 1 . t -t ...... t r v*c, v, I C1 T~* C1 ^ X t I»„ povabili razne ugledne goste, ali pot lažjemu sporazumevanju med svet SRS in Občinska skup- različnih etničnih 3čin 1 Nova Gorica, skupnosti teh treh dežel. Pozdra- Stroški za razstavo in srečanja vil je tudi zamisel: po kateri bi v N°vi Gorici 50 zna'5 11 neka:i AKTUALNO VPRAŠANJE NOTRANJE DELITVE V zvezi z normativi in me^ ! V vrsto usuu smumamm ou- rili, ki jih postavlja družbeni borov, ki pomenijo v naših dogovor, postaja aktualno pr 5 sodobnih sindikalnih prizade- vsem vprašanje notranje dehtve ! vanjih trdno postavko. v delovnih organizacijah. Raz mere, ki vladajo ponekod, pred-« Poročilo predsednika občin- stavljajo vse prej kot delitev po 5 skega odbora Zdravka Pivka »O delu. Še vedno obstajajo neute-! mestu in vlogi sindikata v sre- meljene razlike med posamez-dišču aktualnih družbenih do- nimi dejavnostmi, znotraj P°-gajanj« je temeljito osvetlilo sameznih dejavnosti ter čudna današnje naloge sindikata, nje- merila znotraj samih delovnih govo vlogo in pomen v naši organizacij. V razpravah okrog družbi. Poudarjeni sta bili pred- teh vprašanj, ki jih je imel vsem dve stvari: počasi se le škofjeloški sindikalni odbor, so pričenjajo urejati ter dobivati lahko ugotovili vrsto povsem realno in življenjsko podobo nasprotujočih si meril za skoraj odnosi na relaciji družba—druž- enako delo in pogoje. Ob tem bene dejavnosti, za kar ima ne- ne moremo mimo spoznanja, da majhno zaslugo prav naš sindi- je prav sedanji način financira-kat; prav takšna vloga sindikata nja, predvsem pa še nizka sred-pa je v prizadevanjih za ureja- stva za osebne dohodke, sam po nje življenjskih vprašanj svo- sebi negiral ter odpravljal pn-jj jega članstva dala sindikatu po- zadevanja za nagrajevanje kva-novno prizanje kot osnovni po- litete dela. V sedanjem sistemu litični sili delovnih ljudi. Da financiranja so bili osebni do-danes v naši družbi že prizna- hodki odvisni predvsem od ten-vajo zdravstvu, šolstvu, zna- torialne pripadnosti, moči ko-nosti, prosveti in kulturi ustvar- mune, zasedbe v delovni orga-jalno vlogo, je bilo treba misel- nizaciji, praktično pa prav malo no in idejno nadkriliti in z za- od obsega in nič od kvalitete, dostnimi argumenti premagati Koristen pripomoček delov- zastarelo miselnost ter material- nim organizacijam pri^ obliko-no-produkcijsko samozaverova- vanju razmerij ter določanju vi-nost, češ da ustvarja le tisti, ki šine osebnih dohodkov v notra-lahko daje na trg fizične pro- nji delitvi bo vsekakor Katalog [ izvode, ne pa tudi tisti, ki taks- nekaterih osnov in meril za : no delo pripravlja in omogoča! vrednotenje dela družbt.nh de-Danes skoraj nikjer v svetu javnosti. Osnovne organizacije 5 ni več dvoma o tem, da so zna- sindikata ter delovne organiza-5 nost, šolstvo, zdravstvo itd. cije so tudi na škofjeloškem ob- ■ družbeno ustvarjalne dejavnosti, močju na to akcijo sindikata 5 morda nekatere celo bolj kot zelo ugodno reagirale. 5 strogo materialno-produkcijske Razprava, ki je sledila po- ji dejavnosti, le njihovega deleža ročilu tov. Pivka, je bila v osno-; v celotnem družbenem delu vi priznanje dosedanjim priza-1 menda še nismo sposobni ugo- devanjem sindikata, ki si spet * toviti, niti se za to preveč ne pridobiva med delovnimi ijud-; trudimo. Ekonomisti analitiki mi svojo veljavo. Za nami je • 5 ponekod že ugotavljajo, kolik- so dejali — doba ozimnic, sin-S šen je delež posameznih dejav- dihalnih zabav; dela v sindikatu jj nosti pri ustvarjanju narodnega se ne moremo več iti kot nekaj Š dohodka, katere investicije so improviziranega, polnega golih 5 najbolj rentabilne; pri nas s fraz in načelnosti, To delo se ■ takšnimi analizami praktično še danes mora odražati v konkret- ■ pričeli nismo. nih akcijah. I Prve začetke urejanja teh za- Sam ton razprave na škofje-jj dev v naši družbi pomeni sindi- loškem občnem zboru je bil —; E kalna akcija družbenega dogo- tudi to so ugotovili udeleženci : varjanja. Le-to ne pomeni ne- sami — vidno drugačen kot na 5 kakšne socialne akcije, ki naj ■ zagotovi delavcem v teh dejav-jj nostih zagarantirane dohodke v ! enakih višinah, kot bi to hoteli podobnih zborih pred kakšnimi tremi leti. Škoda, da prosvetni delavci le preredko prisostvujejo takim razpravam, ki gredo cij delavskih univerz. Ob •»•nMHi-ESBSTrirnaasnsjeBBaiia-icn?”"’" --Tr: !!*■*■»» učitelji Slovenije, Koroške in nad 15-000 N'din- Vrednost pa, Furlani j e-Julijske krajine začeli ki ]e blla dosežena tako z videm-izdajati svoj strokovni list (revi- skim kot novogoriškim srečanjem jo) v treh jezikih ter v njem ob- učiteljstva, se s temi stroški ne da meriti. Podatek sem omenil zaradi približne orientacije, ki naj velja za javnost in organizatorjem prihodnjih podobnih srečanj. Učenec neke šole na Koroškem je za to razstavo narisal sliko, ki ji je dal naslov: Tri poti en cilj. Kdo bi ocenil vrednost (Nadaljevanje s i. strani) . SRS veljajo seveda v primeru, ko tako lepe. misli! precizno definirana, le-ta p rak- je delavec na vodilnem delovnem CIRIL ZUPANC Učno ne dobi več svojega prizna- mestu opravil že predvideno Učno ,, , , , t . . nja. (Po teh določilih bi profesor obveznost, ki mu glede na veli- g _ Y rPros!avah za desetletnico je telesne vzgoje lahko »učil« an- kost zavoda pripada. Osnutek 5 predvidenih nekaj_ osrednjih ak- gieSkj-jezik, pa bi imel. le: 2,6 pravilnika o učni obveznosti vo- ■ ki uh bo pripravila Zveza jjjjjj ^ebsi dohodek.) Takšno do-; dRnih uslužbencev sploh ne. go-, j tej priloz- i0jij0 v pravilniku, samo slabša vori, ne glede na to, kako velik! jj , kadrovski ter strokovni sestav .je zavod, tudi če je še tako maj- jj ! učnovzgojnih kolektivov. S sami- hen, ,da . _ga je treba »umetno« ! mi višinami dohodkov, ki. težija, držati pri življenju, . | k nekakšni uravnilovki, ne bomo Še . eno pripombo na osnutek ; uspeli. Ljudem brez potrebne predlaganega pravilnika. V ne-5 stopnje ali pa stroke izobrazbe je katerih primerih se spušča v sko-j treba samo omogočiti, da to pri- raj'nemogoče podrobnosti, dolo-S dobijo, jim nuditi čas; moralno Šenih stvari pa, ki resnično obre-ter tudi materialno stimulacijo za rnenjujejo delavca na delovnem to, ne pa težiti za skrajno škod- mestu, sploh ne omenja. Ijivimi uravniiovskimi težnjami Osnutek postavlja dalje neka-pri razdeljevanju osebnih dohod- tere kriterije,za.nagrajevanje dokov. ' lovnih uspehov. Vendar se pri .....................«=»■>»«■■•■■■» skoraj neverjeten razkorak tem ustavi pri nekaterih formal- Tehniška šola za kemijsko stro-> nastopa pri vrednotenju .vodilnih, nih načelih. Govori o normalnem ko in osnovna šola v Rušah • delovnih* mest. Ne samo za-.pod- . delovnem;uspehu, krije lahko do- razpisujeta š ročje šolstva, skoraj v vseh os ta- sežen-ali pa nedosežežn; govori ■ lih dejavnostih predvideva kata- o odgovornem delu, zelo odgo-a log, naj bi bilo vodilno delovno vornem ter . neodgovornem itd. “ mesto ocenjeno glede na nevodil- Kaj pa' je normalen delovni us-no delovno mesto z enako stro- peh, kaj je normalna odgovor-kovno kvalifikacijo do 40 Vo više., nost, ne omenja ničesar. K tak-Osnutek pravilnika pa predvide- ;šnim načelnim kriterijem bi mo-va, naj bi bilo vodilno delovno rali dodali konkretne norme, ka-mesto v šoli do 5 oddelkov oce- ko se to in ono ocenjuje, določa njeno 41 % više, v šoli od 5 do. itd. Tega pa v osnutku ni. 10 oddelkov 52,5 % više, v šolah Razlike, ki nastanejo med z 10 do 15 oddelkov pa 64,% više. predlaganim pravilnikom ter ne-Naj ob tem omenim še osnutek katerimi stališči v katalogu, so sklepa o kriterijih za; razde!jeva- vsekakor občutne. Vzrok temu je nja sredstev za financiranje de- vsekakor tn, da je osnutek pra- javnosti srednjih šol v letu 1969, vilnika delo neke ozke skupine škega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slavko Grčar, ki je bil kot gost na- ! prikazati nekateri. Merila druž- v bistvo stvari. Tajnik republi-: benega dogovarjanja predstav-: ijajo izključno le normative, po : katerih naj bi družba obliko- --------------, ... .. — ... ■ vala povračila delovnim organi- vzoč na občnem zboru, je očrtal ; zacijam za opravljeno delo. Vi- nekatere osnovne značilnosti de-j šina tega povračila pa bo mo- javnosti sindikata danes; podčr-S rala temeljiti na priznanem re- tal je predvsem pomembnost ! alnem programu, njegovem ob- Kataloga, ki bo zelo eksaktno Š segu in kvaliteti izvedbe. Kak- formuliral zahteve družbenih 5 šen bo v resnici dohodek vsa- dejavnosti. Nobenih apriornih ■ kega posameznika v delovni or- odločitev nočemo več, pač pa le ■ ganizaciji, pa mora biti odvisno realno kalkulacijo na osnovi 1 X v* /-w-l »-»-i o r-\r\ 's trKorl n r»f orvi CS (J Gl 9 5 BBBB■■■BI■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! Odbor za film in TV pri Zvezi kul- Na seminarjih bodo predavali: turno prosvetnih organizacij Slove- Vojko Duletič, filmski režiser in teo-nije v Ljubljani (Dalmatinova 4-II) ■ i Dijaški dom Maribor ■ 5trossmaysrjeva 30 • razpisuje j prosta delovno mesto g — VZGOJITELJICE, PRU, f« ■ lahko je pripravnica. ■ Zaželena je praksa v domovih. ! * Stanovanja ni. : ! VBKBBBBBBBBBBBBBBBBBEBIlBBaBBBBBBBBBBaBBBBBBaEaai 5 prosto delavno mesto — PROFESORJA za angleški in nemški jezik S za nedoločen čas Samsko stanovanje zagotov- j jeno. ! Razpis velja do zasedbe. ■ ' ■ KBBBBBaaBBBBBBBBBIBBBBBBliBBBB ■■■■■■■■■ ■■■■■■■ Tekmovanje v Sovodnjah Tekmovanje v. Sovodnjah Tudi zamejske osnovne šole prirejajo vsako leto športna tekmovanja v lahki atletiki. Tako tekmovanje je bilo minuli mesec ki predvideva, da bi bilo vodilno ljudi, ki se ni — kot kaže — v. delovno mesto v šoli do 4 oddel- zadostni meri poglobila v širši. kov ocenjeno 21 % više kot nevo- krog vprašanj, ki se na obrav-, dilno delovno mesto, v šoli 5 do navano področje tesno vežejo ali 8 ddelkov 26,8% više ter v šoli pa so prisotna v samem obrav- 9 do 15 oddelkov od 31,2 % do navanem področju,- Brez upošte- pan, odborniki, učitelji in pred- 42,8 % više. Zanimivo, kako toč- vanja tega pa predlog kaj hitro sednik SPD iz Gorice Slavko Re- no se ujemajo predlogi skupnosti zaide v protislovja, kakršna ima bec. Zmagovalci so prejeli na žu- izobraževanja SRS s stališči v tudi obravnavani-osnutek pravil- papstvu v Sovodnjah nagrade in katalogu. Razmerja predvidena v nika o razdeljevanju osebnega- častne diplome. Stanko Skočir predlogu skupnosti izobraževanja dohodka. Z. P. v občini Sovodnje pri Gorici, kjer poučuje v slovenskih šolah 10 učiteljev. Tekmovalo je 36 otrok, tekmovanje so si ogledali tudi žu razpisuje Seminar za prosvetne delavce in člane mladinskih filmskih klubov v Kopru od 1. tlo 12. j'ulija 1969 Seminar je namenjen pedagogom In ljubiteljem filma, ki do sedaj še niso absolvirali nobenega tečaja namenjenega filmski vzgoji. ~ dene so naslednje teme: Pomen filmske vzgoje — Kaj je film — Film in ostale umetnosti — Filmska izrazna sredstva — Osnove filmske estetike — filmske zvrsti — Filmsko doživetje — Pogovor o filmu — Film pri pouku — Kratki film v filmski vzgoji — Množična občila in mladina — oblike in metode dela y mladinskih filmskih klu- izključno od njegovega dela, po ustreznega vrednotenja merilih, ki jih sprejema vsaka družbenih dejavnosti v naši delovna organizacija sama za- stvarnosti! Nase zahteve se kose. Družbeni dogovor namreč ne mu zdijo morda velike ali nerealne, je dejal tov. Grčar, toda prav nobenega dvoma ni več v tem, da v tej akciji moramo uspeti, če hočemo obdržati korak s svetom, če hočemo obdržati renome socializma. Zahteve so logične in po naših pojmih normalne — le tisto hočemo, kar je že realizirano v g°' spodarstvu. Razen tega imarno še vedno premalo otroških vrtcev, šol, knjižnic, zdravstvenih zavodov itd. — toda v vse j0 moramo iti načrtno. V tem vidimo smisel gospodarske in druž- retik iz Ljubljane dr. Stjepan Težak, profesor VPS iz Zagreba Dušan Stojanovič, predavatelj Akademije za gledališče, film, radio in TV iz Beograda Vladimir Petrič, predavatelj Akademije za gledališče, film, radio in TV iz Beograda dr. Ivo Pondeliček, predavatelj FAMU iz Prage Franc Zupan, sodelavec Inštituta za sociologijo iz Ljubljane Vitko Musek, filmski publicist iz Ljubljane Janez Sivec, svetovalec Zavoda za šolstvo SRS iz Ljubljane Predvi- IS°r Gedrih, profesor iz Ljubljane Andrijan Lah, profesor iz Ljubljane Boža Brecelj, profesor iz Postojne Branko Piščanec, pedagog iz Kopra Koni Stajnbaher, pedagog iz Izole Mirjana Borčič, vodja oddelka za filmsko vzgojo Pionirskega doma iz Ljubljane Seminarje vodita Mirjana Borčič in Majda Novak. Vsak udeleženec seminarja vplača ____________ ob prihodu v Koper prispevek 50 bih _ Pogovor o programu TV N-dinarjev. s sodelavci RTV Ljubljana. Udeleženci seminarjev bodo stano- Za člane mladinskih filmskih kiu- vali v Dijaškem domu v Kopru bov bodo pripravljena posebna pre- (Cankarjeva 5), kjer je cena ležišča davanja o oblikah in metodah dela v skupnih spalnicah od 10,00 do 12,00 v filmskih klubih. N-din, oziroma celodnevni penzion od 20,00 do 22,00 N-din. Stroške bi-NADALJEVALNI SEMINAR vanja v Kopru in potne stroške pla-ZA PROSVETNE DELAVCE čajo udeleženci seminarja, odbor za V Kopru Od 7 tlo 12 iuliia 19S9 film ln Tv Pa bo P°ravnal vse ou 7. do 12. julija 19t>9 ostale stroške (predavalnice, projek- Seminar je namenjen* dosedanjim cijo, učila, literaturo, honorarje absolventom seminarjev. SEMINAR ZA VODJE KINO AMATERSKIH KROŽKOV IN KLUBOV v Kopru od 4. do 9. Julija 1969 Seminar je namenjen tistim peda- in .. - - - - predavateljem itd.). Prijave za seminar sprejema odbor za film in TV pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova ul. 4-II, najpozneje do 15. junija 1969. Skupaj s prijavo naj nam, prosi- Kasas« m*«« svoj fX?el' Zm°ntl- £ “ j^edt ka k šn o'" p r en oči šč e Vsi seminaristi bodo imeli vsak dan oziroma penzion naj v Dijaškem projekcije filmov, ki bodo dopol- domu v Kopru rezerviramo, n ;j c vali predavanja. Vsak dan so za Odbor za film in TV vse seminariste predvidene tudi seminarske vaje. pri ZKPO Slovenije bene reforme, nikakor pa ne v brezglavem ukinjanju šol in drugih zavodov. Kot pomoč pri delu sindikalnih organizacij pripravlja i-6' publiški odbor Napotke k polnitvi organizacije in delovnih metod sindikalnih organizacij oziroma vodstev, ki bodo obsegali v strnjeni in praktični obliki vse poglavitne prijeme, načela in konkretne akcije, ki naJ se jih poslužuje sindikalna organizacija oziroma njena vod' stva. . Razen tega pripravlja repun^ liški odbor — s pomočjo str kovnih skupin za Posarne*!L področja dejavnosti — vz0.i0. pravilnike o notranji delitvi o° hodka; pri Pedagoškem inštn tu pa je — na pobudo sindik ta — organizirana skupina U di, ki naj pripravi čim bolj k°ia kretna merila za kvaliteto de v šolah. Na občnem zboru v Sko J Loki so izvolili nov občinski o,^ bor, ki bo namesto dosedanj devet štel 15 članov — bila mnenja in stališča, ki bi J.. odbor zavzel, resnično ran1 primerne večine in ne mne nekaj posameznikov«. eni® PRVIČ O PODPOPRECJU — Problem upoštevanja individualnih razlik glede duševnih sposobnosti v osnovni šoli ostaja kl^ub reformnim prizadevanjem nerešen. Kategorizacijske komisije sicer že od leta 1950 dalje sistematično pregledujejo otroke in odrejajo tiste, ki močno zaostajajo v duševnem razvoju, za šolanje v Posebni šoli. V redni osnovni šoli Pa ostane precej otrok, katerih umska zmogljivost je bila ugotovljena na ravni mejno defektnih. Ničesar pa ni bilo storjenega za šolanje otrok, ki so intelektualno podpoprečni ali slabše poprečno razviti. Tako ugotavlja elaborat psihologinj Marjane Lovšinove in Anice Uranjekove, sestavljen na osnovi raziskav, ki so jih opravili šolski psihologi in šolski pedagogi v sodelovanju s šolskim vodstvom in z učitelji osmih osnovnih šol v ljubljanskih občinah — Šiška in Moste—Polje, študija, v kateri so psihologi želeli osvetliti predvsem problem intelektualno podpopreč-nih in' slabše poprečno razvitih otrok, je zajela vzorec učencev, ki so v minulem šolskem letu obiskovali 4., 5., 6. in 7. razred osnovne šole. Zakaj so se psihologi lotili obravnave problema intelektualno podpoprečnih in slabše poprečno razvitih otrok? Z njimi se srečujejo vsak dan v svoji šolski praksi, podatki pa so pokazali, da imata prav ti dve kategoriji največji »delež« v odstotku osipa. Glede na to, da je obvezna osnovna šola pogoj za nadaljnje poklicno usposabljanje, pa je tem otrokom zaprta pot do poklica. Podatki učnega uspeha za leto 1967/68 so pokazali, da je izdelalo iz kategorije intelektualno podpoprečno storilnih otrok 48,65 odstotka, intelektualno slabše poprečno storilnih 72,34 odstotka, iz kategorije nadpoprečno storilnih pa 93,88 odstotka. Razloček so zaznamovali tudi podatki med intelektualno podpoprečno storilnimi in intelektualno slabše poprečno storilnimi (od teh jih je ob koncu šol. leta izdelalo 2/3). Kljub temu da imamo v osnovni šoli tri kategorije različnih intelektualno storilnih otrok, pa predvideva kongept osnovne šole za vse učence povsem enak učni program. Psihologi poudarjajo predvsem zaskrbljujoče dejstvo, da sedanja osnovna . šola kljub šolski reformi v svojem programu in metodah dela še vedno ne najde pravega razumevanja za dejstvo, da se ljudje razlikujejo med seboj tudi po intelektualni sposobnosti. Ob številnih prizadevanjih Skupni problemi šolanja kadrov za trgovino in gostinstvo 2e šolah trgovine in gostinstva Sloveniji okoli 8 tisoč učencev Pred dnevi sta se sestala na ten, kar povzroča nove težave skupni sdji upravna odbora pri organizaciji celotnega pouka, skupnosti šolskih centrov za bla- Med pomembne sklepe tega govni promet in skupnosti stro- skupnega sestanka lahko šteje- n^š nadaljilji'gosposki'r^oj kovnih sol za gostinstvo. Na sep mo zahtevo, da se v obeh pano- , , , . . so obravnavali potek pouka na gah dokončno odpravi vajenski pa :>0 Prav Sotovo zahteval ve-Poklicnih šolah trgovske in go- sistem šolanja. Ta zahteva je v ^no ve^ kvalificiranih kadrov na stinske smeri po novih predme- trgovini že skoraj v celoti ure- tem področju terciarne dejavno-tnikih in učnih načrtih, ki jih je sničena in so vajenske pogodbe sti. Zato je sprejel pred dvema letoma Pe- samo še v nekaterih področjih da bi tudi dagoškf svet Slovenije. Podrobneje so obravnavali specifičnosti izobraževalnega procesa kadrov v blagovnem prometu v širšem pomenu besede, zlasti še organizacijo in potek prak- Slovenije. Njihovo skupno število letos ne dosega več niti 10%. V gostinstvu pa se tudi že šola zadnjih let se namreč še vedno premalo poglabljamo v individualne razlike med učenci in te razlike tudi premalo upoštevamo. Naravna selekcija nastopi že v 6. razredu osnovne šole, ko se razdele učenci — glede na svoje sposobnosti v dve skupini: prvo, ki bo uspešno končala osnovno šolo, in drugo, vnaprej zaznamovano z neuspehom. Sklepi omenjene raziskave opozarjajo tudi na dejstvo, da vsa dosedanja prizadevanja — dodatna pomoč, napredovanje po čl. 39. zakona o osnovni šoli in podaljševanje šolske obveznosti, manj sposobnih učencev ne more rešiti — ob sedanjih oblikah, metodah in vsebini šolskega dela. Omenjeni elaborat so obravnavali tudi na seji sveta za prosveto in kulturo občine Ljubljana—Moste—Polje. V razpravi, ki se je je udeležila poleg ravnateljev osnovnih šol in psihologov tudi zastopnica republiškega zavoda za zaposlovanje delavcev, je vzniknil npr. tudi tale predlog: če pomeni 6. razred neke vrste naravno selekcijo. ali ne bi kazalo uvesti takega šolskega sistema, kj bi bil za šest let enoten in šele nato razvejan. In dalje: z drugačnimi metodami, bolj prilagojenim omenje-sedaj se šola na poklicnih nim trem kategorijam otrok, bi nrav gotovo rešili probleme mnogih. Omenjena raziskava je ena prvih, ki naj bi opozorila na inte-lektut Ino codpoprefne in intelektualno slabše poprečne otroke. Te otroke bi no mnenju psihologov upravičena zahteva, morali upoštevati, voditi in usmer-prosvetni organi v (atj drugače kot doslej: najti bo bodoče v večji meri podpirali na- morali nravilno not. po kateri bi predna stremljenja in napore se razvili v uspešne ljudi. maloštevilnih prosvetnih delav- več kot polovica vseh učencev cev na teh poklicnih šolah, po novem sistemu. Naraščajoči inozemski turi- Udeleženci razprave so menili, da velja s tovrstnimi razpravami še nadaljevati. M. K. PEVSKO GLASBENA REVIJA NA KAPELI tičnega pouka izven šolskih de- zem zahteva znanje tujih jezikov lavnic. Na tem področju poklic- tako v gostinstvu kot tudi v trgo-nega šolanja čaka prosvetne de- vini. Zato je tuj jezik obvezen lavce v trgovskih in gostinskih predmet v predmetniku obeh po- šolah še mnogo dela, saj gre~ za klicnih šol. Glede na nova dolo-Popolnoma nov sistem povezova- čila o osnovni šoli so zastopniki nja teoretičnega in praktičnega trgovskih in gostinskih šol spre-pouka. Že doseženi razvoj v no- jeli sklep, da morajo učenci na V počastitev rojstnega dne in godbeniki niso imeli doslej se teh šolah imeti pozitivno oceno maršala Tita in 50. obletnice KP nikdar toliko pozornega in nav- iz tujega jezika na osnovni šoli. je priredila radgonska občinska dušenega občinstva, ki je povsem zveza kulturno prosvetnih orga- napolnilo prostorno dvorano. Po-nizacij v novi telovadnici na Ka- slušalci so navdušeno pozdravili peli 15. tradicionalno revijo mla- vse zborovodje, med njimi Manka dinskih in otroških pevskih zbo- Golarja, ki je tokrat nastopil že rov v radgonski občini. dvaindvajsetič na reviji kot zbo- . N? sodelovali otroški 10V£enjeno revijo, ki ni imela m mladinski ^pevski zbori iz Sto- tekmovalnega značaja, je odlično govcev, Apač, Radgone, Raden- p]-ipravjia kapelska glasbena šo-cev, Kapele, zborčka vrtcev iz t Kovič vem sistemu izobraževanja pa doslej še ni bil ustrezno ovredno- Sto let obvezne osnovne šole na Slovenskem Poročali smo že, da je bila jo, šolski spričevala, učne knjige, letošnjega 22. maja odprta v Slo- pedagoška literatura, šematizmi Janževega vrha ter Kapele in venskem šolskem muzeju jubilej- učiteljskega osebja, šolska izvest- pn^fo1 zborov z okrog 600"pevci ha razstava zgodovinskih doku- ja, grafikoni itn. Zaradi premajh- 1 s P - hientov iz obdobja zadnjih sto nega razstavnega prostora so raz-let slovenskega osnovnega šolstva. Ob tej priložnosti porejeni v vitrinah in na panojih predvsem tipični primerki, ki pa podal vendar nudijo obiskovalcu zani-ravnatelj muzeja France" Ostanek mivo in hkrati pregledno sliko o stoletni preteklosti naše šole. Prosvetnim delavcem je poleg tega v muzeju na voljo še mnogo in godbeniki; pozdravil jih je predsednik občinske konference SZDL Milan Nekrep. Mladi pevci kratek pregled organizacijskega razvoja osnovne šole pri nas, od 1- 1869 dalje: najprej v obdobju avstro-ogrske monarhije, nato drugega arhivskiga gradiva. hied obema vojnama, potem zastoj in krizo v dobi italijansko- _________ __ _ _______ hemške okupacije, obnovo in po- pravija ekipa naših vodilnih snctenie šolskega sistema po voj- Razsitava bo odprta do konca je letošnjega oktobra. Hkrati pri- Naša beseda, ki izhaja v osnovni »Naša beseda« za dan mladosti V počastitev dneva mladosti izšla nova številka glasila pe- , , ... . dagogov za stoletnico še jubilejni do 1. 1958 m končno v najno- zbornik z obširnim gradivom slovenskem šolstvu od 1. 1869 do 1969; izšel bo prihodnje leto. RISTO ROŽEK šoli Dušan Kveder-Tomaž v Litiji. Izdaja ga že drugo leto šolski literarni krožek, s svojimi prispevki pa sodelujejo tudi učenci podružničnih šol. M. Djukič NAROČNIKI PROSVETNEGA DELAVCA * S imajo naslednje ugodnosti: — brezplačno jim odgovarjamo na vparašanja pravnega značaja (naša rubrika Vprašanja in odgovori, ki jo vodi diplomirani pravnik); — imajo popust pri naših publikacijah (»Predmetnik in učni načrt za osnovne šole« in druge, ki bodo še izšle); — brezplačno jim objavljamo kratka obvestila (kot npr. za maturantska srečanja ipd.). ZATO SE NAROČITE NA VAS LIST! vejšem času, z novo šolsko zakonodajo. Podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. France Hočevar je nato v svojem pozdrav-hem govoru med drugim zlasti Poudaril misel, da je kakršnakoli družbena reforma, tudi ekonorn-ska, izvedljiva samo, če jo hkrati spremlja reforma šole. Tako spo-zhanje si včasih le s težavo utira Pot celo med tiste ljudi, ki so za razvoj in napredek najbolj odgo-vorni. Napačno ravnajo tisti, ki haislijo, da mora šolska reforma Pajprej počakati na sadove gospodarske reforme. Zmotno bi bito tudi pojmovanje, da pomeni ni to priznanje za njihovo kvali- smo jih videli v litijski občini le ®°lska reforma predvsem eko- tetno in požrtvovalno delo? dvakrat, kar pa ne pomeni, da je Pomsko »pocenitev« učnovzgoj- Odrsko priredbo dela Wilhel- zanimanje za gledališče manjše. .... Paga dela. Rast kvalitete v gospo- ma Puscha sta pripravila dunaj- Nasprotno: iz leta v leto so nam Jere-" uz gieaausKega lista.) »CIPEK IN CAPEK« NA ODRU V ŠMARTNEM PRI LITIJI O gostovanju Mladinskega gledališča iz Ljubljane Vsi smo bili veseli, da je bilo Litiji. Tako se uspešno nadaljuje ku, je v svojem pismu dejal: Mladinsko gledališče letos med naše že nekajletno sodelovanje z »Pošiljam vam zgodbo o Cipku in nagrajenci mesta Ljubljane. Mar Mladinskim gledališčem. Letos Capku... in vas prosim, da jo dobrohotno sprejmete ter se ob njej vsaj tu in tam malce nasme- J-arstvu in napredek v kvaliteti izobraževanja vzporedno pogajata PPug drugega. Razstava je bila razporejena ^ muzejskih prostorih po kronološkem redu: teksti zakonov in »Jugih predpisov, predmetniki, ^kovine za šolsko admdnistraci- ska dramatika Trude Payer in ljubši igralci Boris Juh, Alja Tka- Njegova zgodba je dosegla na-Theo Braun, predstavilo pa Mia- čeva, Miro Veber, Milena Grmo- men_ ge se(3aj) p0 mnogih letih, dinsko gledališče iz Ljubljane. Premiera je bila letošnjega aprila in je po mnenju kritike npv uspeh tega za mladino tako potrebnega gledališča. _____ Te dni smo videli igrico Cipek nem pri Litiji, in Capek tudi v Šmartnem pri va, Božo Vovk, Mina Jerajeva, Milojka Sukljetova in drugi. Niso vC .'pa nam le znanci, postali so nam tu- šeno sme™° Prodam obeh di prijatelji. Torej Cipek in Capek v Smart- se otroci (pa tudi odrasli) navdu- ne- pridipravov. Mladinsko gledališče nas ni doslej še nikdar razočaralo. Želimo, da bi se naše sodelovanje na- »iniiii HIB 111111111111111! Miloš Djukič Razpisna komisija REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE razpisuje prosta delovna mesta V STROKOVNI SOLI ZA NOTRANJE ZADEVE: — 2 PROFESORJA ZA SLOVENŠČINO Pogoj: visoka izobrazba in strokovni izpit — PSIHOLOGA Pogoj: visoka izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj Za sprejem na delovna mesta pridejo v poštev kandidati z urejeno vojaško obveznostjo. Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi, v upravnih organih v SR Sloveniji in iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih razmerah. Nastop dela je 1. septembra 1969. Razpis velja do 20. junija 1969. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in osebnimi podatki sprejema kadrovska služba republiškega sekretariata Za notranje zadeve SRS, Ljubljana, Kidričeva 2. Naslovni vlogi sta oblikovali Alja Tkačeva in Mina Jerajeva, daljevalo tudi v prihodnjem letu. U Uspelo jima je, čeprav ni tako g lahko ustvariti dobrih likov teh U dveh neugnancev. Odličen je bil B spet Boris Juh v vlogi učitelja S Straška. Veliko so prispevali k E uspehu predstave tudi Majolka a Sukljetova (odlična botra Spela), g Božo Vovk (stric Matic). Niko 400 učencem Levstikove bralne značke Prve dni junija bodo v litijski Goršič (krojač Kozlič), Miro Ve- občini sklepne prireditve Levsti-r T o r a l c kove bralne značke. Soli Vače in (kmet Meketalo). Igralski ansambel je bil resnično dobro ubran. Polšnik bo obiskala pisateljica Zelo posrečeni so bili kostumi Branka Jurca, Hotič (skupaj z Mije Jarčeve, scena Uroša Vagaje pa zelo funkcionalna in primerna za manjše odre. Dogajanje je Ribčami) in Jevnico (skupaj s Kresnicami) pa pisatelj Ivo Zor-spremljala glasba Marjana Vodo- man. Na prireditvah v Litiji in pivca, vse skupaj pa je uspešno Šmartnem bosta sodelovala igral- potekalo pod režijskim vodstvom Dušana Mlakarja. Burni aplavzi ka Elvira Kraljeva in pesnik in salve smeha pa živo sodelova- Niko Grafenauer. IIMII nje z dogajanjem na odru je potrditev, da je predstava resnično uspela. Ko je Wilhelm Busch napisal cev litijskih šol. svojo zgodbo in jo poslal založni- Podatki kažejo, da bo dobilo bralno značko okrog 400 učen- M. Djukič f | PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI | Stari trg 34 razpisuje na podlagi 27. člena zakona o visokem šolstvu redni in izredni vpis v 1. letnik študijskega leta 1969/70. Kandidati se lahko vpišejo v naslednje predmetne skupine: A. ODDELEK ZA RAZREDNI POUK B. ODDELKI ZA PREDMETNI POUK — slovenski jezik — srbski in hrvatski jezik, — angleški jezik — slovenski jezik, — nemški jezik — slovenski jezk, — angleški jezik — nemški jezik, — slovenski jezik — zgodovina, — knjižničarstvo in eden od jezikov navedenih skupin, — zgodovina — zemljepis, — biologija — kemija, — matematika — fizika, — likovna vzgoja z zgodovino ali enim od jezikov, — glasbena vzgaja — enopredmetna ali dvopredmetna z zgodovino ali enim od jezikov, — tehnična vzgoja — fizika, — tehnična vzgoja — kemija. C. ODDELEK ZA SPECIALNE PEDAGOGE — ortopedagogika za duševno prizadete otroke, — oropedagogika za mladino z motnjami vedenja in osebnosti, — logopedija. C. ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV POKLICNIH ŠOL (samo izredni študij) — strojna stroka. — elektro stroka, — administrativna stroka. D. ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJEV V DOMOVIH (samo izredni študij) Na dvopredmetnih skupinah sta oba predmeta enakovredlta. Na skupinah, za katere ne bo zadostnega števila prijaVj bo Pedagoška akademija organizirala le izredni študij. Kot redni študent se lahko vpiše, kdor je z uspehom končal ustrezno srednjo šolo. Kot izredni študent se lahko vpiše, kdor izpolnjuje pogoje za vpis, pa zaradi delovnega razmerja ali iz drugih upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent. Pedagoška akademija izda diplomantom diplomo, s katero se jim prizna izobrazba višje stopnje in pravica, da kot učitelji,-vzgojitelji in knjižničarji delajo na osnovnih, posebnih in poklicnih šolah, v domovih in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih. Diplomanti tudi lahko nadaljujejo študij na ustreznih visokih šolah in fakultetah, če opravijo diferencialne izpite, ki jih določi pristojni visokošolski zavod. VPISNI POGOJI I. Na oddelek za razredni pouk se. lahko vpišejo: 1. v 1. letnik kandidati z zaključnim izpitom na pedagoški gimnaziji, gimnaziji ali srednji vzgojiteljski šoli; 2. v H. semester kandidati z zaključnim izpitom na petletnem učiteljišču. II. Na oddeleke za predmetni pouk, oddelek za specialne pedagoge in na oddelek za izobraževanje vzgojiteljev v domovih se lahko vpišejo kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na gimnaziji, pedagoški gimnaziji, učiteljišču ali srednji vzgojiteljski šoli. III. Na posamezne oddeleke za predmetni pouk Wn oddelek za specialne pedagoge se lahko vpišejo tudi kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na eni od naslednjih tehniških in drugih šol za gospodarstvo in za družbene službe ter umetniških šol: 1. z zaključnim izpitom na ekonomski šoli — na oddelke za jezike, knjižničarstvo in zgodovino — zemljepis; 2. z zaključnim izpitom na tehniški šoli vseh smeri — — na oddelka za matematiko in fiziko, tehnično vzgojo; 3. z zaključnim izpitom na šoli za oblikovanje — na skupino za likovno vzgojo; 4. z zaključnim izpitom na srednji glasbeni šoli — na oddelek za glasbeno vzgojo; 5. z zaključnim izpitom na zdravstveni šoli II. stopnje vseh smeri — na oddelek za specialne pedagoge in oddelek za izobraževanje vzgojiteljev v domovih. IV. ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV POKLICNIH ŠOL Na oddelek za izobraževanje učiteljev poklicnih šol se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili zaključni izpit na tehniški ali njej ustrezni šoli za gospodarstvo in družbene službe in delajo na ustreznem delovnem mestu. Polnoletni kandidati brez končane srednje šole, ki jo za vpis na posamezne oddelke zahtevajo točke I. do III. tega razpisa, so pa končali eno od drugih srednjih šol (poklicne šole, tehniške in druge šole za gospodarstvo, za družbene službe in za državno upravo, umetniške šole), se lahko prijavijo polnoletni kandidati: — ki so končali poklicno šolo (vajensko industrijsko) in imajo vsaj 5-letno delovno prakso; —- ki so končali mojstrsko šolo, delovodsko šolo oziroma šolo za visokokvalificirane delavce svoje stroke in imajo vsaj 4-letno delovno prakso. Vsi kandidati, ki se vpisujejo v 1. letnik oddelka za razredni pouk in niso končali učiteljišča, pedagoške gimnazije ali srednje vzgojiteljske šole, morajo opraviti poseben sprejemni izpit iz likovne in glasbene stroke. Izpit iz tujega jezika morajo opraviti kandidati, ki žele ta jezik študirati, pa ga niso imeli v srednji šoli kot prvi tuji jezik. Vsi kandidati, ki se vpisujejo na oddelek za likovno ali glasbeno vzgojo, morajo opraviti poseben sprejemni izpit iz likovne oziroma glasbene stroke. Poleg že navedenih pogojev morajo imeti vsi kandidati za vpis na Pedagoško akademijo družbenomoralne lastnosti, ki so potrebne za uresničevanje vzgojnih in izobraževalnih smotrov. 1' ROK ZA PRIGLASITEV Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1969/70 vpisati v 1. letnik akademije, morajo do 31. julija 1969 vložiti v tajništvu akademije, Ljubljana, Stari trg 34, prošnjo, kolkovano z 0,50 N-din. V prošnji naj kandidati navedejo: — osebne podatke s točnim naslovom, — šolsko izobrazbo, — način študija (redni — izredni), — predmetno skupino, na kateri žele študirati. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu ali sodno overjen prepis, kratek življenjepis, izpisek iz rojstne matične knjige in pisemsko ovojnico z znamko ter točno izpisanim naslovom kandidata. Kandidati, ki žele študirati izredna, morajo v prošnji navesti tudi razloge in predložiti dokazila. O sprejemu kandidatov na akademijo odloča posebna komisija učiteljev akademije. Sprejemni izpiti bodo od 9. do 21. septembra 1969. Program in navodila za sprejemne izpite dobe kandidati v tajništvu akademije. Kandidati, ki se priglasijo k sprejemnemu izpitu, morajo ob vložitvi prošnje vplačati 50 N-din za delno kritje sprejemnega izpita; to ne velja za kandidate, ki bodo študirali na oddelkih za razredni pouk, likovno vzgojo in glasbeno vzgojo pa morajo opravljati posebni sprejemni izpit. Vpis rednih in izrednih študentov v 1. in 2. letnik akademijo bo od 20. do 30. septembra 1969. SVET PEDAGOŠKE AKADEMIJE V LJUBLJANI !!lll!ll!!lllll!!llll!!lllll!!!lll!!l![||l!l!lll!lllll!!!IIDIllllllll!llll!!!!ll!!!lllll!!lllll!!!!lll!l!llil!llll!!!ll!l!!llll!l!lllll!!lll!l!llllll!![lil!!>!!!SII!!i!lll!!!lll!!!!l!l!!!lllll!!ll!l!!!llll!!l!ll!!IIII B | 1 lil St. it Slabovidnim otrokom posvetimo več pozornosti Otroke, ki bodo prihodnje šol- onim, ki težko dojemajo in ne slabovidni, povprečno inteligentni prednje v šoli. V višjih razredih sko leto prvič stopili v šolo, vpi- razumejo vizualno podane snovi, otroci naičešče ponavljajo že prvi se vse polj navaja na manjšo upo- sujemo že spomladi. Starši se odzivajo na razpise in prijavljajo V prepolnem razredu ga bomo razred. Šele kasneje se pokaže, rabo ten pripomočkov, cU oi od ----__________r___... kaj radi uvrstili med duševno da otrok pravzaprav ne vidi do- zarujtrcKU osenrrevkt' ostanite svo- svoje malčke ravnateljstvu naj- manj razvite in temu primerno bro. Sola navadno svetuje star- jega vida, ozrroma svoje vrane bližje osnovne šole. Med prijav- tudi ukrepali. šem pregled po očesnem zdravni- zmogljivosti ze znar koristno upo- Ijenimi najdemo živahne in mir- Vedeti pa moramo da otrok z ^u- Otrok bo morda dobil očala, rahljati v vsakdanjem življenju ne, krepke in slabotne, duševno normalnim vidom razlikuie prste ali P® k° moral na zdravljenje in kasneje pri delu. ________ bolj ali manj razvite. Marsikateri na‘ razdaljo 50 m, zlasti še, če je P° letu ali dveh bo še vedno po- Učni načrt sole ^ slabovidne upravnem načinu dela. otrok se nam že ob vpisu zdi nzadie kontrastno. Tak vid ie po- navljalec, kateremu bo potrebna temelji na učnem nacitu redne Pestro delč pionirjev v Spodnji Polskavi V zadnjem času smo ob učno- v decembru pripravili spominsko vzgojnem delu na osnovnih šo- svečanost ob 50-letnici smrti Iva* lah začeli precej poudarjati tudi na Cankarja, interesne dejavnosti učencev, ki Pred nedavnim so tekmova naj temeljijo predvsem na samo- za Ingoličevo bralno značko, ^k1 drugačen, kot so ostali 6—7 letni otroci, ki prihajajo v šolo. Med vzroki več ali manj opaznih sprememb so kaj lahko tudi mmm. zaradi zmanjšane sposobnosti nje govega. vida. Tak otrok se bo si cer vključeval y igro svojih vrstnikov, Jkdaj pa kdaj spregledal je letos prvič v občini Slov. Bi* strica. Kljub temu da je leto« šele začetek, je tekmovalo W pionirjev, kar je 25 % vseh učencev na šoli. V soboto, 17. t. m.i so pripravili sklepno priredite^* na katero so povabili pisatelja nejasne otrokove predstave okolja SSSJSS £'pa” e “ pr,ml"S''prSS - „ SHfflSTSSSfTUS “ 1“1‘ *** ' ' ' ' ' Če rib . rednih poklicnih šolah in v in tudi posebno zaščito. Če otrok lahko šteje prste in njim .is iv e - v, iv vi ei j ajj. cfejcua. podobne predmete le se v razdalji , . i - i ni v c-im . a,-,* (rirvjnamiii _____-— .— — , kako oviro, zgrešil kak predmet, od, 20 m do 5 m, pravimo da ima S^oenoz^pa Iploh spadirvta- z' vsT večjim razumevanjem Na osnovni šoli delujejo vrt- Si, recitatorji in mladi literati, ki »asio^Slpreiivsemj.«- narski krožek, ki skrbi .a »S «‘1“^ potrebujejo posebno šolanje. v ' , • naivci. ovs .inv., .vv« —. ze dosegli lepe uspehe. Delo pio- kulturni program, v katerem nirjev je zelo zaživelo. sodelovali pevski zbor, tambura- napravil manjšo škodo, ali pa se sam poškodoval. Vse to pa je tako normalno za otroke teh let, da Tak otrok je slaboviden in potre- d^0 Tiaspada o predvsem moč- teliev elementarnih razredov, za čne nasade okoli šolskega pošlo- kov. Potem sta se predstavila go-buje posebno obravnavo v šob. ^moč naTdu prizadetim otro- pja, dramska skupina, ki je letos sta ki sta s svojo toplo in nepo- kom, se vsako leto odikrije vse pripravila že nekaj uprizoritev, sTe^n1° besedo navdušila »po^VoSo^viS^s m ISfrSrSHI ^°^ega ima5°tudi dva ■ ' ............... J1" ' ' V naši republiki. V večjih krajih Letos so se pionirji udeležili čke. bo potrebno ustanoviti, posebne vseh športnih tekmovanj, ki jih w\0zhvirIlePLmzmaTi°«a"bhte|moglj1i- SSsobnosb^vo^učenctv Šive! namle^Sza^^a z^kvam! vosti otrokovega vida. da pa vse zgoraj omenjene merit- vfdleVotroka^ako3 sTVIč3 l!t v v.iv. v • •• reani sun. xčuii utiuiva ne zaskrbljeno vprašuje, zakaj otrok oziroma z očali vidi normalno, ne morejQ individualno obravnavati. napak čita, ne upošteva črt pri pisanju in sploh ne napreduje tako kot drugi. Čeprav ga opozarjamo na razdaljo med očmi in spada v omenjene kategorije na zato ne more slediti pouku in do- Ob 25. maju, dnevu mladosti, so pripravili svečano akademijo in sprejem učencev sedmih raz- vidu prizadetih otrok. največkrat občutek manj vred- oddelke, oziroma šole za slabovid- je organizirala TIS v Slov. Bi- Predstavni svet otroka z mot- nošti. S pravočasnim vpisom sla- ne učence. Zavod za slepo in sla- strici, treh kviz oddaj o Pohor- ^ ^________________ njami vida je siromašnejši od bovidnega otroka v posebno šolo bovidno mladino zbira v ta na- skem bataljonu, o Francetu Pre- redov v mladinsko organizacijo, knjigo ali zvezkom, uporno »piše onega z zdravim vidom. Prgv na ^ slabovidne se bo na vidu pri- men podatke o na vidu prizadetih šernu in o znanih ženah revolu- prav tako pa tudi že mislijo na z nosom« in napačno prepisuje s predstavah in izkustvih pa se raz- zadeti otrok laže -skladno razvijal, otrocih že pred koncem vsakega cionarkah, vsi učenci pa so so- zaključek šolskega leta, ko se table. Otrok pač ne ve, da se vija začetni pouk. Na vidu priza- preprečeno pa mu bo tudli more- šolskega leta, ker priprave za od- delovali v tekmovanju o promet- bodo poslovili od šole tako, da predmčti iz. okolja drugim prika- diet učenec v rednem razredu ne bitno poslabšanje vida, saj je stal- piranje posebnih oddelkov ali or- ,,j yzgoji, kjer so se posebno sta- bo vsak razred pripravil neko zujejo v bolj jasni obliki, zato more v korak s svojimi vrstniki. no CPd kontrolo oftalmologa. ganiziranje posebnih šol nareku- re,gj pionirji na občinskem pr- presenečenje, nam tudi ne more povedati, da Učitelj se mu ob številnih učencih Taka posebna šola za učence jejo posebno skrb za tehnično venstvu dobro izkazali Učenci so ima težave z vidom. Podoben je pač ne more dovolj posvetiti, zato z okvarami vida je v Sloveniji opremo razredov: osvetlitev, klo- povečevalna stekla, učila ipd! DAKO ra!!!!l!ll!l!l!!!llllll!!lll1!lll!!!!illil!IIIIIV!l!!!:illllllll!!lllil!ll!!lllllll!l(l!llll!!llll!l!l!l!!ll!ll9li!!l!ji!l!llllllllll!lllllllll!illllilllilllll!llillllli!!1Eill!l!llllll!ll!!llll!lllll!IIIIIW!lllll!llllll KOMPAS Ob koncu šolskega leta vas vabimo na naša izredno zanimiva potovanja: — POTOVANJE PO NAJLEPSIH ALPSKIH PREDELIH, 10-dnevno avtobusno potovanje z obiskom najlepših letovišč v Avstriji, Švici in Italiji, ogledom Innsbrucka, Ziiricha, Luzerna, Berna, Lausanna ter bivanjem v Zer-mattu pod Matterhornom; odhod 20. junija; — RIM—NEAPELJ—POMPEJI—VEZUV—CAPRI—ASSISI— FIRENZE in ogledom še drugih znamenitosti Italije na 8-dnevnem avtobusnem potovanju z "odhodom 21. junija; — ČRNO MORJE—CARIGRAD, na 10-dnevnem potovanju boste spoznali še mnogim neznane naravne lepote in kulturno zgodovinske zanimivosti Bolgarije in Turčije, odhod 28. junija; — PO JUŽNI FRANCIJI, 12-dnevno potovanje z avtobusom in vlakom vam bo predstavilo nekaj najzanimivejših in pokrajinsko najlepših francoskih pokrajin: Ažurna obala, Camargue, Provansa, okrog Montpeliera itd., odhad 28. junija in. 4. julija; . — LONDON—BRUXELLES, 8-dnevno potovanje z vlakom, odhod 28. junija, na povratku potovanja postanek tudi v Miinchnu; — ROMUNIJA—BOLGARIJA, 10 dni z odhodom 28. junija; — PARIZ, 9-dnevno avtobusno potovanje preko Italije in Švice, odhod 1. julija; — PO NEMČIJI, 7-dnevno potovanje z obiskom številnih krajev in mest z bogato srednjeveško zgodovinsko preteklostjo, potovanje z ladjo po reki Ren od Mainza do Kplna, odhod 4. julija; — ŠVEDSKA, 15-dnevno potovanje po Evropi, odhod 5. julija; — DOPUST NA AŽURNI OBALI, 8 dni, krajši poldnevni izlet v letovišča Ažurne obale, odhod 12. julija. — DOPUST OB GARDSKEM JEZERU, z obiskom opernih predstav v najlepšem letnem avditoriju — Veronski areni (Aida, Don Carlos, Turandot), od 4. do 9. avgusta. SOLSKA VODSTVA — MATURANTI! Zahtevajte sporede potovanj v ČSSR, ki vam jih nudimo pod izredno ugodnimi pogoji. ZAVOD ZA SLEPO IN SLABO- pi, llffl VIDNO MLADINO V LJUBLJA- Zavod za slepo in slabovidno S NI, LANGUSOVA 16. V tej usta- mladino v Ljubljani pričakuje od H novi je oddelek za predšolske upraviteljev predšolskih ustanov S otroke in osemrazredna šola z od- in osnovnih šol, . da pravočasno B delki za duševno manj razvite in prijavijo otroke, ki imajo kakršne-■ za slabovidne učence. Oddelek za koli težave z vidom. Po potrebi e slabovidne je še posebej osvetljen bo ekipa strokovnjakov zavoda M ter razpolaga s posebnimi učili in obiskala take otroke in ugotovila §§ povečevalnimi stekli za vsakega smotrnost njihovega šolanja po 3 učenca. Tudi čtivo, ki ga v tem posebnem programu za slabovid-W razredu Uporabljajo, je natisnje- ne ali pa svetovala, kako naj se s no s črk-'mi primerne velikosti in tak otrok obravnava v domačem | oblike. S tehničnimi pripomočki okolju. Za uspešno akcijo pomoči |j kompenzirana slabost vida pri po- slabovidnim pa je potrebna točna §! uku ne predstavlja več tako po- evidenca takih učencev. M membne ovire in otrok laže na- JOŽE KARIČ OSNOVNA ŠOLA !LESCE razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK P ali PRU (za nedoločen čas) Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. jaHHIBIMIM iraiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiiiiiaiiiiiiii Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Kranj razpisuje na podlagi 3. odstavka 89. člena zakona o osnovni šoli delovna mesta RAVNATELJEV naslednjih šol: 1. Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju 2. Osnovne šole Matija Valjavca v Preddvoru 3. Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelje osnovne šole, imeti morajo 10 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo ponudbe, kolkovane z 2,00 din ter priložijo: življenjepis, dokazila o strokovnosti in vzgojno izobraževalni praksi, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da niso v kazenskem postopku, na naslov: Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Kranj. Svet Vzgojnega zavoda Elvira Vatovec — Strunjan razpisuje prosta delovna mesta — 7 DEFEKTOLOGOV — OUTOPEDAGOGOV Pogoji: FRANC VOGLAR 'feden dni pred svojo devetdeset' letnico je v celjski bolnišnici umrl šolski upravitelj v pokoju Franc Voglar. Rojen je bil leta 1879 v Leskovcu pri Krškem, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Potem se je šolal v takrat edini meščanski šoli na Kranjskem v iv Krškem. V tej šoli so vzgajali mladi- ■ no zavedni učitelji, kakor Lapajne» ■ Ravnik in drugi. Po končani meščan- ■ ski šoli se je Franc Voglar vpisal na S moško učiteljišče v Ljubljani. Tu so ■ poučevali narodno napredni profesor- ■ ji, ki so močno vplivali na mladega ■ dijaka. Po tretjem letniku je med po- ■ čitnicami poučeval v ljudski šoli v S Vojniku. Zaradi narodne zavednosti ■ po i o + narinri+pli nvflflil 5 ■ ga je nemškutarski nadučitelj ovadil S deželnemu šolskemu svetu v Gradcu. visoka ali višja izobrazba ■ Deželni Šolski svet Je tudi zahteval, ortopedagoške smeri. [ dbf VTaTon?^ Prijave pošljite najpozneje 15 ! cah), ne smejo sprejeti v četrti letnik rini no nhinvi raznisa ■ učiteljišča. Ravnatelj Hubad pa je am po oojavi lazpisa. . Ukazu dovolil vpis. Prijavi priložite potrdilo o stro- : po maturi leta 1899 so Franca Vog- kovnosti in kratek Življenjepis : larja imenovali na takrat edino slo- S vensko deško okoliško šolo v Celju# S kjer je služboval do leta 1935, ko 9° " ga nasilno upokojili. Pokojni Franc Voglar, ki je svoj® življenje in vse strokovne sposobnosti "■ posvetil vzgoji mladine v narodno za' S vedne Slovence, je imel največ zaslug* ■ da so postavili v Celju prvo slovensko ■ šolsko poslopje (sedanja I. osnovna 3 šola). Boj za novo šolo je trajal od 3 leta 1878 do leta 1925. Pod Avstrijo so S se namreč Nemci zaklelii, da ne bodo z opisom dosedanjega dela. ■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■a 'lllllilllMIIIIIlillllllll!« mg 1 Poklicna šola kovinarske stroke Koper razpisuje p prosto delovno mesto — UČITELJA TELESNE VZGOJE, P (moški) Pogoji: — poskusno delo 6 mesečev, . — stanovanja ni. 1 Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. • Upravni odbor : osnovne Sole ■ »RIBA ROCK« ŠOŠTANJ ! razpisuje Z za šolsko leto 1969/70 prosto j mest- : delovno mesto za nedoločen . nem območju. ; gas ! Po smrti Armina Gradišnika, nad- rir-tTi r ta • učitelja v slovenski ljudski deški oko- . — • uški šoU v CeljUj (jopij to delov- P ali PRU z diplomo — za . no mesto Franc Voglar, ki si je z angleščino In slovenščino ali : vso vnemo prizadeval, da so v Celju : ancrioččmo in srbohrvaščino ! Postavili ljudsko šolo, namenjeno « angleščino in srponrvascino . otrokom ki se bodo Učiu v si0venšči- ■ Prijave z dokazili o strokovno- : nk ! sti sprejema upravni odbor šo- ■ Franc Voglar je bil človek trdn« 1 le do 15. 6. 1969. Nastop službe j in^p^t^os^ n..................................................lil III .................................. ' IHiliillliillBlliilB II MRI lili ■■ Hill ■ ^ ^ 1 •_____■ pa v Z uit: 11 UGIKJI.I 1.11 upri a v ut* J • ^ ~ ■ S 1. 9. 1969. Samska soba j€ na ■ zgled mlajšim generacijam pr°'! 2 voljo. s svetnih delavcev. Njegovi številb ■ učenci in tovariši ga bodo ohranili v ■■■■■■»■■■■■■ na j lepšem spominu. A. G. ! Izobraževanje šolnikov Moj enoletni študij na inštitutu za vzgojo pri londonski univerzi gre v zadnjo tretjino. Inštitut je po besedah njegovega direktorja najbrž največji na svetu,: saj poleg centralnega dela v samem Londonu, ki ga bodo najbrž že letos začeli še razširjati, spada pod njegovo okrilje še množica drugih po vsej Angliji. Svoje filiale pa ima tudi v mnogih afriških in azijskih deželah . Med svojim srečnim bivanjem v tej pedagoški Meki sem pogosto predel misli o razmerah v domovini in delal primerjave med izobraževanjem učiteljev pri nas in v tej deželi. Poskušal sem celo skovati nekak predlog, kako bi se stanje pri nas utegnilo popraviti. Pri tem me je vodila misel, da se tako delikatne reči, kot je vzgoja, ne da mehanično presaditi v drugo deželo, in želja, da bi moj predlog ne bil utopija. Tule je. Želim si, da bi sprožil veliko komentarjev in kritike in ne bo mi žal, če ga raztrgate na koščke, če bo povzročil le majčken premik v sistemu izobraževanja šolnikov. Mnogi ljudje se strinjajo z mišljenjem, da je pedagogika v sklopu družbenih ved primerljiva z medicino ali s tehniko v ožjem ali širšem izboru naravoslovnih ved. Vse tri namreč lahko vsaj približno označimo kot uporabne znanosti v nasprotju s »či stimi« znanostmi. Klasifikacija na ta dva razreda je medla. Meje med njima postajajo vse bolj difuzne, spekter znanosti postaja vse bolj zvezen, toda še vedno je moč opisano razvrstitev s pridom uporabiti za poimenovanje obeh skrajnih koncev mavrice človeškega znanja. Temeljne znanosti, katerih izsledke uporablja pedagogika v vzgoji, so: filozofija, psihologija, sociologija, statistika, zgodovina in gotovo še katere. Podob-. no zbirko je mogoče zapisati za medicino: biologija, anatomija, kemija, farmacija...' Vodilo temeljnih znahosti je odkrivanje resnice, Uporabnost njihovih odkritij je splošno vzeto sekundarnega pomena. Uporabne znanosti pa dosežke temeljnih ved, po primerni prilagoditvi in izboru, uporabijo za uresničitev nekih določenih ciljev. Cilji se večkrat spreminjajo in včasih celo kaže, da so tako nedefinirani, da jih skoro ni. V pedagogiki je že tako: vzgajati, učiti, socializirati. Vse te besede lahko različnim ljudem predstavljajo zelo različne vsebine. Toda zaradi tega dejstva pedagogiki ne gre odrekati naslova znanosti. Tudi v medicini se še niso zedinili natančno, kaj je človeško zdravje, čeprav so v definiciji svojega cilja najbrž že dosti dlje kot pedagogi. Ne omaje jim ga namreč tako kmalu vsaka politična sprememba, kot se to rado zgodi šolnikom. Do semle so primerjave med medicino in pedagogiko še kar vzdržne. Toda težave se začno, ko primerjamo šolanje in delo zdravnikov in učiteljev. Vsi zdravniki so medicinci. Če pa si učitelj hoče nadeti ime pedagog, se spravlja v nevarnost, da povzroči ljubosumje tistega, ki. si. je tak naslov pri dobil s posebnim' šolanjem na filozofski fakulteti. . Ne vem tudi, da bi obstajali zdravniki, ki bi samo poučevali, kako je treba ljudi zdraviti, in se samo teoretično ukvarjati s problemi medicine od trenutka-, ko so zapustili fakulteto. Vsi se natorej lotijo zdravljenja. % pravimi pedagogi v naši deželi pa je precej drugače. Ni jim treba mazati si rok s kredo. Fakulteta jih pripravi na poklic teoretičnega praktika. Izraz je sicer na izgled logični mon-strum, toda po mojem mnenju je ustrezen: praktiki so ti ljudje zato, ker so se v šoli pripravljali za udejstvovanje v praktični znanosti, teoretiki pa zato, ker se je v resnici osebno ne lotijo, temveč o njej le razmišljajo in debatirajo in seveda svetujejo. Tole so trde besede. Prav gotovo večina iedanjih pedagogov ni brez učne prakse in jim zato ne gre odrekati potencialne sposobnosti za bolj kvalificirano debato o vzgojnih vprašanjih, kot smo je sposobni ostali šolniki z manjšim razgledom na področje. Toda najbrž ne bom udaril daleč mimo, če rečem, da so mnogi od teh pedagogov poučevali pedagoške predmete na nekdanjih učiteljiščih. Potrebnost njihove navzočnosti na takih šolah je več kot očitna. Na sedanj ih pedagoških gim-nazijah je mnogo manj možnosti za njihovo delo,- ker je poudarek na njihovih predmetih znatno manjši. Če vztrajamo pri teny da je zanje nujno, da tudi poučujejo, potem jim v skladu z eksistirajočo šolsko zakonodajo najbrž ni moč najti drugega mesta kot v nižjih razredih osnovne šole. V višjih razredih poučevati ne morejo, ker nimajo ustreznih kvalifikacij. Lahko pa svetujejo, kako je treba poučevati. Ur. Schmidt pravi še, da imajo nekaj delovnih mest zanje sistematiziranih na Pedagoškem inštitutu. (Prosvetni delavec št. 3, 1969). Vendar dodaja, da jih trenutno še ne mislijo razpisati, ker ni dovolj kvalificiranih ljudi. Tam bi bili lahko pedagoški raziskovalci in asi-stentje. Tole pa je huda reč. Eksistira torej možnost, ki sem jo omenil prej: da se lahko nekdo ukvarja s praktično znanostjo samo teoretično. Očitno je do tega zame absurdnega stanja prišlo zato, ker reorganizaciji izobraževanja učiteljev v osnovnih šolah ni sledila ustrezna reorganizacija na pedagoškem oddelku filozofske fakultete. Dr. Schmidt je zaskrbljen nad majhnim zanimanjem ljudi za študij pedagogike. Rešitev vidi v uzakonitvi delovnega mesta pedagoga na osnovnih šolah. S tem bi naj bil rešen tudi nezavidljiv položaj Pedagoškega inštituta, ki je »izoliran od šolske in vzgojne stvarnosti, torej od tega, kar naj bi raziskoval.« (PD 3, 1969). Pedagogi na osnovnih šolah naj bi poskrbeli za zvezo med inštitutom in mrežo eksperimentalnih šol. Njihova eksistenca je očitno odvisna samo od tega, ali je na taki šoli zaposlen pedagog ali ne, ker »se eksperimentalne šole ne bi smele v ničemer razlikovati od formalnih’ šol.« »Pri vsem tem pa uzakonitev tega delovnega mesta sploh ni finančno vprašanje.« Najbrž sama uzakonitev tega delovnega mesta res ne bi dosti stala. Ne verjamem pa, da bi šlo naprej brez stroškov — razen seveda, če bi tak pedagog prevzel polno učno obveznost v času, ki je v šolskih statutih pogosto označen z »ostale dejavnosti«. Toda dr. Schmidt najbrž ni mislil tako, Nerazumljivo bi bijo, da bi naši zakonodajalci in administratorji brez kakšnih »načelnih ugovorov« nasprotovali sprejetju zakona, ki nas ne bi nič stal, ki bi najbrž izboljšal kvaliteto dela naših osnovnih šol, omogočil bistveno boljše delo Pedagoškemu inštitutu in zagotovil delo mnogim mladim diplomantom fi. 'zofske fakultete. Sam imam nekaj ugovorov proti takemu reševanju problemov, ki sicer najbrž niso dovolj tehtni, da bi bili načelni, vendar jih bom zapisal. , Uvedba delovnega mesta sol' skega pedagoga bi povzročila pomembno spremembo birokratskega sistema naših šol. (Izraz »birokratski« tu ni rabljen v pejor®' tivnem pomenu.) Dr. Schmidt šol* skemu pedagogu sam nameni vlogo kake polovice upravitelja, k mu poveri skrb za kontinuiteto pedagoškega režima na šoli.. M-1' lan Adamič pa v oceni Pedičk°' ve knjige: »Svetovalno delo in s°' la« (PD št. 2, 1969) pravi, da irna šolska pedagoška služba J,re.cT vsem tele tri naloge: ®°*?k0 vzgojno svetovanje, pedagosk svetovanje in šolski pedagosK študij otroka. Skrbi ga nejasn določena meja med pedagogovm in učiteljevim delom. i Pedagog v šoli naj bi tor J prevzel nekaj upraviteljevih * nekaj učiteljevih funkcij. Br dvoma bi postal kmalu pomen' ben tudi pri izbiri poklicev, fj. njegovi mizi bi bil telefon, k1 . ga vezal s pomembnimi insti^fL, jami zunaj šole: s pedagoški institutom, z zavodom za zaP^A vanje, z raznimi kadrovski službami. Kolegom učiteljem svetoval, kako naj uče, jih sezn ^ njal z najnovejšimi izsledki učno-vzgojnem delu, bil bi P membna osebnost za starše. k Vse tole ne bi bilo nič nap J če bi se mož na vse naštete r lahko razumel. Bil bi pač Pgi membna avtoriteta za uPe^rtj! starše in kolege. Toda dvom da bi se. ROMANCA o odraščanju ali Sedmina Za tiste, ki so dosti pričakovali od novega Klopčičevega filma, je Sedmina prej razočaranje kot prijetno presenečenje. Da pa bomo čimbolj pravični avtorju in delu, je verjetno potrebno korigirati najprej samega sebe oziroma nestrpnost lastnih pričakovanj. Ce izhajam od prvega vtisa o filmu (vendar mi ga je potrdil še 2. ogled), se mi odkriva predvsem neizenačenost filma po sugestivni strani. Medtem ko je nekaj odlomkov prav čednih, močnih, dobro napravljenih. pa se drugod javlja razvlečenost, z njo pa celo rahla dolgočasnost. Ne bi primerjal filma z romanom, saj se mi zdi to odveč. Kot smo brali, je Klopčič sodeloval z avtorjem romana B. Zupančičem, ki je, kot kaže, sprejel Klopčičevo redakcijo. Bolje bo torej, če ostanemo pri filmskem mediju in ga ne mešamo preveč z literaturo. Seveda, če vzamemo v obzir, da je scenarij tudi pomemben sestavni del filma, moramo izreči pripombo na ponoven pojav papirnate literarnosti v dialogih. Že v obeh svojih prejšnjih filmih (Zgodba, ki je ni, Na papirnatih avionih) je bil Klopčič — režiser boljši od Klopčiča — scenarista. Torej nič novega. Novost, ki se javlja v Sedmini, je druge narave. Klopčič je v bistvu lirsko meditativen avtor in mu »ležijo« bolj romance kot akcijske drame. Seveda pa je prišel pri Sedmini avtor v neskladje med svojo prevladujočo dispozicijo in med tujo snovjo, ki je terjala svoje. Sedmina je končno le dokaj akcijska zadeva, ki izhaja iz povsem tipičnega, posebnega vzdušja medvojne Ljubljane. V Klopčičevem filmu je ravno tu slabša stran: Klopčič je napravil iz teme rahlo konstruirano mladostno romanco o ljubezni in akciji, o problemu odraščanja. Vojno vzdušje je kaj slabotno prikazano, da ne govorimo o posameznih ilegalcih; le-ti spominjajo večkrat na odraščene dečke, ki se igrajo ravbarje in žandarje. Lahko sicer rečemo, da Klopčiču ni šlo za prikaz medvojne Ljubljane in Filmsko poletje 1969 Koledarček za ljubitelje filma KOPER: 1. do 12. Julija: Seminar za začetnike pedagoge in člane mladinskih filmskih klubov. 4. do 9. julija: Seminar za vodje kino klubov. 1. do 12. julija: Nadaljevalni seminar za filmske pedagoge. PULA: 23. do 25. julija: Medklubsko srečanje kinoamaterjev Jugoslavije. 26. julija do 2. avgusta: Festival jugoslovanskega igranega filma. — Razpis seminarjev je objavljen v Prosvetnem delavcu. — V Puli bo letos prvič organizirano bivanje filmskih pedagogov, ki bodo imeli možnost videti celotno jugoslovansko proizvodnjo ter se srečati z znanim filmskim pedagogom in organizatorjem filmske vzgoje v Zahodni Nemčiji Reinerjem Kellerjem. Združenje filmskovzoj-nih delavcev organizira rezervacije prenočišč in nabavo vstopnic za projekcije v Areni. Cena prenočišč znaša v dijaškem domu poleg Arene 6 do 7 ND, pri privatnikih pa 13 ND. Zainteresirani naj pošljejo prijave do 25. junija na naslov združenje filmskovzgojnih delavcev pri ZKPOS Ljubljana, Dalmatinova 4. takratnih mladincev, ampak za mladost nasploh ali pa za poteze mladine danes in tukaj. Kljub temu pa ostaja odnos medvojna stvarnost in njena filmska upodobitev slaba točka. Kot manj posrečene je treba vključiti še prizore v razredu, ki jih deloma rešujeta R. Polič in T. Gogala. Za glavne igralce je vzel Klopčič vrsto gostov iz bratskih republik. Pri tem ni čisto jasno, ali gre za nezaupnico do slovenskih igralcev ali pa je bil režiser prepričan, da je prisotnost M. Dravič in drugih v filmu nujna in nenadomestljiva. Ostaja še možnost, da je avtor računal na boljši plasma filma v drugih republikah, če bodo igrali določeni igralci. Poglejmo si njihov delež: Rade Šerbedžija soliden, čeprav slabši kot v Gravitaciji (ali ga ne bi mogel nadomestiti kar njegov »glas« — B. Juh?), S. Nikšič simpatična, a malce »pre-odrasla« gimnazijka (zakaj ne M. Ribič?), M. Dravič sicer dobra, a je vprašanje, če je primerna za vlogo; R. Sokič je storila toliko, kot je nudila vloga, in to ni bilo dosti; R. Bašič je svojega italijanskega oficirja odigral primemo. Odkritje je gotovo M. Bogataj, ki obenem demantira Klopčičevo nezaupanje do domačih igralcev. Njegov Popaj je prav imeniten; zelo dober je še S. Sever, čeprav v manjši vlogi. Igralska skupina nasploh je bila v filmu močna (od domačih igralcev še D, Počkajeva, S. Jan, T. Slodnjak, B. Miklavc, M. Bajc itd.). Vendar pa končni občutek tudi po igralski strani ni povsem zadovoljiv. Vzrok je verjetno v neusklajenosti igralske skupine, deloma tudi v fragmentarnosti vlog, ki niso dopuščale razmaha. K lepim vtisom iz filma sodijo pokrajinski utrinki, nasploh pa delo kamere (R. Vavpotič), zatem filmsko učinkovito in posrečeno prikazovanje doživljanja junakov (mešanje časovnih perspektiv, spominjanje, ponavljanje posnetkov). Med kvalitete filma sodijo tudi barve, ki so dokaj funkcionalne in prispevajo k vzdušju mladostne romance. Ob številnih lepih prizorih pa se znajdejo tudi dokaj okorni (vzemimo npr. samo prizor na promenadi!). Med drobnimi stvarmi naj omenim še (ne)hotenl anahronizem s knjigo Spoznavajmo slovenski jezik, ki jo drži v nekem prizoru S. Nikšič. Nekam presene-čujoč je zaključni prizor med Nikom in Marijo. Razlag je več: ali je to Nikova živčna reakcija na uboj Italijana ali je to dokaz, da ustvarja vojna ljudi-zveri, ali pa samo neka skrajnostna potrditev mladeniškega odraščanja, ki terja zadovoljitev v ženskem objemu. Nasploh pušča film neizenačene in negotove občutke, za kar je glavni vzrok neskladje med vsebino in obliko (sem štejem vsa sredstva za filmsko izražanje obravnavane teme). Celostno avtorjevo sporočilo o življenju in delovanju njegovih mladih junakov pa je tudi premalo izrazito, da bi me prepričalo in osvojilo. Režiser Klopčič je sicer potrdil že nekatere svoje znane kvalitete, vendar zaradi številnih okornosti menim, da je film za avtorja premajhen korak naprej. ANDRIJAN LAH SEDMINA Nedvomno je filmsko občinstvo zadihalo v velikem pričakovanju, ko je bila najavljena premiera »Sedmine« Matjaža Klopčiča. Temu pričakovanju je botrovalo več vzrokov: predolg premor v okviru slovenske filmske ustvarjalnosti, le-ta se v celovečernih umetniških filmih ne more ponašati ne s tolikšno produkcijo kot v Srbiji ali na Hrvatskem ne s tako razvidnimi dosežki; po drugi strani pa je literarna predloga Bena Župančiča dovolj poznana, da v njej zaznamo mikavno in obetavno snov za filmsko upodobitev; in ne nazadnje: pričakovanje se je usmerilo tudi v Klopčičeve režijske obete. Ko je »Sedmina« doživela premiero, so se hkrati zvrstili zapisi kritikov, po večini ne filmskih, kar pa niti najmanj ne odvzame veljavnosti njihovim mnenjem. V svoji skrajnosti si stojita nasproti umetniško priznanje Klopčiču, po drugi pa demonstrativni napis, ki poziva k bojkotu novega filma zaradi komercialnosti. Zdi se,, da bo šele daljša, studiozno zamišljena kritika lahko celovito ovrednotila Klopčičevo »Sedmino«, vendar tudi krajši zapis ne bo odveč pri razmišljanju o najnovejšem domačem filmu. Ob dosedanjih kritikah pa se ponekod vsiljuje mnenje, da nekatere teh izžarevajo bodrilno vsebino, pač zaradi tega, ker je film domač; morebiti tudi ščepec nepotrebne prizanesljivosti. Kakorkoli že, ne glede na podobna ali nasprotujoča si mnenja — Klopčičeva »Sedmina« je razgibala filmske gledalce; ne glede na vrednostni predznak posameznikov je film naletel na odzivnost občinstva. Izhodiščna domena naj bo: brez primerjave Zupančičevega romana in Klopčičevega filma! Čeprav bi bila taka primerjava kaj koristna, že zaradi soodnosnega razmerja med dvema umetniškima področjema. Če je torej Klopčiču služil roman le kot predloga, ki jo je bolj ali manj prosto oblikoval najprej V scenariju, nato v režiji, bi lahko kljub mozaični zgradbi scenarija oblikoval kompaktnejše, celovito scenarijsko dogajanje. Vsekakor pa bi moral brez pomisleka izločiti ali predrugačiti tisti del dialoga, ki izzveni papirnato, neživljenjsko bledo. Slednje opozarja na določeno navezanost na roman, ostane pa vprašanje, če je taka navezanost primerna za film, pa tudi, če so pridejani prizori (erotične narave) podkrepili celotno zamisel dogajanja. »Sedmina« je film o mladosti, mladih ljudeh, ki jim je vojna pretrgala mladost in vse tisto, kar spremlja mlada leta, jih postavila pred odločitve in dejanja; zunanji okvir dogajanja je Ljubljana med italijansko okupacijo tar ilegalno delovanje OF med mladim rodom; ta še ni (formalno) zazorel v samostojno življenje, a je spričo vsiljene situacije, kakršno ustvarja vojna z vsemi moralnimi in političnimi posledicami, moral za zoreti v opredelitvi do bistvenih problemov. Zdi se, da je to ena izmed konfliktnih postavitev znotraj nekaterih glavnih oseb, ki je zamikala Klopčiča: mladost, ki bi rada mladostno neokrnjeno doživela ia razživela svojo tipiko, mora prerasti samo sebe in se vključiti v svet vojne. Tako območje nudi Klopčiču možnosti oblikovanja značilnega li-rizma, ki je zasidran v mejah realističnega podajanja. Zunanji konfliktni položaj v razponu med okupatorjem, ilegalnim delovanjem, pa tudi v okviru meščanske negibno-sti, ima v svoji poenostavljenosti lažje rešitve, oziroma realizacije. Stožer dogajanja je razpet med maturantske fante in dekleta, v krog malomeščanske družine, drobna in stopnjujoča dogajanja v okupirani Ljubljani preraščajo v akcije, ob mladostnem hlepenju po življenju se zareže v spoznanje tudi zavest o smrti, vendar se ne ustavi ob tem, ampak mora ohranjati mladostno uporno vsebino. ^ Ostaja torej vprašanje Klopčičeve filmske realizacije. Ne kaže dvomiti, da je mozaična zgradba Klopčiču poprej škodovala kot koristila. Tak prijem je lahko sam po sebi učinkovit, če je kompaktna vsebinska celota podrejena enot-(Dalje na 2. strani) Otroški film naj bo odraz otrokovega sveta Pet let je minilo od poizkusnega srečanja, na katerega se je prijavilo 7 pionirskih in mladinskih filmov. Število raste, dviga se kvaliteta. Letos je bilo predvajanih 44 pionirskih filmov. Tipanja v zvezd z otroškimi možnostmi filmskega izražanja dobivajo že konkretno obliko. Če smo pred leti lahko le predvidevali, kako naj bi ta dejavnost izgledala, danes že vemo, kako naj ne izgleda. Izkušnje nam kažejo, kako usmeriti otroka s kamero v rokah in kaj lahko pričakujemo od njega. Precejšnje je število krožkov, ki so se srečanja prvič udeležili. Zato je potrebno spregovoriti o nekaterih začetniških hibah, ki ponovno zastavljajo dve vprašanji: kaj je otroška filmska ustvarjalnost in kakšna naj bo vloga mentorja. Ni slučajnost, da prav filmske reportaže šolskih dogodkov pomenijo marsikje začetek pionirske filmske ustvarjalnosti. Vendar nam izkušnje kažejo, da je pogosto prav v takšnih šolah pozneje zamrla kakršnakoli dejavnost (kot primer navajam o. š. Valentina Vodnika v Ljubljani in o. š. Gozd Martuljek). Te reportaže imajo za vsako posamezno šolo pomen. Filmska kronika je gotovo za bodoče šolske rodove veliko bolj zanimiva kot pa samo pisana. Vendar pa otroka, ki je imel kamero v rokah,; film montiral, ne zadovoljuje. Zanj je to predvsem šolska naloga z določenim ciljem in napotki; cilj pa omejuje njegova hotenja. Tako s kamero v roki ne izraža košček svojega sveta, temveč se trudi, da bi čimbolje izpolnil šolsko nalogo. Takšno delo ne sprošča ustvarjalnosti, ki je skrita verjetno v vsakem otroku, ki občuti potrebo, da svet okoli sebe zabeleži s svojimi očmi. Mnenja se?.i, da je prav šolska reportaža lahko zelo nevarna* če ne resen zaviralni moment ob prvih poizkusih snemanja. Gotovo delo, ki je zahtevalo veliko napora — snemanje, montiranje, pisanje (Nadalj. s prejšnje strani) nosti dogajanja, sicer pa zavaja režiserja v epizodna dogajanja, v nesorazmerja »pripovedi-«, v razdrobljenosti. Ob tem je »Sedmina« slogovno ubrana pretežno enotno, vendar ne brez primesi drugačnih zahtev; pevsko-zabavna uvertura ima očitno namen ustvariti »šta-mungo« pred dejanskim pristopom v neposredno dogajanje, vendar zamisel nima spontane zraščenosti s tem, kar sledi; podoba razreda je groteskno intonirana, zdi se, da groteskna poenostavitev ni izrabila večje realne upodobitve, čeprav z vsemi atributi grotesknosti, če je že to bilo pri srcu Klopčiču; zdi se* da je prav tu zamudil bolj pristno razgovora o razgibanost (zopet scenarij, a tu ga podpira tudi režijska ubranost s scenarijem!). Verizem podajanja je večinoma usmerjen v objektivno podajanje, le nekajkrat je režiser namenoma uporabil iz- tekstov — tudi za otroka ne more pomeniti ustvarjalnega stimulansa. Brezosebnost in enoličnost teh reportažnih zapisov odvzameta prej pogum kot pa dasta navdih. Zatorej bi bilo priporočljivo krožek zasnovati ob drugačni obliki dela, kot je kronični zapis šolskih dogodkov. Ce pa se že odločimo za kroniko, naj bo samosvoja, osebna. Za primer, da so takšne rešitve možne, navajam izolski film 1000 let Škofje Loke, kjer so avtorji razpisano temo ob lanskoletni zvezni reviji požlahtnili z nenavadnimi domislicami animacije, kombiniranjem animiranih in dokumentarnih posnetkov ter duhovitim tekstom, ki je oživil suhoparna zgodovinska dejstva. Potem je še druga skupina filmov, ki se radi pojavljajo prav tako v mnogih začetniških krožkih. Posebno na deželi. Pretenzije teh krožkov so že večje. Želijo posneti ražanje v »prvi osebi«, tj. skozi projekcijo protagonista. Slednji prijem ima osnove v dogajanju samem, zato je prehod iz objektivnega »poročanja« v subjektivno doživljanje utemeljeno. Vendar pri takem dogajanju (preganjanje, streljanje, smrt), ki je izrazito dinamično, napeto, ne sme priti do razbitja te napetosti s ponavljanjem prizorov, ki hočejo predočiti agonijo smrti, čeprav potlej subjektivni akcent prevlada in ima dominantno vlogo; ponovitve pomenijo izrazno novo noto v izražanju (v domačem okviru) in namenu, notranja napetost, ki mora bita prisotna tako poprej kot tedaj, ko je naglašeno izrazito osebno doživljanje, pa izgublja intenziteto; s ponovitvijo uplahne tako napetost kot občutek tragičnega doživljanja, čeprav je očitno, da je Klopčič hotel novoizrazno in funkcionalno graditi pretresljiv prizor, zgodbo, ki bo imela začetek in konec, zaplet in razplet. Zelo pogosto (vsako leto vsaj nekaj filmov) skušajo otroci reševati socialne probleme svojega okolja na način, ki spominja na mišljenja iz prejšnjega stoletja. Film, ki je govorica današnjega dne, pa odklanja takšen pristop. Zdi se nam kot tujek v življenju našega mladega človeka. Samo vprašanje je, kje je krivec zato. Od kod ta šablona mišljenja? Ali so vzroki v literaturi, domačem gledališkem odru, ali pa v učitelju, ki je mogoče že v svojem pouku premalo kreativen in premalo povezan z današnjimi naglimi spremembami, ki jih v naše življenje prinašajo vse družbene spremembe, katerih odraz so masivna komunikativna sredstva, ki spreminjajo tudi način mišljenja? S tem pa ne mislim, da so teme, ki so v filmih obdelane, deplasi-rane ali izmišljene. Mislim pred- pri čemer mu je imenitno služila kamera z raznoterimi zornimi koti. Zareze, ki jih občutimo v pretrganosti dogajanja raznoterih prizorov, niso vselej v prid filmu. Klopčičeva realizacija »Sedmine« daje dokaj neprisiljeno opre-delitveno podobo mladine v ilegalni Ljubljani, tezi in tendenci se je Klopčič hote izogibal. Ce odmislimo nesprejemljivi lik Tigra, je preplet individualnih in občih vprašanj v vojnem času zadobil tisto veristično ravnotežje, ki nudi bogato lestvico možnosti izražanja. Čeprav ne moremo govoriti o enovitosti dogajanja, pa je v sekvencah prišel do polnega izraza Klopčičev čut za poetično vsebino realnega, toda kjer ni psihološke utemeljitve v posameznih osebah, tudi ta veristična poetizacija izgublja tla pod nogami. Zanesljivo so odveč tako podani erotični prizori in misel na komercialni efekt se pač tu ponuja. Pri Bergmanu smo videli vse drugačne erotične prizore, a tistemu, ki bi se zaradi njih prišel zabavat v kino, niti za hip ne pusti pomisliti na komercializem. Drobni detajli pa lahko zaživijo v vsem, da je pristop k temi preživel. Vendar pa je potrebno priznati, da prav takšen pristop zahteva še mnogo več dela in napora kot kakšen drug bolj anekdotičen zapis. Pri teh filmih se vedno bojimo, da je to direkten vpliv starejšega. Lahko pa je tudi podzavestna želja otrok, da ustrežejo svojemu vzgojitelju. Mnenja sem, da je potrebno predvsem upoštevati dejstvo, da naši otroci žive v svetu množičnih komunikativnih sredstev veliko bolj intenzivno kot mi starejši. Vse, karkoli je okoli njih, jih navaja na vizualno in slušno dojemanje sveta. Izložbe, reklame, revije, časopisi, strip, televizija, kino dvorana, gramofonske plošče in ansambli moderne glasbe so njihov svet. Ta svet si utira preko TV pot tudi na deželo. Spreminja način mišljenja in tudi besednega izražanja naših mladih. V literaturi in glasbi mladih so te spremembe zelo zaznavne. Literatura in glasba, dve tradicionalni umetnosti* sta nam lahko najboljše merilo za te spremembe. Film, ena najmlajših umetnosti, pa v tem obdobju doživlja svojo emancipacijo do ostalih umetnosti. Audiovizualno dojemanje sveta postaja senzibil-nejše in vse bolj in bolj prisotno. To nujno narekuje tudi prebujanje v vse večjem številu mladih ljudi, da svet okoli sebe izrazijo s karnero. Želijo, da se kamera z njimi smeje, norčuje, čustvuje, joče in veseli. V takšnih filmih se že čuti otrokova potreba, da svet, ki ga dojema vizualno, lahko tudi zabeleži s kamero. Ta je kot naše oko, ki zaznava svet okoli sebe po detajlih, jih zapaža, in katere naša zavest, svojim izkušnjam primerno, povezuje v celoto. V takšnih filmih sta primarna slika in ritem, ki ustvarjata določeno razpoloženje. Filmi so utrinki zapa-žanj in domislic, ki so vizualno in slušno oblikovani v celoto, ka-(Dalje na 3. strani) »Sedmini« z občutenim razlikovanjem vzdušja (doma, razgovor intimnega značaja, idr.), s pregibi ne le v miselnem svetu in njih kontrastih, tudi nema govorica pride do izraza. Osnovno zamisel o ilegalnem delovanju je Klopčič izpeljal tako, da dejanja sama po sebi govorijo. »Sedmina« kot balada o neki mladosti je osvežitev tovrstne tematike. Ce Klopčičev film ni v polni meri uspel, smemo iskati vzroke predvsem v nefilmskem scenariju, ki se ga je režiser trdno oklepaL Klopčiču ne manjka domiselnosti* čuta za sliko in detajl, blizu so mu novostne zahteve izražanja; ob tem razodeva prizadevno iskanje filmskega izraza, ki je po svoji naravi poveden in svež, vendar zazorelega soskladja v ovladovanju filmske govorice v »Sedmini« ni pokazal v toliki meri, da bi film lahko pomenil dogodek, ki bi presegal območje domače filmske ustvarjalnosti. »Sedmina« je film brez večjih pretenzij, vendar vreden ogleda, čeravno po svojih dosežkih ne presega območja obetov. Igor Gedrih Mirko Bogataj (Popaj) v Klopčičevi Sedmini SEDMINA ■nmim « Amaterski filmski izraz mladinca Posnetek iz filma Kazenski zakonik št. 188. Ideja in realizacija Milan Ljubič, kamera Mile de Gleria, ton Marjan Meglič, montaža Darinka Peršin V. republiško srečanje pionirskih in mladinskih kinoamaterjev Slovenije je prineslo tudi dvaindvajset zanimivih filmskih srečanj z mladinci in njihovim ustvarjanjem. Predvsem moram na začetku omeniti, da je današnji mladinec filmsko zelo zrela osebnost, ki s svojim snovanjem in poznavanjem filmske govorice nemalokrat preseneča. Kes je, da je njegov izraz nemalokrat naslonjen na vzornika, vendar opažamo, da tudi v tem neškodljivem epigonstvu išče svoj stil, ki ga marsikdaj sebi v prid uveljavlja. Ob tem gre predvsem poudariti dejstvo, da si je ta mlad človek nabral svoje filmske izkušnje pri neutrudljivem gledanju, oziroma pri opazovanju sodobne filmske govorice, ki jo skuša kar najvemeje prenesti v svoj lastni izraz. Tako lahko rečem, da so bila najboljša tista dela posameznih avtorjev, kjer je čutiti bogato zakladnico filmske vzgoje, in mafij uspela tista, kjer se mladi človek nekontrolirano spušča v opazovanje sveta ter okolice, ki je lahko hkrati njegov eksistenčni prostor, lahko pa tudi zgolj modna poza. Iz teh filmov veje nepristnost, ki je včasih sicer na višini vizualnega posnetka, kot smo imeli priliko videti ob srečanju s filmoma Marka Berlana Od šestih do pol sedmih in Srečanje. Prvi še bolj kot drugi je izpoved avtorjeve osebne nemoči, odraz epigonstva, ki hkrati označuje in nakazuje pot razlaganja osebnosti mladega človeka poklicnem seksologu. Vendar pa ne morem mimo dejstva, da sta oba filma posneta na višini, da ne pohvalim kamere, ki je tokrat resnično opravila svojo funkcionalno plat. Vendar mi je delo M. Berlana izzvenelo kot nečista pripoved in kot sem že omenil, hkrati tudi kot odraz modnega filmskega jezika. Nasprotno pa ob njem nastopa kranjski kinoamater Mihael Fock kot veliko bolj zrela filmska osebnost, ki zna s posluhom ujeti v kamero dogajanje okoli sebe in prenesti na filmski trak tudi drobec subtilnosti sodobnega sveta. Fock ne išče nasilno fabulativnih zapletov. Poslužuje se kamere, preko katere izraža svoje občutke, hkrati pa teži za stilno čistim izrazom, kar se je še posebno odražalo v njegovih filmih 1342, Rapsodija in Penatus. Tudi občutek za drobne detajle je bil odražen ob tem srečanju, kar velja še posebej omeniti ob srečanju s filmom Ernesta Miheljaka Na kolesu, kjer se je a priori odrekel standardnega pripovednega okvira in se osredotočil na likovni prikaz. Ustvaril je prepričljiv ter ritmično celovit filmski zapis, osredotočen na detajle izpovedi. Posebno pozornost zasluži tudi Afojz Keršajn, ki je bil med številnimi avtorji edini, ki je znal dosledno slediti folklori domače zemlje ter okolja, iz katerega izhaja. Čeprav z določenimi pomanjkljivostmi, sta njegova filma Zimski večer na vasi in Koline — domači praznik zanimiva, saj presenečata že s samim izborom teme. Nekaj podobnega srečujemo v še bolj prepričljivem zapisu Ivana Straška Kmečki kruh, ki pa deluje pristneje in potrjuje avtorjevo hotenje analize poznanega miljeja, v katerem se giblje. Presenečenje, če ga že tako imenujem, je bilo tudi srečanje s filmi Boštjana Vrhovca kot so film Res, rei, Ljudje, otroci in golobje, Moja mala muca misli materialistično ter Občutek. Tudi Vrhovec ima posluh za drobne detajle, skozi kamero skuša ujeti utrip sodobnega sveta in mladega človeka v njem. Zgovoren prikaz te trditve je njegov film Občutek, ki je zelo verno ujel odtenek trenutnega razpoloženjskega stanja mladega fanta v mestni enoličnosti. Ker smo že pri mladih in njihovem svetu, moram vsekakor omeniti tudi Branka Alta, ki je realiziral prikupen filmski zapis Kocka ni padla. Mladi avtor sicer ni znal do konca izpeljati teme in jo privesti do jasne izpovedi, pokazal pa je smisel za ritem ter organiziranost zahtevnega množičnega prizora. Šibkejša pa je pri mladincih težnja po ustvarjanju animiranega filma. Čeprav smo imeli priliko videti dve deli: Rajka Vidriha Hiperbola in Zdenka Lapajneta Kako se je malemu človeku po svetu godilo, nas ta dva zapisa nista prepričala. Prvi spričo stroge in hkrati toge likovne izraznosti, drugi pa predvsem spričo dolgovezne pripovedi, ki bi zreducirana na osrednji problem v krajši obliki sicer lahko dala zanimiv ih privlačen film. Spored vseh filmov je označil in pokazal dokaj visoko raven ter izoblikovan estetski filmski čut mladega človeka, ki v marsičem (Nadaljevanje s prejšnje strani) tera pa ne pozna razpleta in razpletov celovečernega profesionalnega filma. To je le košček sveta, Iti so ga bili otroci sposobni ujeti. In v otroškem filmu ne bi smeli iskati nič več. Mentor ima pač tu najtežjo nalogo. Svoje znanje in svoja hotenja mora podrediti potrebam svojih otrok. Predvsem mu mora biti jasno, da ni on ustvarjalec, temveč le svetovalec, ki pa ne sme zavirati kakršnihkoli poizkusov, da otroci nekaj zabeležijo proti vsem njegovim normam. Za primer bi rada navedla film Smuk iz Ljutomera, ki ne pozna prav nobenega filmskega pravila. Spremembe smeri so nenavadne, prihajajo nepričakovano, na gledalca pa film deluje prav zaradi tega vedro in prijetno. V tem primeru je bila odsotnost znanja filmske slovnice filmu v veliko korist. Prav ta moja misel pa odpira tudi drugo vprašanje o zavestnosti in nezavestno-sti v otroški filmski ustvarjalnosti. Pogled nazaj govori, da je mnogo najuspešnejših filmov nastalo prav slučajno. In to v mnogih odpira dilemo: kaj sedaj? AH je pionirski film slučajnost ali zavestno ustvarjanje? preseneča. Morda je prav, če rečem, da je filmska vzgoja tokrat zasejala svoje seme na res plodovita tla, s tem pa dosegla potrditev ter hkrati odprla tudi problem Filmsko kamero jemlje otrok v roke nekje okoH 13. leta. Pričakovati, da bi v teh letih obvladal obrtniško plat filmske ustvarjalnosti v popolnosti, ne moremo. Potrebne so predvsem vizualna kultura, filmska senzibilnost in znanje kamere. Vizualna kultura in filmska senzibilnost se v pripravah ob gledanju filmov in pogovora o njih lahko razvijeta in oblikujeta. Omogočata vizualno in ritmično predstavo tistega, kar se bo snemalo. Znanje kamere omogoča tudi predstavo o tem, kaj 8 mm kamera zmore, in navaja otroka na realno ocenjevanje lastnih možnosti. Filmska izrazna sredstva našega otroka s kamero v rokah naj ne bodo vklenjena v pravila, ki dopuščajo ali ne to in to, temveč iskanja, da se s filmsko govorico pove ali zabeleži nekaj na način, katerega še nismo videli. Nepotrebni so tečaji filmske slovnice, ki so za otroka tuji in zoprni kot slovnica nasploh, in mu pozneje pri snemanju filma postavljajo pregrade pri svobodnem filmskem oblikovanju lastne misli ali občutka. Mentor je važen predvsem v fazi predpriprave, ki lahko traja tudi celo leto ali še več. To naj tistih pedagoških centrov, ki tej vrsti estetskega oblikovanja mladega človeka ne posvečajo dovolj pozornosti. ANDREJ TRUPEJ bo odvisno od senzibilnosti otrok. Cas, ki ga otroci porabijo za gledanje izbranih filmov, ni nikoli izgubljen. Otroci bodo pozneje lažje našli svoje teme in svoj stik Mentor pa je važen tudi takrat* ko pride že gotovo delo v oceno. Tu naj bo enakovreden član skupine in skuša z njimi predebatirati film. Te debate, v katerih se kritično ocenjuje že montirani in zvočno opremljeni film, so za celo skupino najvažnejši del dela. To je obenem tudi že najvišja in najpopolnejša oblika filmske vzgoje. In le mentor, ki bo v srednji faza, faza nastajanja filma, prepustil kamero otroku, bo dosegel, da se bo ob snemanju filmov razvijala tudi otrokova osebnost Samostojno delo oblikuje otrokov svet, mladi snemalec s kamero v rokah mora do materiala, ki ga snema in ga pozneje z montažo sestavlja v celoto, imeti tudi svoje osebno in trdno stališče. In mogoče je prav to, kar je najlepši in najboljši smoter te mlade dejavnosti — filmske ustvarjalnosti mladih. MIRJANA BORČIČ (Referat na posvetu pedagogov v Laškem) OTROŠKI FILM NAJ BO ODRAZ OTROKOVEGA SVETA ITRAN 4 Pionirski amaterski film na V. republiškem srečanju slovenskih kinoamaterjev Odraz otrokovega estetskega oblikovanja, hkrati pa njegova intenzivna prisotnost v današnjem svetu ter zagnanost spoznavanja filmske govorice, vse to se je verjetno na letošnjem V. srečanju slovenskih kinoamaterjev odrazilo v svoji pravi luči. Otrok ni več zgolj tiste vrste ustvarjalec, ki poskuša preko svojega pedagoga prenesti v filmski jezik aktualne dogodke, ki so vezani na njegovo vsakdanjost, temveč se v marsičem približuje pravi filmski govorici, s katero se več ali manj odmika načrtni skonstruiranosti ter se približuje spontani igrivosti, skozi katero postaja dojemljiv za svet, v katerem se začenja izoblikovati njegova osebnost. Bera letošnjih štiriinštiride-setih filmov je bila zares plodna, hkrati pa je nakazala odločno in jasno smernico razvoja bodoče filmske vzgoje pri nas. Kamera ne sme in ne more biti otroku več igrača, temveč predmet, ki ga počasi navezuje na zahtevni študij estetskega občutka nasploh. Otrok, ki ga Je pred leti pripeljal pedagog na ta novi vizualni prijem, je danes v marsikaterem primeru izpričal zrelost. Zato je bilo ob zadnjem srečanju opaziti vrsto filmov, ki pričajo o poznavanju otrokovega estetskega čuta, doseženega na neprisiljen način skozi filmsko vzgojo. Prepričan sem. da ni dovolj temu mlademu raziskovalcu dati v roke rekvizit, kakršen je kamera^ in ga prepustiti samemu sebi. Otrok mora imeti svojega vodjo, le-ta pa naj bo poznavalec filmskega jezika v takšni meri, da mu ho omogočil pravilni pogled na so-'.obno filmsko snovanje. Predvsem pa ga mora naučiti ločiti dobro od številne plaže, torej vzbuditi v njem čut resnega presojevalca. Na letošnjem srečanju slovenskih pionirskih kinoamaterjev smo imeli priliko srečati spontane filmske zapise, ki so se izkazali kot plod otrokovega ostrega opazovanja profesionalne filmske tvornosti. Tako lahko upravičeno in hkrati nujno omenim film Od apnenca do apna »e zelo mladega filmskega krožka iz osnovne šole Ivana Skvarča, Zagorje. Otrok sam si je z izkušnjami opazovalca pridobil znanje, s katerim je ustvaril zares spontan in filmsko lep zapis. Posebej je omembe vredno prizadevanje mladih ustvarjalcev na področju animiranega in risanega filma. Čeprav se je ta zvrst pri naših najmlajših pojavila šele lani, je dosegla domala že zanimivo raven mladinskega kinoamaterja. Otrok gre celo tako daleč, da animacijo uporabi kot učinkovit element v obvezni zgodovinski temi. Njegov odnos do zgodovine s tem »FILMSKE BELEŽKE« — IZDAJA Združenje filmskovzgojnih delavcev pri ZKPOS — Urejajo Borčič Mirjana, Igor Gedrih, Andrijan Lah postane prikupen, verjeten in predvsem pristen, kar smo doživeli v primeru koprskega kinokrožka ob srečanju s filmom 1000 let Škofje Loke. Druga mikavna točka je otroku strip, ki ga spremlja v vsakdanjem življenju. Kranjski filmski prispevek Wanted je dovolj zgovoren prikaz mladostnega dojemanja takšne literature. Skrbno uporabljena ironija je filmu v prid in ga v marsičem dviga nad poprečno raven. Posebno pa se izkazuje otrokov izostreni čut za opazovanje sveta prav skozi filmsko kamero. Svet odraslih mu je tuj, vendar v tej brezobzirni zmehaniziranosti išče naš malček svoj izhodiščni vzgibni element, ki sicer ni kritika, vendar pa boleča izpoved. Takšen film je bil Semafor, ki je z vso vestnostjo prisluhnil utripu sodobnosti in sveta, takšen je tudi film Ona in on, pa Oni dan in še drugi. Odrasli gledalec in pedagog se lahko zamislita nad tem ustvarjalnim delom. Otrok je prehitel čas, postal je intenzivni kreator, ki se bo z leti in hkrati z intenzivno filmsko vzgojo dvignil na raven resnega, filmsko zares vzgojenega človeka ter opazovalca. S tem pa je spet načet problem filmske vzgoje nasploh, ki je že vrsto let splošen problem rednega učnega programa in mestoma tudi madež pomanjkljivega ter nezainteresiranega vzgajanja mladega rodu. Posebno kritična je tista vzgojna poanta, ki jo skuša pedagog uveljaviti pri otroku s tem, da ga sili v neprepričljivost, ki jo često imenujemo podaljšana pedagogika. Svet, ki ga slika otrok v teh filmih, nima veliko skupnega z njegovo miselnostjo, niti z njegovim čustvovanjem. Takšni filmi so posledica preostrega vpliva mentorja, ki mnogokrat spričo pomanjkljive- ga znanja ne najde prave poti do razlage resnično estetske plati filmskega jezika. Na vso srečo je taksnih del vedno manj in upajmo, da jih na bodočih srečanjih ne bomo videli niti v tako skopih obrisih kot letos. - Želeli pa bi predvsem, da bi se mentor nikakor ne oddaljil od svojega varovanca, temveč bi mu kot učitelj pomagal in ga vodil v njegovem snovanju s tem, da bi mu marsikje pustil široko svobodo. Otrok zna poiskati ideje, zna opazovati svet, samo občut&k za ritem in strnjenost je včasih le pretrd oreh za njegovo znanje. Na vsak način pa moramo spregledati tudi tiste drobne zmote, za katere ne more v celoti nositi krivde otrok, temveč prej- njegov učitelj, ob tako lepem številu uspešnih filmskih zapisov. ANDREJ TRUPEJ POT V FILMSKI SVET Uvodoma velja ugotoviti, da je Stanko Šimenc že pred nekaj leti napisal dvoje filmskih priročnikov v skriptih*, predno je dozorela knjižna izdaja »Poti v filmski svet«. Spričo tega upravičeno pričakujemo, da je Šimenčevo filmsko-vzgojno delo obrodilo knjižni priročnik, ki temelji na izkustvenih spoznanjih, po namenu pa da ustreza šolski mladini in njihovi stopnji dojemljivosti. Morda bo kdo pogrešal uvodno besedo. kjer bi avtor obrazložil koncept svoje zamisli poti v filmski svet, morda dragocene nezapisane izkušnje pri film-skovzgojnem delu z mladino ipd. Vsekakor je bilo Šimencu ljubše postaviti stvari in medias res: pričel je z bratoma Lumiere 1895, ko se je dejansko pričela sedma umetnost. V skoporito odmerjeni zgodovini filma je odvečen vrinjeni odstavek o slovenski filmski žetvi, zlasti, ker ne nudi konkretnih faktografij, pa tudi vsebinsko ne sodi v prikaz filmskega razvoja od nemega do zvočnega filma, kjer se v najosnovnejših potezah zvrstijo komaj najvidnejši pojavi svetovne kinematografije. Naštevanje režiserjev, igralcev, nekaterih šol, ne pove začetniku prav ničesar; zato je celotna zamisel kratkega prikaza zgodovine filma precej sporne vrednosti. Razumljivo je, da bi širok prikaz zgodovine filma nikakor ne ustrezal, zato pa je zamujena priložnost, da bti iz filmske zgodovine oddvojil tiste mejnike, ki ne glede na režiserje, igralce, filmske šole dajejo filmu nove tehnične in izrazne možnosti. Od začetka filma, k filmskemu triku, od zvočnega filma k tridimenzionalnemu eksperimentu v tridesetih letih do povojnih raznoterih široko-kotnih tehnik itd. Z drugimi besedami: ko mlad človek gleda na televizijskem zaslonu neme filme Charlieja Chaplina in v kinodvorani katero od sodobnih komedij, bo občutil prepadno razliko v filmski tehniki in izrazu, bržčas pa bti to razliko še očitneje spoznal. Če bi primerjal nemo filmsko tragedijo s sodobno filmsko dramo. Bržčas je Sadoul korenito dojel, ko je pisal »zgodovino filma za mladino«, kako važno je, da začetnik dojame težavno in počasno razvojno pot do nastanka filma in vse posebnosti. ki sledijo zgolj iz vizualnega podajanja, kolikšen prelom je nastal ob ozvočenju filma, katere vmesne stopnje so tvorno vplivale na filmski izraz. Ko nato spregovori o filmu kot fenomenu nove umetnosti, naniza nekaj bistvenih podatkov, med temi velja oddvojiti ugotovitev, da le prav mladina med 10. in 19. letom tista, ki največ polni kinodvorane. Šimencu ni bil na voljo podatek, kakšen je socialni sestav ljubiteljev filma pri nas, nekaj takega je pred več kot desetletjem sestavil Maka_ vejev. toda danes je ta slika zagotovo drugačna, vsaj glede števila obiskovalcev. Ze to dejstvo pa bt moralo vzpodbuditi pedagoge, da koreni/teje pristopi- jo k načrtnemu fUmsko-vzgojnemu delu, saj je vpliv filma na mladega človeka mnogo večji od literarnega ali likovnega dela. Šimenčevo opozorilo, da je pri nas prav tak film dostopen mladini, vsebuje ugovor zoper prepoved, zato pa se ogreva za postopno posredovanje filmov, glede na dojemljivost in starostno dobo. To poglavje bi zahtevalo posebno obravnavanje, razumljivo izven take knjige, vendar brezbrižnosti in tolerance ne bi smeli več trpeti. V poglavju »Kako nastane film« je avtor podal zgoščen prikaz postopnega nastajanja filma, pri čemer ne bi bil odveč primer odlomka iz snemalne knjige. Ko govori o filmskih zvrsteh, je nanizal raznotere zvrsti v svoji tipiki, pri čemer mu gre pohvala, da je za primere povečini izbral filme novejšega datuma, ki so dostopni gledalcu; pazil je tudi, da pri tem ni zagrešil preobilje naštevanja režiserjev in filmov. Le pri dveh zvrsteh pogrešamo širšo obravnavo: pri mladinskem filmu (starostne stopnje s tipološko oznako dojemljivosti) in pri drami (kjer tipologija filmske drame ni podana). Sporno utegne biti pri tragediji vključevanje T. Williamsa ali Co-eteauja, ali pa moderna tragedija zahteva razvidno ločnico od klasične tragedije. Primeri za poučni, znanstveni film ne bi bili odveč. Zdi se, da bi bilo bolj smotrno, ko bi Šimenc poprej spregovoril o filmskem jeziku, zatem pa o filmskem stilu ter kako gledamo film: filmska umetnost v Jugoslaviji bi šele za tem prišla na vrsto. Elementi filmskega jezika so ključ za razumevanje filmskega izraza, šele ko toga spozna začetnik, mu je lahko bližji večji kompleks — filmski stil, bolje stilno-strujno usmerjenost. Ko razlaga elemente filmskega jezika od izreza filmske slike in gibanja kamere do zornega kota, ritma ipd., je nazoren v razlagi in razumljiv, besedilo pa podkrepi vsaj z nekaterimi posnetki iz filmov. Pni razlagi filmskih stilov je prišlo do nekaterih ohlapnosti, npr. pri ekspresionizmu, kjer ni mogoče poenostaviti to strujo zgolj kot »odsev pasivnosti in nezadovoljstva, lai je zajel Nemce po izgubljeni prvi svetovni vojni«, tem-manj. ker je poprej povedal, da Se je ta struja pojavila že pred svetovno vojno. Tudi dofločila o socialističnem realizmu bi lahko bila širše podana, ponovljeni primeri filmov. Čeprav je glavnina neorealizma utrdila nove filmske možnosti po drugi svetovni vojni, je dvomljivo, da bi začetki takega filmskega izraza bili dopustni med vojno, z?«*ti, ker je fašizem zatrl predvojni neorer*ližem v književnosti; dopustno je, da zametke neorealizma iščemo v predvojni italijanski kinematografiji, predno je fašizem zatrl sociološko-družbeno angažiranost. Seveda je treba reči, da jedro razlage o novem valu, socialnem realizmu, filmu resnici itd. za dot) i veljavne temelje in kaže na avtorjevo teoretično in praktično poznavanje. Prikaz kratke zgodovine jugoslovanskega filma — posebej slovenskega — je informativnega značaja, kjer je avtor odbral najilu-strativnejše primere. Nekoliko širše je osvetljen razvoj slovenske filmske ustvarjalnosti; pri obojem je avtor pokazal mero za bistveno. Kot zanimiv dodatek najdemo zapis o filmskih festivalih in o jugoslovanski kinoteki — nekoč smo imeli tudi slovensko! — dragocena pa je filmplogija slovenskih dol goni etra žnih filmov, bibliografija slovenske iterature o filmu (bolje literature kot vsa šolska leta. _ možki spol; s tiskom TONE PARTLJIČ Pričel se je učiti. Kot nor je sedel pri knjigi. Znal jo je dobe-Jik?« FantTe ^dšefne‘Šam7 s ka- sedno na pamet. ^stran je_za-^ra, temveč tudi iz razreda. Mi ~ ~ " začeli žvižgati. Zateglo in , , ,, Presunljivo kot eden. Odšla je iz zadostna se je vlekla z njim od razreda. konference do konference v prvo Naš mali sošolec ni bil pri Jobeni njeni naslednji uri pouka ,eč. V spričevalu je lahko pre- bi h 5* ga ni poslušal, ni odgovarjal, vici doživljal, presenečen je bil — on sam in v1* vsi. da tudi nobene neopravi- , ,.. . _ , ,. ..,. ... ®ne ure, niti opravičene ure niso gov delikt. Izključili so ga. Pustil je srednjo šolo. Zagrenjen je. Nekako nerodno mu je, da je »poslančev«. LSSSSiS 'fal zadostno oceno iz predmeta, do rigoroznosti, ki jo je po kri- njej. Midva jo bova gojila in bra- i doživljal. nila kot vrednoto. Le kaj je grde- Sola, kot da je čakala na nje- ga V tem- če se ljudje P°ljubij0?<< DARILO i,'*'- ‘-‘i. v;, m n “'le vpisane. funkcionarski otrok A, ti si Poslančev?! Pridi k ta- Kristalna vaza, ki jo je kupil fazred, naj bi olajšala slovo. Be- Fanta poznam. Zaposlil se je. kih Kateri predmet si imel najra- ^esen 'n odgovoren delavec ie. Zvečer odhaja v večerno solo. Poglavja iz socialne psihologije ?a'ožbi 01^^' I. Stajnberger , , , . . ’ Postal je tudi borec sede zahvale pa so se motele mi- J_______.____ mo tega namena in so bile besede težkega dokončnega obračuna: — V tem razredu ni bilo mo-Pndno študira. Menim, da upra- g0ge — Bili ste nemogoči. — Veselje je, da vas človek lahko zapusti. , ,, , . . , imajo neporočene o dogodku, sem komaj verjela genske_ testnim ušesom, ko mi Ie pojasnil, 2_ prosto delovno mesto učitelja da ni bil kaznovan. Dogodek so , xx-učitelji zabeležili v šolsko kroni- p . bni 'soil. _izobrazba-ko in označili delikt kot »Posle- L° polTič^ neopoSost FaVTt"e “pozneje postal učitelj, političnih organizacij s talentom ™stal je tudi borec v NOB. Po- za Predsednika); stal je organizator partizanskega . ' -se^e do te es Sl šolstva. Bil je partizanski okrožni Vlna. šolski nadzornik. Jakob Rojic 90-letnik Ni ga Ločana ali prebivalca škofjeloške okolice, ki ne bi vedel za Ja-koo. v svojem delu je avtor opozoril j* socialno psihologijo, prikazal v JFerezu njene naloge in njeno pro-.‘fimatiko ter spodbudil mlade psi-“°loge k nadaljnjemu raziskovanju a tem področju. h Po treh letih smo na knjižnih po-K^h zasledili novo knjigo o socialni JJjhologiji; tokrat je izšla pri založ-‘ski hiši »Rad« v Beogradu (1968). Socialna psihologija«, ki jo je iz-pravkar omenjena založba, ni s“°kroženo delo, saj zajema le 9 pri-Pevkov raznih avtorjev o nekaterih PRiembnejših vprašanjih s področja ujiaine psihologije. Zato bi bolj &siuezal naslov »Poglavja iz socialne slhologije«. Svoje prispevke so dali: p- dr. N. Rot »Razvoj in problemi cfalne psihologije«. 0 M. Ahtik »Kako opazujemo in ehjujemo druge osebe«, N' IIaVellca »Socializacija oseb- tu ^ dr. D. Jezernik »Grupa in grup-* dinamika«, ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO --------- TRANSPORTNO PODJETJE w T LJUBLJANA turistično transportni j biro Ljubljana telefon 311-851 Poslovalnice: MARIBOR, Partizanska 50, tel. 21-217, CELJE, Titov trg 3, tel. 34-48 POCENI DOPUST lahko preživite v lepi Kaštelanski rivieri v Kaštel Starem pri Splitu plača Šola. vi, da se teh prvih let učiteljevanja -------- 3. Zasedeno delovno mesto uči- najraje spominja. Razmišljam o primerih, ki sem telia matematike in fizike._ n^o^niTavestTmea^irtaorsMilfrTu™ jih zapisala po pripovedovanju. to delovno mesto je po- stvom pa je kmalu vzbudil pozornost Razmišljamin veom da bom (pre- ^Tudiiu^nf iniveS' Zp tako nlačo se ne solača več) Prizadete. Toda hotela sem diplomskem študiju na univerzi. 1;je kot z ostallml slovenskimi učitelji J p opozoriti na misel, kako se je Kandidat mora imeti veselje do na primorskem, je zbežal v jugosiavi- vzeoia v jedru in temeliu nre- čebel ali mladinskega tiska. Pro- jo ir. se zaposlil leta idm v Skotil lo-maknila v cilju in namenu. Želja metne zveze ugodne, predvsem z TOdstvoETnoTOe Sole^esS r™-po tehničnih spoznanjih je včasih testnim vozilom. Poseben pogoj: natelj vse do začetka druge svetovne Tak približno je bil zadnji sta- in nekoč prinašate povsem dru- znanje enega tujega jezika, a ne ™tee^ hkrati ^'e^uspeSmj ^vodu^^tudi gačne vzgojne probleme kot da- ruščine, nes. Danes se je vzgoja premak- 4. Prosto delovno mesto učitelja nite na področje vrednot. Mladi, prvega razreda, prav tako kot so se nekoč igrač- Posebni pogoji: — ženska ele-kali z municijo, prav tako se da- mentarka; nes igračkajo z idejami. Zbirajo — potrdilo o nenosečnosti za ne-in pobirajo najbolj nevarne, se- določen čas; pomembno vlogo pri razvoju obrti in nastajajoče industrije na škofjeloškem območju. Vodil je tudi tako imenovano gorsko šolo, ki je bila namenjena učencem iz oddaljenih krajev. Škofja Loka je potrebovala novo šolo in Jakob Rojic je bil eden prvih pobudnikov te akcije. Zelo si je prizadeval, da je bilo novo šolsko poslop- stavlijajo najbolj nesprejemljive — veselje do otrok in šolske oko- je sodobno urejeno. Tako je škotjeio- kombinacije in preizkušajo trdna lice. tla naše zrelosti in usmerjenosti. prednost imajo člani lovskih Bojim se da se sodobni pedagogi, in ribjških družin_ odslužena vo-starši m djruzba tega vse premalo ia£x;na 5- delovno mesto kurjača smo ze cisto blizu sporazuma z , , , . mladino. Ne zameri nam več člo- bralne kurjave, veških napak, če smo jih sposob- Za to delovno mesto se zahte-ni priznati zase, če nismo proti va osnovnošolska izobrazba s ku-njej drugačni kot do sebe. barskim tečajem. Alkoholiki in Joža Zagorc ločenci izključeni. ška šola, zgrajena leto 1932, še danes ena naj večjih v Škofji Loki. Ob vsem Lj. Stojič »Posameznik v sku- »Vodenje sku- dr. B. Beršič »Stališča in pred- tiju dr. R. Supek »Množične komu-*acije in propaganda«, in tw'-~ dr. M. Zvonarevič »Socialno-noioški dejavniki prestopništva«. H0 h: navedenih poglavij je razvid-H • da vsebujejo sodobno obdelavo hof^erih problemov iz socialne psi-^gije, ki so pomembni za vsako-Ijk: kateremu nalaga poklic delo z Poznavanje teh vprašanj je Itj nujno potrebno za pedagoge, v ttiso v .nenehnih stikih z ljudmi Olji razvoju, marveč tudi pomagajo ^ovati njihovo osebnost. ^0nCena v polplatno vezane knjige strani, latinica!) je 38 N-din. VIATOR Cene dnevnega penziona so: I. kategorija II. kategorija do 10 dni — 37,00 N-din nad 10 dni — 35,00 N-din do 10 dni — 35,00 N-din nad 10 dni — 34,00 N-din V začetku šolskega leta bo spet vozil vsak dan posebni vlak za obiskovalce JESENSKEGA VELESEJMA v Zagrebu. Za šolsko mladino bodo veljali posebni popusti. llll!!llll!lll!Mi!llllllll!!!lllll!!lllllll!lllllll!MIIII!!!llll!lfflMllllllli!!lll!IIIIUIIIIIII!llllllliM tem delu pa je bil ves čas tudi aktiven član škofjeloškega pevskega društva in eden od ustanoviteljev sadjarskega društva v Škofji Loki. Kadar danes v svojem skromnem stanovanju s kom pokramlja o prehojeni življenjski poti in pedagoškem delu, pravi, da je bilo nekdaj kljub težavam lepo'. »Lepo je delati, če imaš okrog sebe dobre ljudi, dober kolektiv."' mi je zatrdil ob koncu najinega razgovora sivolasi mož, ki se kljub letom še vedno rad nasmeje in zna pripovedovati zanimivosti iz svojega življenja. Pedagoški delavci škofjeloške sindikalne podružnice so mu ob njegovem visokem jubileju zaželeli še mnogo zdravih dni in mu izročili v skrom- »Srečni ste, ko imate v sobotah pouk...« (izposojena karikatura iz Lok&:daa0SkO del° nemškega učiteljskega lista Die bayerische Schule) “ vlado Rozman Vj Ker bi sam ne učil, bi njego-Lt1. naukom učitelji malo verjeli takrat, ko bi imel prav. Ra-(jb tega bi bil njegov jezik tak, lu bi se težko sporazumeval z jsifhci — tako vsaj kažejo raz-*ave profesorja B. Bernsteina v (^'iji, čeprav gre tu za malce jJl Sačno svetovalno službo, kot bila naša pedagoška. Docela Uj. odP°ve najbrž v višjih razre-te1 osnovnih šol. Verjamem, da matematiku ali kemiku po-0*’ da kakšne stvari ni dobro ^ ayil. Ne zdi se mi pa mogoče, bi mu s svojo nespecializirano ()Q,brazbo lahko povedal, kako naj (H Je Uči. Namesto pomočniške kfg^etovalske vloge, bi lahko v lav .m zavzel avtoritarno pater-(is*lstičen položaj, ki bi ga lahko a5p?5no zaslanjal s sklicevanjem t^j 'Zvenšolske agencije, s kateri-bi bil tesno povezan. > F*3 bi bila ob sedanji situaciji iC^ivu uspešnost dete takega ie ® tel nega pedagoga dvomljiva, SLJbot videti v našem pedago-Vr1 tisku in še bolj v ne-tisku. . jto’ da so redki), ko pedagog boljšo voljo hoče svetovati. HeJjb uveljaviti na primer neko ViK°šli0 na«el°. pri vsem pred-*b v vseh razredih osnovne , Enega od takih poskusov Vs.jteeli pred nedavnim priliko v pd. Metodični zgledi so Nebogljeno izbrani, da jih ni V(Ji vVzeti zares. Seveda to lahko 'i j?1 le za en ali dva predmeta, 13 mi malce bolj domača. Cri .vsem tem pa z vsem spo-aNjem človek misli na tiste pedagoge, ki se tako nehvaležnega dete lotijo. Neverjetno mnogo dete morajo vložiti v nek tak zapis. Toda zaradi širine področja izzvene njihova prizadevanja najpogosteje kot labodji spev. Tudi če človek pogleda publikacije Pedagoškega inštituta in prispevke njegovih sodelavcev v raznih časopisih, je moč jasno opaziti nesorazmerje študij o predšolski vzgoji in nižjih razredih osnovne šole na eni strani ter višje osnovne šole in srednjih šol na drugi strani. Kako vidim rešitev naštetih problemov? Pedagoge sedanje vrste je smotrno še naprej vzgajati na filozofski fakulteti. Toda po končanem šolanju naj bi šli učit kot razredni učitelji v osnovne šole. Po nekajletni praksi imajo možnost postati prosvetnopedagoški svetovalci za razredni pouk ali pa se lotijo raziskav. Ti pedagogi bi bili lahko takojšnja vez s Pedagoškim inštitutom in torej do neke mere teoretični delavci. Razen tega pa naj bi na oddelku za pedagogiko pri filozofski fakulteti omogočili podiplomski študij diplomantom z vseh fakultet, ki mislijo iti v šole. Organizacija naj bi bila taka, da bi veljate za študij na tretji stopnji. S tem bi omogočili učiteljem, da postanejo boljši pedagogi, ne pa da jim administrativno odvzamemo nekatere funkcije, ki so najbrž organsko povezane z njihovim delom v razredu. V sedanjih pogojih bi najbrž veljalo misliti predvsem na izredni študij v obliki dobro organizi- ranih weekendov in deloma v počitnicah. V naslednji stopnji bi naj postali člani tega oddelka tudi vsi predavatelji metodike po različnih fakultetah. Če bi se uresničil še predlog dr. Schmidta, da postane Pedagoški inštitut integralni del univerze, potem bi bite organizacija že skoroj idealna. Sele ob dobro izšolanih meto-dikih za predmetni pouk bi se lahko pokazali tudi »čisti« pedagogi v vsej vrednosti. Skupaj s primerno pedagoško izobraženimi učitelji, ki bi obvladali metodiko svojih predmetov in predmete same, bi se pedagogi zares lahko posvetili raziskovanju. Ne bi bilo bi tudi napak, če bi omogočili sočasen študij predmeta na Pedagoški akademiji in pedagogike na filozofski fakulteti. Za take ljudi bi se naše šole steple in ne bi bilo treba nobenih uzakonitev delovnih mest. To bi bili tudi najboljši kandidati za kasnejše pedagoške svetovalce za predmetni pouk. Tudi mladina se zanima za tak študij, ker vidi v poklicu perspektivo. Lani sem bil razrednik v enem od zaključnih razredov na srednji šoli in sta me dve dijakinji spraševali, če je tak dvojni študij mogoč. Morda ni bilo golo naključje, da sta bili najboljši v razredu. Z opisanimi ukrepi bi lahko kdaj upali, da se znebimo pragmatizma, ki straši po naših šolah prav tja do fakultetnih oddelkov, ki pripravljajo učitelje za srednje šole. Zanimivo bi bilo slišati, koliko je metodikov na naši univer- zi, ki se morejo pri svojih predavanjih zanesti razen na svoje dolgoletne izkušnje in na pedagoško folkloro še na kako trdnejšo formalno pedagoško izobrazbo. Pedagogika bi prodrla v celoten naš šolski sistem in ne bi skromno ostajala samo med našimi malčki. Prav je, da na koncu povem, od kod sem prepisal predlagano organizacijsko shemo. Seveda z inštituta, kjer zdaj študiram. Izobraževanje učiteljev poteka v tej deželi po dveh tirih. Opisal bom samo boljšega. Po diplomi iz določenega predmeta na fakulteti je mogoče (ne pa obvezno) opraviti enoletni kurz na pedagoškem inštitutu za učitelja. Tak učitelj s kurzom ima pred kolegi, ki gredo učit brez njega, privilegije pri plači in večje možnosti napredovanja. Kurz obsega metodiko pouka vsaj dveh predmetov, pedagoško prakso v osnovni in srednji šoli, laboratorijsko delo, delo z AV-sredstvi, filozofijo vzgoje, psihologijo, sociologijo, zgodovino vzgoje, zdravstveno vzgojo in še temeljitejši študij ene od družbenih znanosti. Naslednja stopnja študija je organizirana predvsem za učitelje, ki uče. Učno obveznost imajo nekoliko skrajšano. Kurz traja dve leti in obsega: generalno teorijo vzgoje ter dva od izbirnih predmetov, med katerimi so najpomembnejši: teorija in praksa poučevanja enega predmeta ali ene starostne skupine, filozofija vzgoje, sociologija vzgoje in vzgojna psihologija. Seveda so te predmetne skupine razdeljene še v bolj specializirane predmete. Za zgled naj navedem recimo filozofijo, ki jo razdele na: splošno vzgojno filozofijo, etiko, socialno filozofijo, spoznavno teorijo in na naslednji stopnji še podrobneje. Razen tega pa je moč študirati še vzgojo v tropskih predelih, primerjalno pedagogiko (Amerika, Rusija, Francija, Indija), šolsko administracijo in še in še. Kurz se konča z izpiti in kandidati dobe spričevalo, da so dosegli stopnjo Academic Diploma in Education. Po obveznih petih letih prakse je mogoče študirati redno dve leti ali izredno tri leta za Master Degree of Education. Študij na tej stopnji je zožen samo na enega od predmetov za Diploma kurz. Naslednja tri leta študija in samostojnega raziskovanja pa pripeljejo kandidata do doktorskega naslova. Če torej povzamem: po diplomi iz nekega predmeta je tu moč študirati vzgojo še devet let s kombinacijo rednega in izrednega študija. Vse te možnosti so predvsem namenjene kandidatom, ki niso specializirani pedagogi. Teh skoraj ni. Skoro vsi vzamejo zraven vsaj še dveletni študij kakega predmeta. Največji vtis pa je name napravite notranja povezava med oddelki. Predavatelji enega predmeta poslušajo druge in čisto običajno se mi zdaj že zdi. če sivolasega profesorja metodike pouka matematike vidim pri predavanjih iz mladinske psihologije in skupino mladih filozofov pri sociologiji. Eden od sadov te notranje povezanosti je tudi mentorska organizacija, kjer kot mentorji majhnih študentskih skupin delujejo vsi člani učiteljskega zbora pogosto tudi v debatah, ki niso koncentrirane na predmet njihove ožje specializacije. Druga taka reč so interdisciplinarna predavanja o posameznih temah, ki imajo skoraj obliko javnih debat med najprominent-nejšimi učitelji na inštitutu pred študentskim avditorijem. Razen vsega tega rednega dete se na inštitutu vse leto vrste krajši tečaji za učitelje, ki jim lahko prisostvujejo tudi redni študentje. Toda ta oblika dete si je utrla pot že tudi k nam, kot sem imel priliko brati v Prosvetnem delavcu. Gotovo bo postala še aktualnejša zdaj, ko je periodično izobraževanje šolnikov uzakonjeno. Prepričan sem, da se mnogi ne boste strinjali z mojimi razmišljanji. Morda sem komu tudi storil krivico zaradi tega, ker ne poznam vseh dejstev.. Z domovino sem zdaj povezan samo z manjšim številom informacijskih kanalov. Vendar sem pisal z dobro voljo v upanju, da vsi skupaj spet premaknemo našo šolo vsaj za pedenj dalje P. S. Na inštitutu lahko študirate tudi kot izreden študent kar doma. Po informacije lahko pišete na naslov: Uriiversity of London Institute of Education, Malet Street, London W. C, 1, England. Janez Ferbar ZANIMIVOSTI IZ TUJEGA ŠOLSTVA POSKUSNA (IN STALNA) Sola v milanu Primer nižje srednje šole v Milanu, ki je nedvomno največ* je industrijsko mesto v Italiji, zasluži, da mu posvetimo nekaj vrstic. Že samo ime ali naziv te šole »Umanitaria« pomeni določen program, toda oglejmo si jo pobliže, tako rekoč po merilu šolskih koordinat: pouk od osmih zjutraj do petih popoldne ali neke vrste full-time program: poleg predpisanega okvirnega učnega načrta izvajajo dijaki dela, kot so npr. sestavljanje malih elektronskih aparatov, na katerih že računajo rezultate raznih anket; dalj« igrajo na glasbilih, tako da lahko tu slišite pravi moderni orkester zabavne glasbe. Učitelji vstopajo v razred brez redovalnice, ki jo uporabljajo le toliko, kolikor je potrebno, da zadostijo zakonskim predpisom. Popravnih izpitov ni. Solarji se samostojno zbirajo na svojih sestankih in aktivno sodelujejo pri celotni dejavnosti ; aktivno sodelovanje in občutek soodgovornosti je opaziti pri vsakem članu kolektiva od služitelja do ravnateljice šole. V učno-vzgojnem procesu imajo ocene nadvse važno vlogo in se jim posveča posebna pozornost, zato jih učitelj oz. profesorji podrobno utemeljujejo; povprašamo trinajstletno dijakinjo, kako o njih sodU »Ocene, ki niso zapisane samo v obliki pozitivnega ali negativnega reda, nas opozarjajo na specifične napake in nam je laže prenesti tudi »enko«, saj nas potem starši ne silijo k učenju še sto drugih reči, večkrat po nepotrebnem, ampak preverjajo naše znanje v čisto določenem vprašanju.« In kaj nam pove profesorica, ki je prišla z druge, tradicionalno usmerjene šole na Umanita-rico: »Ni lahko spremeniti v sebi metode in priučenega načina gledanja na otroke, česar si bil vajen najprej kot dijak in potlej kot šolnik; zavreči je treba tisto značilno gledanje in obravnavanje učenca kot objekt, ki se mora zgrda ali zlepa nekaj naučiti, bodisi v predpisani učni snovi ali v vsakodnevnem vedenju; gre za vprašanje avtoritativnosti, ne avtoritete: otroci te sprejmejo ali odklonijo, odvisno je od tega, kakšen si kol človek in ali jih znaš zainteresirati, mislim, da je predvsem potrebno razumeti današnjo mladino v njenih kljubovalnih vzgibih, dojeti njene proteste in oporekanja, njena hotenja in presojanja. Delo z mladimi pomeni neprestano preverjanje samega sebe, svojega lastnega jaza.« V tej šoli se otroci vzgajajo k odgovornosti, pouk poteka brez tradicionalnega prisiljevanja, njih umski napredek raste zaradi zanimivosti metod po drugih šolah. Rekli smo, da popravnih izpitov ni. Za tiste, ki so zaostali v učenju, prireja šola poletne tečaje, kjer jim profesorji pomagajo prebroditi še zadnje težave, da dohitijo svoje pridne sošolce. Ti tečaji so tudi v veliko korist staršem, ki bi morali običajno plačevati privatnega inštruktorja. Roditelji vam radi priznajo, da se njihovo otroci z veliko večjo vnemo učijo kot prej, ko so hodili v osnovno šolo, hkrati pa povedo, da pomeni prehod na drugo šolo zanje pravi šok, vendar so zadovoljni, da je njihov otrok obiskoval Umanitario, kjer se je naučil toliko samostojnosti in se navzel čuta za odgovornost pri delu in učenju. Nedvomno, da ima opisana šola, ki je v Italiji edinstven primer, eksperimentalni značaj, toda tudi ta eksperiment, ki ima že večletno tradicijo, je služil in služi pri iskanju novih poti v območju šolske reforme. SREČKO RENKO Globus iz plastične snovi, ki ga učenci lahko operejo, potem ko so ga pri pouku geografije prebarvali s suhimi ali vodenimi barvicami Jacobus Gallus Čarniolus: Moralia Šolski koledar v ZDA Pri Slovenski Matici v Ljubljani je nedavno izšla reprezen- v pregledno partiturno obliko. IZ poročila so razvidne značilnosti tativna, več kot štiristo petdeset prve izdaje iz leta 1596 (zbirka strani (formata 25 X 32 cm) obsegajoča glasbena publikacija je bila izdana po tedanji praksi tako, da je bil vsak pevski glas Najbrž bo naše prosvetne delavce zanimalo, kako imajo urejen šolski koledar v ZDA, ker je precej različen od našega. Sicer nimajo v vseh državah enakega, zato naj navedem, da velja ta za vse srednje in osnovne šole v državi Minnesota, da pa nimajo drugje večjih modifikacij, kakor so mi tu povedali. Šolsko leto se začne prvi ponedeljek v septembru in traja do konca prvega tedna v juniju, učitelji pa so dolžni prihajati v šolo 5 dni pred začetkom pouka in 3 dni po končanem pouku v šolskem letu. Med šolskim letom imajo 2 prosta dneva v oktobru (konvencija učiteljev), 2 dneva v novembru (neke vrste religiozni spominski dan). 2 tedna novo- !l!!!l!i!lllli!!i!!lli!l]!l!|l!llll!!!IIIIIII!llll!!llll9l!9!!!lllll!ll!llllllllllll!llllllllllll!l!i!llll!l!ll!l!:!!l!|IIIII'llll!lll!l!l!l]lllll!!!ll!!l!!llllll!lllll!l!!!ll!!"ll!!!lll!lll!l!!!llllllll!llllll!l!!!!ll!l!!l!lll!!llli!il I Založba MLADINSKA KNJIGA | oddelek za prodajo šolam 1 1 išče za šolsko leto 1969/70 naslednje sodelavce: — predmetnega učitelja ali učitelja za prodajo knjig in jj periodike na osnovnih šolah izven Ljubljane. Sprejem j v službo za nedoločen čas. Pogoj — lastno motorno g vozilo. Osebni dohodki po posebni pogodbi; g — upok. profesorja ali predmetnega učitelja — za proda- jj jo knjig na srednjih, strokovnih, višjih in visokih j šolah v Ljubljani; jj — upok. profesorja ali predmetnega učitelja — za proda- jj jo knjig na srednjih, strokovnih in višjih šolah v Ma- g riboru. Osebni dohodek po pogodbi. jj H Ponudbe sprejema kadrovska služba založbe, Ljubljana, Ti- g i tova 3 do 15. junija 1969. Informacije lahko dobite tudi po p 1 telefonu 310-268 ali 20-855, int. 436. 1 letnih počitnic, 1 teden prost konec marca ali v začetku aprila (pomladanske počitnice) in 1 dan prost v maju (spominski dan mrtvih). Skupno imajo tako približno 185 delovnih dni v šolskem letu, torej 25 manj kot pri nas. Razen tega imajo učitelji pravico vsako leto na 10 prostih dni po izbiri, kadar želijo. To možnost in potrebo utemeljujejo, ker da je učiteljevo delo živčno utrudljivo in učitelj potrebuje včasih predah za svoje pomirjenje in rekreacijo. Kadar učitelj meni, da ni dovolj umirjen za delo z otroki, sporeči po telefonu vodstvu šole in ostane doma. Teh deset dni lahko izkoristi posamezno 'ali skupno, če pa jih v enem šolskem letu ne izkoristi, jih akumulira za naslednje leto. Nekateri zelo trdni in zdravi učitelj pa jih hranijo za stara leta. Tako mi je neki učitelj srednjih let tukaj povedal, da ima že preko 100 dni prihranjenih. Ko štejemo torej število delovnih dni, moramo še 10 dni odšteti od 185, kolikor jih ima uradno šolsko leto. Mimogrede povedano bi naši učitelji še bolj potrebovali tako možnost, ker so mnogo bolj izpostavljeni raznim pritiskom kakor tu. Rar.n naštetega imajo učitelji še možnost izkoristiti 2 delovna dneva, ki jih imenujejo »business days«. To pomeni, da imajo učitelji pravico izkoristiti ta dva dneva za večje nakupe ali prodaje ali za poslovnost nasploh (nakup hiše, prodaja, nakup večje opreme, zemlje, delnic itd., skratka posel). Morda kdo poreče, da pa imajo sicer veliko bolj natrpane delovne dneve kakor pri nas in da so ves dan v šoli, vendar temu ne bi mogel pritrditi. Pouk se začne ob 8,15 in konča ob treh popoldne. Vmes imajo razen medurnih odmorov 2 uri prosto za kosilo, rekreacijo in priprave. Obenem so učitelji dolžni priti v šolo 15 minut pred začetkom pouka, da pripravijo kabinete (pouk je strogo kabinetni). Skupno torej traja delovni dan približno enako kakor pri nas. Domov učitelji načelno ne nosijo nobenih šolskih zadev. Priprave, poprave itd. opravijo v prostih urah med poukom. Ameriškemu učitelju je delo doma za šolo kot obveznost tuje. Ob sobotah ni pouka. Imajo popravne izpite oz. bolje rečeno dodatni pouk za tiste učence, ki niso dovolj obvladali snovi med letom. Takih je seveda zelo malo — gledano z našimi očmi. Ta dodatni pouk je za učence obvezen, za učitelje ne. Vodijo £a tisti učitelji, ki se prostovoljno javijo in dobijo za tako delo približno 200-odstotno večje honorarje, kakor znašajo njihove redne delovne ure. Tako ni težav glede učnih moči za dodatni pouk, ker je dovolj takih učiteljev, ki radi več zaslužijo. Na vprašanje, kaj če jih ne bi bilo, mi tukajšnji učitelj odgovori, da bi pač morali dvigniti honorar do tolikšne višine, da bi jih dobili. Z namenom, da bi vsaj malo omilili domotožna čustva ob primerjavi z našimi šolskimi zahtevami, naj navedem še, da imajo učitelji najmanj 4-letno fakultetno izobrazbo. Bilo bi zanimivo vedeti, kaj menijo naši učitelji o šolskem koledarju v ZDA. JOŽE TRČEK »Jacobus Gallus Carniolus: Mo- tiskan v posebnem zvezku) in pa ralia«. Delo vsebuje sedeminšest- načela, po katerih je za današnjo deset osmeroglasnih, šestero- izvajalsko prakso prirejena nova izdaja. V Popravkih so za vsako naj- kompozicijo posebej označeni in skladatelja Jacobusa utemeljeni vsi posegi v notni (1550—1591), komponira- tekst izvirnika. Tako delo, kot je presajanje štiristo let starega notnega zapisa v sodobno notacijo, je izredno delikatno delo. Kajti tu ne gre zgolj za mehanično prenašanje v sodobne ključe in v notne vrednosti, ki so da- glasnih in peteroglasnih vokalnih (zborovskih) skladb našega večjega Gallusa nih na posvetna besedila v latinščini. Izdajo je uredil in ji napisal uvod prof. dr. Dragotin Cvetko, predstojnik oddelka za muzikologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, avtor številnih zelo danes v rabi; bistvo takega dela pomembnih znanstvenih del slovenski glasbi (med drugim tudi monografije »Jacobus Gallus Carniolus«, izdala Slovenska matica 1965). Uredil je tudi že zbir- je v tem, da se ohrani oziroma oživi tisti duh, ki preveva te žlahtne skladbe, izvira pa iz vrste navideznih malenkosti, ki iz originalnega notnega zapisa ko »Harmoniae morales« (izšla največkrat niso razvidne, ker so pred dvema letoma pri Slovenski vezane matici), ki obsega triinpetdeset prakso. vokalnih kompozicij, ravnavanje napisanih in nenapi-Gallus izdal v času sanih predznakov za zvišanje ali posvetnih katere je svojega kratkega, a izredno plodnega življenja. na takratno izvajalsko Tu gre predvsem za ob- znižanje tonov, za notne vrednosti in za sam metrum. Ravno V uvodu dr. Cvetko opisuje zelo uspešno reševanje teh pro- original, ki ga je izdal leta 1596 v Niirnbergu, pet let po skladateljevi smrti njegov brat Jurij (Georgius Handelius Carniolus). Komentira predvsem Jurijevo uvodno besedilo, ki v marsičem razsvetljuje skladateljevo osebnost in delo. Dr. Cvetko v nadaljevanju, ki je izredno zanimivo predvsem za strokovnjake-muzi-kologe, analizira tipične skladbe iz te zbirke. Ugotavlja značilnosti Gallusovega kompozicijskega stavka v teh posvetnih skladbah, ki so po kvaliteti same kompozi-zijske tehnike, predvsem pa po globini izraza zelo napredne in povečini sodijo med vrhunce takratne evropske glasbene ustvarjalnosti. Revizijsko poročilo sta napisala dr. Cvetko in Ludvik Žepič, ki je skladbe tudi transkribiral v sodobno notacijo in jih spartiral blemov v pričujočih skladbah daje naši najnovejši muzikološki publikaciji visoko vrednost. Uvod in revizijsko poročilo je prevedla v francoščino Vida Šturm, skladbe je notografiral Viktor Fabiani, delo je opremil Janez Bernik, tiskala in vezala pa Ljudska pravica. Izdajo knjige sta subvencionirala sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti in sklad SRS za pospeševanje založništva. Z izdajo obeh del, »Harmoniae morales« in »Moralia« je opravljeno veliko delo, saj je tako sedaj, ko nas loči že skoraj štiristo let od prvih, danes le še v nekaj primerkih ohranjenih natisov obeh del, zopet dostopen znanstvenemu proučevanju in umetniškemu poustvarjanju doma in po svetu celoten Gallusov posvetni opus. Tomaž Šegula Vilko Kolar — Domen; Minilo je 25 let... Nekaj spominov na organizacijo in prve začetke novega šolstva med NOB (Nadaljevanje in konec) Prva gimnazija Črnomelj je bil središče vseh mogočih forumov ljudske oblasti, komand in štabov, institucij, skladišč ipd. Tu so bili tudi štabi tujih vojaških misij. Črnomelj je bil tudi gostitelj novo ustanovljenega slovenskega narodnega gledališča, saj je prosvetna dvorana nudila streho prvi predstavi te kulturne hiše. Tu je deloval tudi radio OF kot najmočnejše propagandno sredstvo naše borbe in revolucije, ki je prav pred 25 leti odigral važno vlogo predhodnika radia Ljubljana. V novem šolskem letu 1945-46 pa je Črnomelj dobil novo važno, za vzgojo naše mladine zelo pomembno ustanovo. S tem šolskim letom je namreč pričel z delom 1. razred prve slovenske gimnazije. Njen ravnatelj tov. Strbenk, črnomeljski profesorji in predmetni učitelji bivše meščanske šole pa imajo največ zaslug za pričetek njenega delovanja. Tako praznujemo letos tudi 25-letni jubilej pričetka delovanja prve slovenske gimnazije, to je gimnazije, ki je pričela svoje delo na osnovah pridobitev narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Za nas Slovence je to važen in letos tudi pomemben jubilej, ki bi ga morale praznovati vse naše slovenske gimnazije. Ustanovljeno »Strokovno združenje učiteljev in profesorjev« Prosvetni delavci s celotnega področja osvobojenega in po NOV in POS kontroliranega ozemlja so izrazili željo, da ustanovijo svojo strokovno organizacijo — sindikat, ki naj bi zastopal njihove interese. Zavedajoč se, da z bojem gradimo novo družbeno ureditev, ta strokovna organizacija ne bi imela tiste vsebine delovanja kot klasični sindikati v kapitalistični družbi, ampak naj bi omogočila strokovno ter idejno politično izpopolnjevanje. S približno takim konceptom so se 13. novembra 1944 zbrali v Črnomlju prosvetni delavci, da uresničijo težnjo po ustanovitvi strokovnega združenja. V Loknerjevi dvorani se je zbrala pisana družba; bili so uniformirani borci z orožjem, bili so civilisti, stari in mladi, bile so žene borke in aktivistke ter mladinke. Vsi so bili enih misli in so imeli le eno željo, in sicer to, da bi bila borba čimprej uspešno končana in da bi čimprej pričeli z delom v svobodni domovini. Zbor je bil zelo živahen in končno je bilo ustanovljeno »Strokovno združenje učiteljev in profesorje«. Za predsednika je bil izvoljen znani pedagoški delavec, sedaj že pokojni tovariš Matko Ljubič; takrat je bil upravitelj osnovne šole v Črnomlju. Letos mineva 25 let od tega, za prosvetne delavce važnega zgodovinskega dogodka, saj je prav z ustanovitiijo tega združenja bila dana možnost skupnega in enotnega nastopa prosvetnih delavcev za dokončno zmago našega pravičnega boja in za čimprejšnjo obnovo slovenskega šolstva na celotnem slovenskem ozemlju. Malo nas je še danes tistih, ki smo takrat ustvarili temelje temu sindikatu, toda takrat smo šli v akcijo z velikim idealizmom in dosegli smo tudi uspehe, kajti akcije so bile osnova naše borbe proti sovražniku in akcije so bile osnova pri obnovi našega šolstva po zmagi. In danes, po 25 letih, ugotavljamo, da manjka sindikatu prav tisto osnovno, to je akcija. Neuspel pohod pedagoških delavcev na Štajersko Po omenjenem ustanovnem občnem zboru strokovnega združenja učiteljev in profesorjev je padla tudi odločitev, ■ da gre skupina prosvetnih delavcev na Štajersko, v Savinjsko dolino, da tam organizira šolsko mrežo in pripravi več .pedagoških tečajev za mladi učiteljski kader. To je tudi zahteval pokrajinski komite KP za Štajersko in sam sekretar Jože Jurančič. Odsek za šolstvo pri predsedstvu SNOS je hitro ukrepal in izbral same Štajerce v to akcijo. Določeni so bili: Vlado Dernač, Zora Kopač, Zora Cilenšek, Lidija Avbelj in Vilko Ko-lar-Domen. Že prej sfno po šolskih knjižnicah izbrali najpotrebnejšo pedagoško literaturo in jo poslali po kurirski poti na Štajersko. Odločitev je padla in 8. decembra smo iz Starih žag krenili na pot. Ni moj namen opisati to pot, ker bi bilo predolgo in bi bila to zanimiva snov za poseben članek, ampak samo, da ob 25-let-nici te naše akcije ugotovimo, da smo 20 dni tavali z nekim bataljonom, potem s Šlandrovo brigado in končno s celo XV. divizijo in nismo dosegli cilja. Prestopili smo sicer žično mejo med tretjim rajhom in italijanskim fašističnim imperijem ter prišli do Kresniškega vrha. Od tam ni bilo več veze, ker je ob Savi divjala ofenziva, ki naj bi umikajočim se Nemcem z Balkana zagotovila varen prehod preko »Banditenlan-da« v rajh. Bil je to pohod velikih naporov, pohod poln raznih nevarnosti in težkih trenutkov, pohod, v katerem so naša življenja večkrat visela na nitki. Da je bilo tako, priča obvestilo, ki ga je prejel SNOS — odsek za šolstvo, da so nas na Kresniškem vrhu zajeli Nemci in belogardisti, nas potolkli in zažgali. Toda kakšno je bilo veselje, ko smo se po dvajsetih dneh tega napornega in izjalovljenega pohoda, trudni in zbiti javili pri tovarišu Winklerju, se tudi ne da popisati. Namen je bi} ^eiik» volja in veselje, da prav mi Štajerci zopet vidimo našo lepo zeleno pokrajino, je bilo nepopisno, upanje, da bomo prav tu, kjer je Hitler nameraval zbrisati naš narod z zemljevida, gradili novo, v duhu borbenega prepo-roda prežeto slovensko šolo, vzgojiteljico naslednjih generacij, se je izjalovilo. Žalostni smo bili, toda ponosni, da smo bili izbrani prav mi, da bi tam, kjer je slavna XIV. divizija s svojim pohodom prižgala plamen upora, polagali temelje novi slovenski šoli. In da ob 25-letnici to ne bi šlo v pozabo, upam, da bomo vsi udeleženci tega pohoda, ki smo danes še živi in aktivni,- kljub temu, da smo uradno bili že mrtvi, to obletnico tudi praznovali v tovariškem krogu. Velike zamisli, porojene pod smreko Naj to pisanje zaključim z dogodkom, kd je bil poln globokih misli in velikih želja za razvoj in rast slovenskega šolstva ter vloge prosvetnega delavca v bodoči enakopravni družbi. S tovarišem Winklerjem sva bila na nekem sestanku v okolici Zagradca. Naša baza pa je bila v Selah pri Hinjah. Bilo je prav na pragu porajajočega se poletja 1944, okoli kresa, kakor pravijo naši ljudje. Ponoči sva jo mahala proti Selam. Da bi skrajšala ovinek, sva šla po bližnjici, ki je vodila skozi gozd in po kateri sva šla že neštetokrat. Bila je sicer temna, toda zvezdnata topla noč. Hodila sva in hodila, se pogovarjala in ne vem, kaj nama je bilo tisto noč. Ali je na naju vplivala utrujenost, ali lepa poletna kresna noč ali kaj, vrtela sva se kot v začaranem krogu in nisva našla poti iz gozda, čeprav bi morala biti že zdavnaj zunaj. Končno sva se naveličala tega tavanja in se odločila, da prebijeva noč pod smreko. Uredila sva si ležišče, nahrbtnika sva imela za vzglavje in pokrila sva se s kocem; tako sva prijetno gledala v lepo modro zvezdnato poletno nebo nad redkimi smrekami. Bilo je kar prijetno, tako da ■ nisva mogla zaspati, čeprav sva bila utrujena. In ker nama spanec ni hotel zatisniti oči, sva začela presti misli, misli, ki so same vrele iz najine notranjosti, misli polne lepih prividov bodočnosti za naše šolstvo in njega razvoj, kako naj bi bilo urejeno, kakšna naj bi bila skupna skrb in kakšna naj bi bila vloga prosvetnega delavca v tej novi porajajoči se družbi. Tako nekako se po 25 letih strnjeno spominjam teh najinih razmišljanj: Bodoča osnovna šola mora biti enotna osemletna osnovna šola, dostopna vsem učencem, ki naj da učencem splošno vzgojo in izobrazbo. Za vse šole naj bo enoten učni program, ki naj omogoči pridobivanje tega znanja-Prav zaradi tega je treba postopoma ukiniti vse nižje organizirane in nepopolne šole, učencem pa omogočiti redno obiskovanje popolne osnovne šole. Vzgoja mora izhajati iz idejnih temeljev nove ureditve in mora temeljiti na znanstvenih dosežkih, kajti le tako bomo vzgojili državljane svobodnega duha in osebnosti socialistične skupnosti. Da bi redno šolsko delo teklo nemoteno, je nujno razširiti mre' žo posebnih šol, da bi tudi pri' zadetim otrokom omogočili redno šolanje pod posebnimi pogoji. Za dosego učno vzgojnega ^ idejnega smotra ter kvalitete zna' nja je nujna redna skrb za ma' terialno osnovo šolstva. Na drug* strani pa je treba poskrbeti za primerne učbenike in priročnike-ki naj bi omogočili in pomaga’1 pri učno-vzgojnem procesu in P0' ZAKLAD NA OBALI ^agotin I. Vresnik: Zaklad na obali. Knjižnica Sinjega galeba 137. MK 1969 je Knjižnica Sinjega galeba nam avtor, da ne bi več pazil, ko je ‘Ofti P°s,tregla z ^domačim de- odpiral zaboj. Čemu je moral Svet moderne umetnosti(36) (Nadaljevanje in konec) Kakor je že bil poudarjen vpliv znanosti na umetnost, pa ne bo odveč, če se vsaj mimobežno pomudimo ob fenomenu obstojnosti znanstvenega in umetniškega pojava. V svetu znanosti ima polnoveljavno vrednost le zadnji znanstveni dosežek, poprejšnje ovrženo, je le še zgo- j. ^ mladino1. To je Draga pustiti vrečico z zakladom v gr-,:1 sraka pustolovska povest Za- movju, da je lahko Mišo zame-sla7...na obali. Res je, da že od njal zlato s kamenjem, če jo je fo/ne Seliškarjeve Bratovščine nekaj ur kasneje tako dal v tor- devinski petrafakt. Npr. geocentrični .‘*ega galeba nismo dobili tako bo. In: ali bi sploh zaklad kar sistem je veljal za resnico toliko ea- . sa, dokler Kopernik ter drugi misle-ce mu ni ci niso utrdili dokazov za heliocen- da- zgodovinskem Kadar avtor potrebuje pojasnilo Sefu Giotti 1“™ Se °b kakem sareua lusniu uooni laso bo. In: C/ovske in zanimive knjige o tako metal v grmovje, ____ ______ ioA na rnor;iu in njihovih do- bilo treba? Motivacija je sploh trični sistem, umetniško delo pa. “vivscinab., četudi je primerjava ena najšibkejših točk zgodbe. si nastalo, v določenem zgodovin: i u rvn Hri.ri iti ^ n r>-> i el i rvw-» cm Ir c Sa morda preugodna, se Ponuja sama po sebi ..‘VTedtem ko je L * zares uspešna sinteza pu- za neko dejanje, si ga kar iz-Seliškarjeva misli, četudi na škodo verjetnosti ali zveze s tem, kar je bilo s »bali sicer napetost. Res je, da sama zgodba ste- vso tipologijo svojega časa, pri čemer velja poudariti zlasti zloglasna izrazila in miselno konstelacijo, vendar ni mogoče prisegati na bistveno bogatejše in izrazno popolnejše dosežke Michelangela, pri tem pa zavreči Giotta. Ali z drugimi besedami: umetniški pojav, čeravno podan z vso tipologijo nekega obdobja, z vsemi značilnimi izrazili, nedvomno govori prvenstveno le-tej debi. Četudi so kasnejše dobe našle svoja izrazna izpplnjenja, se obogati z drugačno miselno in vsebinsko težnjo, ki pravtako izviralo iz korenin svojega časa, pa lahko vseeno najdejo neke stičnice v poprejšnjih . . , , umetnostnih pojavih, kar približa knjige o piratih tako upijanile, pretekla dela sedanjosti, išče vse-da so jih še na morju brali, je bins-ko in miselno sorodne poteze. ^Vske zgodbe z umetniškimi prej napisano. Precej neverjetno pa ostaja Zaklad na je slišati tudi večne tožbe treh Vev~‘ Pikolovska povest in nič piratov, da bi raje taborili z Ul ’ Toda znotraj te klasifikacije Bobri, če so se prej res tako L/mo priznati, da je Vresni- vroče pripravljali na svoje pi-in h i?el° res napeto, da se strmo ratstvo. Ce je tako mislil Mišo, W •r° s^°l>n^uje in na hitro ter ko je ležal zvezan v skril ji, je jJT^čskovano« razplete. Ena verjetno, ne pa, če so naleteli na je zahtev pustolovske knjige nesmiselne malenkosti, in tudi • r.esničnc> prisotna, da je večno poudarjanje, da so jih bolj predstava odraslih o otrocih ^"dne' JldanJiSf^Takfje4 npr.n|k^ ^napetost in J? ^ele na polovici knjige s fc.?°dom tujca — Nemca Kurta toliko slučajnosti, in neverjetno- preiaonte«&iršuŽar'<£ri»žiPna. al1 50 bUa doslej nedo- zivanje umetnini - tak odnos ima dveh lahv^ nrT^rte stopna,. pomeni stvarnost skrčiti na svoj polnokrvni namen, ob? neodvisno d?fg odhdrueS do ?3eiK zunahje, naturalistične aspek- Tudi laiku ni težko ugotoviti, da je natanko istih rezultatof fhvf ^nnef tP’ kl 50 iih Prerasli že v drugi polo- sodobna upodabljajoča umetnost sil-ndl Miši izvirata ^ iš+pHftrufe aU v1?.?1®11 stoletja. Spiralne meglice, no razvejana, v svojih heterogenih po- fkupine m *z as ledu let a fs?e v kfrlStali’ ^rukturne forme v notranjo- bah je daleč od kake enovitosti in da- svoUh debh rezuftiram le nodnhnn Stl- mater«e ne predstavljajo metafi. nes še ni mogoče razbrati takih te- sorodna dela nikoli eim-ih Morah bi zlc?° ;<>žadje objektivnega sveta, mar- ženj. Kakršnakoli je ta heterogena po- se Tothišklefr-zrnlimni^d^ w veič,ntegov nanovo videni del. »Kakor doba umetnosti, neizpodbitno je odraz gLblie dolili kleč zSai vb3,frnemosH fV lakkP vsakdo ustvari svoje za- družbenoprostorske in časovne odziv-ui^toina kšr ne •W3Uc.1'e- ,Pa 0'be mnenP v večji meri posti in tistega, kar prinaša civilizacij, va in se lahko fe nHhHžamo^razVa oclra?ata dva pogleda na umetnost, ske pridobitve. Kakor se današnji ČIo-gamf ne ^emQP M ie definfraŽ' T1*- pa. eovorlta ° .vzrokih ^ani- vek izvija iz tradicije, spreminja misli vsal ne v smAvf manje hh nezanimanje mas za umet- selno. vsebino, način življenja, druž- riUufSme ia5k,° P05ti . Sotovo . ni mogoče • skrčiti to bene pregrade, doživlja vzpone in kri- po- rebiti v območja, ki so tudi razdirajoči ipd., najsi mo- vodilo Vendar: Stolne Prevsner (1886—1962) — »Spomenik, ki simbolizira os\-obo-neagit^'n°ndV gravitacijski zakon. sti in "e^giblu^zgoU v^območju^mS- raž^komplSsne^užbene^civiliza: ditev duha«, kovina, Pariz, Muzej moderne umetnosti ra obstala«’ brp.TumSni««*?™ “2" ?os*ii pafi ,pa M zahtevalo tako vpra- cijske stvarnosti. Umetnost, stalna ?!°bIje u„ev nuna«, Kovma, ra,,z, muze, moaerne umetnosti re-bstajatr b-z umetnosti tam pa Tlroto ‘Sobrazbeno, sAemtjS^ek?6 vTanal^ «5pqtavinp kniiVp ip avtor ntnkn (pHpn ip bil žp takrat »rln-' umetnost^ sp’dado nov^rAdt-i +nHi S^otno, sociološko analizo, šele ta razponu zaobjema od totemske ano- zporedno navrgel, ni pa ber« in je sedaj do kraja spo- in^l^tojSnfska3 civnfTT 8 K" sp^vamo f obdobne “unfčt- ražSfe skSf^Jeod robnikw«w1k“' v ^azal njihove usodnosti, saj se korjen), vrnejo v ta kraj isto- T>nrtti’n^ueISi«tSfP?fni??a: l^cuj®, ker tako zahteva pusto- z družino na počitnice. Toda to kot Odnosi do umetnosti: tisto, kar nosi. sti fe skSšal osvetliti nekatere^ ka- 80 najbrŽ zahteve pustolovske ^civflSh Mm* So^bnTt ^ umne - ffčasi %Tle7z m^ ^^.“ost^m^raznoterajzraz- dei.TalSpT-le'vTeiliovemem o^ ^imosfoL^^u ■7 1 Tpio + i -io i. ^ i ■ n/4 11« 1:1, : 1, -rr „ l hi Trije dečki so prišli sami kot knjige. rsS~~~SSi ..»«““•■» - ■ ttusrss SKSS-3SŽ SŠigr&Sm ŠjŠŠŠSŠS potrebo,- po svoji Sneč-ifiki > blizu — z domačimi umetnostnimi pojavi in dosežki. Igor Gedrih !>o2aliv’ -o- • ^(.tenogih zapletljajih jim uspe kasneje 11 mn m , i wi ____, J • j • |0^ Toda vendar ima tudi pusto- cej0 kVska povest svoje probleme, jtej” ^ ” SSS? SS5 SsAtrsssuvOLS avorna, aa ooao otroci odgovor, ozadja, zakaj umetnost ni stl IaMio vodi človeka prevladujoča - ug -• Za tiste, ki iščejo ugodja n s A. -v uu* •L''i uvuničt, ud uuuu uuuci odgovor, ozadja, zakaj s- v af{fdu ffs- ars 'bfuSii «SS: «,iE'£r s&sr s sbflM SrSeSt, m, ■sass zspjuzv s us&sjrfss&sjuBi v£leP °a ''eSel,a' “ Pr‘" k' ~n,ka' ;.,en.°™SS:."Si,^VStaa;.S: zane mimogrede teihovim psmofSm’ “otrlbam ....... „ številne ilustracije so delo tak® foSko S6- Drugačen odnos do umetnosti pa ve. dern Art«; Štefana Planinca in ponekod d, umetniki nesnikidin mLtenT že tis?gar kl h3-111® v umetnosti traj- Nikolaus Prevsner »Oris evropske prav s svojo grozljivostjo lepo l^HTiSlo.^^uaSrda^^e ■ ™S****no .(v arhitekture«; dopolnjujejo pripoved. morejo več umetniško, vbvladati: re. „ _ ..... šujejo še v ogorčenem radikalizmu, ione ir-artljic da ji, poleg spoznavnosti odrekajo ^Sali pri utrjevanju učne tva-Skrb ii^ijitir za dober učni kader s . _m strokovnim in pedago-k ll^ znanjem ter zavestno utrje-^ ^ejno politično linijo je skrb 3 Ve družbe. Le tak pedagoški Mavec se bo čutil svobodnega va .° tvoren član in graditelj no- naiširšem smislu) vsebino. Medtem ko ponavadi prvi najde občasen stik z umetnostjo in v njej odbira in pri- Gf AVNI VIRI: Hauser «• Socialna zgodovina umetnosti in literature«; Jansen »Istorija umetnosti«; Oto Bihajli Merin »Prodori moder, ne umetnosti«; Emile Langui »Fifty Years of Mo- Herbert Read »Istorija moderne skulpture«: Metropolitan Seminars of Art. NOVE KNJIGE Ciril Zlobec — »Pesmi jeze in ljubezni« Četrta samostojna pesniška zbirka Cirila Zlobca »Pesmi jeze in ljubezni« je bistveno drugačne vsebine, kot smo jo bili vajeni doslej. Poprej je Zlobec z drastljivo odkritostjo izpovedal predvsem svojo intimo, to je vase zaobjeto doživljajsko območje, kot se odraža ob osebni barvitosti prostorske in časovne specifike. Ce je poprej takšno zrenje skorajda zoževalo njegov tema-tični razpon in se osredotočilo1 ob človeških vprašanjih na vozliščih intimne lirike, pa je treba pri. novo-izšli zbirki ugotoviti, da je Zlobec vidno prekoračir območje svoje lirične izpovedi, čeprav mu tudi poprej niso bila tuja razmišljujoča iskanja. Ako je pesnikova skepsa lahko značilna komponenta, ki bolj ali manj spremlja Zlobca od zbirke do zbirke in se morebiti še bolj razrašča, potem jo smemo imeti za neko svojino, ki trajno in ustvarjalno deluje na njegove pesniške vzgibe iz doživljajskih osnov, ne glede na kakovost, premike in dosežke. V »Pesmih jeze in ljubezni« se je temu pridružilo spoznanje o nemoči besede, spoznanje o razcepu med besedami in dejanji, kar ima potlej korenine v spoznanju o človekovi nemoči, predvsem o nezadostnosti pesnikovega spoznavnega klica. Sklepni akordi takih meditacij povezujejo doživljajske prvine s hčerko, kjer smemo videti nadaljevanje življenjskega obtoka, s svojo-, prigodniško vsebino pa pesem ne izkristalizira misli, ki se ponuja: možnost, da se tu ne ponovi razcep besede in dejanja. Ciklus »Nazadnjaških pesmi« je razmišljujoče kritične narave, kjer pesnik trpko odstira spoznanja o svojem času, zmaličenih vrednotah, ko se je znašel kot romar na brezpotju. Usodno vprašanje zgrešenega križišča navdaja pesnika z željo po kohezijski aktivnosti, vendar se mu svet kaže v svoji zoženosti. V tesnobni vsakodnevnosti so znamenja navajenosti; če si človek zoži svoj utrip življenja v rešljivem krogu družine, se tudi tu ni moč izogniti generacijskemu soočenju, kjer pogledi dveh obrazov ne gredo v isto smer. Pesnik je ob koncu pridjal pričakujoč očitek krivde, ki mu bo »jezno« aktiviral moči in borbenost. Erotika zadobi prav tako pomemben delež. Zlobčeva ljubezenska izpoved pa je tu mnogo manj osebno barvita, gotovo bolj prežeta z občečloveško objektivizacijo, najsi bodo tudi tu pobude individualne. Svet ljubezni je sestavina sveta, njen dragocen doživljajski in vsebinski delež pa se kaže tudi v prizvokih časovne ograjenosti človeka. Pesmi tega cikla niso enako kakovostne, erotična vsebina pa se ponekod staplja z miselnimi prvinami. Ciklus »Nekaj strašnega je pravzaprav« je vsebinsko neenovit. Pre-mišljanje v obeh »Slovenskih sonetih« je izrazito sočasno in zaobjeto v tipiko današnje »prehodnosti«, torej navzven. Kritičen in trpek prizvok sovpada s preprostim, neposrednim načinom podajanja. Zlobčeve »Pesmi jeze in ljubezni« v okviru njegovega pesniškega opusa nedvomno prinašajo nove kakovosti. Le-te so tem bolj razvidne tedaj, kadar pesnik prerašča osebnoizpovedni krog in ožjo, včasih prigodniško refleksijo, kadar stoji v navzkrižju časovne in prostorske tipike kritičnega zrenja našega časa. Iskrenost takih spoznanj zadobi šir^b^Vredifcfet v svoji' kritični spoznavnosti,' trpka soočanja z bistvenimi vprašanji pa niso sama sebi namen; pesnik je razrešen iluzij, v surovem svetu, kakršen je, se mu spletajo misli od idealov preteklosti v sedanje stanje, posredni ali neposredni misli na prihodnost se ni moč izogniti. Kakor je tu Zlobec trpek, malone resigniran, pa je v prvoosebni izpovedi prerasel črnogledost z zavestjo bogatosti življenja, kljub časovni ograj enosti človeka. »Pesmi jeze in ljubezni« so kompozicijsko — z nekaj izjemami — smotrno ubrane. Ce je Zlobec s to zbirko pokazal viden vsebinski premik, pa je metaforika v njegovem izrazu brez večjih inovacij; prav tu pa pogrešamo svežino tako tipičnega pesniškega izrazila, čeprav je ponekod očitno, da se je hotel pesnik prepustiti tudi neposrednemu, v neki meri neme-taforičnemu učinkovanju. V metričnem pogledu je Zlobec raznolik, saj je rabil moderni sonet pa raznotere svobodne oblike verzov in kitic, pri čemer mu je bila vsebina vodilo. Tu in tam naletimo na ritmične ohlapnosti. Ob koncu je v nevezani besedi pridjana kratka, svojsko barvita avtobiografija. »Pesmi jeze in ljubezni« so izšle pri založbi T.ina, smotrno ubrano knjižno opremo (nespvpadajočo š pesmimi, a ^amostojfeo) pa je izdelal Jože Brumen. IGOR GEDRIH Na poti k Niču in Reči Draga Ahačič: MLADINA NA ODRU .tfružbe, sam bo del te oblasti, utrjeval in vzgajal do po- iob°’ ■ teosti. Prosvetni delavec se mo- »porajaftje reizma na Slovenskem«, ki ga Kermauner imenuje tudi neo- on„„aln k idaizem, ne obeta mnosio vee kot •’FC:V“ . ^ Potreba po delih, ki naj bi pri-uspešnejšemu obrav- tlr otresti dojma, da mu je kdo dpj S oblast, kakor je Cankar lepo «» ko Cj^ožil na jezik župniku v »Hlap- ^ ■> k.o je dejal Jermanu: »Ali D0? je potrebno in je ukaz, da lt(jkaže name, kadar ga vprašuje, v ° mu je gospodar.« To se pa Q a°vi družbi ne more ponoviti. tjjAem tem sva razpredala misli, iUter naju ni spanec premagal, Zadremala sva. '•Vr ° je že jutro, ko sva se Šip- Ptičjega petja prebudila; in )e:! čudo, nekaj korakov stran a vas Sete, ki sva jo ponoči bjj an iskala. Kljub temu sva zadovoljna, saj sva mnogo tUNšljaia, mnoge misli prav te lt0j so nama in drugim služile ju .kažipot za delo po osvobo- Tod3 danes, po 25 letih vsega Iti ?• kar se ie dogajalo sredi boja in tazkih naporov za osvoboditev lit-v . jeku revolucije, še nismo 10 Točili in izpolnili. Treba bo %riaporov’ treba bo še enotnega tifA^vanja, da šola, zlasti pa 2.gojno oblikovanje mlade ^cij®, mora biti primerna nove družbe, zlasti današnje 0upravne družbe v okviru so-tičnega humanizma. ., nreba bo res še mnogo dela '6tij ?orov za pravilno vredno-jfte in razumevanje vsega tega, 11 A1 bo tudi skrb za vse to več- Sesplošnn in ivRnkovitejša. Taras Ke.mauner: Na poti k Niču in Keči — porajanje reizma v povojni slovenski poeziji. Založba Obzorja Maribor. Kermauner ima v pričujoči študiji, kakor' tudi v vrsti že objavljenih oziroma v svojih bodočih emigranti, ki so prioezau v to ma- . - :----- »*“* -»-j t-.»**,».- v7enjP Trdno te r,rB'r,ri>ao7i do -t« v — delih namen odkriti »dejansko zgo- loraeščansko mesto, da se izognejo črtno in kar najbolj bogato, SO tudi3 v sedanjih okoliščinah ’ ki tej slikanji kiUis šifame kostume v" U'3 dovino« povojne slovenske poezije nesmislu vojne, je bil v prvi vrsti tolikšne, da jih nehote primer- plemeniti dejivnost? niso" ravno nS darovanje ^ njene notranje pomene, zveze med socialni fenomen; gre za neko sku- jamo s skoraj nravnim satrnHam klonjene (predmetnik „vJ.v, A posameznimi pesmimi, razdobji in pino, ki je skušala z metodami pro- i?. „ Praznim satovjem. s „d , * 7 namreč ---------------- -------------- vokacije najti kontakt z letargično Zato se budni spremljevalec do- J malomeščansko jpijbliko.i To ni bilo gajanj na slovenskem knjižnem Avtorica je tretjino tega dela- na- mladine. Kdor nima, postavimo, na- išcrsrs-g “ zsa-rar. =: “»VSSSSi-Š!« “S sHrTOsrS S »Ettgsaagag; sss lomoščansko mesto, da se poezijami. Avtor se postopoma loteva te svoje naloge. V prvi fazi svojega raziskovanja predvsem komentira In analizira konkretno vsebino pesmi in šele nato se loteva refleksije in sintetične analize Yse~ bine. Na poti k Niču in Keči spada v prvo fazo njegove metode, zato predstavlja dejansko predvsem analizo vsebine in komentar Krambergerjeve, Šalamunove, Zagoričnikove in Rotarjeve pesniške zbirke. Gre torej za razmišljanja ob konkretni vsebini pesmi, med katera se sem pa tja vpletajo tudi sintetične misli in globlje refleksije. Značilna lastnost njegovega načina objasnje-vanja vsebin posameznih pesnikov je metoda, ki skuša kar se da natančno vsebinsko in filozofsko razjasniti vsebino posamezne pesmi in posamezno idejno motivno značilnost — strukturo neke posamezne pesmi, nekega pesnika. Najsi to imenujemo metodo, ki temelji na eksistencialistični ali struktualistič-ni ali kar Kermaunerjev! tehniki, eno je gotovo: s tako tehniko, ki se dejansko prilagaja vsaki posamezni pesmi, z niansiranim filozofsko pojmovnim aparatom, ki temelji na eni od inačic neke subjektivistične filozofije, nekega osebnega pogleda na svet, jc mogoče priti do vseh odtenkov neke vsebine, ki pa kljub struktualistični tchn'ki. k; bi naj bila znanstvena, že Zaradi obilice pojmov, ki so tako subjektivni, da bolj sploh ne more'o biti,, tako kermau.nerski, da nimajo dejanskega stika z objektivno znanostjo, ne morejo bili objektivna vsebina. Prav zato tud; podnaslc; za osnovne in svetlobnih in srednje šole namreč ne tudi gledališke vzgoje), za vsakogar, terstvo, prodaja ki ima otroke resnično rad in skrbi lepakov itd. zvočnih učinkov, po-predvideva stavljanje in odnašanje kusil, bilje- vstopnic, izdelav Jalni čian naše družbene skup- s=o r^T^odltn^n« SKfilf f5-! nlra? neke bra°fzhndn£ 36 A*18 či te ali ^ nosti in težavnosti), ki so dosegljiva večujejo samozavest in so nenehen socialne Cl te au one knjižne Založbe, pn- za izvajanje na šolskih odrih s so- vir nešutih drobnih radosti, ki jih pozicije sKupine ljudi. K razjasnitvi speval za knjižni trg vsaj eno razmerno majhnimi stroški za kostu- prinaša s seboj tudi tisti del »teatra«, delo s področja na katerem ie me in dek°racb0 in ob ne preveliki ki se ne dogaja na samem odru in doma, ter s tem zasilno zapolnil f?kaf praktfčnir^lijskm^nipŠko^ motnega"fplfra na^vojTlade ofeb? celico v tem neizmernem satovju. seznam dramatskih del za otroke nosti je zelo pomembna tudi kultur-Ves dosedanji kniižnnizdaia- in niladino. Ustrezno ilustrirana knji- noprosvetna dejavnost šole, ki si v - : . J ga (Melita Vovk-Stih) ima v prilogi krajih, kjer njeni učenci nastopajo, Tdn-teir .” Las te 7-R l'aKsno tudi dve krojni poli za izdelavo mask pridobiva dragocen sloves dobrega in zapolnjevanje se povsem praznih živali (Mija Jarc, ki je narisala tudi uspešnega učnega zavoda. Zgodnji nekega kritika, kot je" Kermauner" ^ t1, Faznih celic na po- osnutke za kostume). omogo&^ota* u«peS- ki je duhovno blizu vsem imrteid droeju skrbi za mladi rod več , Upoštevajoč .dejstvo, da je izva- takega pojava, kot je dadaizem, zato ni mogoče pristopiti filozofsko ali idejno estetsko, temveč socialno psihološko. Prav zato nas tudi razpravljanja pro^kSm?cijhh0]VIjaclinska kniio-. A r • Zku ‘'""n z ' konstruktivno uveljavljanje nobena večja šola, stane 35 N-din. Vlvild ^ KnJlgT« V Ljubljani, tako rekoč vseh prisotnih otrok oz. VIATOR "'Ll'-' C. UUJIU''! ' l^ojavi te vrsto pri nas. M. S. Dottrens, R.: INDIVIDUALIZIRANI POUK OBVESTILA x^vcu.xoj.^c, ki so v letu 1953/54 obiskovale IV. č letnik učiteljišča v Tovarišice, Ljubljani, bodo imele srečanje ob 15rletnici mature 14, junija 1969, od Prepričani smo, da bo delo R. Dot- 19> ure dalje, v restavraciji Slavij a na Zarad; velikih razlik v fizični in dela švicarskega pedagoga Roberta io93) svojih 'bogatih pedagoških spo- ^. . . . psinicm razvitosti posameznikov ter Dottrensa »-Individualizirani pouk« (v znanj ne hrani, zase, marveč- jih z trensa »Individualizirani - pouk« zelo Gosposvetski cesti 6 v Ljubljani. Va-.vsled drugih dejavnikov predstavlja originalu: L’enseignement individu- nesebično širokogrudnostjo razdaja koristilo našim šolam, plasti še os- bimo tudi razrednika Bruna Toič. katerikoli šolski razred, pa najsi bo še alise). Avtor, ki zagovarja zmerno ob- vsakomur, podrobno navajajoč kb- nOvnirri, ki tudi same vedno bolj spo- Prosim, če zaradi števila, ud Podrobne informacije dobite ^ Zavodu za šolstvo SRS, PolF ska 28, tel. 313-761. KateriKoa spiski razred, pa najsi bo še alise). Avtor, ki zagovarja zmerno ob- vsako-mur, podrobno navajajoč; kd- novšiini, ki tudi same vedno bolj spo- ' Prosim, če -zaradi števila, udele- • OSNOVNA SOLA tako izenačen, skupino učencev, ki Irko individualiziranega pouka, nam i-istno gradivo, ki mu je omogočilo, znavajo okrnjeno učinkovitost ko- ženk pošljete prijave čimprej na na- S DANILE KUMAR LiubliaB3’ imajo neenake možnosti in_-neenako v -svoji knjigi opiše svoja pedagoška da je svoje učence mnogo in teme- lektivnega, frontalnega in simultanega slov: Lojzka Bernik, Groharjevo na- 5 _ . . n predznanje. Soila se za te očitne raž- prizadevanja ter rezultate individu- Ijito naučil: Zaradi podrobnega, opisa načina razrednega pouka. Cena. knji* selje 33, Škofja Loka. ■ LjOClezeva il like med otroki dolgo časa ni briga- aliziranega pouka, dosežene 'na eks. načina dela pri izvajanju, individua- ge (141 strani) je 15 N-din. v . * * ! . . j , 23: la. Izvajala je_ pouk, ki je bil prila- perimentalni osnovni. šoli Mali, v ie- liiiranega pouka bo konstruktivno Opozarjamo tudi na delo Josipa Maturanti 5. c letnika učiteljišča ; razpisuje delovno mesuz gojen povprečnemu učencu, zaradi nevskem kantonu, kjer so s pridom posnemanje dokaj olajšano, zlasti še, Markovca »Nastava i individualne v Mariboru ki smo diplomirali leta i T-r^TTPT t a 7 a oi^fe l MATEMATIKO IN FIZIK« 3e~i. ucenci^ za prve je bil takšen uspešno uresničevanje funkcionalne v tekstu prilagodil za pouk sfoven^ Ijuje -prednost *-in--učinkovitost; indi?; i avli en- pozneje. Pošljite naslove na: ■ PRU aU P Pouk preveč, za druge pa premalo vzgoje in aktivne šole. % ščine ter celo dodal nekaj lastnin pri- viaualliziranega . pouka v razredu. -.•11 Franc Torič, gimnazija Ljutomer. ■ . •fahteven; zato^^e Yčdno prodira- Izkušeni praktik Dottrens (roj merov. -. • . 5 ^ VIATOR ^ 3 — UČITELJA lo spoznanje, da takšen način pouka hi najboljši in da je treba uvesti pouk, ki bo omogočil kar' najinten-zivnejšo angažiranost vsakega učenca in to z namenom, da bo -sleherni dosegel maksimalni razvoj in čim boljše šolske ocene. Gibanje za individualizacijo šbl^ skega pouka in učenja se je pod vplivom diferencialne psihologije začelo šele na prelomnici med prejš- & S' -I NOVI FILMI V KINU ZA TELESNO VZGOJO PRU ali P njim in zdajšnjim stoletjem. Prvi poskus individualizacije- pouka sta iz- vedla v Ameriki ■ W. Search (leta. 1-894), v Ev-ro-pi pa O. Decroiy (leta 1906). Teh poskusov je bilo. več, vendar se posamezni sistemi individua- -lizjranega pouka . med seboj bistveno -■ne razlikujejo, marveč skoraj -. enoglasno poudarjajo samoučenje' tj. Mn-dividualho-osvajanje znanja.: Izvajanje dndividuavizacije pouka je možno na več načinov. Eden iz- med teh je tudi učenje s pomočjo učnih listkov, ki jim pravijo fran-oozi »fishes«, Nemci'. »VLehrzettel", Anglosasi »Teaching-leaflets« in- Rusi »trenirovočnyj«. Praktično .gre za kartonček primernega formata, na 'katerem je napisana haloga ali- vrsta nalog, ki; jih sestavlja, učitelj za; sa- Sedmiua režiserja Matjaža Klopčiča je nedvomno po oblikovni plati eden najbolj zanimivih slovenskih filmov,. Klopčič obvlada iihr.sko gdf vorico, njegov filmski izraz je prečiščen' in bogat/'Vendar svoje znanje - in talent ’- ni uspel uporabiti tako,, da. bi ustvaril kompletno -fin®-.sko umetnino. .Konflikt mladega človeka z okoljem (med vojno, pb vojni ali pa danes); j el lahko le mozaik večjih; ali manjših spopadov, ki pa imajo vsi svoj vzrok in posledice. Literarna osnova je preko galerije likov uspela dati podobo mlade generacije, ki je prepričljiva in sprejemljiva. Prav tako njihovi konflikti. V filmu pa ni lika, ki bi/, popolnoma . ; zaživel, . Vsi , skupaj so . skupek papirnatih. figur.. ki kot da se gibljejo eden mimo drugega. Lepa kompozicija slike: in- svojevrsten filmski- Titem .sta. premalo. kujemo od ekranizacije tega romana... Vse to .bi pa. prineslo tudi boljše, sožitje-literarne-osnove in filmskega oblikovanja.. Tako pa- je . film .ostal nekje/sredi-poti, V njem je. zaživel le ambient. ; Maturantje 4. a razreda ljubijan- ■ -; skega učiteljišča šolskega leta 1948/49 • (razrednik prof. Jože Žabkar) — se ; - bomo srečali ob 20-letnici mature na ■ Prijave sprejema svet Šole prijateljskem večeru v gostilni Cin- ; dni p0 objavi razpisa kole na Poljanski cesti v soboto, 28. 3 junija 1969, ob 16. uri. Prijave spre-- . • . . - - - . . jema Marija Petkovšek, osn. šola. serja Zoltana Fabrija, ki obravnava OPlen!i Logatec. ^ ^ ^ ! mmm delavk mt® h? m, se Zberemo 14. junija 1969, ob : ust Izdaja republiški odbor ^ moucenje svojh učencev. . Uporaba. da. bi film zaživel kot samostojno učnih listkov je danes vseh napred- umetniško delo. Potrebna: je pred:-hib Šolah zelo rarSir+ena. vsem bolj'jasna' opredelitev-do gre- hih šolah zelo razširjena. Z namenom, da bi metode-, indivi-nualiziranega pouka čim bolj približal vsem našim šolam',' je Zavod za Šolsivo SR Slovenije izdal, v prevodu Marije Jalen zadnjo izdajo znanega diva - samega,.. Liki.;.bi bili- izdelani; zaživeli bi na zaslonu 'in konflikt katerekoli generacije ob vstopu y samostojno življenje bi dobil ode dimenzije, ki jih upravičeno priča- Kl!l!!!ill|[|! iiiliiiiiii •1 C . •r Cankarjeva založba za Vas Vojna in mir je prejel letošnjega Oscarja. Pri nas ga gledamo z večletno, zamudo na reduciranem . filmskem traku. Vendar je v filmu kljub temu čutiti Bondar čukovo iskanje: (ki pri -kopiji na 70-mm filmskem traku ' pride izredrib do izraza) oblikovnih možnostih pri kompoziciji, trodimenzionalne slike. Njegova verzija Tolstojevega romana Vojna in mir Je do. sedaj najboljša ekrahizacija' tega-romana.-Tistim, ki poznajo, rusko-literaturo,-, slikarstvo. in zgodovino, bo nudila bogato doživetje. Drugim bo film predolg, razvleče_rt; Vendar je v vsa-*’ -kem kadru čutiti vsaj -delček- -Tolstojeve' misli in 'srca; Zanierimb pa scenaristu in režiserju ..Bond.arčuku ' le poenostavitev ■ lika grofa ■ Bežu- • hova, ki je v - Tolstojevem romanu poosebljena živa misel tistega ob-uobja. S tem je film resda pridobil na ..spektakularnosti,, .izgubil .pa je naj zanimivejšo' komponento Tolstojevega romana. Plačanci (tudi Pot v . Katango) Jacka Cardiffa je film, ki odpira etična vprašanja Južne Afrike. Na . vlaku,, ki prevaža .diamante, so. plačanci in domorodci. Proti njim sp plemena, ki so slikana sicer na način, ki ga pogosto srečujemo v poceni indij anaricah. Vendar pa konflikti med belimi in črnimi na vsiljenih Ppredstav° o življenj uNilrh ' S-cikata delavcev “'družbenih dejg nove^e nfUna^^ostiL.^anez^^vite se' S mef šolslini^Tn?^^'11’ .. -.™.— .—javite — , ----- ... ^“Sari^TT"te0/6ureamsa odbor. Casanov film. Zgodba o učitelju, fla ' teli« "lih “ ■ vornJ Drago Ham. madžarske kinematografije. Poklicno tveganje je najnovejši Ureja uredniški odbor. odS* vaSe naslove. Na veselo svidenje po ! v“rnl “''»MR Drago Ham. “rt Ski® SJe obsojeŽ 20 letlh! - -Nas,ov “^dništva: Llubljan* poizkusa zlora-be mladoletnic ih ki Prt svojih učenkah, ki je obsojen •*» : Poljanska 8-n. telefon 315-585. »J1 “ Dijakinje 4.e razreda učiteljišča v ; Naslov uprave, Ljubljana, uživa.neizmenio.zaupanje svoje_ze: LjUbljani _ jetnik 1953/54 — bomo « zorjeva 1, telefon 22-284. ne, je realizirana z rutino in brez J „ „ posebnega, umetniškega navdiha. P ,l5',.hfti' ! J-dStnl predal: S53-VH. Melo.dramatski zaplet, znani obrazi L,!9??*."?.p" »padu«.^Pnditc . Letna naročnina: 12 din za Pj glavnih- igralcev so privlačnost fiN Sl' BOŽA. • sameznlke. za šole tn druge us® Na Zlatami v SR Srbiji bo od ■ Štev. tek. računa: 501-8-2S-L 9.-26. julija 1969 seminar za j Tiska CzP Ljudska pravica, učitelje vseh štirih tujih jezikov. .............................. ma, .ki: bo.našel.sypio. ;putili.ko.-Pogreb v Berlinu je vohunski film, ki se odlikuje po dosti originalnem -pristopu. Prepletanje vseh mogočih vohunskih služb pri izvrševanju dolžnosti agenta, ki ga virlaplet^filma^bp6! poTe^’ni- jg».........................!!llliMBiiillllBlll!l[lilllBliillllllllli^ ................... petosti prinaša tudi nekaj vedrega H : vlaku kažejo črnega človeka v'nje- humorja. Skratka film, ki je dobro razvedrilo. Westerplatte je film poljskega režiserja Stanislawa Rozewicza. Je predvsem , poizkus uloviti košček poljske- zgodovine in se oddolžiti junakom Westerplatte, ki so se odrezani od poljske armade v septerh-.bru 1939 .borili .skoraj, do ..zadnjega naboja. Psihološka plat filma nekoliko. šepa. Vendar je film eden boljših vojnih filmov zadnjih let. Bil je nagrajen v Moskvi leta 1967. Kaj si delal v vojni, očka? Ta Delovna, skupnost Posebne osnovne šole Nova Gorica razpisuje prosto delovno mesto KLINIČNEGA PSIHOLOGA Kandidat mora imeti končano fakulteto. Nastop službe X. julija 1969. Razpis velja 15 dni po objavi ’ go vem naporu, da ?; n e m • p o d t o čju d dš < inteiektuai- - zsf .......................................................................... doseže, če fie . pre- /slug-l-postavi na-realao /osnovp. Ta' / vlada belega. Poroštvo za uspeh je - etika, - ki- se - poraja na pogorišču magije v spopadu s civilizacijo, katere .morala in etika, doživljata poraz/ ' ' Oče je film madžarskega reži- misel pa ni posebno uspela. Humor . je prisoten ves čas. Vendar je ttt humor, ki ne pozna domislic, presenečenj, lahkotnosti in zbadljivosti podobnih filmov neameriške proizvodni e. IIKil! Po sklepu sveta zavoda —- razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE ZVONKA RUNKA ® Gulbranssen Trygve: IN VEČNO POJO GOZDOVI ter DEDIŠČINA GOZDA Veličastna nordijska saga o družini Bjorndalcev, ki živi na samotni kmetiji sredi neizmernih gozdov. Povest o redu preprostih, pogumnih, poštenih in vztrajnih ljudi, ki so trdno zraščeni s svojo zemljo in strastno ljubijo svojo prvobitno svobodo in lepoto svojega divjega sveta.. Cena: pl. 69 din, polus.. 90 din © Knut Hamsun: BLAGOSLOV ZEMLJE Himna nordijski zemlji, trdi, skopi, nepopustljivi, prežeti s tisočerimi skrivnostmi in nevarnostmi, . nordijska saga o človeku in zemlji, ki sta si usojena tovariša in večna sovražnika. Roman, ki je s svojo primarno močjo osvojil svet. Avtorju je bila 1920. leta zanj podeljena Nobelova nagrada. Cena: pl. 40 din, polus. 50 din ® Jens Peter Jaeobsen: GOSPA MARIJA GRUBBEJEVA Šolski center za blagovni promet LJUBLJANA — POLJANSKA 28 a 9 . . razpisuje prosta delovna mesta . za nedoločen čas: — PROFESOR — SLAVIST — PROFESOR — SLAVIST-GERMANIST — PROFESOR ZGODOVINE — PROFESOR GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE — DIPLOMIRAN EKONOMIST — ARANŽER — LJUBLJANA, GASILSKA 17 razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednja delovna mesta: — 1 UČITELJ ALI UČITELJICA ZA GLASBENI POUK — PRU ali P za 10-urno učno obveznost v razredih in vodstvo otroškega in mladinskega pevskega zbora 2 UČITELJA ALI UČITELJICI ZA ODDELEK PODALJŠANO BIVANJE UČENČEV — U Nastop službe 1. 9. 1969 (za določen čas od 1. 9 1969 do 30. 6. 1970). visoka izobrazba s prakso v aranžiran ju; Stanovanj ni. Plača po pravilniku. Prednost za oddelek- PB učencev imajo U iz VVZ šolskega okoliša. za določen čas: Rok za prijave je 15 dni po objavi na gornji naslov. Delo zavzema posebno vidno mesto v danski književnosti, zlasti ' " ' — UČITELJ TELESNE VZGOJE 2 UČITELJA ZA ZDRAVSTVENO VZGOJO llllllll# zlasti pa v pisateljevem dragocenem literarnem opusu, m g To je roman o ljubeči in ljubezni iščoči ženski, njeni fj I Poskusna doba 6 mesecev. ||. Nastop službe. 1. septembra 1969. pretresljivi življenjski poti, njenem družbenem vzponu in pretresljivem padcu. Cena: pl. 35 din Razpisna komisija © Robert Kalivoda: 1 MODERNA DUHOVNA STVARNOST IN MARKSIZEM 1 Avtor sodi v avantgardo češke filozofije. Marksizem poj- | muje kot pot, kot gibanje, kot tisto možno ustvarjanje, i ki s svojo odprtostjo daje dobra izhodišča za globlje fi- 1 lozofsko spoznavanje človeka in sveta, človekove struktu- m re in strukture sveta, v katerega mrežo je ujet. Cena: kart. 20 din 1 © Giuseppe Berto: §f OBLAKI SO RDEČI § (zbirka MOZAIK) ■ : f Sodobni italijanski ,pisatelj G, Berto, se,je v/tem romanu g lotil silno delikatne snovi: s psihološko poglobljenostjo 1 nam prikaže usodo peščice mladoletnikov, ki sp zašlf v | katakombe porušenega: mesta. Svojevrstne poti brezdomne 1 mladine v porušenem italijanskem mestu, neprisiljeno 1 prepletene po sili dogodkov, spremlja pisatelj z globokim | humanizmom, ki poteka iz prepričanega -antimilitarizma. I Cena: pl. 45 din g © Hans Kirst: . | VOLKOVI 1 (zbirka MOZAIK) ■ ' ; .. ■ - Pre:rosijiva kronika stare mazurske vasice na meji med | nekdanjo Nemčijo in Poljsko, vasice, ki postane peklenski i kotel nacističnega preobraževanja človeka v zver. 1 Ostro in umetniško dognano pisateljevo pero odpira bral- ‘1 cu brezno, pogubnih, strasti in človeških tegob, ki pretre- S sajo majhen vaški svet. Preplet teh zgodb preraste v ve- 1 ličasten roman vaši, ki postane zgodovinski spomenik. /g Cena: pl, 49 din g Prijave, ki naj vsebujejo osebne podatke, dokazila o strokovni in pedagoški izobrazbi ter življenjepis, sprejema tajništvo centra do 15. junija 1969. sveta I. gimnazije v Ljubljani, Peričeva 12 r az p i s u j e z novim šolskim letom delovni mesti profesorja fizike Svet osnovne šole Dušana Jereba Slovenske Konjice profesorja socioiogije razpisuje -• - ' "• ' •' 4 • • . :: k- r' zre': ■ /V; naslednja delovna mesta: A) UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK — PRU ' : UČITELJA ZA GLASBENI L\ LIKOVNI POUK PRU (kvalificiran za poučevanje enega od. navedenih predmetov, a je sposoben poučevati oba). Za navedeni delovni mesti je. zagotovljeno samsko star novanje. B) VODJA PODRUŽNIČNE ŠOLE V ŠPITALIČU — učitelj z. opravljenim strokovnim, izpitom; RAZREDNEGA učitelja na PODRUŽNIČNI šoli V ŠPITALIČU — U Pogoji: za profesorja fizike diploma filozofske ali tehnične fakultete; za profesorja sociologije diploma filozofske, fakultete ali višje politične šole. Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema pisarna ravna--teljstva I. gimnazije, v Ljubljani, Peričeva 12 da 20. junija 1969. iniiiffliiipuiiiM iiia Zagotovljeno je družinsko stanovanje. / / - Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Rok prijave poteče 15 dpi po objavi razpisa. .... TEHNIŠKA ŠOLA ZA STROJNO STROKO V LJUBLJANI, . . AŠKERČEVA. 7 II RAZPISUJE VPIS V 1. LETNIK ZA ŠOLSKO LETO 1969/70 a) v oddelek za strojno stroko bo sprejetih 210 učencev(nk) b) v oddelek za varilsko stroko pa 70 učencev(nk) NAROČILNICA - PD Podpisani(a) ... poklic ........ zaposlen(a) pri stanujoč(a) ....... pošta .............. Jlllll •••«•••■••■»«■«■■ati,.,a NEPREKLICNO naročam naslednje knjige; IN VEČNO POJO GOZDOVI ter DEDIŠČINA GOZDA, BLAGOSLOV ZEMLJE, GOSPA MARIJA GRUBBEJEVA, MODERNA DU- Osnovna šola Vojka Šmuc v Izoli razpisuje: 1. ponbvpo razpisujemo'dve (2) delovni mesti UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA pogoji: PRU aii P' 2. prvič razpisujemo eno (1) prosto .delovno mesto HOVNA STVARNOST IN MARKSIZEM, OBLAKI SO RDEČI, VOLKOVI. (Ustrezno podčrtajte) Naročnino bom poravnal(a) — takoj v celoti — bom plače-val(a) v več mesečnih obrokih po 20 din, in sicer takoj po prejemu položnic. (Ustrezno podčrtajte!) Knjige pošljite na dom — v službo — prevzamem osebno. UČITELJA SLOVENSKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA 05 za slovenski jezik ih ,1/2 učne obveznosti: za italijanski jezik) , I Z pogoji: PRU ali P ■ - v v 3. prvič razpisujemo eno.(l) delovno mesto UČITELJA ZA TEHNIČNO VZGOJO Datum: pogoji: PRU Prijave pošljite na osnovno'šolo Vojka Šmuc v Izoli v-roku (podpis, za pravne osebe tudi žig) 15 dni po objavi. (Popravek razpisa, objavljenega v 10. številki PD) g Pogoji za sprejem so: = T. uspešno končana osemletna osnovna šola jj 2! pozitivna ocena iz tujega jezika v spričevalu o končani -g L . osnovni šoli -g 3. starost največ 18 let s, ,7 . .4. Ustrezno zdravstveno stanje g . 5. uspešno opravljen sprejemni izpit i. . Prijavo za vpis (v prodaji Drž. založbe) kolkujte s kolkom • 1 za T N-din — ter ji priložite: jj ’ 1. spričevalo o dokončani osemletni osnovni šoli (original), jj ;... .2. izpisek iz rojstne matične knjge | : 3. zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od me' 1 seča dni ;jj Prijave za vpis sprejema šola dne 19,, 20., 21. junija crd 'g" 8.—12. in od 16.—18. ure ih 22. junija od 8,—12. ure v sobi 1 7/II, Aškerčeva c. 7. Po pošti poslanih prijav ne bomo up°' 'jj. števni:! g Kandidati obeh strok opravljajo pred izpitno komisijo spre' Jj jefnni izpit iz slovenskega jezika in matematike dne 25. ib g ., 26.-junija 1969, če. bo. prijavljenih kandidatov več, kot ie jj /.razpisanih mest. Pričetek izpitov bo ob’ 3. uri po navodilih-H ki jih bodo dobili kandidati ob vpisu. 1 Kandidati izv-t Ljubljane, ki žele biti sprejeti v Dom teh/ j niških šol na Vidovdanski 7, vlože prošnje direktno v upravi i doma.