Izhaja vsak četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 8/II - Poštni .predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/64G4
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. Ur 25.—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedizionie in abb. postale I. sr.
ŠT. 70
TRST, ČETRTEK 22. SEPTEMBRA 1955, GORICA
LET. IV
ZAKAJ PADA ŠTEVILO SLOVENSKIH UČENCEV?
Pred začetkom novega šolskega leta
Raznarodovalci se zaman trudijo - Spoštujte vse jezike in kulture v državi
Začetek šolskega leta, ki |je pri vseh narodih vsakdanja in domala brezpomembna zadeva, je postal za Slovence naših krajev v zadnjih časih zelo važen dogodek. O njem ne pišejo samo Slovenci, temveč tudi Italijani, čeprav se jih vprašanje slovenskega šolstva pravzaprav nič ne tiče ter bi se oni morali brigati predvsem za lastno in ne za naše šolstvo.
Zakaj se toliko zanimajo za slovenske šole? Ali morda zato, da bi nam kot starejši in močnejši narod pomagali razvijati in krepiti slovensko omiko? Saj bi to samo po sebi ne bilo nič nezaslišanega. Le poglejmo v Švico, kako se tamkajšnji Nemci javno potegujejo za ohranitev italijanske kulture v Te-sinu. Znano je tudi, kako so svoj čas bile organizirane po vsej Švici zbirke, da bi se s prostovoljnimi prispevki podprle prosvetne ustanove Ladincev. Nemški, francoski in i-taliijanski Švicarji vidijo v jeziku in kulturnih izročilih šibkejših ladinskih sodržavljanov dobrino, ki jo je treba skupno ščititi in pospeševati. Ta duh resnično demokratične človeške vzajemnosti je vzrok, da je mala Švica danes v svetu velika.
KAKŠNA BI MORALA BITI DANTE ALIGHIERI
Spoznanje, v čem tiči resnična veličina narodov, je trenutno zablisnilo tudi na zadnjem občnem zboru znanega društva Dante Ali-gbieri v Trstu.
Vseučiliški profesor Diego de Castro je v svojem poročilu izjavil, da bi društvo moralo v obmetjnih krajih imeti v programu »ne samo obrambo italijanskega jezika, temveč obrambo vseh jezikov. Ono bi moralo delovati in se boriti, da doseže svobodo in pravico v korist VSAKRŠNE NARODNOSTNE SKUPINE, zahtevati spoštovanje tudi za druge jezike, ki se govore v naši državi, delovati in se boriti, da izposluje tako spoštovanje tudi od drugih dežel v vseh primerih, kjer je še danes na žalost to pogrebno. Pri nas ne more dandanes nihče trditi, da ni popolne svobode.
Kako veseli in zadovoljni bi bili Slovenci, če bi to res bil program društva Dante Ali-ghieri! Saj bi vplivna in po vsej državi razširjena ustanova branila naš jezik, delovala in se »borila« tudi za slovenske šole ter za našo narodno enakopravnost. Kot zaščitnica vseh zapostavljenih manjšin brez razlike bi Dante Alighieri kmalu zaslovela po Evropi ter visoko dvignila ugled Italije po vsem svetu. Tako organizacijo bi tudi Slovenci z vsemi močmi podpirali.
Toda stvarnost je na žalost povsem drugačna. Kar je De Castro izjavil, je bil samo
plemenit navdih, ki je za hip spreletel njegovo dušo, a je v nasprotju z ostalimi njegovimi izjavami.
»Pri nas,« je rekel, »ne more danes nihče trditi, da ni popolne svobode.«
In vendar je De Castro sam, ki v svojem poročilu to trdi. Beneški Slovenci,« pravi, »zelo ljubijo svoj jezik in hočejo poslušati v lem jeziku tudi pridige v cerkvah. De Castro se čudi in huduje, da ondotni Italijani temu nasprotujejo. Kje je tu popolna svoboda ?
SOCIALNI IN GOSPODARSKI PRITISK
Najbolj bi se pa moral De Castro čuditi, da ni v Beneški Sloveniji niti ene šole v jeziku prebivalstva in da je tam domača govorica prepovedana celo kot postranski učni predmet. Kako je mogoče to pred svetom o-pravičiti?
Kakor vsi ostali nacionalisti trdi tudi De Castro, da prebivalstvo pač ne mara šol v svojem jeziku. Preden odprejo kako slovensko šolo, bi se moralo torej izvršiti nekako ljudsko glasovanje. Zakaj ne zahtevajo ljudskega glasovanja za šole v Apuliji in Siciliji?
Zato no, ker sc jim zdi samo po sebi umljivo, da naj se italijanski otroci vzgajajo v lastnem jeziku. Pravično bi bilo, naj velja i-sto tudi za beneške Slovence. Say trdi vendar De Castro, da tamkajšnje prebivalstvo' svoj jezik — ljubi! Kako to, da ga v šoli naenkrat sovraži?
Take modrosti — razen laških nacionalistov — ne more noben človek na svetu razumeti.
In vendar je resnica zelo enostavna: isti Italijani, o katerih piše de Castro, da se proti vijo rabi slovenščine v cerkvah, nasprotujejo še bolj ogorčeno domačemu jeziku v šolah. Že desetletja izvajajo tak socialni pritisk na kulturno zaostale beneške Slovence, da si ti ne upajo zahtevati lastnih šol. Gre za eno najbolj žalostnih in temnih poglavij v zgodovini narodnih manjšin Evrope.
Sličen socialni in gospodarski pritisk se izvaja načrtno že iz davnih časov tudi na Slovence v Trstu in Gorici. V Italiji velja kot sveta resnica, da je Avstrija v naših krajih stalno podpirala Slovence na škodo Italijanov. To je velika zgodovinska laž.
Dragoceno priznanje vseučiliškega profesorja
De Castro pravi sam v svojem poročilu naslednje: 1. 1912-13 je bilo v tržaški občini 5899 slovenskih učencev in za te je občina vzdrževala reci in piši 10 osnovnih šol, ki so pa bile vse le v slovenskih vaseh okolice. Za desettisoče Slovencev v mestu samem ni občina do propada Avstrije nikoli odprla ene edine šole. Dve slovenski šoli v mestu smo si Slovenci morali sami vzdrževati. Isti položaj je bil v Gorici. V Trstu niso Slovenci nikoli imeli svoje srednje šole.
Tako so* bile naše pravice zaščitene v Avstriji. Šele Angleži in Amerikanci. to se pravi tujci, so nam dali v Trstp in Gorici šole ki nam po naravnem pravu pritičejo.
Italijanska država je te šole priznala, toda število slovenskih učencev v zadnjih letih stalno pada. L. 1947 smo imeli Slovenci na Tržaškem 41 osnovnih šol z 252 razredi in 4331 učenci. Danes imamo šol še 37, vendar le 126 razredov in le 2002 učenca. Njihovo število je padlo za več ko polovico.
Kaj je temu vzrok? De Castro navaja med vzroki gospodarski položaj našega ozemlja. Na Tržaškem, — pravi — so »podjetja in u-stanove vseh vrst skoro v celoti italijanske in zato imajo učenci, ki so obiskovali slovenske šole dejansko manij možnosti dobiti službo kot oni, ki so končali italijanske«.
Za to izjavo smo De Castru hvaležni. Vsak razsoden človek namreč razume, da bi na
narodno mešanem ozemlju, kot je naše, morale imeti pri namestitvah prednost osebe, ki pozna jo oba deželna jezika in ne samo enega. Tako je pravilo posebno v trgovskih središčih ter se bo zato v doglednem času z ne-udržljivo močjo tudi pri nas uveljavilo. Tega ne bo mogel nihče ustaviti. Zato- imajo slovenske šole navzlic vsemu pred seboj bodočnost!
Če delaijo danes našim ljudem pri službah ovire, je torej edini vzrok v tem, da so pač — Slovenci. Vsega je kriva nacionalistična zagrizenost!
BREZ STRPNOSTI NE BO NIKOLI MIRU
Ali ni nadvse žalostno opazovati, kako policija še zmerom nadleguje naše ljudi z vprašanji, čemu in zakaj pošiljajo svoje otroke v slovenske šole. Isto' se drznejo delati uradniki na tržaškem magistratu. Kdor je pri občini v službi, si ne upa več pošiljati otrok v slovensko šolo. Italijanski nacionalisti so s svojo propagando ustvarili v mestu tako o* zračje, da večkrat tudi pošteni in strpni podjetniki pomišljajo, ali smejo vzeti v službo Slovenca. Boje se, da bi imeli od tega škodo. Strah za košček kruha zadržuje tisoče in tisoče Slovencev, da vpišejo otroke v naše šole.
Res je sicer, da je med nami tudi nekaj
Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
PERONOV PADEC
Skoro točno' 3 mesece po zadnji vstaji je izbruhnil nov upor proti Peronu. To pot se vojaštvo ni spuntalo v prestolnici, kjer je imel Peron delavske množice na svoji strani, temveč v podeželskih mestih, od koder je začelo obkoljevati Buenos Aires.
Po večdnevnih krvavih borbah so zmagali uporniki. Odločila je mornarica, ki je priplula pred Buenos Aires ter naperila na mesto težke topove. Ko je Peron spoznal, da je premagan, se je vdal in odstopil. Z njim so se umaknili vsi ministri in vlado je prevzel odbor generalov. Ta je stopil takoj v zvezo z uporniki in jim ponudil premirje. In res sta oba tabora ustavila ogenj, da preprečita nadaljnje prelivanje krvi.
Medtem se je Peron preoblekel in se pojavil z malim kovčkom na urugvajskem poslanstvu ter prosil, da ga zaščitijo. In res so bivšega predsednika renublike spravili na urugvaisko ladjo, zasidrano v pristanišču pred Buenos Airesom. Toda uporniška mornarica je ladiio obkolila in ji ne pusti, da odplove. Uporniki zahtevajo, naj se jim Peron izroči, kar je pa odbor generalov odločno odbil.
Namesto da bi se sedaj začela pogajanja, je tako nastala nevarnost, da pojde meščanska vojna naprej.
POŠTEN BOREC, NE ZMAGOVALEC
Ob njegovi vrnitvi iz Moskve so Nemci sprejeli Adenauerja s spoštovanjem, toda ne s posebnim navdušenjem. Pisani sporazum določa namreč le to, da se med obema državama obnove redni diplomatski odnosi in nič dragega. Nobene besede o zedinieniu Nemčije! Zcodilo se je, kar so hoteli Rusi.
Najvidnejši Adenauerjev uspeh je ustna Bulgauinova obljuba, da se zadnji nemški jetniki vrnejo k svoiim družinam. Gre. kakor pravijo Rusi, za 9626 oseb. £e preden je A-denauer dospel domov, je Kremelj začel s pripravami za njihovo osvoboditev.
Vprašanje jetnikov je človeška zadeva, ki leži Tes na srcu nemškemu prebivalstvu. Ko je Adenauer stopil iz letala, je mati nekega ujetnika iz hvaležnosti začela poljubljati staremu državniku roke.
Drugi uspeh je pa ta. da so Rusi dovolili Adenauerju izjaviti pred vsem svetom, da je edino- nn upravičen govoriti v imenu vseli Nemcev.
Da bi potolažil komuniste iz vzhodne Nemčije. je Kremelj povabil sedaj na obisk v Moskvo tudi njih voditelja Grotewoh1a. ki sr bo kot discipliniran komunist vrnil domov pomirjen in zadovoljen.
VESELA NOVICA
Iz Rima je prišel glas, da je zakonski na-prt, s katerim naj slovenske šole na Goriškem in Tržaškem postanejo stalne, že izdelan ter bo prišel te dni v razpravo pred ministrski svet.
Končno smo vendarle dočakali, da se slovensko šolstvo uzakoni. Ministru Rossiju smo za to hvaležni. Slovenske šole v naših krajih imajo po njegovem mnenju važno nalogo, da širijo medsebojno razumevanje med sosednima narodoma ter ju duhovno zbližujejo.
Kolika razlika med miselnostjo ministra Rossija in tukajšnjimi nacionalističnimi sovražniki slovenske prosvete.
VISOKI OBISKI
Komaj sta grški kralj in kraljica zapustila Jugoslavijo, že so se javili novi pomembni gostje. Najprej podpredsednik sovjetske vlade Mikojan, ki bo z ženo in otroci prebil počitnice v Jugoslaviji. Prvič se je zgodilo, da gre kak sovjetski voditelj na počitnice v ino. zemstvo. Preteklo soboto je prispel v Beograd tudi bivši načelnik francoske vlade Men-des-France.
V Jugoslaviji se nahaija obenem ameriški podminister za finance Murpliy, da bi uredil s Titom nekatere važne zadeve. Amerikanci dajejo še vedno Jugoslaviji vojaško- pomoč, p. hočejo natančno vedeti, kako se to orožje uporablja. Tito je za pomoč hvaležen, toda je nasproten, da bi Amerikanci nadzirali njegovo vojsko. Ta spor je treba sedaj poravnati.
Amerikanci so voljni dati Jugoslaviji razen tega še 40 milijonov dolarjev pomoči, toda hočejo biti brezpogojno gotovi, da ostane Titova politika do Amerike tudi v bodoče nespremenjena. Še vedno se boje, da bi se Jugoslavija ne naslonila preveč na Sovjetsko zvezo. Pogajanja z Murphyjem so torej zelo važna: Titov cilj je, da zagotovi svoji državi prijateljstvo in podporo toliko vzhoda kot zapada.
ODLOČEN »NE!«
V saarski kotlini na meji med Francijo in Nemčijo besni volilni boj. Gre za to, da prebivalstvo glasuje za ali zoper sporazum, ki ga je Adenauer podpisal s Francijo- in po katerem naj bi dežela dobila avtonomijo. Kancler je pozval svojo Krščansko dem. zvezo v Posarju, naj glasuje za sporazum.
Preteklo nedeljo se je pa stranka sestala in soglasno sklenila, da glasuje proti. S tem je hotela javno izpovedati, da zahteva namesto samouprave zedinjenje nemškega Posarja z matično državo. Njen upor proti A-denauerju utegne ogroziti vse dosedanje odnose med Nemčijo in Francijo.
MOGOČNO ZBOROVANJE
Preteklo nedeljo je bil v tržaškem gledališču Rossetti shod, na katerem so zastopniki številnih gospodarskih, političnih in strokovnih organizacij zahtevali od vlade, naj spremeni tržaško ozemlje v prosto cono, kjer bodo vse carine odpravljene. To je edini izhod, ki vodi Trst iz t*;žke gospodarske krize.
Zahteva po prosti coni prodira čedalje globlje v množice, kar se je jasno videlo v nedeljo. Vsaka stranka, ki bi se temu upirala, bi bila na Tržaškem nemogoča in v volitvah uničena.
»OSVOBODILNE ČETE«
Tako se imenujejo posebne edinice, ki so jih Amerikanci na podlagi izkušenj iz zadnje svetovne, zlasti pa korejske vojne, sedaj uvedli v svojo armado. Čete so sestavljene iz samih prostovoljcev in imajo nalogo, da se spuste za hrbet sovražnika. Vsak vojak se mora izučiti uporabljati padalo, mora biti izvežban do podrobnosti kot pešak, obenem
pa natančno poznati povelja v jeziku bodočega sovražnika.
Partizanstvo je postalo tako sestavni del modernega vojskovanja.
»PREJ SE NAUČI RAK ŽVIŽGATI«
Zastopnike komunistične vzhodne Nemčije so sprejeli v Kremlju tudi z velikimi častmi. Na svečanem sprejemu je Hruščev razlagal novo sovjetsko politiko. »Če kdo misli,« je rekel, »da se za našimi smehljaji skriva namen, opustiti komunizem, se strašno moti. Mi se ne bomo' odpovedali komunizmu, laže bi bilo naučiti raka žvižgati.«
Sovjetska zveza hoče, da bi komunistični in kapitalistični družabni red živela mirno drug poleg drugega, zmagal pa bo komunistični, ker je boljši. »Gospodu Adenauerju smo rekli, da je pot, ki si jo je izbral, zgrešena, ker ga vodi do groba kapitalizma.« Bodočnost je »v rokah« vzhodne Nemčije.
Ko so gostje to čuli, so bili zelo zadovoljni, četudi vedo, da bi v svobodnih volitvah ne glasovalo zanje več ko 10 odstotkom prebivalcev.
NAMESTO VRATARJA — ZVOČNIK
Gostje, ki nočijo v hotelih, se dajo navadno zjutraj oh določeni uri prebuditi. Neki a-nieriški hotel v Chicagu je uvedel tole novotarijo: namesto da bi zjutraj vratar trkal na vrata, se oglasi v sobi poseben zvočnik, ki vpraša gosta, kako je spal, če želi v soho zajtrk in časnike ali pa če se hoče prej okopati.
KAVA GORI
V	Genovi je na parniku Treviso izbruhnil velik ogenj v skladiščih podpalubja, kjer je bilo naloženih 8000 vreč kave. Čeprav so gasilci naglo s plini omejili plamene, je zgorela dobra tretjina blaga. En gasilec je zgubil življenje, škoda je ogromna.
GOSPODARSKI NAPREDEK
Ameriška industrija se brez prestanka spo-polnjuje, ker opravljajo stroji v vse večji me-ri delo, ki so gai prej ljudje. Delavec stoji v mnogih tovarnah vedno na istem mestu in čaka, da pride do njega tisti del recimo avtomobila, ki ga mora on obdelati. Njemu je treba le pritrditi vijak, njegov tovariš izravna s kladivom ploščo, tretji pregleda električne žarnice in že gre miza naprej in odnese kos avtomobila. To imenujejo delo na »tekočem traku«.
Sedaj se trudijo Amerikanci, kako' bi tudi to mehanično delo opravljali namesto človeka stroji. Že danes je storilnost mnogih a-meriških tovarn tako visoka, da isto število delavcev izdela v istem času petkrat več blaga kot v Italiji.
Posledica je, da so ameriški izdelki cenejši in se zato po vsem sfvetu z lahkoto prodajajo. Plače delavcev so visoke in delovni čas je krajši kot drugod. V Ameriki znaša sedaj 40 ur na teden, upa jo pa, da ga bodo s časom zmanjšali na 6 ur dnevno.
NOVA GLASBA
Profesor dr. Frenz vodi v Berlinu najbolj čudovit kvintet na svetu. On igra na mal» otroško flavto, štirje spremljevalci pa pihajo v navadne steklenice za zdravila, ki so različno napolnjene z vodo. Kvintet se slisi lepo kot zboT slavčkov.
Profesorju ponujajo milijone, da bi nastopil v filmu, pa ne mara. Raje zabava vsako soboto navadne goste v starinski kleti.
NOVICE
GENOVA IN TRST
Če lioče naše pristanišče spet oživeti in naj pridejo Tržačani do kruha, je treba najprej vrniti Trstu ladje, ki so mu bile vzete in dodeljene drugim lukam. Med te spadata tudi motorni ladji Asia in Victoria,
o	katerih vemo, da vzdržujeta sedaj zvezo z Daljnim vzhodom namesto iz Trsta iz Genove.
Končno se je vlada odločila, da vrne ladji Trstu. Minister Cassiani je uradno sporočil županu Bartoliju, da se bo to TAKOJ zgodilo.
Tedaj so pa Genovežani zagnali strašen hrup, češ da se (jim dela velikanska krivica. V Rim so poslali svoje poslance in senatorje in druge zastopnike, ki so tako ropotali in pritiskali na Segnija, da se je začel umikati. Razburjenje Genove je pretirano •— se je opravičeval — vlada ni nikogar »pooblastila«, da Trstu kaj obljublja.
Tako smo sedaj priča, kako _gočasi jedo dano besedo. Proti takemu ravnanju z našim mestom se je pretekli teden uprl celo občinski svet z demokristjansko večino ter sprejel resolucijo’, za katero so glasovale vse stranke.
V	EDINI CERKVI
Kancler Adenauer je globoko veren clo* vek. Tudi med burnimi razpravami v Moskvi je čutil potrebo, da se udeleži službe božje. Na razpolago mu je bila edinai katoliška cerkvica, ki jo je Sovjetska zveza pustila v svoji prestolnici.
KAJ ŠTUDIRAJO
Število dijakov na univerzi v Ljubljani stalna narašča. Sedaj |jih je vpisanih že o-krog 6500. Značilno je, da jih največ študira tehniko, lani kar 2341.
Te trume bodočih inženirjev dokazujejo, da se slovenska industrija hitro razvija. Kmetje so že danes v manjšini. Slovenija se bo' v doglednem času spremenila iz poljedelske v izrazito industrijsko deželo.
PAMETEN UKREP
Minister prosvete Rossi je ukazal, da se odslej naprej ne bodo smele menijavati vsako leto učne knjige v osnovnih šolah. To je za žepe revnih staršev zelo razveseljiva novica. Saj je bilo stalno menjavanje dragih učbenikov res že nesmiselno. Prinašalo je dobiček le piscem in založnikom.
IZ VESELJA V SMRT
V	Bocnu na Južnem Tirolskem se je paru Ghinello rodil sin. Oče je ves vesel tekal iz stanovanja, da bi staršem v spodnjem nadstropju naznanil novica. Pri tem se je v veliki radosti stegnil preveč čez ograjo in telebnil po stopnicah na kameniti tlak, kjer je mrtev obležal.
NAMESTO PRED OLTAR V JEČO
Blizu Milana so orožniki na predvečer poroke odpeljali mladega Linia Fermo. Bil je že prej v ječi, pa so ga izpustili, čel da je dejanje bilo storjeno v vojni in spada zatorej pod amnestijo. Zdaj je pa sodnija ugotovila, da je šlo za navaden rop in fant bo moral odsedeti še — 21 let.
Nesrečna nevesta 1
PROTI DOLGOČASJU
Itali|jalisiko ministrstvo železnic je zgradilo na glavni postaji Termini v Rimu pod zemljo velik kino. Potniki, ki morajo večkrat po cele ure čakati na odhod vlakov, pojdejo lahko kar zastonj noter.
ŽRTVE NEPREVIDNOSTI
Zadnja dva meseca je v Italiji zgubilo življenje na planinah 40 oseh. Oblastva so ugotovila, da se je pretežna večina planincev smrtno ponesrečila le zastran svoje lahkomiselnosti in neprevidnosti..
PO 60 ŠILINGOV
Tuje zasedbene čele so bile v vseh vojnah velika nadloga za prebivalstvo. To velja za vse armade tudi v zadnjem svetovnem spopadu. Ko so ameriški vojaki šli iz Avstrije, so pustili tam 14.000 nezakonskih otrok. Sedaj prihajajo na socialne urade procesije takih mamic podpisovat izjave, da se odrekajo otroku. Uradi pa iščejo družine, ki bi revčke posvojili. Za 60 šilingov — taka je pristojbina — si lahko »kupiš« otroka.
PSI IN LJUDJE
Groifica de Pisani iz Bordighere v Piemontu ima 165 psov vseh mogočih pasem, ki jih je zbrala z vseh vetrov. Streže jim prav po kraljevsko. Zanje je sezidala nekake vile ter jim določila poesbne služabnike.
Ljudje iz okolice se sprašujejo, ali bi ne
Nadaljevanje s 1. strani
mlačnežev, nezavednežev in oportunistov. Med nami so tudi taki, ki so gospodarsko neodvisni, pa kljub temu pošiljajo otroke v italijansko šolo. S tem se hočejo Italijanom prilizovati. Saj smo doživeli sramoto’, da je celo ravnatelj slovenske šole vpisal svoje slovenske otroke v. italijansko šolo’. Vendar so to, hvala Bogu, le izjeme. V ogromni večini tržaški Slovenci niso nikaki odpadniki, temveč se boje samo za svoj kruli, stoje pod močnim gospodarskim pritiskom laških nacionalistov. V kosteh prebivalstva tiči na žalost še zmerom strah, ki jim ga je fašizem vtepal četrt stoletja s svojo nasilno in barbarsko politiko.
Ljudje še danes niso postali svobodni in neodvisni državljani demokratične republike, temveč leži na njih dušah še vedno suženjska duhovna dediščina fašizma. Te nekulturne razmere izkoriščajo nacionalisti, da bi spodkopavali in rušili naše šole.
NE RODO NIČ DOSEGLI
Toda gospodje se zaman trudijo. Beneški Slovenci niso pod Italijo nikoli imeli svojih šol, že 89 let se italijanska oblastva in organizacije na vse načine mučijo, da bi jih raz-narodili, pa so vendar ostali Slovenci. Po tej vojni se je začela njihova zavest prebujati in za vedno tje minil čas, ko bi jih še bilo mogoče pretopiti v večinski narod. Če jih bodo še nadalje pritiskali in zapostavljali, se bo zgodilo samo to, da se bo‘ začel med njimi širiti tudi — iredentizem. Vse po zaslugi italijanskih nacionalistov.
Tudi na Goriškem in Tržaškem so že iz davnih časov zapostavljali naše šole, dokler jih niso pod fašizmom popolnoma zatrli. Da bi se italijanizacija čim hitreje in koreniteje
bilo bolje, da bi razvajenka tako skrbela za revne otroke.
SMEHLJAJOČA SE HLADNA VOJNA
Adenauer je imel razgovor s časnikarji, v katerem je izrazil upanje, da bodo zapad-njaki na prihodnjem sestanku s Sovjetsko, zvezo v Ženevi proglasili zedinjenje Nemčije za poglavitno in prvo vprašanje, o katerem je treba razpravljati.
Sovjeti — je dejal — niso spremenili svojih bistvenih ciljev. »Smehljanje Moskve po Ženevi je samo novo poglavje hladne vojne. Vse dotlej, dokler ne bo uresničen splošen dogovor o razorožitvi, mora zapad ostati močan in silen.«
UMESTNO PISMO
V	Trstu zboruje Državni odvetniški kongres Italije. Društvo Pravnik ga je v posebnem pismu toplo pozdravilo, a ga obenem prosilo, naj v Rimu posreduje v naslednjih zadevah: Ustavi naj se sodno preganjanje Slovencev zaradi njih prejšnje politične dejavnosti, objavi naj se že enkrat besedilo londonskega sporazuma v Uradnem listu ter ukinejo predvsem sramotni fašistovski zakoni, ki prepovedujejo rabo slovenščine na sodnijah.
Vse to nasprotuje namreč jasnim določbam posebnega statuta ter onemogoča mirno sožitje med sosednima narodoma in država-
izpeljala, so uničili naše prosvetne organizacije in odpravili naš tisk. Slovenske napise so odstranjevali celo z naših grobov.
In kaj so dosegli? Ljudstvo se je potuhni-
lo	in na oko vdalo, toda v danem trenutku se je kot en mož dvignilo zoper fašizem. V borbah je tedaj padlo okrog 50 tisoč naših ljudi.
Narodni nestrpneži se pa niso iz zgodovine ničesar naučili. So med nami ljudje, ki se tega veselijo. Čim več krivic nam bodo laški nacionalisti delali — pravijo — tein prej se bo iznova predramila in učvrstila narodna odpornost. Da pri tem ti ali drugi kot trhle veje odpadejo, je postranskega pomena.
V	tem je mnogo resnice. Politika, ki jo vodijo prenapeteži do Slovencev, širi dejansko vse večijo nevoljo med našim ljudstvom in hudi v njem čedalje večji odpor. Ta nezadovoljnost se po zakonih narave in krvi širi čez mejo med matičnim narodom in polagoma zastruplja ozračje med sosednima državama. Nič bi ne pomagalo nacionalistom, četudi bi se jim posrečilo raznaroditi poslednjega tržaškega Slovenca in vse naše vasi v podeželju.
Spor bi se samo zaostril ter rodil v bodočnosti neizbežne nesreče.
In vendar je izhod iz današnjega stanja ze-
lo	preprost: nič drugega ni treba kot izvesti načela, ki (jih je De Castro priporočal društvu Dante Alighieri. V programu vseh poštenih in razumnih ljudi naših krajev bi morala biti »ne samo obramba italijanskega jezika, temveč obramba vseh jezikov« in zaščita »vsakršne narodnostne skupine«.
Naj se oba soseda držita dosledno in strogo teh plemenitih načel, pa bosta v naših krajih zavladala trajen mir in pravo bratstvo med narodi.
ma.
Pred začetkom novega šolskega leta
h Tviriiln*ijn
KONTOVEL
Kontovelci in Prosečani gledamo z žalostnim srcem, kako nezadržno se nadaljuje raznarodovanje našega podeželja. Tudi pri nas so že pred meseci začeli graditi nič manj kot 98 stanovanj za istrske begunce. Novo laško naselje stoji ob Napoleonski cesti, in sicer v kraju, ki mu domačini pravimo Cer. Zemljišče je bilo nekoč jusarsko, a ga je zadnje čase upravljala tržaška občina, ki ga je pred kratkim odstopila zloglasni Ustanovi julijskih in dalmatinskih beguncev. Po vojni so zemljišče pogozdili, tako da so tu že rasli lepi borovci in bresti. Z gradnjo novega naselja pa je bilo konec tudi mladih dreves.
Zanimivo je vedeti, da so prav na istem zemljišču hoteli zidali hiše tudi nekateri domačini, a jim je tržaška občina določila tako visoke cene, da jih naši ljudje niso mogli sprejeti. Kasneje pa je občina isto zemljo prodala po znatno nižjih cenah — tujcem! Naši občinski upravitelji so s tem ponovno dokazali, kako- znajo ščititi življenjske koristi svojih slovenskih občanov.
Vse torej kaže, da se raznarodovalni načrt ne da zaustaviti. Drugo vprašanje je, ali bo ta nečedni posel žel v bodočnosti kake vidne uspelie. O tem ni nihče na Kontovelu prepričan.
Pretekli ponedeljek je gospa Vladimira Prašelj peljala v tržaško bolnico 10-letncga sina Karla, ki je že pred tremi ledni med i-gro nesrečno padel ter si ranil koleno. Ker mu bolečine niso hotele odleči, ga je mati spremila k zdravniku, ki je ugotovil znake tetanusa. Otroka so zadržali v bolnici. Upamo, da ne bo nič hudega in da bo kmalu ©■ zdravel.
PADRIČE
Za časa zaveznikov so pri Padričali zgradili vrsto velikih poslopij, ki naj bi služila vojaškim namenom. Po prihodu italijanskih čet pa so v zgradbe nastanili begunce iz bivše cone B. Danes jih je tu približno 1500. Pravijo pa, da jih bo v doglednem času prišlo še drugih 2000, za katere so že začeli postavljati nove barake.
Vse kaže, da se begunci ne bodo tu nastanili za stalno, temveč ostali le toliko časa, dokler jih ne razmeste po drugih krajih. Hrano jim vozijo iz Trsta in ob nedeljah irnaijo svojo službo božjo.
Vidimo torej, da se kljub londonskemu sporazumu istrski Italijani v čedalje večjih množicah selijo z rodne grude in sedaj celo proti volji italijanskih krogov.
MILJE
Ladjedelnica Felszegi v Miljah je te dni prejela naročilo za gradnjo dveh 700-tonskih ladij. Za eno ladjo je denar že nakazan in so že začeli s pripravljalnimi deli, medtem ko upajo, da pričnejo drugo graditi v prihodnjih dveh mesecih.
Sedaj je v delu 3800-tonska ladja, kar je za miljsko ladjedelnico pravi rekord. To je namreč največji parnik, ki bi ga bili kdaj zgradili v Miljah.
Novega naročila se vesele vsi naši prebivalci, saj je s tem zagotovljen kruh marsikateri družini.
LONJER
Ko se je pretekli ponedeljek 78-letna Ivanka Knez vozila z avtobusom v Trst, se ji je nepričakovano zgodila liuda nesreča. Pri mestnem vrtu je vozač nenadoma tako zavrl, da je Knezova zgubila ravnotežje ter se znatno poškodovala. Zatekla se je v bolnico, kjer so jo pridržali zaradi globoke rane na nogi in verjetnega zloma zapestja.
Želimo ji, da bi kmalu bila popolnoma zdrava.
DEVIN
Kakor smo zadnjič poročali, je pretekli petek bil v gradu velik sprejem, ki ga je princ Thurn-Taxis priredil na čast vseučili-. škim profesorjem, zbranim na zborovanju v Trstu. Sprejema so se udeležili tudi najvišji predstavniki tukajšnjih oblastev. Ob grajskem vhodu so vihrale zastave 16 evropskih držav, grajski prostori pa so bili brezhibno pripravljeni za sprejem visokih gostov.
V	vasi je ves dan vladalo splošno' zanima-nije za umetne ognje, o katerih so trdili, da bodo to pot nekaj edinstvenega. In res so jih ob pol enajstih zvečer začeli spuščati visoko
v	nebo. Prizor je trajal približno pol ure. Rakete so se v nebu razpočile ter oddajale vse mogoče barve. Ob tem pogledu so ljudje prešli iz vsakdanjega, trdega življenja v svet pravljic. Ob koncu se je ob morskih pečinah vnel velik bengalski ogenj, ki je osvetljeval devinski stari grad, na katerem je zavihrala zeleno-bela zastava združene Evrope.
Princ je na sprejem povabil tudi številne vaščane, ki so se vabilu prav radi odzvali.
Preteklo soboto sta se v vaški cerkvici po. ročila domačina g. Kazimir Pecikar in gdč-Mira Legiša. Novemu paru želimo mnogo sreče na novi življenjski poti.
ŠTIVAN
Nedavno tega so pri nas začeli graditi zadnji del avtoceste, ki spada še pod Tržaško. Prav pod bivšim goriškim blokom sedaj vrtajo v hrib, da narede predor, skozi katerega pojde nova cesta. Pravijo, da se bo pot nadaljevala čez Timavo, šla za tržiškim gradom ter pri Ronkah segla v furlansko ravan. Nekoliko se čudimo, da niso onkraj Timave še začeli z deli, medtem ko vse kaže, da se na Tržaškem zelo mudi.
Za slična dela bi nekoč potrebovali ogrom-no ljudi, danes pa je vse drugače. Podjetja razpolagajo s stroji vseh mogočih vrst, ki o-pravljajo tudi taka dela, za katera so še do nedavnega bile nujno potrebne človeške roke. Imaš stroje, ki izravnavajo zemljo, kopljejo
in nakladajo kamenje na tovornike; vse to lahko danes opravi nekaj ljudi.
Zato ni avtocesta mnogo pripomogla, da se zmanjša brezposelnost. Edina izjema je do sedaj ustanova Selad, ki tudi gradi del ceste, a nima nobenega modernega stroja in za-
lo	daje kruha približno 30 ljudem.
Nekateri naši brezposelni se pritožujejo, ker so podjetja povečini zaposlila nedoma-čine, ki se vozijo iz Furlanije. Menimo, da je to krivično in nezakonito, saj so, če se ne motimo, tako pohiteli z gradnjo ceste prav zato, ker se je brezposelnost na Tržaškem koj po prihodu novih oblastnikov znatno povečala. Beseda urada za delo bi bila tu zelo na mestu.
ZA NAŠE KMETOVALCE
Generalni komisar dr. Palamara je pred kratkim raztegnil na Tržaško italijanski zakon z dne 25. julija 1952 št. 949, po katerem daje država kmetovalcem posojila pod izredno dobrimi pogoji. Kmetje dobe posojilo, če nameravajo izboljšati, preurediti ali zvečati stanovanjska poslopja, hleve in senike, če žele kupiti poljedelske stroje ter zgraditi namakalne naprave. Posojilo se obrestuje s 3 odstotki na leto in je lahko 5- ali 12-letno.
Po zakonu mora vse gradbene načrte odobriti tudi kmetijsko nadzorništvo.
Našim kmetovalcem priporočamo, naj se za stvar zanimajo ter se po možnosti v čim večji meri zakona poslužijo. Podrobnejša pojasnila dobe pri kmetijskem nadzorništvu a-li pri kmetijskem konzorciju v Trstu.
Jesenski popravni izpiti v Gorici
V	jesenskem izpitnem roku so izdelali naslednji dijaki:
GIMNAZIJA - LICEJ: IV. razr. gimn.: Ambrosi Franc, Gruden Marjan, Markuža Jožef, Sirca Franko, Svab Konrad, Vižin Marina. — I. razr. licej: Bregant Ivan, Ferletič Ivan-Karel, Furlan Silverlj, Gruden Aleš, Lutman Maksimilijan, Pavletič Jožef, Rijavec Marija. — II. razr. licej: Cigoj Marija, Cvitkovič Dragan, Leban Aleš, Petrič Nada, Stigari Boris. — Sprejemni izpit v I. razr. licej: Budihna Anamarija, Jarc Jožef, Lovrečič Danilo, Sfiligoj Lionello
UČITELJIŠČE: Popravni izpit I. razred: Ceschia Wanda, Gomišček Severina. — II. razr.: Cemic Emi-liia, Cotič Virgilii, Frandolič Marija, Leban Borut, Marušič Bruna, Zidarič Lucijana. — III. razr.: Pe-rat Marija, Radetič Virgilij.
NIŽJA SREDNJA SOLA: I. razr.: Brambilla Franko, Koršič Rudolf, Lavrenčič Jožef, Marinič Jožef, Mozetič Ivan, Nardin Voiko, Sirk Aleksander, Černič Olga, Erzetič Marija Marta, Košuta Teodora, Levpu-šček Helena, Nardin Nada, Pelicon Jožica, Sfiligoj Leopolda, Uršič Jolanda, Maraž iSilva. — II. razred: Makuc Ivan, Metlika Marjan, Pahor Ciril, Peršolja Fabij, Peršolja Adolf, Pettarin Božidar, Cigoj Neva, Di Dio Silva, Leban Anka. Leban Marija, Ličen Suzana, Maraž Eleopora, Polh Marjeta, iSossou Ana, Oitzinger Albina. — Nižji tečajni izpit: Ainselmii Ernest, Brajnik Kazimir, Koršič Hadjjjan, Cussigh Aleš, Furlan Hadrijan, Pavlin Ivan Pavel, Pavlin Marko, Primožič Silvester, Tomšič Jordan, Brescia Klavdija, Comi Marija, Cotič Ida, Cristiani Ivanka, Cvetreznik Marta, Gulin Miroslava, Jakim Marija, Marinič Rozana, Marušič Ana, Prinčič Dragica, Severi Vijolica.
STROKOVNA SOLA:	I.	razred:	Cerv Lucijan.
Cevdek Roman, Kodermac Walter, Crassini Sergej, Gulin Jožef, Nanut Karel, Peteani Marin, Cuk Diana, Gorkič Bruna, Merseochi Lucjja, Nanut Lavra, Nardin Nenina, Špacapan Albina, Stanta Klara, Ta-baj Norma. — II. razred: Gergolet Armamd, Juren Lucijan, Klavčič Emil, Kovic Anton, Novel Silvan, Rosič Viljem, Pahor Aldo, Pahor Oskar, Terpin Julijan, Uršič Pavel, Droc Helena, Erzettič Ada, Pisk Marija, Vižintin Jolanda, Vižintin Sidonija. — Zaključni izpit: Kralj Jurij, Devetak Ivan, Florenin Adrijan, Gomišček Kazimir, Juren Oskar, Kovic An-dTej, Markovič Stanislav, Nucci Danilo, Sfiligoj Alfred, Špacapan Bruno, Velušček Ferdinand, Koitiav-
li	Ana, Gomišček Marija, Krapež Ivana, Oitzinger Magdalena, Špacapan Zmaga, Colja 'Rojc Zajra.
TOVARNA
Plimi c
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
GORIČKO MESTO IN OKOLICA
Gcriški župan dr. Bernardis je v Piccolu priobčil dva članka, ki ju je posvetil raznim nalogam občinske uprave. Zanima nas zlasti članek z dne 18. septembra, ki nosi naslov: »Niso se zanemarjale potrebe okolice«. Pisec dokazuje, kako je občinska uprava nepristransko skrbela tudi za potrebe prebivalcev iz okolice, ki je, kakor je vsem znano, po večini slovenska. Med časopisi, ki so tu pa tam poudarili, da se okolica zanemarja v korist mestnega središča, naj bi bil tudi Novi list. Da bi se pred takimi očitki opravičil, navaja g. župan nekaij javnih del, ki so se, o-ziroma se bodo v doglednem času izvršila v okolici. Tako omenja napeljavo elektrike za pet hiš v Štmavru, kar je občino stalo 800 tisoč lir in bi stalo skoro en milijon, če bi tamkajšnji prebivalci sami ne pomagali #pri delih. Napoveduje nadalje dopolnitev štan-drežkega vodovoda, ureditev trga in otroškega vrtca v Ločniku, popravo podgorske ceste, gradnjo mostička čez Sočo ter vodovoda za Oslavje in Štmaver. »Še bolj kot ti primeri,« zaključuje župan, »je važna volja občinskih upraviteljev, da ostanejo zvesti tej smeri. Ob" čina namreč ima zares isto mero tako za središče kot za okolico«.
Da županove izjave ne veljajo za preteklost, neovrgljivo dokazuje zlasti štandrežki vodovod, ki so ga tamkajšnji ljudje hoteli zgraditi z lastnim denanjem.
Vsak prebivalec bi ga lahko užival že desetletja, če bi bil Štandrcž ostal samostojna občina. Vsej javnosti pa je znano, da je go-riška občina uporabila veliko vojno odškodnino štandrežke občine za potrebe mestnega središča. Tako velika večina štandrežkih pre-bivalcev še danes čaka, da se razširi vodovod v stranske ulice.
To je prejasen dokaz, da je v preteklosti prevladovala dvojna, nepravična ter nesocialna mera. Bog daj, da bi vsaj v bodočnosti veljala enaka mera za središče in okolico!
OSLAVJE
V soboto sta si v prelepi pevmski cerkvi, ki (jo je odlično poslikal priznani umetnik Tone Kralj, oblijubila zakonsko zvestobo učiteljica Primožič Hedvika in g. Miroslav Klanjšček. Novoporočenca sta iz uglednih in narodno zavednih oslavskih družin. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova na no-
vi	življenjski poti.
Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
V imenu vseh oslavskih staršev in njihovih malčkov, ki so doslej obiskovali otroški vrtec, danes ponovno opozarjamo župana, da je treba oslavski vrtec ohraniti. Kajti za naše otroke bi bilo vsekakor predaleč, če bi morali hoditi v Pevmo. Upamo, da bo gori-ški župan to našo potrebo in željo upošteval. Razloge smo svoj čas v Novem listu natanč-uo navedli in prosimo g. župana, da jih dobro premisli.
ŠTEVERJAN
Smatramo za svojo dolžnost, da v tem dopisu izrazimo veliko zadovoljstvo nad dobrim stanjem naših občinskih cest. Prav lepa je danes cesta, ki vodi iz Prevalj in Jazbin na Valerišče. Kmetovalci so z nijo zado-
voljni, saj je užitek za ljudi in živino po njej voziti. Zlasti se je dobro ugladila glavna cesta iz'Dvora do Grojne; človek ima vtis, da je asfaltirana. Tudi razne postranske poti so se v zadnjem času dobro popravile. Zasluga za vse to gre našemu neutrudljivemu županu g. Podveršiču, ki za blagor svojih delavnih prebivalcev naredi vse, kar more. Velika škoda je le, da ga še vedno močno ovira bolezen na nogi. Zopet se je namreč moral več dni zdraviti v bolnici. Prav iz srca mu želimo, da bi popolnoma ozdravel, tako da se bo lahko z največjo vnemo posvetil vprašanju vodovoda, ki postaja od dne do dne bolj kričeča potreba za naše gospodarstvo in ljudsko zdravje.
JAZRINE
V	Novem listu smo se že nekajkrat pritožili, ker do danes še nimamo električne luči. Elektrika je v naši občini že skoro povsod napeljana, le naše naselje se mora še vedno zadovoljiti s petrolejko. To potrebo toplo priporočamo našemu županu in ga prosimo, naj stori vse, da bomo čimprej tudi mi deležni take razsvetljave, kakor zahteva naša doba.
NOVO ŠOLSKO LETO Šolsko leto 1955-56 se za nižjo srednjo in strokovno šolo prične v ponedeljek, 3. oktobra. Dijaki naj bodo v šoli točno ob 8.30. kjer jim bodo profesorji dali nekaj navodil za novo šolsko življenje. Nato jih popeljejo v cerkev k šolski maši.
Za gimnazij o-licej in za učiteljišče pa se novo šolsko leto prične v ponedeljek, 10. oktobra. Tudi dijaki teh šol naj bodo ta dan ločno ob 8.30 v šoli.
SOVODNJE
Ob poroki gdč. Vande Tomšič in g. Romana Tomasija je prišlo do neprijetnega dogodka, ki je hudo ozlovoljil vse Sovodenjce.
Star je slovenski običaj, da postavljamo novoporočencem slavoloke z napisi, v katerih jim izražamo prisrčna voščila. Tako so zadnjič storili tudi naši fantje. Razume se, da je bil napis na slavoloku slovenski. Kakšen pa naj bo, ako je namenjen slovenskima no-voporočencema ?
Toda takoj po poroki je orožniški brigadir, ki »je nadomestoval odsotnega maršala, fantom ukazal podreti slavolok ali pa mu dodati tudi italijanski napis. Tako ravnanje varuhov javne varnosti moramo najodločneje obsoditi, saj ni njihova naloga, da posegajo v čisto zasebne zadeve, posebno pa ne na dan poroke, ko mora biti vse veselo. Z isto pravico bi lahko prepovedali tudi slovenski napis na poročni torti. Omeniti moramo, da so fantje postavili slavolok na zasebnem prostoru.
Neizkušeni mož je potreben najresnejšega pouka, sicer pa je najbolj pametno, da se tak nestrpnež premesti kam drugam, ker ni sposoben opravljati službe med Slovenci.
IZ EORERDOBA
Ko se je pretekli teden 20-letna Zora Ra-detič peljala iz Jamelj z vespo na Poljane, se je težko ponesrečila. Vanjo je zadelo dru-
go motorno vozilo, in jo vrglo na tla. Pri padcu je dekle utrpelo hude poškodbe. Odpeljali so jo naijprej v tržiško bolnico, kjer so ji ugotovili zlom nosne kosti in pretres možganov. Sedaj pa je doma, a še vedno v nezavestnem stanju. Dekle je na tem, da se poroči. Zato ji vsi še bolj iz srca želimo, da čimprej ozdravi.
Širi se govorica, da bo naš poštni urad začel poslovati s prvim oktobrom. Dokler se ne dokonča gradnja posebne stavbe, naj bi uradoval v občinski hiši.
TRŽIČ
Na ukaz državnega pravdništva v Gorici so orožniki odpeljali tri uslužbence tržiških ladjedelnic. Zaprli so jih zaradi velike tatvine niklja, o kateri smo zadnjič poročali. Zlikovci so pač hoteli čez noč obogateti, saj so odnesli iz skladišča kar 35 q dragocene kovine, ki jo je država odstopila ladjedelnici za pet milijonov, medtem ko je po tržni ceni vredna 20 in še več. Uslužbenci, ki so končno pad-
li	v roke pravice, so tile: 46-letni Ferdinand Agnoli in 52-letni Russini Luigi iz Tržiča ter 42-letni Pavel Brescia iz Ronk.
Pretekli teden je motorno kolo povozilo mater petih otrok Alojzijo Antonič. Zaradi hudih poškodb je uboga žena kmalu izdihnila. Smrtna nesreča je pretresla vse Trži-čane. Mnogi so se družine blage pokojnice spomnili tudi s precejšnjimi denarnimi prispevki, ker je njen mož vrhu vsega še brez dela.
Hudo prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje, pokojnica pa naj uživa večni mir.
ŠTMAVER
Na naši cesti se zaradi nepreglednih ovinkov pogosto dogajajo razne prometne nesreče. Štmaverci, ki se po njej vozimo, se trajno bojimo, da se pripeti kak smrtni primer. Zato smo v Novem listu že nekajkrat opozorili županstvo na grozečo nevarnost.
Kako potrebna je ureditev ceste, nam priča vest, ki smo jo pravkar dobili.
V	nedeljo ponoči se je na cesti Štmaver— Pevma pripetila izredno huda prometna nesreča. Težko sta bila namreč ranjena dva Goričana, ki sta se z lambreto peljala izpod Sabotina proti mestu. Na nevarnem in strmem pvinku sta z vscv silo padla ob tla. Odpelja-
li	so ju v bolnico v ul. Brigata Pavia. Zdravniki so ugotovili pri 33-letnem Antonu Cler-siclu iz Gorice zelo nevarne poškodbe; pri 42-letnem Branu Grusovinu pa lažje poškodbe. Clersicla pa si je pri padcu zlomil lobanjo, pretresel možgane in izgubil mnogo krvi. Zato je njegovo stanje zelo resno.
Huda nesreča bo, tako upamo, morda le prepričala oblastva, da je cesta Štmaver— Pevma nujno potrebna primerne poprave.
ZNANA URARNA IN ZLATARNA
M. Šuligoj
GORICA • Dl. Cardncci 19
(Gosposka ulica)
Bogata izbira švicarskih ur. moderno in lično izdelana zlatnina
Cene zmerne - Popravila z jamstvom
ŠEMPETER SLOVENOV
Na prvo nedeljo septembra je pri nas nastopil službo novi kaplan g. Fermo Picco, ki je doslej kaplanoval v San Giorgio di Noga-ro. Mladega duhovnika so naslednjo nedeljo slovesno1 sprejeli tudi v Petjagu, podružnici sv. Doroteje, kamor bo hodil maševat ob nedeljah. G. Pico slovi kot goreč duhovnik in ni podo>ben onim duhovnikom v naši dolini, ki jim je vse drugo bolj pri srcu kot resnični duhovni poklic.
IZ DREKE
Velika večina naših mož in fantov roma po svetu s trebuhom za kruhom. Največ jih dela v belgijskih rudnikih, kjer tu pa tam kdo izmed njih pusti tudi življenje. Tako smo pred dnevi prejeli žalostno novico, da je bil zopet eden izmed naših rojakov zasut v rudniku Sv. Elizabete pri Wanfercee Beau-let. Ponesrečenec (je 32-letni Valentin Zuf-ferli. Podrobnosti nesreče nam niso še znane. Belgijski rudniki so v zadnjih desetih letih požrli že mnogo beneških Slovencev.
IZ REZIJE
Župnik iz Rezije na Ravenci (Prato di Re-sia) se je zelo osmešil pred kulturno javnostjo vse Furlanije, ker je v »Messaggeru Venetu« objavil in podpisal ogorčen protest proti radijski družbi RAI. Ta je namreč v neki oddaji za rezijanske izseljence v Ameriki imenovala Rezijane »Genti slave della Val Re-sia«. Sloviti dušni pastir pa piše, da je radij-
sko poročilo poniževalna klofuta za rezijanska ljudstvo, češ da so »Rezijani Italijani in le Italijani« (le genti resiane sono italiane e solamente italiane). Mož nadalje klepeče, da »je bila Rezija ranjena v tem, kar ima najdragocenejšega. Italija je domovina, za katero je že prelila toliko krvi in jo je priprav-ljena še preliti«.
Župnik Don Antonio Pagnutti (pagnut pomeni v furlanščini hlebček) je s protestom pred vso javnostjo priznal, zakaj so ga poslali v Rezijo ter da spada med tiste duhovnike, za katere je dušno pastirstvo le postranska zadeva.
Njegov protest je podpisal tudi »sindaco« Enzo Lettig. Uverjeni smo, da bosta oba dosegla za junaško dejanje zaželeno patriotič-no nagrado. Rezijani pa bodo kljub protestom in sekanju starodavnih lip ostali sicer zvesti državljani, toda slovenske krvi in narodnosti ter še nadalje »romunili« po rezijansko.
IZ ŽABNIC
V	zadnji številki smo že poročali o smrti in pogrebu našega rojaka č. g. Luka Ander-walda, a le bolj na kratko. Pokojnik se je, kakor vemo, smrtno ponesrečil v s ob ot o, 10. t. m., ko se je v družbi treh prijateljev z avtom vračal iz Pordenona. Vozili so s precejšnjo brzino po ravni, a makri cesti, ko je avto nenadoma spolznil, se nekolikokrat divje zavrtel ter z vso silo treščil v obcestno drevo* Pokojnik je utrpel najhujše udarce. Odpe-
ljali so ga v pordenonsko bolnico, kjer >je po dveh dneh v hudih bolečinah umrl. V isti bolnici ležijo še ostali trije sopotniki z bolj ali manj resnimi poškodbami: Hanzi Kravi-na (Kufnjaku) z zlomljeno roko in nogo; bri. gadir žabniške finance z rahlim pretresom možganov ter njegov brat, ki je vozil in imel se največ sreče v nesreči, ker ga je vrglo iz avtomobila in ga le rahlo opraskalo.
S smrtjo g. Andervvalda smo izgubili na-danjenega pridigarja. Vsi se še živo spominjamo njegovih neštetih govorov, ki jih je ob raznih prilikah imel po vseh vaseh naše doline. Pridigal je slovenski, italijanski in nemški.
Zato smo bili tembolj prizadeti, ko smo pri njegovem pogrebu slišali le nekaj italijanskih in nemških besed.
Nihče pa ni izrekel tolažilne besede v domačem jeziku, v katerem je pokojnik obcr-val s sovaščani. Žalostno je, da se celo ob pogrebih večkrat pokaže, kako malor je pravega katoliškega duha med nami. In vendar je bilo pri pogrebu mnogo slovenskih duhovnikov, ki bi pokojniku v slovo radi sprego-vo rili v njegovi materinščini. Kdo jim je zaprl usta? To je toliko večja sramota, ker so Žab-nice pa cerkvenih pravilih slovenska župni ja. Zaničevanja slovenskega jezika ne smemo tr-peti, ako hočemo biti pravi katoliki.
Poleg duhovnikov kanalskega dekanatu smo opazili tudi tri slovenske iz Gorice in Trsta.
Ob tragični smrti domačina duhovnika vsa vas globoko žaluje in izreka sorodnikom občuteno sožalje, pokojniku pa želi mirno spanje v rahli rodni zemljici.
m
brlet; grbi
Cesar je med tem bolan v mrzlici ležal v svojem stanu. Kar plane v sobo princ Salm: »Rešite se, sovražnik je v mestu.« Cesar se brž obleče in v spremstvu štirih nas stopi z golim mečem na prag. Sovražniki odstopijo. Cesar ukaže, naj se njemu zvesti zbero na gričku Cerro de la Camipana. Nepopisna zmeda zavlada v mestu. General Miramon, ki brani glavni stan, obleži ranjen. Nekaj sto mož se s cesarljem v sredi prebije na vrh. Od povsod se stiska obroč okrog nas. Cesar hoče predreti, a general Mejija odsvetuje, ker smo eden proti desetim. V naglici mi da cesar nalog, naj sežgem tajni cesarski arhiv.
»Salm,« se obrne k adjutantu, »eno kroglo hranite zame!« Vedno bliže se blešče sovražni bajoneti. V nas se dviga gnev. Skoraj nevede se sprožijo puške. Zadnje krogle . . . Tedaj ulkaže cesar dvigniti belo zastavo, sam se pa nasloni na sabljo. V diru prijezdi na čelu častnikoiv general Erehegarray:	»Veli-
čanstvo, mc(j ujetnik ste!« Obdan od sovražnikov in nas, čaka cesar na glavnega poveljnika Escobeda. Ko se približa, si premagani cesar odpaše sabljo in jo preda generalu. Nato stopi z njim pod v naglici pripravljen šotor. Nemi slišimo besede:
»Že v marcu sem odstopil. Ne prelivajte več krvi. Vzemite meni življenje. Mojim pa pustite, da se svobodno vrnejo. Bili so hrabri bojevniki.« Zdaj si (je Escobedo komaj upal ziniti: »Veličanstvo, sporočil bom moji
vladi vaše želje, dotlej ste pa vi in vaši vojni ujetniki.« Solze so nam tekle v brade, ko smo se obkoljeni s cesarjem vred pomikali v mesto.
Bili smo že v prvih ulicah, kar pridirja naproti razmršena ženska z otročičem v naročju. Skoči k častniku, ki je korakal za nami, in mu potisne dete v roke:
»Imej ga, tvoje krvi je! Tudi on bo izdajalec!« Vsi smo obstali in zrli, kako se je ves bled oddaljil — izdajalec Lopez. Še ljudstvo je obsojalo njegov i^ciu.
Vitez Pokorn je ob teh žalostnih spominih spet obmolknil. V sij cestne svetilke pod oknom se je risala njegova siva glava. Vstopila je služkinja in prižgala luč. Čudno nas je gledala, ko smo vsi trije molčali. Dolila je čaja, gospodar je pa spet povzel: »Naj bo še do konca, da me ne bo davilo. Še bolje pri luči, ker je
ZADNJE DEJANJE
temno in zlokobno kot tiste zakletve.
S Cerro de la Campana so nas častnike zaprli v samostan de la Cruz. Spočetka je bil tudi cesar z nami, kasneje so ga preselili drugam. Vse mesto je bilo v srcu na njegovi strani. Ženske so celo nosile žalne obleke. Ko so v mestu zvedeli, da nimata cesar in spremstvo denarja za vsakdanjo hrano, so nam jo začeli nositi z vseh strani. Tako daleč je prišlo, da je moral general Escobedo cesarja sprejeti, ko je zahteval, da se vsi nje-
govi vojaki spuste iz ujetništva. Vel.ku t, -
1	jubljenost med ljudstvom je bila vzrok, da je ukazal Juarez preseliti cesarja v hude celice pri kapucinih. Tako smo se ločili, ne da bi vedeli. V razrušenem samostanu niti celic ni bilo in Maksimilijana so zaprli v______
grobnico. Tu je molil in ob sveči čital zgodovino Cantuja. Šele čez nekaj dni so nesrečneža premestili v šest korakov dolgo celico tik Miramona in Mejije. Vse smo zvedeli od stražnikov, ki se jim je nekdanji vladar smilil. Princu Salmu se je že posrečilo podkupiti nekatere častnike. Ko pa je bilo že vse pripravljena za beg, začne cesar omahovati, češ da Habsburžan ne sme kloniti v nesreči. Tako se je beg 3. jun. izjalovil. Medtem pa je njegov brat, avstrijski cesar, hladnokrvno metal v koš brzojavke, ki so naznanjale Maksimilijanovo usodo. V naši ječi — je že težko nadaljeval vitez Pokorn, — smo slišali, kako je dve sto mater šlo prosit za oe-sarja; potem je šla in pokleknila pred republikanskega diktatorja princesa Salm. On pa je z jeklenim očesom gledal preko nje: »Tudi če bi vsi cesarji Evrope klečali pre^ mano, mu ne bi mogel ohraniti živl.:enis. Ljudstvo in postava terjata njegovo glavo!« »Taka, vidita, fanta,« se je obrnil vitez in udaril po mizi. »Kolikokrat se bo še grešilo, »klicevaje se na neko ljudstvo in na neke pn. stave!«
Potem je nadaljeval: »Palica je bila zlomljena, še preden je vojno sodišče izrekla obsodbo. To je bilo 15. junija. Še isti dan je pisal cesar avstrijskemu poslaniku baronu Lago, naj pri Juarezu posreduje, da bi se naš odred »Meksikajnarjev« svobodno vrni! domov. Tako je vedno mislil na nas.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Kulturne vesti
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA	
	Dve, tri drobtinice
C	i Tratna t »/« T/jjif/fiV/if
(Nadaljevanje in konec)
Nekoč sem dobil ‘nalogo, da ga naprosim za predavanje v akademskem društvu. Takrat ni bil več v Trnovemi ampak kot upokojenec v svoji vili na Mirju. Poiskal sem ga tam in ga našel pred hišo.
V	hlačah in srajci je z zavihanimi rokavi klestil kolje in ga 'ostril za na njivo.
»Tako, vidite, kmetujem in doživljam pokoj,« me je nagovoril, ko je videl, da sem prišel k njemu. Ni mi dal roke in pi, prenehal z delom, ki ga je očitno trenutno nad vse zanimalo. Obljubil mi je predavanje in, tudi držal besedo. Bil je zelo priljubljen kot govornik, njegova predavanja so bila vedno najbolje obiskapa in imela največ uspeha. Bil je kratek in jedrnat v izvajanju in vedno stvaren. Ni se izgubljal v teoretiziranju, ki ne vodi nikamor. Izbral si je vedno kot predimet kako pereče vprašanje iz vsakdanjega življenja, nekaj, kar je vse zanimalo in kar so vsi razumeli. Uporabljal je le slovenske besede in se izogibal tujk, ki so često nejasne, pogosto pa celo nič ne povedo. Zaključek je bil vedno tak, da je nujno izhajal jz izvajanja in zato za vse sprejemljiv. Ni čuda, če so bili poslušalci nori -nanj. A tak užitek je bil le redek. Finžgar je namreč imenitno govoril, a le malokdaj. Kdor ga je ujel za predavanje, je bil lahko vesel.
Nekoč sem iga slišal, ko se je oglasil k besedi pri debati. Bilo je zborovanje precej bojnega značaja: nekako razčiščevanje med mladimi in starimi. Dolgo je trajalo, več ur. Očitki so padali z epe strani na drugo, da se je kar kresalo, vendar tako, da je bilo vse na dostojni, akademski višini. Ni hotelo biti konca. Tedaj se je oglasil Finžgar, ki ga do tedaj v množici pisem niti opazil. Nj bil dolg, prej bi rekel, da je bil kratek v besedah. Toda — koliko je povedal! Več, kot prej vsi govorniki skupaj. Sele iz njegovega govora smo posneli ,da ima zborovanje res neki cilj za naprej in ne samo za nazaj. Iskal je smisel stvari, ki so ga, kot se je zdelo, vsi drugi pozabili. Stvarno. Kaj zdaj?
Sam že šestdesetletnik — se je postavil na stran mladih! Nekako takole je govoril: Pravda med mladimi in starimi je stara, kot je stara človeška družba. Mladina je nagla, odločpa, borbena. Stari je često ne razumejo, ker se ne skušajo v njo' ip njepe razmere uživetj. Zato nastajajo nesporazumi. Borbenosti, požrtvovalnosti, sile mlad'ne nam je treba.
VA/^/JW^AAAAAAAAA/«\AAAAAAAAAA\
jiiu mo - igiiMi
Ob koncu preteklega meseca je v Ljubljani praznoval 70-letnico starosta slovenskih pevcev Julij Betetto. Slavljenec se je proslavil na opernem, koncertnem ip pevskovzgojpem področju. V zgodnji mladosti je postal učenec treh takratnih najpomembnejših slovenskih glasbenikov — Aptona Foersterja, Frana Gerbiča in Mateja Hubada. Syoje nauke je končal na Dunaju, kjer je tudi pričel nastopati kot operpi pevec v tamkajšpji operi. Na povabilo Mateja Hubada se je leta 1922 vrnil v Ljubljapo. Tu se je (proslavil kot eden najboljših slovenskih opernih pevcev. Zaradi njegovega plodonosnega delovanja ga smemo imenovati pionirja slovenske opere. Na svoji dolgi umetniški poti je nastopil v nič mapj kot 172 vlogah v 137 operah. Naj omepimo samo pepozabne like, ki jih je ustvaril v slovenskih operah:	župan	Štrukelj (Gorenjski slavček), oče
Samorod (Lepa Vida), župap v Pohujšanju v dolini šentflorijapski, Dušan (Gosposvetski sen), Cri-stoforo (Crpe maske), Urh (Tajda), Jurkovič (Matija Gubec), Potinos (Kleopatra), Herman (Veronika Desepiška), Benjamin (Deseti brat), škof Wolf (Prešeren).
Betetto je pastopil tudi v številpih kopcertih po vseh večjih jugoslovanskih mestih in v tujini. Med drugim je koncertiral tudi v Trstu.
Slavljenec je nadalje odličep glasbepi vzgojitelj. Več let je bil rektor slovenske Glasbene akademije. Kot glaiSepi vzgojitelj lahko s poposom pokaže na dolgo vrsto učepcev, ki jih je izoblikoval v odlične umetnike. Med njimi so najbolj zvepeča imena sedanjih slovepskih pevcev: Heybalova, Vidmarjeva, Rus, Janko, Lupša, Korošec, Franci, Brajnik itd.
Toda ta sila je divja, neukročena in napravi često škodo, ker mladini manjka življenjskih izkušenj. Zato morajo priti na pomoč stari, da mlade moči prav usmerjajo in jih na razne stvari opozarjajo. Toda napačno bi bilo_te sile dušiti. Sile mladine so kakor, sila mogočnih- valov, ki dero čez drn in strn, odpašajo s seboj blato in plevel, a ne gledajo, če podirajo tudi hiše in uničujejo posejana polja. Usmeriti prav te valove, to je naloga starih. Napravimo jim ne jezov, ampak korita, da bodo tekli po njih in nam bodo ne v škodo, ampak v korist, ko napi bodo poganjali mline in žage ip yodne turbine . . .!
Sijajen ip odkritosrčen, skoraj fantovski Finžgarjev nastop in zaključek, ki ga je podprl z lahko primero, je zadostoval, da so bili vsi soglasni in se je zborovanje zaključilo veselo in z pavdušepjem.
R. F.
LEP USPEH
Od 17. do 21, avgusta je bilo v Arezzu običajno vsakoletno mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Letos so nastopili zbori iz Avstrije, Švice, Italije, Francije; Jugoslavije, Nemčije in Španije. Tekmovali so v treh kategorijah: v prvi je moral zboi zapeti dive obvezni pesmi in ni smel šteti pad 50 članov, v druigi je moral prav tako zapeti dve obvezni pesmi ip Pi smel šteti manji kot 30 članov, v tretji so zbori peli po lastni Izbiri in vsak je moral imeti najmanj 30 članov. V vseh treh kategorijah je osvo-jih prvo mesto Akademski pevski ztoor »Branko Krsmanovič« iz Beograda pod vodstvom dirigenta Babiča, medtem ko je tretjo nagrado v prvi ln tretji kategoriji doseglo Kulturno umetniško društvo »Svetozar Markovič« iz Novega Sada, ki je pelo pod vodstvom Save Vujkova. Jugoslovanska zbora sta pokazala*, da po tehniki, zvočnosti, temperamentu in izvajanju občutno presegata ostale zbore.
Uspeh je toliko pomembnejši, če pomislimo, da so razsodišče, ki ie določalo nagrade, sestavljal* r,ami priznani in odlični glasbeniki: italijanski pianist Bepedetti Michelangeli, glasboslovec Bonacor-si i skladatelj Eccher, dunajski kritik in dirigent Gil-lesberger, švicarski skladatelj in dirigent Hana Haug, profesor glasbe Liviabella, glasbeni pedagog Pellizzari, glasboslovec in kritik Schinelli, skladatelj in dirigent iz Ljubljane Rado Simoniti;, dirigent iz Rima Somma in operni dirigent iz Trsta Toffolo.
Japonski slikar ip pedagog Saburo Kurata, ki je lani obiskal Jugoslavijo, objavlja v zpanih japonskih časnikih tople in prisrčne članke o Jugoslaviji. Pred kratikim je priobčil zanimiva sestavka »Ljubljana« in »Izvlečki iz mojega dnevnika o Jugoslaviji«.
O pozabljivosti
Nekateri ljudje so tako raztresepi, da je pozabljivost postala pjihova druga parava. Zdi se, kakor da gre za neozdravljivo bolezen, proti kateri ni pomoči.
Svet se na pozabljivca izpočetka jezi, s časom se nanj privadi ip se vda, češ z revežem se pe da nič parediti. Je pač človek ,na katerega se ni mogoče zanesti! Je bolnik, kateremu mapjka vsaka duševna disciplina ip zato ga ni mogoče smatrati za resnega človeka. Kdo naj mu zaupa in nanj zida? Saj ima glavo kot rešeto in je nesposoben izpoljnjevati prevzetih dolžnosti ip držati dane besede.
Družba, ki bi panje zidala, bi zidala pa pesek. Njihov duh stalpo spi, pjihova volja dremlje ip se predaja pekaki sapjavosti. Taki raztresenci se ne morejo v življenju uveljaviti, ker jih nihče resno ne upošteva in ceni. Ce se pozabljivec izjemoma na kaj spompi, se vsi začudijo. »Oče« — je vzklikpil neki deček »danes si pa pozabil pustiti dežpik v tramvaju!«
In vendar je tudi pozabljivost ozdravljiva. Boj proti njej je celo ena najpomembnejših nalog v živ-
Akademska folklorno-plesna skupina »France Marolt« iz Ljubljane se je udeležila folklornega festivala v francoskem mestecu Charolles. Poleg francoskih skupin so nastopili tudi Italijapi iz Genove, Nemci iz Porenja, Poljaki in Baski. Slovepska sku-pjpa je pastopila dvakrat. Obakrat je žela polno priznanje občinstva in kritike. Bunjevačke plese je morala dvakrat ponoviti, kar se ni zgodilo nobeni drugi skupipi.
* * *
Najstarejša ip epa najbolj zaslužnih slovenskih založb — Slovenska Matica je svoj letošpji knjižpi program razširila in izpopolnila. Ustanova namerava letos izdati drugi del Rousseaujevih Izpovedi, prvi del Zgodovine slovenskega slovstva (sestav-Ijalci: Lino Legiša, Boris Merhar, Milko Matičetov, France Tomšič, Mirko Rupel ip Alfopz Gspap), Shakespearjevega Riharda III. v prevodu pespika Mateja Bora, Platonove Poslednie dneve Sokrata, Descartesovo Razpravo o metodi in veliki filozofski epos Lukrecija O paravi v pesniškem prevodu akademika Sovreta. Kot izredna knjiga je predvidena poljudna študija Antona Melika Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino. Slovenska Matica ima med drugim tudi v pačrtu slovenski prevod Dantejeve Božanske komedije.
* * *
Pred kratkim so v Ljubljani gledali pa filniski trak posneto šaosinsko opero L jan Sam Po in Cu In Taj«. Delo prikazuje tragično ljubezen1 med mladim študentom Ljan Sang Poem in dijakinjo Cu In Taj. Snov zgodbe je vzeta iz parodpih Jegepd. Saoainska opera je zaspovapa pa prefinjepem liriz-mu ter na tihem in nežnem razvijanju dramskega dejanja. Napevi v njej so preproste pesmi, prijetne za uho, lahko razumljive ip pretresljive. V pjej nastopajo v vseh vlogah samo ženske.
* * *
Na letošpjem glasbenem študentskem festivalu v Berlipu so nastopili tudi gojenci glasbe iz Jugoslavije: pevka Marija Pijukovič iz Beograda, pianist Marijan Fajdiga* iz Ljubljane ip oboist Miloš Kosto-vič iz Beograda. Ob njihovem nastopu je bila dvorana polna. Navdušeno občinstvo je naše mlade izvajalce po koncertu večkrat priklicalo na oder. Na sporedu naših udeležencev so bila dela Petroviča, Osterca, Radiča, Kogoja ip Fajdige. Mladi glasbe-Piki so prejeli sedaj ponudbo za gostovanje V Švedski.
* * *
Pred kratkim so se v okviru »Kopgresa za svobodo kulture« zbrali filozofi, pisatelji ip .umetpiki z vseh delov sveta v Milanu; Zborovanje sklicuje »Zveza za svobodo kulture«, ki je bila ustanovljena leta 1950 v Berlinu. Imela je že šest takih sestankov. Vodijo jo sloveči filozofi in znanstveniki: lord Russel, Spanec Madariaga, francosiki pisatelj Jacques Maritain, nemški filozof Jaspers, dunajski znanstvenik Bednarik, politik Parri in pisatelj Igr nazio Silone. Zveza ni odvisna od nobene države ali stranke.
• * •
Na mednarodnih razstavah otroških risb, ki bodo v New Delhiju, na Japonskem in v Parizu, bodo sodelovali s svojimi deli tudi jugoslovanski otroci.
ljenju. Taka borba je pujpo potrebna, kajti pozabljivost, ki postaja druga parava, je zelo slična brezvestnosti.
Vse je odvisno samo od tvoje volje in njene skrbne in čvrste vzgoje. Misli na stvar, ki je pe smeš pozabiti, stalpo osem dni, imej jo poč in dap pred očmi, zabičaj si jo v srce ip vest, pa je pe boš pozabil.
Začeti moraš z piajhnimi stvarmi. Vadi spomin in voljo pajprej z dežnikom, nato s sestankom, ki ga ne smeš zamuditi, nato z vsakdanjimi dolžnostmi1, ki si jih sprejel, misli nanje z vso močjo in zvestobo, pa boš videl, kako postajaš polagoma spet gospodar nad svojo pozabljivostjo.
Življenje se gradi pa malenkostih, močan in velik 'zinačaj se razvija ip raste iz vsakdanjih navad, ki oblikujejo tvojo duševnost. Kdor je zvest v majhnem, je tudi v velikem.
Ko vodiš neusmiljeno borbo proti svoji pozabljivosti, se zavedaj, da se boriš za veliko stvar: za svojo čast, za svoje človeško dostojanstvo, za svoj ugled v družbi in za bodoče uspehe v življenju.
VZGOJNI KOTIČEK
GOSPODARSTVO
Kaj bomo dodali moštu?
Letos je izredno- dobra vinska letina. Ra* čunajo, da bo v Italiji znašal pridelek grozdja okoli 80 milijonov q, pridelek vina pa nad 50 milijonov hi. Pride torej več kot 100 litrov vina na vsakega državljana. Zato moramo na splošno računati z nizkimi vinskimi cenami. V takih razmerah dosežemo boljše cene le za res dobra in zdrava vina. Ta pa dobimo, če s'e strogo držimo pravil naprednega kletarstva.
KDAJ BOMO TRGALI
Na to vprašanje ho marsikdo odgovoril: ko bodo- tudi drugi. Žal si ne moremo tu mnogo pomagati, saj so nekateri že potrgali zgodnje sorte, posebno samorodnice (šmarnice, kli-nton, B-a-co itd.). Drugi pravijo, da je tudi malvazija že sladka.
Pri sladkobi pa so velike razlike. Koliko stopinj sladkorja kaže mošt iz malvazije? Lahko 14, 18 ali celo nad 20 stopinj. Če mošt kaže nad 20 stopinj sladkorja, potem smeš mirne duše trgati, drugače pa počakaj na splošno trgatev.
Trgatev naj odločita vreme in sladkoba. V Avstriji, ki je na severu, tržejo skoraij mesec za nami. Včasih seže trgatev še v november. Pri nas pa mnogi zaključijo trgatev že septembra.
Zgodnja trgatev, to je pred začetkom oktobra, je pri nas upravičena le, če bi zaradi slabega vremena začelo grozdje hudo gniti. Drugače bi smeli trgati komaj tedaj, ko z večkratnimi poskusi ugotovimo, da grozdje ne pridobiva več na sladkorju.
Potrebno bi skoraj bilo, da oblast določi, kdaj naj se trgatev prične! V nobenem primeru ne smemo trgati med dežjem in tudi ne zgodaj zjutraj, dokler se rosa ne posuši. Mokro grozdje ne bo nikdar dalo dobrega vina.
ALI BOMO MOŠT ŽVEPLALI?
V	zadnji številki Novega lista najdete navodila, kako se pripravi vinska posoda. Najboljši mošt bo- dal slabo vino, če bo kipel v slabi posodi. Posoda pa ni vse! Potrebno je še drugo, da dobimo res izborno kapljico. Važno je predvsem pravilno žveplanje.
Če je grozdje popolnoma zdravo, kar pomeni, da so zdravi vsi grozdi in da ni bilo na njih gnilih jagod, potem je najbolje, da se pred nalitjem zadovoljimo z zmernim žvep-lanjem praznih sodov.
Če pa so bile med zdravimi jagodami tudi nekatere gnile in čeprav smo te gnile jagode odstranili, mora biti žveplanje močnejše. Z žveplanjem namreč zamorimo ali pa vsaj omamimo gnilobne in kisove glivice, ki se nahajajo tudi na zdravih jagodah.
Če pa nismo grozdja, to je gnilih in zelenih jagod spravili v posebno posodo, potem ne pomaga žveplanje sodov z žveplenimi trakci ali koleščki, marveč je nujno potreben kalijev metabisulfit, katerega premešamo z moštom, in sicer najmanj 10 do 20 gramov na hi. V tem primeru ne žveplaj praznih sodov z azbestnimi trakci ali koleščki. Če so sodi že žveplani, jih je treba pred nalitjem iz-plakniti.
KIPELNE SOLI
Še boljše kot kalijev metabisulfit so ki-pelne soli, ki so- v prodaji pod imenom amonijev žvepleni fosfat, trefosolfit, nutrosolfit ild. Te soli vsebujejo iste Snovi kot oba ine-tabisulfila, poleg tega pa še fosfate, ki so hrana za vrelne kvasnice.
Kipelne soli zamorijo v moštu vse kvarne bolezenske, šibkejše in divje kipelne kvasni-ce in zadržijo kipenje včasih tudi za 48 ur. Medtem pa se v moštu razvijajo in množijo žlahtne kipelne kvasnice, po katerih se v nekoliko burnem kipenju rnoštni sladkor spremeni v alkohol in ogljikovo kislino. Taka vina se potem prej učistijo, so trohico moC-nejša in tudi bolj zdrava; predvsem pa ne porjavijo.
Kipelnili soli vzamemo navadno po 20 do 80 gramov na q grozdja. Bolje je namreč, če jih raztrosimo že po grozdju. Nekateri jih dajo v grozdni mlin.
Kipelne soli lahko nadomestimo s kipelno tekočino, v kateri so raztopljene iste snovi, o katerih smo govorili. V tem primeru zlijemo- na q -grozdja po 30 do 40 gramov tekočine.
DOBRO VINO IZ GNILIH JAGOD
Med trgatvijo je na vsak način potrebno ločiti zdravo grozdje od gnilega. Če je na grozdu le nekaj gnilih jagod, jih izločimo- in denemo v posebno posodo-. Če pa je ena tretjina grozda gnila, spada ves grozd v posebno posodo, ker so tudi na videz zdrave jagode posute z gnilobnimi glivicami.
Iz gnilega grozdja pa lahko napravimo prav dobro vino, in sicer na naslednji način:
Na gnilo grozdje raztrosimo največjo količino kipelnili soli, to je tudi 40 gramov ali najvišjo količino kipelne tekočine. Nato grozdje zmeljemo in sprešamo. Mošt za 48 ur držimo v posebni posodi. Nato čisti mošt ločimo od usedline in ga nekajkrat prelijemo, tako da se nekoliko prezrači. V mošt primešamo čistih, posebej vzgojenih (selekcioniranih) umetnih kvasnic, ki vplivajo, da se mošt razvije v prvovrstno mlado- vino.
V
ortni pregled
NOGOMET
2e ves teden si lahko opazit precejšnje število ljudi, ki so se -gnetli okoli igralnic v upanju, da že prvo nedeljo prvenstva A-lige dobe nekaj milijončkov. Večina je bila razočarana, nekaj jih je pa le prišlo pa svoj račun ter vtaknilo v žepe po 5 milijonov lir. To so bili tisti, ki niso zaupali niti prvaku Milanu, piti Fiorentini, Juventusu in- Trie-stinj. Iz omenjenega vidimo, da prvi dan prvenstva ni bil brez presenečenj. Milan je izgubil proti Atalanti s 4:3, Juventus je igral neodločeno s skoraj že izločenim Spalom, prav tako Fiorentina s Pro Patrio. Triestina je nezasluženo izgubila s Sampdorio v Genovi z 1:0, ko je sodnik neupravičeno razveljavil Braehov gol. Najboljši dokaz, da tega poraza Triestina ni zaslužila, je to, da je domače občinstvo žvižgalo svojemu moštvu, Triestini pa ploskalo. Najbolj-
UMETNE KVASNICE
Ko grozdje zmaslimo, bo mošt začel kipeti Je, če je toplota dovolj visoka.
Kaj povzroči kipenje? Povzročijo ga kvas-nicc, katerih je na stotine in se nahajajo v zraku. Posebno mnogo jih je v kletnih prostorih, pa tudi že na gro-zdju, ko je na trti. Med temi kvasnicami so mnoge bolezenske, divje, ki slabo- vplivajo na vino, mnoge pa so žlahtne. Najbolje bi bilo, če bi prišle v mošt samo žlahtne kvasnice. Take vzgajajo danes v posebnih laboratorijih in jih -lahko kupimo.
Vsak mošt da boljše vino, če mu primešamo žlahtnih kvasnic. Pravilno pa bi bilo, da v moštu zamorimo sploh vse naravne kvasni-ce, kar lahko storimo z veliko količino žvepla v eni ali drugi obliki iali pa s toploto, in sicer s 70°C skozi pol ure. Takemu moštu, katerega bi predhodno še prezračili oziroma ohladili, bi primešali žlahtnih kvasnic doma, in sicer najbolje toliko litrov, kolikor inošta innamo za kipenje. Dovolj je, če v trgovini kupimo- majhno mero žlahtnih kvasnic in jih doma na opisani način razmnožimo.
Če dodamo- moštu žlahtnih kvasnic, je priporočljivo, da mu dodamo nia- hi še po 20 g amonijevega fosfata, ki je hrana za kvasnice.
VINO BON
je neki nemški dodatek k moštu. Če ima kdo več slabih so-rt grozdja in iz teh napravi vino, nima slednje nikdar zaokroženega, dobrega okusa. V tem primeru svetujemo dodtr-tek »vinobona« moštu, iz katerega se potem razvije vino, ki še najbolj sliči rizlingu.
»Vinobon« bi lahko dodali vsem moštom iz ne prav žlahtnih sort in tudi moštom, ki jih napravijo nekateri iz belih in črnih sort, seveda samo za domačo rabo.
DODATEK SLADKORJA
Če je vino določeno za prodajo, se ne sme moštu ali mlademu vinu dodati sladkorja. To prepoveduje italijanski zakon. Tako vino se spozna, ker je bolj redko: ne vsebuje toliko vinskega izvlečka.
Za domačo rabo pa lahko -moštu dodaš sladkorja. Če dodaš 100 litrom mošta poldrugi kg sladkorja, dobiš za 1 stopinjo alkohola močnejše vino. Najbolje je, da raztopiš sladkor v m-laenem moštu, ki ga nato primešaS ostalemu.
Tako pripravljene domače pijače ne smeš niti hraniti v kleti, kjer imaš vino za na prodaj. Zato pazi, ker je italijanski zakon zelo strog!
ši igralec na terenu je bil brez -dvoma Bernardin, srednji kri-lec Triestine. Ce bodo naši someščani i-grali še naprej tako, kot so to nedeljo, bodo gotovo najbolj zanimivi protagonisti letošnjega prvenstva. Ostali rezultati: Bologna - Genova 4:1, Inter - Nova/ra- 2:0, Napoli - Torino 2:2, Lazio - Padova 2:1, Roma - Lanerossi 4:1.
Tudi v Jugoslaviji je -bilo mnogo presenečenj. Vse kaže, da Hajduk doživlja resno krizo. ,Zopet je izgubil, in to s Partizanom z 1:0. Vukas je precej razočaral, upajmo, da zato, ker varčuje za prihodnjo nedeljo, ko bo moral dati vse od sebe v tekmi proti državni reprezentanci Zah. Nemčije — svetovnemu -prvaku. Nihče tudi ni pričakoval, da bo Dinamo spravil v obup 18.000 sarajevskih gledalcev z blestečo zmago 3:0, ko so že videli svoje moštvo na prvem mestu v lestvici. Sla-bo se je izkazala tudi Vojvodina, ki je doma izgubila z novincem Veležem eno točko. Ostali izidi: Budučnost - Spartak 3:1, Zagreb-2elezničar 3:0, Proleter - Radni-čki 1:1, -Crv. zvezda-BSK 2:2. V lestvici vodi po četrtem kolu Dinamo, ki je za eno točko pred Crv. zvezdo in Partizanom.
(Nadaljevanje na 10. strani)
ZA NASE NAJMLAJSE
kAAAAAAA/YW
st. 511
T?atozei*i, Ubati džungle---------------------------------------------------------------------------------
/VWVVVYW\VWVVVVVYWVWV^Cw"\CAC^CVVV\c/VVVVVYVWV^AC«VVWV^CC/WVVVVVVVWVWWWVVV^V^AAAA/J\AA^AAAAAAA^AAA^AAAA^AA^AAA/^^AA/J^AM
»Se svetlejše barve je bila kakor ta tujec«, je rekel in pokazal na Tarzana. Ta opazka je zbudila Tarzanovo pozornost. Obsul je samca z vprašanji, da mu je ta komaj utesnil odgovarjati. »Samci so bili čokati in grdi. V .rokah so imeli -palice ip nože«
e
J
Koliko časa je Jane ležala v temni kleti starodavnega mesta Oparja? Cim bolj so se ji vračale moči, s tem večjim zanimanjem so jo gledali ječarji. .Nazadnje je prišel dan, ko so jo odvedli na dvorišče, kjer je stal kamnit oltar.
3
t
\
vi
VbiUftN Copyright, 1929. by Edgar Rioft Bnrrough«, Inc. AH riglm reaorved. r"%
»Urno so racali po džungli. Samica je bila majhna, vitka in zelo bela. Vlekli so jo s seboj, včasih za roko, včasih pa za dolgo dlako, ki jo je imela na glavi. 'Neprestano so jo tepli in brcali. Kar zabavno je hilo gledati!«
..(3=0=;
Zvezali so ji roke in noge ter jo položili na oltar. Vsa trda od groze je gledala, kako so divjaki okoli nje čudno plesali. Se preden je velika svečenica počasi vzdignila nad njo dolgi nož, je Jane spoznala, kaj jo čaka.
»Proti jutranji .strani so šli. Pol meseca bo tega«'. Tarzan ni več poslušal zgodbe mladega samca. Prepričan je bil, da je ženska njegovega, rodu v smrtni nevarnosti. Ne da bi kaj rekel, je skočil v drevje in krenil .prot,i pozabljenemu mestu Oparju.
Cbpyright, 1929, by gdg>r Rio* Bmttough«, Inc. AH righii reuifS.
Ko se je pričela roka z nožem spuščati, je Jane omedlela. Tarzan je tedaj dan in noč hitel proti mestu Prepričan je bil, da tu najde belo ženo, bodisi živo, bodisi mrtvo. Misel na strašni oltar, ga ^e podžigala k naglici.
Skrivnost
DRJA FU-MANČU
ROMAN - Spisal i Sax Robner - Prevedel: A. P.
»Dve,« je dejal James Weymouth.
Pustil sem svoje pisanje in spravil pisalne potrebščine v torbo, ki sem jo imel s seboj. Weymouth je privil v svetilki stenj, ki se je začel kaditi. Po prstih sem odšel do stopnic in potihoma gor do sobe, kjer ije bila bolnica. Vse je bilo tiho in Mrs. Weymout-hova mi je zašepetala, da bolnica trdno spi. Vrnil sem se dol in našel Smitha, da je po svoji stari navadi razburjeno korakal po sobi, kar je bilo zmerom znak, da se 'bliža nekaj nenavadnega. Ob četrt na tri je vetrič čisto ponehal in okrog nas je zavladala taka tišina, da si je ne bi nikoli mogel misliti talko blizu vedno šumnega Londona. Celo dihanje Weymouthovo sem lahko slišal. Seddl je ob oknu in gledal ven v temne sence pod cedrami. Smith je končal obhod in stal spet čisto tiho pri ognjišču. Poslušal je! Sicer pa ne dvomim, da smo vsi poslušali.
Rahel šum je pretrgal to izrazito tišino; prišel je od vaške ceste. Bil je le nerazločen in kratkotrajen šum, po katerem je nastopila zato tem večja tišina. Smith je bil že nekaj minut prej utr-
nil svetilko. V temi sem slišal, kako je močno z zobmi hlapnil.
Zdajci se je čisto razločno oglasilo trikratno skovikanje sove.
Vedel sem, da je to pomenilo, da je prispel sel; toda od kod je prišel in kakšne vesti je prinašal, mi ni bilo znano. Prijateljevi načrti so bili nerazumljivi; tudi ga nisem nadlegoval, da bi mi dal pojasnilo glede teh, ker sem vedel, da je bil ves napet in malce razdražene volje, ki se ga je polaščala v časih negotovosti — ko je dvomil v smotrnost svojega početja in pravilnost svojih domnev. Toda ni se ganil.
Zelo tiho sem slišal, da je ura udarila pol. Spet je rahla sapica zavela skozi vejevje. Veter je moral spremeniti smer, sem si mislil, ker prejšnjega udarca ure nisem, slišal.
Kaj kmalu za udarci ure se ;je oglasil drug glas — glas, ki smo- se ga vsi nadejali in nanj čakali — toda ko smo ga začuli, mislim, se nihče ni mogel popolnoma obvladati.
Tišina je bila pretrgana tako, da mi je srce divje poskočilo, ko je zadonelo — velevajoče trkanje na vratih!
»Moj Bog!« je zastokal Weymouth	—	toda ni	zapustil svojega
mesta ob oknu.	—
»Petrie, pojdi z menoj!« je velel Smith.
Vem, da sem bil zelo Med. Mislim, da sem zakričal, ko sem padel nazaj in se umaknil s sklenjenimi rokami pred tistim, kar je stalo na. pragu.
Bila je divja, zanemarjena	postava,	ki je imela razmrščeno
brado in grozno strmeče, srepe	oči. Z	rokami je	oprijemala zdaj
RADIO TRST A
Nedelja, 25. septembra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Zbor Slovenske Filharmonije; 19.15 Tržaški obiski in razgovori; 20.30 Puccini: Tosca, opera v 3 dejanjih.
Ponedeljek, 26. septembra ob: 12.55 Pevski duet in harmonika; 18.40 Koncert basista Jovana Antiča;
19.00	Mamica pripoveduje; 21.00 Okno v svet; 22.15 Beethoven: Simfonija št. 6.
Torek, 27. septembra ob: 13.30 Glasba po željah, 18.40 Koncert pianista Mairia Sancina, 19.15 Radijska univerza; 20.30 Kvintet Lisinski; 21.00 Radijski oder — Calderon: Sodnik Zalamejski, drama v 5 dej.
Sreda, 28. septembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Z začarane police; 19.15 Zdravniški ve-dež; 20.30 .Vokalni tercet Metuljček; 21.00 Mnenja in dejstva; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti.
Četrtek, 29. septembra ob: 12.55 Hrvatski in srbski motivi; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni kvintet; 21.00 Dramatizirana zgodba — Rado Lenček: Marija Antonietta; 22.00 Glasbeno predavanje.
Petek, 30. septembra ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Sola in vzgoja; 20.30 Zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti.
Sobota, 1. septembra ob: 13.50 Ritmični orkester Swinging brothers; 15.30 Pogovor z ženo; 16.15 Kavarniški koncert - orkester Pacchiori; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Slovenske pesmi; 22.23 Gersh-win: Američan v Parizu.
TEDENSKI KOLEDARČEK
25. septembra, nedelja: Firmin, Uroš 20. septembra, ponedljek: Justina, Stojslava
27. septembra, torek: Kozma in Damijan
28. september, sreda: Venreslav, Vidica
29. septembra, četrtek: Mihael, Stojan
30. september, petek: Hieronim, Jakiča 1. oktobra, sobota: Remigij, Semislava
VALUTA — TUJ DENAR Dne 21. septembra si dal oz dobil za:
ameriški dolar
aivstrijiski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
švicarski frank
zlato
napoleon
625—630 lir 22,75—23,75 lir 80—80 lir 165—168 lir 1620—1660 lir 146—148 lir 145,50—146,50 lir 713—715 lir 4100—4200 lir
izdaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago LeglSa Tiska Zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
Vprašanje št. 157: Ker imam le!os v obilici sad ja in grozdja ter v hiši kopico otrok, bi rad nekaj pridelka spremenil v brezalkoholno pijačo. Ali mi lahko priobčite recept, kako bi to napravil iz grozdja, oziroma sadja?
Odgovor: Za izdelavo sokov iz sadja in grozdja je že nastala in se še vedno razvija velika industrija. Ta se poslužuje breztlačnih izparilnih kotlov (vakuum), ogrevalnih in ohlajevalnih naprav, hladilnic in orodja, katerega ne načnejo razne kisline. Kar pa je mogoče v velikem, ni mogoče, oziroma se ne izplača v malem. Zato vam rte moremo dati nobenega kaj vrednega recepta, da bi po njem lahko napravil pletenke - flaškone ali majhne sodčke brezalkoholne pijače. Lahko pa ohranite sladke sokove v steklenicah. Steklepice dobro izčistite ip jih napolnite s svežim sokom, potem jih postavite v večji lonec ali kotel z vodo jn kuhajte uro časa. Nato steklenice začepite s prekuhanimi zamaški in jih postavite na mrzlo (v klet) ter pustite pri miru. Kc želite steklenico odpreti, pomnite, da morate porabiti vso steklenico, ker drugače bodo iz zraka prišle v tekočipo vrelne kvasice in sok bo začel vreti. Ce je mogoče, ohranite sadje čim dalje sveže, kar pa je mogoče le pri jesenskih in zimskih hruškah in jabolkah. Ce to ni mogoče potem sadje posušite in napravite krhlje, ki dajejo kuhani in nekoliko osladkani dobro pijačo. Iz sadja lahko napravite mezgo-marmelado. Ce so na razpolago kozarci, ki se dajo neprodušno zapreti, potem je strošek samo za sladkor, katerega pa v tem primeru ni potrebno mnogo. Ce pa nimate takih kozarcev, potem je potrebno dodati mezgi več sladkorja — najmanj 1/4 kg na kg mezge — in tudi 1 gr sdlicila na kg, da se mezga ne pokvari. Grozdje boste največ časa ohranili sveže, če odrežete rozgo z grozdjem vred in jo postavite v posodo z vodo ali pa jo vtaknete v gomolj krompirja. Seveda morate odrezati rozgo v suhem vremenu. Pa tudi zdravo grozdje, obešeno na nategnjeno žico v kakem ne preveč zatohlem prostoru, se dolgo ohrani, lahko tudi do aprila.
Vprašanje št.'158: Približno en meter od mejnika
je raslo staro drevo, katerega sem letos posekal. Na isto mesto bi sedaj rad zasadil novo drevo, a mi sosed to brani. Pravi namreč, da drevesa lahko sadim le 3 metre od mejnika. Ali obstaja zakon, ki to vprašanje urejuje?
Odgovor: Taka vprašanja smo že nekajkrat obdelali. Tu pride v poštev člen 895 civilnega zakonika. Ce bi posekano drevo bilo eno izmed vrste sličnih dreves, recimo jablan, hrušk, orehov, lip, smrek, češenj, itd., potem bi lahko na isto mesto zasadili enako drevo, da bi se tako vsa vrsta izpopolnila. Ne bi smeli pa vsaditi n. pr. oreha, če je prej tam rastla jablana. Ce pa posekano drevo ni bilo eno izmed cele vrste enakih potem ima sosed prav ip vi ne smete zasaditi visokodebelnatega drevesa bliže mejnika kot v razdalji 3 metrov.
ŠPORTNI PREGLED
(Nadaljevanje z 8. strani)
S A H
Na mediconskem turnirju v Goteborgu sta pas jugoslovanska igralca Fuderer in Rabar razočariala. Izgubila sta vsako možpost, da bi na tem turnirju postala velemojstra s tem, da bi se uvrstila med prvo devetorico. Fuderer je namreč v predzadnjem kolu izgubil proti Bronsteinu (SZ), prvaku turnirja, potem ,ko je odbil ponujeni remi. Tudi če dobi še zadnjo igro bo kvečjemu deseti.
V Portorožu se je 19. t. m. pričel II. mednarodni šahovski moštveni turnir, na katerem sodeluje 60 moštev. O njem bomo poročali prihodnjič.
LAHKOATLETIKA
Preko 20.000 gledalcev je v nedeljo in ponedeljek bilo priča, kako so trije ruski atleti zrušili kar tri svetovne rekorde, ob priliki največjega mednarodnega lahkoatletskega mitinga, kar jih je bilo kdajkoli v Beogradu. Tu so nastopali najboljši atleti ZDA, SZ, Poljske, Madžarske, Romunije, Turčije in Jugoslavije. Zato ni čudno, da so izidi tako blesteči. Ze prvi dan je bil postavljen nov svetovni rekord na 5.000 m. Ruski atlet Kuc je s časom 13’46”8 zboljšal dosedanjega za 4”, katerega je pred nekaj dnevi postavil Madžar Iharos. Gledalci so bili tako •navdušeni, da so prvaka nosili na> ramepih po stadionu. Ostali rezultati prvega dne: na 80 m zaareke ženske: 1. Milka Babovič 11 ”3; 2. svetovna prvakinja Jermolenkova 11 ”5; na 400 m 1. Ignatijev (SIZ) 47”6; 4. Jugoslovan Grujič; na 100 m 1. Richardis USA 10”3 (najboljši letošnji irezultait na svetu); 3. Lorger 10”9; met krpglje Skiljevič (Jug.) 15.65 m; 1.500 m Mugoša (Jug.) 3’48”4; skok v daljavo 1. Gabrowski (Polj.) 7.43 m; 2. Kušec (Jug.); disk 1. Krivokapič (Jug.) 49,14 m; višin?* 1. Soeter (Rom.) 1,95 m; 2. Marjanovič 1,90 m.
V ponedeljek je 27-let.na Otkalemko v izredno lepem slogu in preračunanem ritmu skoraj brez konkurence izboljšala svoj svetovni rekord na 800 m za 2 desetinki, s časom 2’06”. Druga je bila Slovenka Slamnik. Naš pregovor pravi: »V tiretje 'gre rado«. In res je uspelo Krivonosovu, da je postavil še svetovni rekord v metu kladiva. Vrgel ga je 64,52 m. Drugi je bil Jug. Gubijan (57,96). Tudi nje^ gov met je odličen, če pomislimo, da je bil leta 1938 svetovni rekord 57,93 m! Ostali rezultati: 200 m 1. Rfchards (ZDA) 21”6; 800 m Radišič (Jug.) 1’49”9;
3.000	m 1. Onel (Turč.) 8’18”2; 110 zapreke 1. Opris (Rom.) 14”3; 2. Lorger (Jug.) 14”5; 400 m zapreke 1. Savič (Jug.) 54”9; kopje 1. Pavlovič (Jug.) 54”9 mr, troskok 1. Sčeirbakov (SZ) 15,51;	2. Milovanovič (Jug.) 14,36 m; skok ob palici 1. Cemoboj (SZ) 4,35 m; 3. Smith (USA) 4,30.
STRELJANJE
V Bukarešti je bilo pretekli teden evropsko prvenstvo v streljanju. Zlasti lepe uspehe so dosegli za Jugoslavijo mladinci, 'ki so 'se uvrstili v tekmi skupin na drugo mesto za Rusijo. Slovenec Josip Cuk je ob tej priliki postal evropski prvak za ju-niorje v streljanju s precizno puško malega kalibra v stoječem položaju.
lase, zidaj brado, potem spet se je grabila za usta. Nikaka mesečina ni padala na poteze tega nezemeljskega obiskovalca, toda, četudi je bila razsvetljava slaba, smo lahko videli blesteče zobe — in divje, srepe oči.
Pričela se je smejati — izbruh za izbruhom je vrešče in odurno zveneli v noč.
Se nikdar nisem kaj tako grozotnega slišal. Odrevenel sem od groize, ki jo je vzbujalo tisto smejanje.
Tedaj (je Smith pritisnil na gumb električne žepne svetilke, ki jo je imel s seboj. Naperil je held svetlobni krog tako, da je svetloba polno padala v tisto lice na pragu.
»Oh, Bog!« je zavpil Weymouth. »John je!« In spet in spet je ponovil: »Oh, Bog! Oh, Bog!«
Takrat sem morda prvič v svojem življenju resnično mislil, da je staJo bitjje z drugega sveta pred menoj. Sram me je priznati obseg groze, )ki me je navdala. James Weymouth je dvignil roke, ko da bi hotel vreči od sebe tisto strahotno bitje med vrati. Momljal je — mislimi, da je molil, toda čislo nerazumljivo.
»Drži ga, Petrie!«
Skočil sem naprej in ko se je spoprijel s tistim, ki je bil trkal, sem spoznal, da je (bil človelk iz mesa in krvi — človeik, ki je tulil in se boril ko divja zver, se penil okoli ust in v divji blaznosti škrtal z zobmi; vedel sem, da je blaznež — da je žrtev Fu-Manieuija — da je blaznež nadzornik Weymouth! Bliskovito sem spoznal vse to in priskočil Smithu na pomoč. Tedaj so se oglasili
bežeči koraki in moža, ki sta zunaj stražila, sta pridrvela na prag, za njima pa še neki tretji. Vseh nas pet se je oiklenilo razbesnelega blazneža, a smo mu le s težavo bili kos.
»Vbrizigalko, Petrie!« je zasopel Smith. »Brž! Moraš mu dati vbrizg!«
Izvil sem se iz borbe in zdirjal noter po torbo. Po Smithovem naročilu sem prinesel s seboj vbrizgalko, ki je bila že napolnjena. Celo v tistem razburljivem trenutku sem se moral čuditi veliki previdnosti svojega prijatelja, ki je uganil, kaj se bo zgodilo.
Naj se ne zadržujem predolgo' ob koncu tiste groizne borbe. Vsi smo že obupavali, da ne bomo mogli pomiriti ubogega, blaznega človeka. Toda slednjič nam je uspelo; in suhi, okrvavlijeni divjak, (ki smo ga bili poznali 'kot detektivskega nadzornika Wey-moutha, je negibno ležal na ležišču v lastni sobi. In začudenje, polno groze, me je prevzelo ob misli na tisti strašni veleum, ki je samo s praškom igle napravil iz vrlega, prijaznega človeka to nesnažno, zverinsko bitje.
Nayland Smith se je z divjim pogledom in še tresoč se zaradi ogromnega napora obrnil k možu, za katerega sem vedel, da ga je poslal Scotland Yard.
»No?« se je obrnil.
»Aretiran [je, sir,« je detektiv sporočil. »Pridržali so ga v njegovem stanovanju, kakor ste odredili.«
(Nadaljevanje)