URADNI LIST
SOC I A L I STIčN E RE P UBLI K E SLOVENIJE
Številka 30	Ljubljana, 9. septembra 1970	Cena 2 dinarja	Leto XXVII
VSEBINA:
194.	Pravilnik o rajonizaciji vinorodnih območij in o sortnem izboru za ta območja
195.	Pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra vinojradov po sortah in letnih pridelkih
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
317.	Sklep o javni razgrnitvi (Cerknica)
318.	Odlok o urbanističnem programu za občino Litija
319.	Odlok o osebnem dohodku in povračilu osebnega dohodka ter materialnih in potnih stroškov odbornikom, funkcionarjem in članom skupščinskih organov ter predstojnikom organov, ki jih imenuje občinska skupščina Logatec
320.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Logatca in urbanističnem načrtu za 2lri
321.	Odlok o ustanovitvi občinskega štaba civilne zaščite (Vrhnika)
— Popravek
194.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 24. člena zakona o označevanju vina (Uradni list SRS, št. 21-127/ 70) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo
PRAVILNIK
o rajonizaciji vinorodnih območij in o sortnem izboru za ta območja
I.	Vinorodna območja
1.	člen
Glede na ekološke pogoje in organoleptične lastnosti vina se vinogradniško območje SR Slovenije deli na vinorodne rajone, okoliše, podokoliše in ožje okoliše
2.	člen
Vinorodni rajoni so:
1.	podravski rajon,
2.	posavski rajon.
3.	kraško-primorski rajon.
3.	člen
Podravski rajon obsega naslednj vinorodne okoliše:
1.	“Mariborski vinorodni okoliš«, ki zajema obronke Pohorja od Ruš do ceste Vitanje—Stranic—Slovenske Konjice, nato ob Dravinji do železniške proge, ob železniški progi do Ptuja, ob Dravi do Vurberga od tu do Lenarta, Ane, Ščavnice, do severne državne meje in ob njej do kote 641, nato pa do Selnice ob Dravi;
2.	»Srednje Slovenske gorice«, ki zajema gričevje, omejeno s cesto Martin—Vurberg— Lenart—Ana, s potokom Ščavnica proti državni meji, s cesto Vrat je— Nasova—Ščavnica do ceste Cezanjevci—Kostanj (Tomaž)—Ormož ter z reko Dravo do Martina:
3.	»Radgonsko-kapelske gorice«, ki zajema gričevji med Muro in Ščavnico do ceste Nasova—Apaška dolina:
4.	»Ljutomersko-ormoške gorice«, ki zajema območje med cesto Ormož—Kostanj (Tomaž)—tezanjev-
ci—potok Ščavnica, republiško mejo ter cesto Središče—Ormož;
5.	“Prekmurske gorice«, ki zajema gričevje na območju Dolnja Lendava;
6.	»Haloze z obrobnim pogorjem«, ki zajema območje med republiško mejo do železnice Rogatec—Zbe-lovo. Pragersko—Ptuj in ob reki Dravi do republiške meje.
4.	člen
Mariborski vinorodni okoliš obsega naslednja pod-okoliša :
1.	»Kozjak in Gornje Slovenske gorice«;
2.	“Obronki Pohorja«.	,
Podokoliša razmejuje reka Drava od Selnice ob
Dravi do Vurberga.
5.	člen
Mariborski vinorodni okoliš obsega naslednje ožje okoliše: Bresternica, Kamnica, Rošpoh, Krčevina, Počehova, Kozjak, Križ, Pesnica. Špičnik. Svečina, Kresnica, Cirknica-Ranca. Dobrenje, Košaki, Meljski hrib, Dragučova, Celestrina, Trčova, Metava, Ruperče, Korena. Gačnik, Vajgen, Strihovec, Jareninski vrh, Vu-kovje, Vukovski dol. .Flekušek, Hlapje, Selnica ob Muri, Sladki vrh, Ploderšnica. Ročica. Partinje, Gašte-raj, Kremberk. Sp. Velka, Bistrica pri Rušah, Limbuš, Pekre-Hrastje, Razvanje, Greta, Radizel, Fram, Morje, Bukovec, Gabernik. Ritoznoj, Kovača vas, Visole, Tinjska gora, Okoška vas, Oplotnica, Vinarje, Skal-ce in Stanovska.
6.	člen
Vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice obsega naslednje ožje okoliše: Zavrh, Mestni vrh, Krčevina, Trnovski vrh, Kičar. Lokavec, Porčič. Trije kralji — Ščavnica, Cogetinci, Cagona, Sovjak, Sakušak—Moravci, Juršinci, Tomaž, Podgorci in Velika Nedelja.
7.	člen
Vinorodni okoliš Radgonsko-kapelske gorice obsega naslednje ožje okoliše: Hercegovlčak, Police, Ažen-ski vrh, Plitvički vrh, Crešnjevci, Zbjgovci, Orehovski
r
vrh, Ivianjševski vrh, Slavenski vrh, Janžev vrh, Oče-slavski vrh, Radenski vrh, Kapela, Svobodni vrh, Božički vrh in Murščak.
8.	člen
Vinorodni okoliš L j utom er sk o - or m oške gorice obsega naslednje ožje okoliše: Globoka, iP’resika, Nunska graba, Rinčetova graba, Slamnjak, Grespvščak, Železne dveri, Radomerščak, Cerovec, Svetinje, Jeruzalem, Brebrovnik, Pavlovski vrh, Vinski vrh, Kajžar, Hermanci, Strmec, Gomila, Kog, Kamenščak, Stara cesta, Lahonščak, Runeč, Stanovščak, Litmerk in Hum
9.	člen
Vinorodni okoliš Prekmurske gorice obsega ožje okoliše: Lendava, Centiba, Dolga vas/Dolina in Strehovci.
10.	člen
Vinorodni okoliš Haloze z obrobnim pogorjem obsega naslednja podokoliša:
1.	»Haloze«, ki zajema pogorje vzhodno od ceste Majšperk—Stoperce->~2;etale—o-epubliška meja;
2.	»Obrobno pogorje«, ki zajema obronke Donačke gore in Boča zahodno od ceste Majšperk—Stoperce— Žetale, nato ob republiški meji do železnice Rogatec— Podplat in'mato do Zbelova in Pragerskega.
11.	člen
Vinorodni okoliš Haloze z obrobnim pogorjem zajema naslednje ožje okoliže: Turški vrh, Hrastovec, Gorenjski vrh, Podlehnik—Majski vrh, Gorca—Dežno, Janški vrh, Cirkulane, Veliki okič, Gruškovje, Žetale, Obrobno pogorje in Gornje Haloze.
12.	člen
\
Posavski rajon obsega naslednje vinorodne okoliše:
1.	»Smarsko-savinjski«, ki zajema pogorje na območju od Kunšperka po desnem bregu Sotle do Rogatca, po železnici do Podplata, nato do Zbelova in Slovenskih Konjic ter do Šaleške doline, nato po Savinjski dolini do Laškega in ob meji okoliša iz 2. točke tega člena do Kunšperka;
2.	»Bizeljski z obronki Orlice in Bohorja«, ki zajema pogorje na območju od Kunšperka, Svete gore po vrhu Orlice in Bohorja do Laškega, nato do Zidanega mosta, po levem bregu Save do izliva Sotle v Savo in nato po desnem bregu Sotle do Kunšperka;
3.	»Krško-gorjanski«, ki zajema pogorje od Impol-ce po desnem bregu Save do Breganjščice, nato do Bregane in po vrhovih Gorjancev do kote 939, od tod po meji med katastrskimi občinami Vrhpolje—Orehovec in Ostrog—Kostanjevica do Krke in ob njej do žameška, nato po cesti Škocjan—Bučka—Radulja—Im-polca;
4.	»Novomeško-mokronoški«, ki zajema pogorje zahodno od meje okoliša iz 3. točke tega člena, nadalje od Impolce po desnem bregu Save do šmartna pri Litiji, od tu po zračni črti do vasi Krka—Smuka—Dvor —Crmošnjice, od tod na koto 824 . in naprej do kote 939;
5.	»Belokranjski«, ki zajema Belo krajino med
južnim pogorjem Gorjancev in Kolpo ob republiški meji	*
13.	člerv
Šmarsko-savinjski vinorodni okoliš obsega naslednje podokgliše:
1.	»Obsoteljski«, ki obsega območje pogorja na območju od Kunšperka po desnem bregu Sotle do Rogatca, po železnici do Podplata, nato do Zbelova, nato po železnici do ,Grobelnega iri od tod prek Slivnice po zračni črti do Bohorja;
2.	»Drameljski«, ki obsega območje od meje podokoliša iz prejšnje točke in južni del Konjiške gore do •železnice Giobelno—Celje;
3.	»Savinjski«, ki zajema pogorje preostalega okoliša zahodno in južno od meje Drameljskega podokoliša.
14.	člen
Šmarsko-savinjski vinorodni okoliš obsega ožja okoliša Virštanj in Sladka gora.
15.	člen
Vinorodni okoliš Bizeljsko z obronki Orlice in Bohorja obsega naslednje ožje okoliše: Drenovec, Janževa gorca, Orešje, Pišecc, Sromlje, Kapele, Zdole, Sremič, Veliki kamen, Gorjane, Trnovec in Zajčja gora.
16.	člen
Krško-gorjanski vinorodni okoliš obsega naslednje ožje okoliše: Trška gora, Golek, Ravni, Veliki trn, Raka, Drenovec, Volovnik—Sevška gora, Velika dolina, Vitovec, Piroški vrh, Gadova peč, Banovec—Brezovica, Šutenski vrh, Crneški vrh, Zavode, Bočje in Kočarija.
17.	člen
Novomeško-mokronoški vinorodni okoliš obsega naslednje ožje okoliše: Trška jfora z Grčevjem in Kne-žijo, Vinji vrh z Mevcami, Malkovec, Sončnik z Vinjim dolom, Ljubon, Straška gona in Dvor z Borštom.
18.	člen
Belokranjski vinorodni okoliš obsega naslednja podokoliša:
1.	»Metliški«;
2.	»Cmomeljski«.
Podokoliša razmejuje meja, ki poteka po cesti Ju-gorje—Štrekljevec—Gradac—Metlika do Kolpe.
19.	člen
Belokranjski vinorodni okoliš obsega ožje okoliše; Vidošiči, Drašiči, Vinomer, Radoviča, Suhor, Semič, Rodine, Stražni vrh, Maverlen, Dobliška gora, Tanča gora, Adlešiči, Pretoka in Žeželj pri Vinici.
I	20. člen
Kraško-primorski rajon obsega naslednje vinorodne okoliše:
1.	»Vipava«, ki zajema Vipavsko dolino z obronki Nanosa ter Trnovske in Kraške planote;
2.	»Brda«, ki zajema gričevje med Sabotinom, Korado in državno mejo;
3.	»Kraška planota«, ki zajema območje Krasa do državne meje in železnice Trst—Divača;
/
4.	»Slovenska Istra«, ki zajema pogorje južno od železnice Trsta—Divača in na jugu do republiške meje.
21.	člen
Vinorodni okoliš Vipava obsega naslednje podoko-liše:	, v
1.	»Gornja Vipava«, ki zajema obronke Nanosa in Čavna do zračne črte Ajdovščina—Planina—Erzelj— Branica—Raša;
2.	»Srednja Vipava«, ki zajema območje od pod-okoliša Gornja Vipava do zračne črte Dornberg— čr-
ijdče;
3.	»Spodnja Vipava«, ki zajema območje od pod-okoliša Srednja Vipava do državne meje.
22.	člen
Vinorodni okoliš Vipava obsega naslednje ožje okoliše:	Branica, Vrhe—Štjak, Podnanos, Podraga,
Gradišče, Manče, Goče, Erzelj, Ixaže, Slap, Vrhpolje, Budanje, Planina, Ustje, Križ, St'omaž, Skrilje, Kamnje, V rtovi n, Dobravlje, Žablje, Gaberje, Šmarje, Zavino, Brje, Črniče, Batuje, Selo, Osek, Vitovlje, Ozeljan, Kromberk, Sempaske gmajne, Stara gora, Markov hrib, Vogersko, Prvačina, Dornberk, Zalošče, Branik, Tabor, Gradišče in Biljenski griči.
23.	člen
Vinorodni okoliš Brda-obsega naslednja podoko-laša:	^
1.	»Zgornja Brda«;
2.	»Spodnja Brda«.
1.	V podravskem vinorodnem rajonu:
laški razling, renski razling, sauvignon, šipon, dišeči tramindć, beli in modri pinot (burgundec), zeleni silvanec, rulandec, rumeni muškat, radgonska ranina, neuburgovec, ranfol, rizvanec, muškat Ottonel, vetli-nec, žametna črnina, modra frankinja in portugalka.
2.	V posavskem vinorodnem rajonu:
žametna črnina, modra frankinja, rdeča kraljevina, modra portugalka, šentlovrenka, laški rizling, sau. vignon, rumeni plaveč in šipon.
3.	V kraško-primorskem vinorodnem rajonu:
. rebula, malvazija, tokaj, pinela, zelen, pergolin, laški rizling, poljšakica, merlot, refošk, kabernet frank, kabernet sauvignon, barbera, muškati, beli in modri pinot (burgundec) in sauvignon.
27. člen
Občinska skupščina lahko1 v okviru sort vinske trte iz prejšnjega člena določi ožji sortni izbor za svoje območje.
III.	Končna določba
28. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.	1
St. 320/C-050/70
Ljubljana, dne 27. avgusta 1970.
Podokoliša razmejuje meja, ki poteka od jugovzhodne državne meje pri Humu proti vasi Gmajna prek Šmartnega, dalje po cesti do vasi Crtaže, od koder se spušča v dolino pod Vedrijan, nato severno od Snežeč na vrh Loga pod Višnjevikom in severno od vasi Šlovrenc proti Hruševlju ter do državne meje in ob njej ter nato po zračni črti zahodno od Vrhpolja do državne meje.
24.	člen
Vinorodni okoliš Slovenska Istra obsega naslednja podokoliša:
1.	»Obalni podokoliš«;
2.	»Notranji podokoliš".
Podokoliša razmejuje Sečoveljska dolina, cesta Ka-štelj—Šmarje in po zračni poti prek krajev Vanganel—Cežarija do potoka Rižana.
Republiški sekretar za gospodarstvo
Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
195.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 24. Člena zakona o označevanju vina (Uradni list SRS, št. 21-127/ 70) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo
PRAVILNIK
o vsebini in načinu vodenja registra vinogradov po sortah in letnih pridelkih
25.	člen
Vinorodni okoliš Slovenska Istra obsega naslednje ožje okoliše: Debeli rtič Crni kal, Brič, Kortina, Prade, Baredi, Dvori. Padna, Koštabona, Pridvor, Plavje, Raven, Krkavče, Šmarje, Sergaše, Marerina, Boršt in Gabrovica.
II.	Sortni izbor
1	26. člen
V skladu z zakonom o označevanju vina se uporabljajo naslednje sorte vinske trte:
1.	člen
Register vinogradov, v katerem so evidentirane vinogradniške površine, sorte in količine pridelkov (v nadaljnjem besedilu: register), ki ga vodi pristojni občinski upravni organ (2. člen zakona o označevanju vina), vsebuje naslednje rubrike:
1.	ime in prebivališče oziroma sedež pridelovalca;
2.	vinogradniška površina in sicer:
a)	parcelna številka in ime parcele, če ga parcela
ima,	.	.	*
b)	katastrska občila,
c)	vinogradniško območje (ožji okoliš, podokoliš ali okoliš),
č) površina vinograda,
d)	sorte trt,
e)	število trt,
f)	starost nasada (v letih),
3.	količina pridelka grozdja, mošta ali vina v posameznem letu;
4.	datum trgatve;
5.	datum priglasitve.
2.	člen
Pridelovalec priglasi podatke,.,iz prejšnjega člena organu, ki vodi register, najkasneje v desetih dneh po končani trgatvi posamezne sorte grozdja.
Priglasitev podatkov predloži pridelovalec v dveh izvodih. Organ, ki vodi register, vrne pridelovalcu en
izvod priglasitve, na katerem navede številko, pod katero je pridelovalec vpisan v register, in datum priglasitve.
3.	člen
D -lovna organizacija lahko priglasi podatke iz 1. člena tega pravilnika tudi za svoje kooperante.
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem ifštu SRS«.
St. 320/C-049/70
Ljubljana, dne 27. avgusta 1970.
\
Republiški sekretar za gospodarstvo
Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 317.
Na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16 67) je svet za komunalne, stanovanjske in gradbene zadeve ter urbanizem na seji dne 14. julija 1970 sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi
a)	zazidalnega načrta Cerknica,
b)	zazidalnega načrta Rakek, ob Vodovodni in Partizanski cesti,
c)	zazidalnega načrta med Starim trgom in Ložem.
č) zazidalnega načrta Dolenja vas — del,
d)	tekstualnega dela odloka o spremembi odloka o urbanističnem redu v občini Cerknica.
Razgrnitev bo v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Cerknica 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije svoje pripombe in predloge.
St. 350-11/70-1
Cerknica, dne 28. avgusta 1970.
Predsednik
sveta za komunalne, stanovanjske in gradbene zadeve ter urbanizem skupščine občine Cerknica
Danimir Mazi 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 318,
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 57. in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. julija 1970 sprejela
ODLOK
o urbanističnem programu za občino‘Litija
1.	člen
Skupščina odobri urbanistični program za teritorij občine Litija (v nadaljnjem besedilu: urbanistični program) kot osnovo skladnega razvoja novih gradenj za potrebe vseh dejavnosti v obdobju naslednjih 30 let.
2.	člen
\
Urbanistični program določa osnovne smernice urejanja zemljišč za gradbene namene.
Urbanistični program je zato upoštevati pri izdelavi vseh urbanističnih dokumentov ah določevanju pogojev za nove gradnje in rekonstrukcije na teritoriju občine Litija, kakor:
—	za urbanistične načrte,
—	za zazidalne načrte,
—	za urbanistični red,
*— za določevanje posameznih lokacij, objektov in naprav,
—	za določevanje pogojev ob rekonstrukciji objektov ali naprav.
3.	člen
»
Urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično dokumentacijo o družbenem in ekonomskem razvoju občine Litija ter bistvene elemente regionalnega
plana po obstoječem stanju in za perspektivo nadaljnjega razvoja teh elementov.
4.	člen
Urbanistični program obsega tekstualno in grafično gradivo z ugotovitvijo obstoječega stanja prirodnih pogojev, števila prebivalstva, proizvodnih elementov in oskrbe ter oceno izhodišč za prognozo družbeno-eko-nomskega razvoja sploh v merilu občine.
Osnovne smernice programa so grafično ponazorjene na zbirni karti v merilu 1 : 25.000. posebej pa:
—	osnove za vodnogospodarske ureditve, v teh gospodarske ureditve, oskrba z vodo in osnove kanalizacijske mreže,
—	zaščitena in zavarovana območja, kulturni spomeniki in spomeniško pomembna območja, obdelana v elaboratu Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, leta 1969. Elaborat je sestavni del urbanističnega programa.
5.	člen
V	skladu s smernicami tega programa je zagotoviti :
1.	urbanistični načrt z ustreznimi zazidalnimi načrti za ureditveno območje mesta Litije s Šmartnim,
2.	zazidalne načrte za naselje Kresnice, Kresniške Poljane z Jevnico, Sava, Gabrovka in Vače,
3.	zazidalne načrte za površine, ki so namenjene za potrebe razvoja izletniškega kakor tudi rekreativnega turizma in sicer v naslednjih naseljih ali v njihovi neposredni okolici: Dole, Bdgenšperk, Polšnik, Ponoviče, Primskovo, Sopota in dolina reke Save od Ponovič do Renk,
4.	zazidalne načrte za samostojna počitniška naselja, označena na zbirni karti, imenovana: Bi tiče, Jazbine, Moravška gora, Slivna, Širmanski hrib, Veliki vrh in Vovše (Klenik).
6.	člen
Obvezno je upoštevati določila urbanističnega reda za vsa naselja in območja, za katere ni predvidena izdelava urbanističnega ali zazidalnega načrta, ali pa je izdelava ustreznega načrta le odložena.
7.	člen
Dokler ne bodo izdelani in odobreni ustrezni načrti ža naselja in območja po 5. členu tega odloka (Kresnice. Kresniške Poljane z Jevnico, Sava, Gabrovka in Vače) je za vsako novo gradnjo ali pa večjo rekonstrukcijo objekta ali za provizorij upoštevati smernice razvoja po urbanističnem programu in določila urbanističnega reda.
B. člen
V	urejevanju naselij je obvezno upoštevati: omejitve, ki sovpadajo s problemi rezervatov, za posebne namene. Na površinah, ki so tu določene za rezervate, je odkloniti vsako gradnjo za stanovanjske ali gospodarske potrebe prebivalcev.
Upoštevati je tele rezervate za nosebne namene:
1. območja za rekreacijo in za počitniška naselja, kakor so navedena v 5. členu tega odloka,
2.	območje aluvialnih nanosov ob koritu Save od Slapnice pri Jevnici do železniškega mostu čez Savo pod Poganikom kot področje potencialnih virov in črpanja talne vode za potrebe Litije in drugih naselij,
3.	območja vodnih zajetij za vodovode v naseljih: Cmi potok, Dole, Gabrovka, Gradec-Litija, Gradišče, Gradiške Laze, Hotič, Jevnica, Kostrevnica, Kresnice, Kresniške Poljane, Polšnik, Ribče, Sava, Vače, Zavrstnik ter še neurejeno zajetje pod Bogenšperkom,
4.	rezervat za zasavsko cesto po obeh variantah pri Litiji. Upoštevati je rezervat v pasu širine po 50 metrov na vsako stran'od cestne osi,
5.	Rezervat za V bodoče prekategorizirano cesto IL. reda Šmartno-Radohova vas po 30 m na vsako stran od cestne osi,
6.	rezervat ceste III. reda v širini po 15 m na vsako stran od cestne osi,
7.	rezervat cest IV. reda najmanj po 5 m na vsako stran od cestne osi,
8.	rezervat ob železniški progi po 20 m od roba zunanjega železniškega tira,
9.	rezervati za daljnovode:
—	daljnovodi 1 X 35 KV ali manj, varstveni pas najmanj 16 m na vsako stran od voda,
—	daljnovodi 2 X 35 KV. Varstveni pas po 22 m na vsako zunanjo stran od črte navpične projekcije zunanjega voda,
—	daljnovodi 1 X 110 KV. Varstveni pas najmanj
po 27 m na vsako stran od voda,	*
—	daljnovod 2 X 110 KV. Varstveni pas po 33 m na vsako zunanjo stran od črte navpične projekcije zunanjega voda,
—	daljnovod 1 X 220 KV. Varstveni pas po 50 m na vsako stran voda,
10.	rezervat za plinovod. Varstveni pas je delovni varstveni pas v širini 5 m na vsako stran. Za predvideno gradnjo v pasu od 5 do 50 m na vsako stran pa je predhodno zagotoviti ustrezno soglasje,
11.	rezervati, ki so po elaboratu spomeniške službe kot prilogi urbanističnega programa pridržani posebnim pogojem gradnje ali vzdrževanja
V	vseh navedenih rezervatih je predvidena le namenska gradnja po ustreznih predpisih za tako gradnjo.
9.	člen
V	zavarovanje pokrajinskih značilnosti, etnografskih zanimivosti, urbanističnih ambientov, kulturnih, arheoloških in naravnih spomenikov na teritoriju občine bo skupščina sprejela poseben odlok o spomeniškem redu ter ga naknadno izpopolnjevala ustrezno novim najdbiščem.
10.	člen
i
Izvajanje režima za urejanje in gospodarjenje na rezervatih za posebne namene (drugi odstavek 8. člena) bo skupščina določila s posebnim odlokom v skladu z ustreznimi predpisi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in rezultati regionalnega prostorskega plana.
11.	člen
V	skladu z določili 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem občinske skupščine lahko dovoli manjše odmike od sprejetega urbanističnega programa tako glede posamezhih objektov kakor komunalnih naprav.
J
12.	člen
Sprejeti urbanistični program, urbanistični in zazidalni načrti morajo 'biti stalno na vpogled občanom ali članom delovnih organizacij:
—	pri občinski službi za gradbene in komunalne zadeve ter urbanizem,
—	pri organizaciji, ki jo občinska skupščina pooblasti za nadziranje sprejetih urbanističnih zadev.
Odgovorne osebe službe v prejšnjem odstavku so dolžne na zahtevo dajati informatije ali podatke o vsebini urbanističnega programa ali o tistih urbanističnih dokumentih, ki usmerjajo urbanistični razvoj v občini Litija.
13.	člen
Svet za gradbene zadeve in urbanizem ter pristojne službe občinske skupščine skrbijo za izvajanje urbanističnega programa ter drugih sprejetih urbanističnih dokumentov.
Izvrševanje urbanističnega programa nadzoruje pristojna urbanistična inšpekcija.
14.	člen
Dopolnitve in ustrezne spremembe urbanističnega programa izdela projektantska organizacija, ki jo pooblasti. občinska skupščina Litija po posebnih pogodbah.
15.	člen
Urbanistični program mora občinska skupščina po potrebi pregledati, najmanj pa po preteku vsakih pet let, ter ga uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi dosežki in razmerami ter sočasno upoštevati tudi nove družbene potrebe in koristi.
v.	16. člen
Skladno s smernicami tega odloka o urbanističnem programu za teritorij občine Litija je dopolniti in prilagoditi določila v odloku o urbanističnem redu v občini Litija (Uradni list SRS, št. 42/67).
*
17. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati sklep o urbanističnih vplivnih področjih na področju OLO Litija (Glasnik, št. 32/63), odlok o gradbenih okoliših v občini Litija (Glasnik, št, 98/65) in odlok o spremembi odloka o gradbenih okoliših v občini Litija (Glasnik, št. 33/58) ter vsi drugi predpisi o urejanju prostora v občini Litija, kolikor nasprotujejo tu objavljenim določilom.
18 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-3/70-1
Litija, dne 7. julija 1070.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk, 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 319.
Na podlagi 100. člena statuta občine Logatec (Glasnik, št. 6/65) je skupščina občine Logatec na 12. rednem zasedanju občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. septembra 1970 sprejela
O I?L O K
o iosebncm dohodku in povračilu osebnega dohodka ter materialnih in potnih stroškov odbornikom, funkcionarjem in članom skupščinskih organov ter predstojnikom organov, ki jih imenuje občinska skupščina Logatec
1. člen
Odbornik skupščine občine LogZftec (v nadaljnjem besedilu: odbornik) in funkcionar, ki ga voli ali imenuje skupščina občine Logatec in ki opravlja določeno funkcijo v skupščini ali njenih organih (v nadaljnjem besedilu: funkcionar),, član sveta in komisije skupščine občine ter predstojnik temeljnega upravnega organa ima pravico do povračila osebnega dohodka, povračila za kritje materialnih stroškov pri opravljanju funkci-)e, povračila stroškov za službena potovanja in povračila potnili stroškov za udeležbo na sejah skupščine in njenih organov po določbah tega odloka.
I. Povračilo osebnih dohodkov in povračila materialnih stroškov
2.	člen
Odbornik, ki zaradi dela v občinski skupščini izgubi del osebnega 'dohodka na svojem delovnem rnestii?-, v delovni ali drugi organizaciji,/državnem organu ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ima pravico do povračila izgubljenega dela osebnega dohodka.
Povračilo izgubljenega dela osebnega dohodka se izvrši na zahtevo in na podlagi ustreznih potrdil delovne ali druge organizacije oziroma državnega organa kjer je odbornik zaposlen.
Povračilo izgubljenega dela osebnega dohodka odborniku, ki opravlja samostojno dejavnost se izvrši na njegovo zahtevo, osnova za obračun povračila pa je poprečni mesečni osebni dohodek za preteklo leto v občini Logatec.
3.	člon
Predsedniku in tajniku občinske skupščine, predstojnikom temeljnih upravnih organov ter predstojnikom samostojnih organov občine Logatec se določi stalno mesečno povračilo osebnega dohodka tako, dš se poprečni mesečni dohodek zaposlenih na območju občine Logatec pomnoži s količnikom, ki znaša:
—	za predsednika in tajnika skupščine od 3 do 3,6
—	za predstojnike temeljnih upravnih organov in druge od 2 do 3,2.
4.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve določi funkcionarjem Iz 3. člena tega odloka ko-
ličnik v okviru navedenega razpona in Pri tem upošteva značaj in obseg nalog, strokovnost in delovne izkušnje ter rezultate dela tega funkcionarja.
5.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve oh polletju in ob zaključku leta z individualno odločbo ugotovi znesek mesečnega povračila osebnega dohodka funkcionarjem iz 3. člena na podlagi uradnega akta odseka za gospodarstvo o poprečnem osebnem dohodku zaposlenih v občini Logatec.
6.	člen
Za posebno prizadevanje, uspehe in dosežene delovno rezultate lahko komisija za volitve, imenovanja in Kadrovske zadeve prizna funkcionarjem iz 3. člena občasno nagrado, ki pa letno ne sme presegati višino enomesečnega nadomestila osebnega dohodka.
7.	člen
Predsedniku skupščine se povračilo osebnega dohodka po odločbah 3. člena izplačuje tudi potem, ko mu je prenehala funkcija v skupščini in še ni stopil na delo ali bil izvoljen na drugo dolžnost, ki mu zagotavlja redne mesečne osebne prejemke. Povračilo osebnega dohodka se izplačuje najdalj 6 mesecev od dneva, ko mu je prenehala funkcija v skupščini.
II. Povračila stroškov za službena potovanja in povračilo stroškov za udeležbo na sejah
8.	člen
Odbornik, funkcionar in član sveta in komisija ima pravico do povračila stroškov za službena potovanja kadar izven kraja svojega stalnega bivanja sodeluje v delu skupščine, njenih zborov, svetov in komisij ali kadar opravlja druge službene posle po njihovem nalogu.
Stroški službenega potovanja zajemajo dnevnice in stroške prevoza z javnim prevoznim sredstvom oziroma z lastnim avtomobilom, kadar zaradi nujnosti izvršitve službene naloge ne pride v poštev javno prevozno sredstvo.
Višina dnevnice ter nadomestila za uporabo lastnega avtomobila določi komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
9.	člen
Odbornikom ter članom svetov in komisij pripada za udeležbo na sejah skupščine in njenih organov povračilo potnih stroškov ob naslednjih pogojih:
—	če so se udeležili seje, sestanka oziroma razgovora, na katerega so bili vabljeni;
—	če se morajo za prihod na sejo, sestanek oziroma razgovor poslužiti javnega prometnega sredstva.
10.	člen
Nalog za službeno potovanje izda tajnik občinske skupščine na podlagi sklepa sveta in komisije za opravljanje poslov izven občine Logatec.
Nalog za izplačilo povračila stroškov za službena potovanja in potne stroške izdaja odredbodajalec proračuna občine na podlagi evidence, ki jo vodi referent za skupščinske zadeve.
III.	Prehodne in končne določbe
11.	člen
Sredstva za povračilo osebnega dohodka in zagotovitev drugih pravic odbornikov in funkcionarjev skupščine občine, članov svetov in komisij ter predstojnikov temeljnih upravnih organov po določbah tega odloka se zagotavljajo v občinskem proračunu.
12.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve mora izdati individualne odločbe posameznim funkcionarjem na podlagi določb tega odloka.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. septembra 1979.
St. 247/70
Logatec, dne 1. septembra 1970.
Predsednik
skupščine občine Logatec
Vinko Haložan, i. r.
320.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 8. člena odloka o urbanističnem programu občine Logatec (Uradni list SRS, št. 11/68) in 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. IX. 1970 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Logatca in urbanističnem načrtu za Žiri
1.	člen
V odloku b urbanističnem načrtu Logatca in urbanističnem načrtu za Žiri (Uradni list SRS, št. 1/69), z odcepitvijo KS Žiri, na podlagi zakona o spremembi območij Logatec in Škofja Loka (Uradni list SRS, št. 24/69) se črtajo vse določbe, ki se nanašajo na urbanistični načrt za Žiri.
2.	člen
Za 4. členom odloka se doda nov 4a člen, ki se glasi:
— Urbanistični načrt Logatca se spremeni ter dopolni in sicer:
1.	Poveča se zemljiška površina za potrebe industrije in skladišč na desni strani ceste 1/6 reda severozahodno od Dolnjega Rogatca in zajema parcele št.:
del 247/1, 247/3, 247/2. 248/5, 248/2, 245, 252, 248/3, 220/4, 232, 232/14, 232/13, 232/12, 232/11, 232/10, 232/9, 232/8' 232/7, 232/6, 232/5, 232/4, 232/16, 232/15, 216, 233/1, 233/2, 226/1, 226/2, 229/3, 226/4, 225, 242, 230/1, 169/5, 219, 220/3, 220/1, 231, 218, 179/1, 179/2, 180/1, 1758/1, 1758/2, 1258, 1286; k. o. Dolenji Logatec.
2.	Kompleks obstoječe industrijske cone se na vzhodni strani razširi do daljnovodnega koridorja. V tej coni se spremeni tudi način izdaje lokacijskega dovoljenja tako, da se dovoljenje lahko izda na podlagi lokacijskih pogojev določenih z lokacijsko dokumentacijo.
3.	Obstoječi rezervat RTP 110/20 kv Logatec na zemljišče pare. št. 881 in 920/9 k. o. Logatec se ukine in prestavi na zemljišče pare. št. 179/1, 180/1 k.o. Dolenji Logatec.
4.	Obstoječi rezervat za bencinski servis na zemljišče pare. št. 1215, 1216, 1219 in 1220 k.o. Brod—Ble-kova vas se ukine in prestavi na zemljišče pare. št. 2/1 k. o. Brod—Blekova vas.
5.	Spremeni se namembnost con 01, 02, 03, 04, kjer so poleg lokacij obrtnih delavnic in servisov lahko dovoli lokacija individualnih stanovanjskih hiš.
6.	Za cone S4, 04 se izdaja lokacijsko dovoljenje na podlagi lokacijskih pogojev določenih z lokacijsko dokumentacijo.
7.	Površine con S4, .04, se severovzhodno od ceste 1/6 povečajo od rezervata elektroenergetskih koridorjev.
8.	Zazidalni otok NI z dodatnimi površinami se urejuje z zazidalnim načrtom.
3.	člen
Sestavni del tega odloka je dodatni grafični prikaz v urbanističnem načrtu Logatca, ki določa namembnost teh con, komunalnih ureditev in pomembnih površin.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-15/68
* Logatec, dne 1. septembra 1970.
Predsednik
skupščine občine Logatec
Vinko Haložan, 1. r.
I
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 321.
Na pocllagi 25. in 53. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69) ter 111. in 169. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/67) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora !n zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi občinskega štaba civilne zaščite
1.	člen
Ustanovi se občinski štab civilne zaščite skupščine občine Vrhnika za primer večje elementarne nesreče (potres, poplava itd.) ali vojne, s ciljem da usklajuje in usmerja priprave enot civilne zaščite pri delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in naseljih, v času nesreče pa vodi le-te pri reševanju prebivalstva in ma-materialnih dobrin ter odstranjevanju posledic na območju občine.
2.	člen
Sestav občinskega štaba civilne zaščite določi svet za narodno obrambo skupščine občine Vrhnika.
3.	člen
Člane občinskega štaba civilne zaščite imenuje in razrešuje svet za narodno obrambo skupščine občine Vrhnika.
4.	člen
Občinski štab civilne zaščite je neposredno podrejen svetu za narodno obrambo skupščine občine Vrhnika.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dem po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 1/3-010-08/70
Vrhnika, dne 29. aprila 1970.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Franci Širok 1. r.
POPRAVEK
V zakonu o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je v tretjem odstavku 52. člena pomotoma citiran tretji odstavek 50 člena namesto četrti odstavek 50. člena. Ustrezni pasus se zato glasi pravilno: »ali druga telesa iz četrtega odstavka 50. člena tega zakona.«
Uredništvo
Izdaj« Časopisni zavod »Uradni Hat SRS« - Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraC - TlHk« tiskarna »Toneta TomftlCa«. vsi 9 fclubljant — Naročnina« akontacij* ta leto igic - mn - Reklamacij* •« uoofttevalc te nnaaae dni oo izidu vsake ttr-vllke — Uredništvo In uprava: Ljubljana Veselova 11 ooStnl or**!«! 979/Vtl — Telefon: itrektoti uredništvo* uprava tr tmUffovodutvo? 7D TOL orodala. oreklld In naročnine 23 57« — Čekovni račun 90l-$-W