Nazorni nauk. Ko se je Amos Komenski 1. 1650. podal na Erdeljsko, da bi tam šole zboljšal, pisal je imenitno delo »orbis pictus", t. j. svet v podobah. Tu je on pervi govoril v poočitovanji, da naj namreč učenik tako poduCuje, da učenci morejo nauk videti, t. j. s svojimi čuti sprejeti. On je tedaj pervi sprožil misel o nazornem nauku, kateri naj bi bil v podlago daljnemu izobraženju. Njih mnogo se je bilo poprijelo njegove misli, pa hodili so po različnih potih; ta je bolj um bistril, drugi bolj na serce deloval, pervi vse bolj poveršno, drugi pa preveč na drobno razkladal. Poslednjič so se vendar vsi v tem zedinili, da se morajo z znanostjo in vedami, ki so z«a otroška leta primerjene, vred razvijati dušne inoči, um naj se bistri, serce požlahnuje, volja zboljšuje in za dobro uterjuje. Nazorni nauk ima tedaj ta nalog, da otroka uči ogledovati in opazbvati, vreja mu pridobljene predočbe in stvarja nove. Tako se zbuja zavest, in otrok 2* se navadi premišljevati, znane reči primerjati in s tom se stavi terdna podlaga za nadaljevalno podučevanje. Važen in iraeniten otroku je čas, ko stopi čez šolski prag. Nazorni nauk posreduje med doraačo hišo in šolo, in je most, po katerem se otrok vpelje v šolsko življenje. Dosihmal so le starši več ali manj skerbeli za izrejo, sedaj pa prevzame tudi šola ta nalog. Šolski novinec je že marsičesa videl in slišal, njegovemu sercu se je že marsičesa vtisnilo, prinese s sabo še precejšen slovar besed in izrazov, bolj v pervotni obliki. Kolikokrat je že otrok to reč videl, a gledal je le zunajnost; tistega opazovanja, katero se potrebuje, da se stvar razume, otrok še ne pozna. 0 tem, kar je vidil in slišal, ne more se izraziti, niti ne razume učenika. Glavni nalog nazornega nauka pri novincih pa je, da jih pripravlja za pravo podučevanje, da jih navadi misliti, govoriti i. t. d. Gledanje. Doslej je bila domača hiša otroku ves svet. Vse njegove želje, ves njegov up, vsa tolažba, kratko vse se je zibalo le v tesni meji rojstvene okolice. Nestanoviten je njegov duh, dalj časa ga ne zanimiva nobena stvar, podoben je nekako metulju, ki leta od cvetlice do cvetlice. Pridoblje- ni vtisi so nepopolni in neredni, še le s časoma začne reči vsestransko opazovati in posamezne reči po namenu razmotrovati. Naj pervi se raz- vija vid, in otrok se po malem uči gledati, t. j. z zavednostjo ozirati se, da ne vidi samo podobo, marveč si pod to podobo tudi nekaj misli. Na- gledno zmožnost tedaj šola pred \neva izobražuje, vadi pa tudi otroke poslušati, ter ne pozabi ostrosti tudi druzih čutov. Ko otrok stvari ogleduje, naj se vadi, da gleda njih podobo, velikost; kar je videl, naj med sabo primerja. Naj ogleduje reči v šoli, zato naj se mu dovoli potrebni čas, posebno tedaj, ako se predmet kaže v risani podobi. Tudi najboljša slika izkliče prave predočbe le polagoma in počasno, tem kasneje, čim večja je razmera med podobo v naravi in nasliki. Dolge in široke reči naj meri, členovite naj risa s prostimi čertami, drugo naj ponareja iz lesa, popirja i. t. d. Boljša pa je stvar, kakor podoba ali slika. Kar se v šoli v tesnem prostoru ne more pokazati, to naj se ogleduje zunaj v veličastni dvorani narave. Mladina naj se pelje prilično pod milo in prosto nebo, in tam naj gleda čuda božjega stvarjenja. Vendar pa je mnogo rečf, katere se otroku v naravi ne morejo pokazati; modeli iz lesa, ila ali gipsa so pa bolji od slike, ker se reči bolj bližajo, in toraj ložej razumevajo. Ker teh ni, poraagamo si z risanimi podobami ali slikami, kakoršne imajo po nekaterih šolah za nazorni nauk. — Sicer so te podobe pomankljive, pa bolje nekaj, kakor nič, — lepše podobe so pa drage. Podobe naj bi bile velike, ter naj stvar dobro posnemajo, okusno zdelane in če je mot uaj bo ena sama reč na tabli. Malih podob še bližnji učenec ne more viditi razločno, koliko raanj še daljni, ker se na mali sliki razločivni znaki nemorejo zadosti poočitati. Neresnične ali slabo zadete podobe zbujajo napačne predočbe, kar se pozneje težko odpravi. (Dalje prih.) Peter Hitzinger (Znojemski, Podlipski) slovstvu slovenskem. n. Verno je pastirstvoval P. Hitzinger perve leta v Kanonigorici, potem v Mokronogu, kjer je ljudem ostal še dolgo v hvalnem spominu. Na slovstvenem polji pa se prikaže tisto leto, v kterem so prikazale se nNovice". Bilo je v Mokronogu, kjer imajo božjo pot ter svete stopnjice na Žalostni Gori, kamor vzlasti dolenski Kranjci radi prihajajo molit, da njim spiše v tedaiiji Bohoričici prav vgodno knjižico: 1. Molitveper obiskovanji svetih šteng. V Ljubljani, 1843. 12. str. 24. Koj za to knjižico pride na svetlobo: 2. Mali rožni vertic ali molitve v vsih posebnih časih, perložnostih in potrebab za mladost. Spisal Peter Hitzinger, kaplan v Mokronogu. V Ljubljani, 1843. 12. str. 185. Blaznik. Na prodaj per Leop. Kremžarju, bukvovezu pod Trančo. — Kar te molitevske bukvice, ki so 1. 1854 pa v Gajici ponatisnjene bile že tretjič, mladosti pred drugimi priporoča, je to, da se po njih mladi kristijan ne le v navadnih, ampak tudi v posebnih svetih opravilih, o dnevnih urah, ob kterih nas opominja cerkev, o svetih časih in zapovedanih praznikih, obhodih, zakramentih sv. kersta, sv. birme, sv. olja itd., o blagoslovih, za spomin in o pokopu mertvih — lepo sklepa s svojo cerkvijo, ker so ponarejene največ po cerkvenih, in v redu tako, da se napreduje z njimi nekako po katekizmu. Molitve so sploh kratke, beseda v njih zložna in vsakerau urana. (Novic. 1844. ]. 7.) V Novicah se je pervikrat oglasil 1. 1843 in koj potegnil za čast dolenskih Kranjic proti Krašovki, ktero je pobvalil ranjki M. Vertovec (r. 1784, u. 1851), da je — omožena na Pivki — oplevati jela svoje žita, pa so jo sosede, ker so žita njene od vseh druzih očitno se razločevale v rastvi, v klasji in zernji, zavidale copernico. ,,Oh, de bi vender vse Krajnice, de bi vse Slovenke po celi Iliriji take copernice postale! koliko več in čistejšiga in lepšiga žita bi se perdelovalo"! — MNiso samo Krašovke tako pridne, de plevejo njive, kjer je žito sejano, ampak tudi marsiktere Krajnjice. Saj v eni nar lepši strani Dolenskiga je viditi, kako vsako leto plevejo pšenici in ječraenu še po dvakrat, ker sami spoznajo, de bi brez pletve veliko raanj žita perdelali. Če ne delajo povsod na Krajnskim tega, si lahko v tem tukej še bolj bližnji izgled vzamejo"; toraj hvala, koraur hvala gre, se zanje ponese P. H. v 1. 13. V 4. 1. naslednjega tečaja 1844 daje v dokaz, da hišna mati več z očmi, kakor pa z roko stori, z modrim mnihom vsakteri gospodinji zaperto škatlico, ktero naj sleherni dan piecej ob jutru nosi po vsi hiši okrog, po vsih hramih in tudi pri živini, pa se ji bode zboljšalo stanje, ter listek v njej z napisom: »Čuj in glej, kaj v hiši se godi j Dosti zgube tak odverneš ti.« Na Pegaza pa se jepovzdignil očitno v 1. 23 s pesmico: nNaprej". človek naj s časom napreduje, — Novi časi, novi svet— in v prid si obrača nove koristne znajdbe, zato mu sije uma luč, in nekako nejevoljen na tiste, ki le pri starem bočejo ostati, pesnik poprašuje: Mar zastonj se je dodelil zemlje sinu bistri um ? — ter kliče rojakom: 0 nikar ne zanič'vati, Kdor z zeraljo imaš svoj trud, Kar, bolj prav jo oskerbVati, Se ti daje na ponud! Kdo za r6k uraetno delo Ne bi hotel kaj storit' ? In komu b' se lepše zdelo Eakov smešno pot sledit'? Le kar s časam se ne gane, Vedno staro bod' per nas; Stara vera naj ostane, In poštenost vsaki čas! V 1. 33razkazujeobkratkem nrazširjanje katolške cerkve" ne le po Ameriki, ktera se je tedaj bolj pogostoma jela imenovati pri nas po misijonarjih Kranjcih, ki so delali že ondi na pr. Fr. Baraga, Fr. Pirc, frančiškana p. Oto Skala iti p. Ivo Levic, J. Godec, ampak tudi po Evropi se budf boljši duh in poživlja vera po posamesnih deželah, po Aziji, Afriki, Oceaniji. Kakor razširjanje, terpi tudi preganjanje — tako sedanji kakor vsaki čas, v Aziji v zadnjih straneh Indije, v deželah Košin — Šina in Tongking, v Koreji pod Sineškim cesarjem. Upajmo, pravi naposled, da bo Gospod tudi tamkej dodelil rešenje. V 1. 49 je spisal: flNekaj zastran reje lesa in host". Toži se že zdaj, da pomanjkuje sem ter tje lesa; kaj bo še le v nekterih le- tih! Precej natanko našteva najprej vzroke tega pomanjkanja, potem pa nasvetuje nasproti pomočke, kako so ohranjevati stari lesovi in zasajevati novi, ter med drugimi djanskimi pomočki svetuje: nTudi ta in druga kuhinjska, ki s tako lahko vestjo brez potrebe dreva žge, naj bi sama jih mogla iti v hosto sekat, de bi se učila, kaj veljajo!" V tečaju 1845 je Hitzinger pod naslovom ,,Krajopisje" povedal najpred v 1. 5 nekoliko o svojem rojstnem kraju, da je BStari Teržič" nekdaj stal bliže Ljubelja — na Benedkovi zemlji — pod Košuto, da je pa plaz od te gore posul stari terg po ljudski pripovedi, kar poterjujejo tudi razvaline na tistem mestu. »Velik drakon (lintvern), pravijo, je čez hrib derl, pod kteriga nogami so se gore drobile. In na ta posip je povodenj peršla, in popolnama vse zakrila. Ljudje pa, ob času opomnjeni, so popred odbežali; nekoliko jih je šlo čez Ljubelj na Koroško, kjer so še zdajnji Borovljani, ki veliko strelniga orožja izdelujejo, njih nasledniki; nekoliko pa jih je nižej šJo in novi Teržič postavilo, kjer še od nekaj hišnih imen vedo povedati, de so še iz staiiga Teržiča, kakor Venedki, Poljaki i. t. d." — V 1.20 pa opisuje od kratkem ,,Teržič sedajni čas" in kaže, da po tem, kar je povedal, ,,je Teržič memo vsih krajev kranjske dežele pervi, kar obertnost in rokodelstvo zadene". V 1. 50 v spisu: nNova šola v Kamnigorici" hvalo daje vsem, kteri so kaj pripomogli k njej.ter pripoveduje, kako so ljudje tam že takrat, ko je on bil pri njih za duhovnega pomočnika, ob nedeljah radi se učili brati, in — da je v dveh ali treh letih razun Baragovih »Dušna Paša" in druzih molitvenih bukvic le Rozinanovih ,,Očenaš" oddal okoli 120. — nPer ti perložnosti moram očitno reči, de za uk je krajnsko ljudstvo bolj vneto, kakor bi kdo menil iz tega, kar se od šol piše. Koliko se jih (prav po Lankasterjevi vodbi) nauči brati eden od druziga, ena od drage in z lastnim poskušanjem tako, de tudi v krajih, kjer ni šol, jih velikov cerkvi na bukvice moli, pa več gre tukej hvale ženskimu spolu. — De bi le tisti, kterih je dolžnost, si povsod več perzadevali za šole, ne pa, kakor semtertje se zgodi, jih še le opovirali zoper voljo viši gosposke in zoper želje sosesk!" Koj v naslednjem listu je pa sprelepa pesem: Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 ali osnovanje Ljubljanske škofije. (Prestavljeno iz nemškiga P. Eihtarja, nekdajniga učenika dogodivšine v Ljubljani —izdelanopo Valvazorji buk. VIII. in X.) Predmet pesmi,sicer dokaj znan, naj z obliko kažejo le nektere verstice. Krog pod Celjskim gradam hruje Divja vojska in proti; V Taboru pa množ'ca čuje Mož, ki Caru so zvesti. Vro plohe, buče vetrovi, Divja je in strašna noč. Tfl med bliskam, med gromcm Cesar moli zdihajoč: De naj zoper vzdvignjene viharje Milo ga nebeška moč obvarje. »Slab, Gospod! sim prehvaliti Tvoje roke čudno moč, Pa kar v sanji se mi je kazalo, To,obljubim,spolnj eno bo kmalo.« Spolnil je Iet6 Gospodu F r i d r i k svitli Car tedaj; Na Ljubljance nizkim produ, Je škofljska cerkov zdaj. — Kot življenje, tako sanje. V svet, ki še le biti zna, Nese duha dozdevanje, Kjer ne ve, kaj prit' ima. Gledajoč oči kar ne umeju Sanje večkrat čudno razodejo.