IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
IZOBČENJU NAŠEGA LISTA ODGOVARJAJO SLOVENCI S PODVOJENIM TRUDOM ZA ŠIRJENJE IN ČITANJE ..DELA". VSAKA LIRA ZA TISKOVNI SKLAD ..DELA" JE UDAREC VATIKANU.
Obnovljena izdaja leto II. štev 60.
TRST, SOBOTA 28. JANUARJA 1950.
Cena 15 lir - 5 din
fihounjo soboto bo začel zaseda-, l0 0n8res murnih sindikatov. Trije1 J*0««! mu pripisujejo veleva/ni jtvr't in ineanarouni pomen.
kon* takoJ ob začetku priprav za j Sfes se je z vsem protnjudskim ,6 01,1 sprožila titofašistična gonja s, 'e le dni dobila oblike najhuj-pr°tideiavskega in protienotne-itgnhlster*zma. V teku priprav za v, 8res pa se je začela in z dne-igj “an poostrila agitacija 30.000 ^“strijsmn aeiavcev za zooijsa-««I ziviJe,Uskili pogojev in prav te iei) Je Padla odločitev, da se bo l. Og jlarJa začela splosna stavka, ki >lhirajala 00 sPreJetJa delavskih sg ev Na koncu teh priprav pa , 'azne sindikalne organizacije »„7 Uudske demokracije, Splosna S|ia s ka zveza dela in Svetovna lDii alna zveza javile, da bodo na *res poslale svoje delegate. nJ^Utfes se bo torej vršil v znaku v larodne pomoči in solidarnosti, ,“*u poostritve delavske borbe ilyjl delodajalcem in neznosnim vaškim razmeram, v katerih ži-ktiv ia hirajo tržaški delavci po ^»di raznih «obnovitvenih» načr-' 'i prinašajo samo bedo, iako-
ilfi,brezP°selnost in rušenje indu-S(Je' v znaku ostre borbe proti tj.^Znikom enotnosti delavskega
v znaku ostre borbe proti ,i. e°s, med katerimi igrajo naj-
NE DA BI UPOŠTEVALI MNENJE PRIZADETIH
vlogo vprav titotašisti, naj-
*>išo
Voi.	hlapci imperialističnih
JI>ohu vsi
njskaikih ljudožrcev.
«• trije dogodki so med seboj ji, Zani in so vtisnili značaj kon-Enotnih sindikatov. nJ^darnost mednarodnega delav-Pokreta s kongresom Enotnih <ttT) tUv nala8«t tržaškemu delav-nJ‘u razredu dolžnost pomnožitve It 2°v v svrho čimprejšnje dosevke in organizacijske enot-Ijg 'delavcev na sindikalnem po-vsem svetu se je borba za »Slra°st delavskega razreda po-»oos, in zato je potrebno, da se iCr* tudi na Tržaškem, kjer je idealističnim razbijaškim agen-I), v večjem obsegu uspela akci-* razcepitev delavskih vrst. to salidarnost s kongresom Iti, ®di sindikatov je obenem tudi lučaje, da se v Trstu ustvarjajo «l " za enotnost. Ti pogoji pa se «L stvarjajo okrog debatne mize, 'fotelji ali z za delavski raz* škodljivim kompromisarstvom, se ustvarja na bazi, med v ognju delavskih borb, z Žat ’ agitacijami in stavkami. 6tot,to pa Je tembolj histerična lov a,enziva imperialističnih agen-Dre'k' morajo poskusiti vse, da bi s K^ili združitev onega, kar so p velikimi napori razdružili. to j J® imperializem izbral kot svo-sil(gPPJo strateško potezo titolasi* lih® Podružnico, ki ne štedi svo-W'1, da bl ponovno preprečila, <l|,v Je to storila pred leti, zdru-
leiavskih in kmečkih sil.
Nikoli ne smemo pozabiti, da je Trst strateško oporišče imperialistov m da je vsaico kouutaj vredno deiavsKO gibanje v nekem strateškem oporišču trn v peti kolonialnim gospodarjem. Angio-ameriski imperialisti bi radi dosegli, da bi iz Trsta napravili v pokopališč ne m miru živeče mesto, ker jim je to nujno potrenno za izvajanje vojnohujskaških in napadalnih načrtov proti svetovni demokraciji, proti revolucionarnim gibanjem v Italiji in Jugoslaviji.
V tem duhu ocenjujemo torej ti-tofasistično akcijo proti tržaškemu delavskemu razredu, proti Enotnim sindikatom, proti sedanji agitaciji in stavki 3U.UU0 industrijskih delavcev. Da, tudi do tega so prišli titotašisti, da so v svojem protidelav-skem besu zrasli tako daleč, da so začeli napadati agitacijo industrijskih delavcev in agitirati proti stavki, ki ima namen, da iztrga delodajalcem zboljšanje življenjskih pogojev. Tako daleč so zašli titotašisti, da so se celo razkrinkali ne samo kot imperialistični agenti, marveč kot plačane sluge delodajalcev, ki bi storili vse, da bi zadušili delavski odpor in usodili na neuspeh delavsko akcijo, ki je zavzela značaj največje povojne agitacije.
Tako bo torej kongres Enotnih sindikatov korak naprej k enotnosti tržaškega delavskega razreda, bo zastopal želje velike večine tržaškega delavstva, ki prav te dni dokazuje, da se samo z enotnostjo more doseči vidne in konkretne rezultate.
Prav tako pa bo kongres Enotnih sindikatov, kateremu bodo prisostvovali vidni predstavniki mednarodne delavske Ironie, pred vsem svetom razgalil protidelavsko bistvo titolašizma, ki poziva k stavkoka-štvu, organizira neke vrste rasističnih korporacij in ne skriva več svojega vdinjanja razbijaškim načrtom imperializma. Kongres Enotnih sindikatov bo pred vsem svetom obtožil titolašistično tolpo kot največjega sovražnika delavskega razreda in bo pred vsem svetom razgalil teroristične protidelavske metode titolašističnih oblastnikov v coni B in v Jugoslaviji. Postavil bo pod obtožbo Hankovičevo fašistično in policijsko diktaturo in razbijaštvo, ki so ga titotašisti zakrivili s tein, da so nasilno odtrgali sindikate cone B od sindikatov cone A, kar je prvi javni titofašistični poskus razbijanja Svetovne sindiqalne zveze v skladu z imperialistično linijo osnovanja žoltih «sindikalnih» organizacij v znamenju Trumanove atomske «svobode».
Zato delavci in kmeti Trsta z veseljem in zaupanjem pozdravljajo ta kongres in mu želijo obilo uspeha v delu za enotnost delavskega razreda in v borbi za ohranitev miru v svetu.
..ETNIČNA REŠITEV. TITOFASISTOV pomenja prekupčevanje s Slovenci
Izdajstvo interesov slovenskega naroda na STO je ena izmed bistvenih posledic .nesramnega barantanja meu Titom in De Gasperijem. nedvomno je torej, da so titofasi-sti brez pomislekov prepustili usodo tržaških Slovencev tuji okupaciji. m italijanskemu šovinizmu. Ze samo titoiasistično stališče glede Koroške nam dovolj jasno dokazuje, da je beograjska politika krenila po poti kupčij, barantanja, nesramnih kompromisov, ki so proti interesom delovnega ljudstva in posebno še pa proti narodnostnim zahtevam m hotenju ljudskih množic.
Članek «New York Timesa», ki smo ga obravnavali v svoji zadnji številki, nam tudi v tej številki sluzi, da osvetlimo podlo diplomatsko igračkanje z usodo tržaškega slovenskega prebivalstva na področju A STO. V tem članku je beograjski dopisnik omenjenega lista, Han-dier dejal, da je priključitev cone B Jugoslaviji in cone A Italiji — seveda pa pod okupacijo angio-ameriških čet — «etnična rešitev tržaškega vprašanja». Vsekakor je to višek preziranja volje ne samo slovenskega prebivalstva, marveč tudi italijanskega prebivalstva. Kakšna etnična rešitev naj bi bila priključitev cone B Jugoslaviji in prepustitev po anglo-ameriških četah okupirane cone A Italiji? Niti govora ni o «pravilni etnični rešitvi». Kvečjemu moremo imenovati to rešitev kot «etnično nesramnost» izrazitega imperialističnega kova.
Titolašistična in klerofašistična vlada ne gledata na pravilno rešitev vprašanja, kar je tudi razumljivo, če pomislimo, da sta podrejeni anglo-ameriškemu imperializmu in se moreta ravnati po ukazih gospodarja. Tudi glede Trsta si vsaj navidezno interesi obeh vlad nasprotujejo. Toda kako si moremo razlagati, da prepušča klerofaši-stična italijanska vlada cono B Jugoslaviji, ko se je pred leti tako demagoško zavzemala za «usodo» Italijanov ne same cone B, marveč tudi vse Istre, itd. tako da že I ni bilo nobene razlike med njeno in prejšnjo fašistično imperialistično politiko?
Po drugi strani pa tako si moremo razlagati, da je titolašistična vlada, ki je demagoško mobilizirala jugoslovanske narode z geslom pristnega šovinističnega kova, «tujega nočemo, svojega ne damo», prepustila brez sentimentalizmov in cmeranja koroške Slovence Avstriji in sedaj tržaške Slovence anglo-ameriški okupaciji in italijanskemu šovinizmu?
Obe vladi sta se odrekli intere- Na tej podlagi se more ustvariti
som svojih narodov, ker ju veže skupna osnova, kateri podrejata celo svojo neodvisnost, ki sta jo prodala anglo-ameriškemu imperializmu. Ta skupna osnova je boj proti komunizmu, boj proti Sovjetski zvezi, boj proti napredku in proti miru. Zato sta torej prodali Italijane, oz. Slovence.
Kdo pa je predmet tega nesramnega barantanja, ki ga hočejo sedaj javno izvršiti in za katerega se bodo celo javno začeli pogajati? Na eni strani del slovenskega naroda, na drugi strani pa del italijanskega naroda.
Zato je danes bolj kot kdaj koli potrebno, da se prebivalstvo slovenske in italijanske narodnosti ne samo na področju A STO, marveč tudi na področju B STO zedini v skupni zahtevi izvedbe sedaj edino možne rešitve tržaškega vpra sanja. Predpogoj za razbitje titofa-šističnih, imperialističnih in klero-fašističnih načrtov je rešitev, ki jo predlaga in podpira Sovjetska zveza: imenovanje guvernerja, umik vseh okupacijskih čet s STO in združitev obeh con.
široka, večinska fronta brez narodnostne, politične ali verske razlike. Ta fronta more mešetarjem s človeškim blagom vsiliti rešitev, ki jim ni po volji. Taka rešitev pa bi sedaj zadovoljila pretežno večino prebivalstva in odvrnila nevarnost igračkanja s čustvi, težnjami in željami tuživečih ljudi.
Prav posebno Slovenci ne smemo dopuščati, da bi titotašisti s pomočjo svojih imperialističnih gospodarjev izvedli to kupčijo in nas tako prodali, kakor so prodali koroške brate.
Smrt Kolarova
V prvih jutranjih urah preteklega ponedeljka je po dolgi bolezni preminul 73-letni bolgarski ministrski predsednik, tov. Kolarov, eden izmed največjih borcev mednarodnega proletariata, prijatelj in tovariš tov. Dimitrova, voditelj Komunistične internacionale in vzorni komunistični borec. Takoj po razširjenju vesti o smrti tov. Kolarova je bilo proglešeno po vsej republiki tridnevno žalovanje. Z vseh strani sveta so CK bolgarske komunistične partije prispele sožalne brzojavke. Tudi KP STO je poslala svoj borzo ja v, v katerem Izreka bolgarskemu ljudstvu sožalje za težko izgubo.
Dne 25. januarja jpopoldne je bil pogreb velikega bolgarskega komunista. Njegovo truplo so nosili člani Politbiroja bolgarske komunistične partije in član Politbiroja VKPCb), tov. Vorošilov. Preko 20« tisoč oseb se je udeležilo pogreba. Truplo tov. Kolarova počiva sedaj v mauzoleju poleg trupla velikega sotovariša, Georgija Dimitrova.
Titovske provokacije v VS
LAKE SUCCESS — Sovjetski predstavniki v vseh odborih OZN, kjer je še vedno prisoten Cangkaj-škov delegat, so se umaknili in izjavili, da ne priznavajo sklepov, ki ci jih sprejeli v njihovi odsotnosti in v prisotnosti nacionalističnega delegato, ki ne predstavlja ki- ma kritiko, ki jo je Informacijski tajskega ljudstva. Titotašisti so tu- urad izrekel napram voditelju Nodi ob lej priliki odkrili vlogo im- saki. Tudi Nosaka je samokritično porialističnega provokatorskega pa- priznal svoje pogreške in ideološke sa. -il,	I odklone.
Samokritika Nosake
TOKIO — Sestal se je Centralni komitet japonske komunistične partije, ki je po dvodnevnem zasedanju objavil izjavo, v kateri spreje-
u PARTIZANSKA» KONFERENCA V DUHU
V
«Ce ga ne bodo fašisti, ga bi morali streljati mi...»
«Morilci tov.. Jovanoviča» — je bil pozdrav, ki so ga na vse zgodaj prejeli titofašisti, ko so po cesti iz rotonde pri Sv. Ivanu šli na svoj štadion, kjer je bila njihova takozvana partizanska konferenca.
Vsekakor pa bi bilo boljše, če bi jo imenovali «rokovnjaško konferenco», ker so bili prisotni samo ljudje. ki so izgubili vsako pravico imenovati se partizane in so zaradi svojega izdajstva in svojih terorističnih dejanj zaslužili ime rokovnjačev.
Jasno jo torej, da se je ta njihova konferenca vršila v znaku odsotnosti resničnih partizanov in v znaku osamljenosti. Dokazi te osamljenosti so prav napisi, na katere so titofašistični rokovnjači naleteli ob vhodu v njihov štadion.
Dokaz, da ta konferenca ni zastopala partizanov STO in da so jo sklicali sovražniki partizanstva, je dejstvo, da so jo titofašisti spremenili v protisovjetsko in protikomunistično beznico, kjer sploh ni bilo govora o sedanjih nalogah partizanov za ohranitev miru v svetu in za prispevanje k porazu imperialističnih ljudožrcev. Na tej kon- j prinesel pozdrav ferenti so govorili samo o borbi proti Sovjetski zvezi in komunizmu,
Stanovanjski urad so ukinili
na željo hišnih lastnikov in špekulantov
Županu ni do razgovora s predstavniki delavstva o vprašanju novih pristojbin za plin in elektriko - Občinski odbor zavrača upravičeno zahtevo Barko vij ano v za vrnitev Šport kluba
Cim bolj se nagiba proračunska mogoče preklicati, zlasti še ko je diskusija svojemu koncu, tem več časa je posvečenega ostalim stvarem, zlasti interpelacijam in samostojnim predlogom. Tako na petkovi kot tudi na torkovi seji je bila vrsta vprašanj ter interpelacij na župana in ostale člane občinskega sveta. Na predlog Bastianijeve (DO je bila soglasno sprejeta re-, solucija, s katero občinski svet zahteva, da VU pregleda in uredi pereče stanje, nastalo zaradi zaplembe ogromnega števila zasebnih stanovanj, lokalov in hotelov s strani okupacijskih čet.
Tov. Radich je predlagal, da bi župan sprejel zastopnike obeh sindikalnih organizacij, ki zahtevata preklic zvišanih pristojbin za plin in elektriko. Zupan je nagovarjal tov. Radicha, naj odstopi od svoje zahteve, toda tov. Radich je vztrajal pri svojem predlogu ter je izjavil, da povišanje je še vedno
ÌUJNN ZA JUGOSLAVIJO JE PRISPEL V BEOGRAD
HOV TITOVSKI VOLIVNI ZAKON JE KORAK
tpopolni prilagoditvi Trumanovi “atomski svobodi,,
Nov ameriški poslanik
l v
'l!|lh!Žator imperialističnih špijo-
Jugoslaviji, Allen, poznan.
Siig tlnp je titolašistična vlada oble hov volivni zakon, s katerim « dokazal «svojo dobro vo-Vfiključiti se režimu zapadne
i *hih "vv^ uapcnauoi
>st6g;n mrež je prispel v Beograd.
«7,-
dokaza!
'dl! ^
Ta dva dogodka sta t)6(l 2 Popolnoma slučajna in nista ^ jeSet3°j Povezana, Dejstvo pa je, %evPreci m6560* ameriška vlada ^ svy a nct jugoslovanske, naj tu-rb k»,)0 notranjo jiolitiko usmeri '%b(y1demokracije «štirih atomskih to $v' Tito je torej izpolnil že-;	nV1-'*1 gospodarjev in nudil ta-
%t*ri?!nost raznim drugovrstnim istiènim hlapcem, a la Grol, juf’ 'td , da ponovno prilezejo
V	^slovansko politično pozor-
bene8a dvoma ni’ da ta ;Vi fatični» volivni zakon ni za X tormiste», za katere veljajo 1 v ,a «izobčenja», ki so veljaku, .a*iji in Nemčiji za časa fa-, o/ in nacizma.
7 i,, ' .ll°da Allena v Beograd, ki 7 *b,.7%delj nemudoma povabil
V	Haitijski in vljudni»
menqm, da terorizirajo bolgarsko ljudstvo.
Te dni je bila tudi seja odbora titofašistične «ljudske» fronte. Na tej seji je titofašistični Goebbels, Milovan Djilas dejal, da je glavna naloga «ljudske» fronte boj proti ko munizmu in Sovjetski zvezi. Drugi titofašistični prvak, Neškovič pa je moral v svojem poročilu našteti ne-številne primere «neaktivnosti» fronte in aktivov «samo na papirju». Kardelj pa je predvsem nakazal, da je potrebno «povečati skrb
za izvoz v inozemstvo», to je v ka-, pitalistične države. Ta «skrb» za j izvoz nam dovolj jasno pove, da je Jugoslavija postala prava polkOlo- ' nija anglo-ameriških imperialistov J in da mora jugoslovansko ljudstvo' delati samo za izkoriščanje jugošlo-
in Sovjetski zvezi. Tak odbor se je ustanovil v Parizu. Njegov predsednik je znani general Tiber. Med člani tega odbora so vidne in zelo znane francoske politične, kulturne in diplomatske osebnosti.
Začela se je prav tako širokopo-
vanskih bogastev v prid anglo-ame- tezna protestna akcija proti proce
... ■,_____... 1.; „„
riških kapitalistov.
Po svetu se je začela akcija za pomoč jugoslovanskim demokratom, ki jih titofašistični režim kruto in nečloveško preganja zaradi svoje zvestobe stvari miru, demokracije
su, ki ga titofašistična tolpa uprizarja proti tovarišema Zujoviču in Hebrangu. Oster protest so titovski vladi naslovili jugoslovanski emigranti na Češkem.
Miloš Kodrič
vse prebivalstvo proti.
Tov. Žbogarju je na vprašanje, če ima občinski odbor v načrtu javna dela za omiljenje brezjiosel-nosti in kakšna, je odgovoril župan, da bo o tem poročal referent Visintin. Vsekakor pa ga je zagotovil, da so predvidena javna dela za zaposlitev brezposelnih. Na Rati ichevo vprašanje, zakaj je bila zavrnjena prošnja ES za dvorano v ul. d. Vaile, je odgovoril ref. Scio-lis, da je to odvisno le od Višjega šolskega nadzorništva.
Sledilo je poročilo referenta ing. Visintina o javnih delih. Predvsem je poudaril, da VU noče dati na razpolago potrebnih kreditov in da je tudi letos črtalu mnogo predlaganih postavk iz proračuna, namenjenih javnim delom. Nato je začel nestevati «velike zasluge» prejšnjih uprav, ki da so skoro dokončale obnovitvena dela v Trstu, za kar so potrosile nad 6 in pol milijard lir. Obenem pa je moral priznati, da so zahteve svetovalcev po javnih delih v znesku skoro 7 milijard lir sicer upravičene, toda jih ni mogoče izvesti zaradi pomanjkanja kreditov N ito je obrazložil načrt bodočih del, ki prav tako predvidevajo vse predloge, ki so jih stavili komunistični svetovalci, zaradi česar so jih nekateri nestrpni politikanti v občinskem odboru napadli kot fantaste in demagoge. Sledila je tajna Seja.
V torek je tov. dr. Pogassi inter-peliral o zadevi razširitve ukaza o amnestiji, ki ne odgovarja iiotre-bam povojne dobe in ne dosega niti zadevnih ukrepov v republiki Italiji. Zupan je potrdil upravičenost njegovih izvajanj ter obljubil ponovno posredovanje pri okupacijskih oblasteh
Za njimi je prišla na vrsto pismena interpelacija tov. Košute in tov. Malalana glede odvzetja prostorov Športnemu klubu v Barkovljah, v kateri sta jasno obrazložila vso krivico, ki se godi Barkovljanom že
izza časa fašizma. Kljub temu pa je saragatjan Dulci odbil upravičeno zahtevo, na kar je tov. Košuta izjavil, da bo vložil pismeno zahtevo.
Sledil je predlog kvalunkvista Monciattija, naj se ukine Stanovanjski urad, češ da bo s tem omiljena stanovanjska kriza. V imenu odbora se je pridružil temu predlogu tudi župan in s tem zapečatil usodo Stanovanjskega urada. Proti predlogu je govoril tov. Pogassi, ki je ugotovil, da je ta urad kljub vsem svojim pomanjkljivostim zelo koristen revnim slojem, ki bi si brez njega ne mogli dobiti stanovanja, ker bi bilo predrago. Ukinitev Stanovanjskega urada bi bila v korist le hišnim lastnikom in
o načinu organiziranja pomoči sovražnikom enotnosti metina rodnega demokratičnega pokreta
Višek nesramnosti pa so titofašisti dosegli, ko so na njihov oder postavili sliko Punca Tomažiča, našega velikega ljudskega junaka, Vsekakor je to njihovo dejanje velika provokacija proti demokrat lenemu pokretu in proti Tomažičevemu spominu. Stiri tenne je naš list zahteval odgovor na dokumentirano obtožbo proti Krajgherju, oz. proti titofašistični bandi iz Trsta in Slovenije. Stiri tedne smo čakali na odgovor titofašistov. Stiri tedne su titofašisti nesramno molčali in so nato izvedli na svoji rokovnjaški konferenci najhujšo skrunitev Tomažičevega spomina. Ljudje, ki so se leta 1941. nekaj dni pred Toma žičevo ustrelitvijo izrazili: «Ce Tomažiča ne bodo fašisti ustrelili, bi ga morali streljati mi», nimajo najmanjše pravice razobešati njegove slike na oder, kjer šo se skovali novi zločinski protiljudski in morilski načrti v duhu Jovaničevega in Bulatovičevega umora.
Zato je titofašist Greif, ki je jugoslovanskih «rokovnjačev», del Krajgheria, del človeka, ki je one besede spregovoril leta 1941. Zato je bil gospod Greif predstavnik Kraigherja in ne jugoslovanskih partizanov, ki ga bodo, ko bo prišla ura, vprašali za njegove zločine in za zločine vseh titolašističnih rokovnjačev.
Zato je oni italijanski UDBovee iz Varese s svojimi tremi .kompa-njoni predstavnik samega sebe in svojega plačanega klečeplaštva pred Titom in imperialisti in ne pa predstavnik junaških italijanskih partizanov. Tudi ta izvržek Italijana a la Scelba, Saragat in Maraš je torej prisostvoval konferenci, ki predstavlja morilce najboljših sinov jugoslovanske zemlje in cone B in je na konferenco prinesel pozdrav klerofašistov in njihovih im-| perialističnih hlapcev, ne pa hra-
ne opozicije, razen Agneletta in Italijanskega bloka podprle predlog komunistov, je večina izglasovala njegovo ukinitev.
S sporazumno izjavo se je za- brega italijanskega ljudstva, ključil incident med (ov. Jurago in Kljub temu pa se le čudimo ne-personalnim referentom prof. Gum- sramnemu pogumu teh ljudi, ki ni-batom. Tu je ugotovljeno, da se o- majo niti toliko sramu, da bi se čitki favoriziranja pri sprejemu v skrili pred tržaškim ljudstvom občinsko službo ne tičejo g. Gum- Tej konferenci je zaploskal impe-bata osebno.	I rialištični gospodar, ki je z zado
referent odv. Forti voljstvom opazil, da se v njeni re-
Na koncu je zagovarjal davčno politiko obč. odbora. Skliceval se je, da je odbor vezan na zakonske predpise; vendar ni povedal, da bi sedanja ali prejšnje uprave kdaj intervenirale pri VU za spremembo krivičnih določil, kakor so — kot je sam povedal — posredovale v zadevah,
špekulantom s stanovanji. Tudi tov. j kadar so bili prizadeti mteresi bo-Radich je branil potrebo njegove- ; gatinov. G. Forti je na vse načine ga nadaljnjega obstoja; treba ga je branil interese premožnih m je gole izpopolniti s predstavniki ljud-1 voril zelo vneto zlasti proti uvedbi stva. Kljub temu, da so vse skupi-1 družinskega davka.
soluciji ne govori o borbi za mir proti vojnim hujskačem in da je vsa njena vsebina posvečena borbi proti mednarodnemu demokratičnemu gibanju.
Naj bodo titofašisti le prepričani, da jim partizani ne bodo nasedli, kakor ne nasedajo drugim vabam imperialistov. Predvsem pa ne bodo nasedli, ker so sokrivi umora Tomažiča in krivi umora, Jovanoviča in tolikih sinov jugoslovanskega ljudstva.
Zakaj je škof Sanlin sprožil
gonjo proli demokratičnim lisloiii
SUOI santin je napovedal «Kri- vajo pred bralci vse liste, ki so bili
tr-
nlk klerikalne gonje proti «Delu», «li Lavoratore», «1 unita», «unita Operaia» To vrhovno poveljstvo je začelo celo izdajati uradna poročila o stanju na bojiščih in o rezultatih srednjeveškega terorizma, ki ga je uvedlo, da bi odvrnilo ljudske množice od čitanja resnice.
Ta poročila izhajajo v «vesoljnem» (katoliški pomenja vesoljni) škofovem listu: «Vita nuova» v o-bliki navodil vernikom za «učinkovito» sabotažo demokratičnega» tiska. Zadnjič je n. pr. «Vita Nuova» z jezuitsko diplomacijo učila razprodajale časopisov, kako naj skri-
TITOVSKI TEROR NAD DVOLASTNIKI
uidi
razgo-poostrila provoka-
„,0.ka«'Panja titofašistične vla-y 1 državam ljudske demokra-I	času je beograjska via
^ v.	177Ì trillili unti hnldorclr
r0tn aia izzivalni noti bolgarski u [lnstoi vladi. Predvsem pa 8ars'ci vladi je pravi poskus ^ «Ja, ker zahteva, odpoklic ? t>btnjib diplomatov iz Beograda . uie bolgarsko vlado «napa-
%
hačrtov
V četrtek 17. januarja je UDB aretirala tri kmete s Škofij, ki so prekoračiti demarkacijsko črto, ker imajo v coni B svoja posestva. A-rptirali so jih kljub temu. da so v posesti dvolaslniške izkaznice, da jih «miličniki» poznajo kot dvolastnike in da jih celo puščajo po stranskih poteh. Enega so spustili, ker simpatizira s titofašizmom in ker si ga rabili kot predstavnika «partizanov» s Škofij na svoji ro kovnjaški konferenci,, ki je bila preteklo nedeljo v Trstu. Drugega pa se tudi spustili po daljšem izpraševanju.
S tretjim, bivšim redno izpuščenim oficirjem JA, ki je izgubil odlikovanega brata v bojih za osvoboditev Beograda, so pa drugače ravnali. Ob 15. uri popoldne so omenjenega zaprli v stražarnico «milice» na bloku na Škofijah in pozvali i li iz Kopru dva ODBovca ki sta ga tri ure zaporedoma zasliševala. Ob diverzantskih tolp na | Vsakem vprašanju sta ga udarila.
proti Jugoslaviji. 3? v ra.etr|bno je dejstvo, da je „ "Stih dneh tudi ameriška
<
L^ski®roz'4a s prekinitvijo diplo-
J Vs, '«nosov z L. R. Bolgari-torej titofašistična izzivanja e	1 vsesplošnega vojnohuj-
^ bil; U načrta imperialistov, 6^ani»?5av te dni razkrinkani kot
IP orga"*?1'. Mociarhofašisti so nam- ! Vsekakor bi bila aretiranca čakala « Bo i>ainiz'rabi izučili in pošilja-■ ako imperialistov nad bol-
neznana usoda, ako ne bi imel to-> -«o	■- “tigcriausiuv usa um-1 liko poguma, da jim je spretno ušel
,r$ltib Zemije nekaj skupin bol- j in se tako rešil «prepričevalnih» •Matičnih beguncev z na- metod titofašistične policije.
Ta nov zločin titofašistične tolpe proti nič hudega slutečim prebivalcem, ki se podajajo v cono B na obdelovanja svojega polja, nam dokazuje, da je brezpravje v coni B doseglo svoj višek in da je treba vendar enkrat za vselej napraviti konec s teroriziranjem dvolastnikov. Jasno je torej, kako «prepričujejo» obmejne kmete, da vlada v Jugoslaviji «socializem». Jasno je tudi, zakaj marsikateri kmet se sploh boji spregovoriti najmanjšo besedo z ljudmi, ki ne prežvekujejo v titofašističnem koritu. Dogodek 19 januarja nam predobro dokazuje, v kakšnem ozraču terorja živijo naši obmejni kmetje.
Ce je tako z našimi kmeti, ki živijo v coni A, kaj more biti s prebivalci cone B?! Iz tega se torej vidi, koliko veljajo titofašistična zagotavljanja o «svobodi» v coni B in o «monolitni» ljubezni prebivalstva cone B do Tita, in njegove tolpe morilcev in teroristov.
Prihodnjo soboto se bo začel kongres ES
Sindikalista INVERNIZZI in TREBBI govorita jutri ob 10. uri v FENICE
V sredo ob 18. v DŠZ govori tržaškim delavkam tov.a BONCOMPAGNI Tov. JACQUES JOURAIN bo na kongresu zastopal Svetovno sind. zvezo
V okviru predkongresnih pripr av Enotnih sindikatov bo jutri, v nedeljo 29. januarja t. I. ob 10. uri v gledališču Fenice sindikalno predkongresno zborovanje, na katerem bodo govorili tovariši: on. GAETANO INVERNIZZI, tajnik Delav ske zbornice v Milanu; ATTILIO TREBBI, tajnik Delavske zbornice v Modeni, tov. ERNESTO RADICH n tov. ADO SLAVEC.
To veliko zborovanje je vzbudilo veliko zanimanje v delavskih in kmečkih krogih našega mesta in podeželja. Pričakuje se, da bo udeležba na zborovanju zelo velika. Vsekakor je velike važnosti, da bosta teden dni pred začetkom kongresa Enotnih sindikatov govorila v našem mestu predstavnika dveh izmed najbolj znanih mest Italije, kjer se bije ostra borba delavske-garazreda proti nazadnjaški klero-
fašistični vladi in proti stičnemu vmešavanju.
Prav tako bo v sredo 1. februarja ob 18. v dvorani Delavsko-Sport-ne zveze v ulici Conti 11 govorila delavkam .predstavnica CG1L, tovarišica BONCOMPAGNI o «Vprašanju delavk na STO».
Te dni se vršijo zadnje priprave za kongres Zveze enotnih sindikatov STO, ki bo začel zasedati 4.
imperiali-1 povabila na kongres, Tako je Tajništvo Svetovne sindikalne zveze sporočilo, da jo bo na kongresu zastopal Henry .Jourdain. Francoska CGT bo poslala enega izmed svojih tajnikov, Jacques Marlona; madžarski sindikati pa tov. Lancos Janosa; češkoslovaški sindikati tovariša Jurija Sena in Vladimirja Vandrasa; bolgarski sindikati tov.
Iz cerkvenih prižnic so se oglasili gromoviti basi tržaških duhovnikov, ki so zapovedali «verni čredi», naj sc izogiba «božji kazni» in naj ne Cita «zastrupljenih» listov komunističnega ali demokratičnega izvora. Mi teh basov nismo slišali, toda najbrž so «vernikom» svetovali, naj rajši čitajo «Grand Hotel», «Coquette», «Hollywood» in druge pornografske revije, ki jih — glej čudo božje — niso nikoli izobčili.
Mnogi verniki, ki z vsem srcem verujejo V' Božje Bitje in zahajajo v cerkve, da bi v teh dneh zaostritve vojne nevarnosti slišali besede ljubezni, miru in bratstva med ljudmi in narodi, so prišli na naše u-redništvo in nas vprašali, zakaj se tržaška škofija po ukazu Vatikana toliko zaganja proti našim listom.
Nam se zdi, da je to precej naivno vprašanje. V odgovor na to vprašanje postavljamo tudi s svoje strani nekatera druga vprašanja: Zakaj je Vatikan v srednjem • eku ukazal klanje prebivalcev francoskega mesta Alby, zakaj je
je Vatikan vedno izgubil bitko, ko si je trmoglavo postavil nalogo zaviranja napredka. Vsa človeška zgodovina r.ain pravi, da uporablja take metode, ki se jih sedaj poslužuje Vatikan, edino le oni, ki je ž.e na koncu svoje nadvlade in se obupano oprijemlje vsakršnih umazanih in nadvse podlih metod, da bi podaljšal suženjstvo večine ljudstva.
Toda vse je zaman. Kolesa zgodovine ne bo mogel ustaviti, kakor ni mogel ustaviti zemlje, ki se je kljub njegovemu izobčenju še nadalje vrtela okfog sonca in kakor ni mogel zastaviti — na vso našo srečo — toka človeške krvi kljub vsem vzobčenjem. Dobo pa hi bilo vseeno, da bi posvetil svoje energije — in to svetujemo tudi Škotu Santinu — verskim obredom, verskemu poučevanju in gojenju ljubezni ter resnice med množicami, ker bo drugače imel nasprotni učinek.
Pogodba med SZ in Kitajsko
MOSKVA — Po še nepotrjenih vesteh je bila te dni sklenjena pri* ,	,	^	.. jateljska pogodba med ZSSR in Ki-
napovedal morilski pohod proti pre-1 tajsko ljudsko republiko btvalcem Valtelline, zakaj Je orga-	__________
februarja. Občina je zavrnila pro- Vasilija Dimova Mlhajlova. šnjo Enotnih sindikatov za dvora- ' Tudi slavna CGIL bo poslala svo-no telovadnice v ulici della Valle. | jo delegacijo. Vsekakor so vse te To je nov dokaz pristranosti naših delegacije dokaz velike važnosti «upraviteljev», ki so tako «tenko-; kongresa ZES STO. Tržaško delav-
riiziral vodil in podprl izvedbo zloglasne in grozne Sentjernejske noči, '.akaj je dal zažgati patra Savonarolo in filozofa Gioradana Bruna?
Vse to ker se je bal, se boji in do konca svojih dni se bo bal resnice In dviga samozavesti v ljudskih množicah. Zaradi te svoje bojazni— ne smemo pozabiti, da si je Vatikan v devetnajstih stoletjih svojega vladanja nad katoliško cerkvijo z vsemi legalnimi in ilegalnimi sredstvi «pridobil» neizmerna bogastva In da je danes eden izmed natvečjih kapitalističnih sil v svetu — ni napravil nobenega koraka, da bi prosvetlil ljudske množice v svoji lastni državi, ki Je trajala do leta 1870. Zaradi te svoje bojazni ni rele! niti besedice proti Hitlerju in Mussoliniju in ne graja zloglasnega
čutni», ko nastaja vprašanje dvo- ! ran za demokratične organizacije.
Zelo pomembno je dejstvo, da bodo prihodnji teden začeli jjriha-1 jati v Trst delegati drugih sindikalnih organizacij, ki jih je ZES
stvo je ponosno na to solidarnost brez primere in bo z borbo za enotnost, za mir, bratstvo med na-fodi in proti titofašizmu dokazalo, da je vredno tolikega zaupanja.
Nova vlada v Italiji
It. delavci ne bodo proizvajali orožja
RIM — Po desetih dneh krize je odgovoren za pokolj v Modeni, De Gasperi sestavil ijovo italijansko vlado, v kateri so predstavniki demokristjanov, republikancev in sa-ragatovcev. Liberalci so prešli v opozicijo, ker De Gasperi ni sprejel njihovih pogojev. Vlada se bo v ponedeljek predstavila pred par-pamentom.
Istočasno se nadaljuje gibanje demokratičnega ljudstva, ki zahteva, naj vlada sprejme predloge CGIL za zboljšanje življenjskih, socialnih in političnih razmer v Italiji. Genovski pristaniščniki in delav-krvnika španskega ljudstva, Fran- < i So po vzgledu ankonitanskih deca, marveč ga proglaša kot «prve- lavcev odklonili iztovarjanje voja-ga med katoličani».	| škega blaga iz ameriških ladij. Prav
Zaradi te svoje bojazni je napo- tako so sklenili, da ne bodo izdelu-' edal boj proti demokratičnemu tl-, vali orožja. Na obali Sicilie in Ca-sku in proti demokratičnemu pokre- iabrie je vladalo te dni veliko neu-tu na splošno.	ne, ki jc povzročilo stotine mitijo-
Toda vsa zgodovina nas uči, da nov škode.
GOSPODARSKA KRIZA
kapitalizma se zaostruje
Industrijska proizvodnja Združenih držav je padla za 22 odstotkov - Nazadovanje raznih industrijskih vej: rudarstva, avtomobilske proizvodnje itd. Propad poljedelstva - Naraščanje brezposelnosti - Perspektive kapitalistov za leto 1950.
Kapitalistični svet je pričakal 1950. leto v znaku naraščajoče gospodarske krize Tudi trdnjava kapitalizma, Združene države Amerike kažejo strašno sliko naraščajočega gospodarskega razsula, čeprav poskušajo to prikriti plačani pišu-ni «znanstveniki, ekonomi» in novinarji.
V	letu 1941). je industrijska proizvodnja ZDA padla. Najbolje se to vidi iz indeksa proizvodnje, ki ! ga objavlja državni statistični u-rad. Oktobra 1948. je bil indeks industrijske proizvodnje 195, julija 1949. je padel na 162 (kot osnova se jemlje indeks iz leta 1935. - 100). Malo sezonsko povečanje proizvodnje avgusta in septembra (170 avgusta in 174 septembra) je v kapitalističnih krogih vzbudilo rožnata upanja. A že oktobra je uradni barometer trgovine in proizvodnje ponovno padel in prispel na 152.
Ce pustimo ob strani poskuse a-meriških ministrtev in statistike, da zakrijejo ta dejstva, vidimo, da je indeks ameriške industrijske proizvodnje oktobra 1949. (152) za 22% nižji od oktobra prejšnjega leta, to je od oktobra 1948. Ta indeks je celo nižji od indeksa februarja 1946, ko je bila proizvodnja najnižja v povojnih časih. Tako je prišla ameriška industrijska proizvodnja na tisto omejeno proizvodno stopnjo, na kateri se je nahajala neposredno po vojni.
Uradni indeks, ki je bil korigirati od statističnega urada, je dajal višjo številko od dejanskega stanja. Namesto 152, je bila objavljena številka 166. Statistika je nanv reč namerno izpustila posledice stavk v premogovni in železni industriji. Vendar pa predstavlja tudi ta lažniva številka padec industrijske proizvodnje v etiem letu za 15 odst. (namesto resničnih 22) in to je ravno tak velik padec proizvodnje kot v prvih letih krize 1929-1933.
Gotov znak. ki kaže tudi potek krize v bodočnosti, je višina investicij. Investicije v 4.tromesečju 1949. so bile nižje od investicij v katerem koli tromesečju istega le ta, čeprav v poslednjem tromese čju običajno investicije naraščajo Investicije so padle za 21.5% v pri meri s četrtim tromesečjem 1948 V prvi vrsti pa je treba podčrtat padec investicij za 30-32#/0 v indù sirijski predelavi v železniških pre vozih in drugih bistvenih panogah narodnega gospodarstva.
Drugi važen indeks za razvoj krize je znižanje trgovine na drobno. Številke velikih magazinov se v primeri z letom 1948. vse bolj nižajo. Nazadovanje je posebno vidno v septembru in oktobru. V sredi oktobra je trgovina na drobno nazadovala v primeri s prejšnjim letom za 30% v industrijskem centru Pittsburgh, za 27e/0 v Birminghamu, za 21 % v Indianopolisu, za 16*/e v Detroitu, za 22% v Springfieldu, za 21% v Akronu itd. Revija «Business Week» je komentirala znižanje kupne moči prebivalstva in pisala «da je to morda znak za propad vsega gospodarskega življenja dežele».
V	tem ozadju naraščajoče bede širokih množic, ki se morajo odreči najnujnejšemu, se še bolj jasno vidi, grozno neenakost v razdelitvi bogastva. Številke, ki so jih sami monopoli objavili, so temu zgovorna priča. «Federai Reserve Bulle-tin», je avgusta 1949. sporočil, da 40% vsega prebivalstva nima nika-kih prihrankov. 30o/0 prebivalstva razpolaga le z 8% vseh prihrankov. Nasprotno pa razpolaga 20o/„ Američanov iz bogatega kroga 83% vseh prihrankov. Dodajmo še, da ima 10% prebivalstva, ki pripada kapitalističnemu vrhu 66% vseh akumulacij, to je 8 krat več od 70o/0 prebivalstva ZDA.
Stanje v avtomobilski industriji je važen znak za gospodarsko stanje v Združenih državah. Do avgusta meseca 1949. leta je proizvodnja avtomobilov naraščala. Koncem 1949. leta pa je nadprodukcija v tej industrijski veji postala dejstvo. To dokazuje znatno število avtomobilov (približno 600.000), ki so se nagrmadili pri prodajalcih na drobno. Posledica je bila zapora določenega števila podjetij za 2 do 4. mesecev, da bi se baje pregledalo «inventar». V razdobju novem-ber-december po sa prekinili proizvodnjo v velikih tovarnah Forda, Chrysler, Kaiser-Frazer itd. Tovarne General Motors so prešle k omejenemu delovnemu tednu (4 dneve na teden).
Se nedavno je ameriški tisk govoril o «rekordih», ki jih imajo v načrtu avtomobilski kralji. Danes pa so zaskrbljeni glede stanja v tej panogi. Revija «Nation’s Business» na primer piše, da predsta-
vlja znižanje proizvodnje avtomo- vila ogromne viške v kovinarski in- čil ameriškim pridelovalcem bom-bilov. znižanje števila delavcev, dustriji».	j baža, naj nasade zmanjšajo za 21
znižanje kupne moči prebivalstva Znižanje premogovne proizvodnje milijonov hektarjev, kar pomenja in znižanje	povpraševanja po su-	je jasen dokaz za slabšanje gospo-	!	zmanjšanje površine za bombaž za
ravnih in	pol-produktih. Revija	darskega stanja v Združenih drža-	\	23%. Nadalje	je vlada predpisala
Piše:	j v ah. Od januarja do 12. novembra «farmarjem», naj omejijo stevene
«Vsako znižanje avtomobilske pro-	1949, Se je proizvodnja premoga	površine žita	za 17% in površino
izvodnje se	ne bo občutilo samo	zmanjšala za 158 milijonov ton, ozi-	koruze za 10	milijonov hektarjev.
Uveden je bil v tem pogledu strog režim. Vsak «farmer» bo mogel prodati samo določeno količino proizvodov tiste površine, ki jo lahko obdela. «Farmer», ki prekorači nakazano površino, izgubi prti-vico do vladnih podpor ob priliki prodaje. Po pisanju «Wall Street
v Detroitu nego tudi v proizvodnji 1 roma za 31o/„ v primeri z odgova-
avlomobilskih delov v Clevelandu, v jeklarnah Pittsbourgha in Chicaga, v industriji gume v Akronu, v premogovnikih na zajpadu, v steklarnah Toleda, v tekstilnih tovarnah, v montažnih tovarnih po vsej deželi».
V	izgradnji in obnovi tovarn v
ZDA je bilo že 1948. leto nižje od 1947.	1949. leto je prineslo novo
28-odstotno znižanje. K temu pe treba dodati, da spremlja povojno izgradnjo silen porast hipotekarnih dolgov, s pomočjo katerih so bile izvršene dotične gradnje.
V	mestih so hipotekarni dolgovi ]jedelskih. Končno prešli od 27 milijard v letu 1945.
rjajočim razdobjem 1948. leta.
Kljub vsem statističnim trikom, ameriški javni krogi ne morejo prikriti naraščajoče brezposelnosti, ki je neločljivi spremljevalec krize.
Po uradnih podatkih, ki so pa da-leko izpod resničnosti, je doseglo število brezposelnih 3.576.000 in pre-j journala» bodo ti ukrepi privpdli seglo s tem za skoraj 2 milijona, | d0 tega, «da so mnogi «farmerji» število iz leta 1948. K tem osebam | prisiljeni zmanjšati obdelano po-
V
na 46 milijard v letu 1948. Tudi dolgovi industrijskih podjetij so na-rastli in prešli od 99 milijard na 132 milijard. Ti podatki kažejo, kako zlagane so bile pripovedke bur-žaoznih ekonomistov, ki so zatrjevali, da v Ameriki niso bili povečani krediti in da s te strani ne grozi kriza.
V poslednjih mesecih se je znatno znižala proizvodnja premoga. Zelo žalosten argument je sklicevanje na stavke v tej stroki kot na edini razlog za znižanje proizvodnje. V premogovni industriji je bilo na primer že pred stavko potrebno uvajanje tridnevnega delovnega tedna, da bi se tako zmanjšali viški. Kapitalisti v kovinarski industriji so se poslužili premogovne stavke za delno razprodajo nakopičenih viškov. Revija «Business Week» je odkrito pisala, da «je stavka odpra-
je še prišteti one, o katerih uradni organi govore, «da imajo dela, a ne delajo». Avgusta 1949. je pripadalo tej «čudni» kategoriji 4.294.000 industrijskih delavcev in 228.000 poje po reviji «Monthly Labour Review» v Ameriki še 6 in pol milijona oseb, ki delajo manj kot 35 ur na teden, ki torej ne delajo ves delovni teden-Tako se po uradnih podatkih približuje število popolnih in delnih brezposelnih 15. milijonom.
Celo ameriško časopisje je prisiljeno priznati, kljub vsem lepim frazam, da je 35 industrijskih področij v Združenih državah v kritičnem stanju, ko brezposelnost strašne in nemoteno narašča. Tem področjem so nadeli ime «depresseti areas».
Ledena sapa krize je zapihala tudi v poljedelstvu Združenih držav. Vlada v Washingtonu mrzlično išče sredstva, da bi preprečila bližnji polom. V prvi vrsti računa na u-metno omejitev proizvodnje.
Koncem decembra 1949. je minister poljedelstva Branan priporo-
padla v 1950. letu na 9 milijard in 900 milijonov dolarjev, svetom, zaradi svojih notranjih na-lstočasno ko kapitalistično gospodarstvo propada javno pred vsem svetom zaradi svojih notranjih nasprotij pa jasno in nedvoumno, vidi vsak delovni človek tega sveta da je nasprotno dosegla Sovjetska zveza nove uspehe v izgradnji nove industrije. Industrijska proizvodnja v letu 1949, je narastla v ZSSR za 17% v primeri z letom 1948. in za 500/0 v primeri s predvojno višino. Industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi je v stalnem in neza-1 držnem porastu.
Iz filma «Mlada garda s Krasr.odona»
ki prikazuje borbe sovjetske mladine proti tujim zavojevale®®
.... .....................................sssesm.
vršlno za 5(X>/0 ali tudi več».
Kaj je tista sila, ki tera vladajoče kroge Amerike, da tako znatno omejujejo poljedelsko proizvodnjo? Ameriški monopolisti v prodaji na debelo so v strahu za svoje dobičke. Ze sedaj imajo Združene države 3.750.000 bombažnih bal viška ki so iz lanskega pridelka. «U-nited Press» računa, da bo prihodnje leto ta višek dosegel 8.500 000 bal. Slično stanje opažamo tudi v ostalih vejah poljedelstva.
Medtem ko ljudje v kolonijah umirajo od lakote in vladata silna beda in pomanjkanje v Evropi, so ameriški kapitalisti pripravljeni, da raje puste svoje proizvode, naj se pokvarijo ter znižujejo jjroizvod-njo, kakor da bi priskočili na pomoč narodom, ki jih njihova politika žene v propast.
Tudi perspektive bodočnosti po besedah kapitalistov samih niso rožnate. «United States News» napoveduje, da bo zunanja trgovina, ki je že padla od 15 milijard v 1947. letu na 12 milijard v 1949. letu,
IZJAVA IZVRŠILNEGA KOMITEJA KP STO
Nasilstva titofašistov v coni 8
i
Ze takoj od začetka ko je bila razkrinkana titofašistična zarota proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije in mednarodnemu Socialističnemu gibanju, so na jasen način prihajale do izraza tito-fašistične provokacije,
Sedaj so že opustili vsako hlinjenje borbe proti imperialistom in so že javno in odkrito prešli na pozicije najuslužnejših hlapcev a-
linija je jasna: odvrniti hočejo pozornost delovnih množic od vojnih priprav imperialistov.
Kar delajo na mednarodnem polju, skušajo delati tudi na krajevnem polju. Tako se je n. pr. zgodilo v coni B ob priliki IX. zasedanja njihove «ljudske» oblasti. Na tem zasedanju je udbovski prvak cone B, Franc Kralj (Petek), sumljiva osebnost mednarodne im
meriškega kapitala, kar dokazuje perialistične špijonaže in provoka-
njihovo provokatorsko stališče v Varnostnem svetu, njihove izzivalne note proti državam ljudske demokracije, njihove obtožbe proti Sovjetski zvezi, da pripravlja vojno proti Jugoslaviji, itd. Njihova
torstva. dejal v svojem govoru, da «kominformisti organizirajo teroristične bande» v coni B. Vsekakor je to najhujša provokacija, ki jo do sedaj skušali izvesti titofaši-sti proti Komunistični partiji STO
in tržaškemu demokratiznemu po- ga nakupovanja aretirati zara*e6iz
DELAVSKE PLACE V JUGOSLAVIJI
PRINAŠAJO SAMO BEDO IN LAKOTO
..Titova kasta" si je ustvarila svoje ..posebne magazine", v katerih dobiva prvovrstno blago v neomejeni koli čini in po zelo nizkih cenah - Delavciin navadni uradniki pa dobivajo kvečjemu 75 odst. ..garantirane preskrbe'
Delavski razred Jugoslavije živi, dela in se bori v vedno težjem položaju zaradi vedno večjega izkoriščanja Jugoslavije ter radi preu-stroja iste v vojaško-birokratsko in policijsko državo po fašističnem vzorcu. Trenutna zmaga protirevolucionarne klike postavlja delavski razred pred vprašanja, ki se tičejo obnovitve in utrditve kapitalizma Titova klika si je zadala kot eno izmed poglavitnih nalog utrditev kapitalizma pod krinko «izgradnje socializma» v interesu, anglo-ame-rlških imperialistov ter obogaten Ja same sebe in kulakov na vasi.
Dasiravno imamo nešteto podatkov o življenju delavskega razreda, katere nam dostavljajo naši do-spbniki iz Jugoslavije, bomo tokrat vzeli kot podlago temu članku Izključno le takozvane uradne podatke titovcev. Četudi so vsi ti podatki tendenciozni, potvorjeni in nezanesljivi, bomo vendar skušali prav z njimi dokazati v kako težkem položaju živi delavski razred v Jugoslaviji.
Boris Kidrič ;e na titovskem V. kongresu med orugnn dejal tudi, da je znašal leta 1948. bruto-doho-dek delavcev in uradnikov 48 1 mil. din. Od celotnih državnih dohodkov, ki so znašali 191.9 milijard din. Od teh 48.1 milijard din. so delavci in uradniki plačali:
3.2	milijarde za dohodninski davek to Je 39,4 več kot 1. 1947;
4.3	milijarde za socialno zavarovanje;
3.1 milijarde za «Državno posojilo», ki so ga plačali skoraj v celoti le delavci in uradniki.
Od bruto-dohodka so delavci is uradniki dali 10.6 milijard din. za razne druge pristojbine, to je 22 odstotkov od celotnega bruto-dohodka.
Zaradi tega znaša celotni čisti-do-hodek delavcev in uradnikov okrog 37.3 milijard din., to je 19,8 odstotkov od celokupnega državnega dohodka.
Ce je bilo leta 1948 en milijon in tristo tisoč delavcev in uradnikov, pride povprečni dohodek na vsakega posameznega delavca in uradnika okrog 2.400 din. mesečno (Ran-kovič, «Izveštaj o organizacionom rado KPJ» izdanje «Borba» 1948, str. 31).
Ce so v pojmu «službenlcl» všteti vsi visoki voditelji titovskega vojaško-blrokratskega in političnega ustroja kot n.pr. generali, višji oficirji, oficirji UDB-e, KNOJ-a in mi-Ilce, pomočniki ministrov, načelniki, generalni direktorji od tvornic do inštitutov, razni visokošolski profesorji in novinarji in če se njihove plače z raznimi dokladami sučejo od 9. do 13 tisoč din in še več mesečno, Je jasno da plača delav-
cev in nižjih uradnikov ne doseže nih okrožnih kom itelo v. Tako dose-
nlti 2.480 din. na mesec. DEJANSKA PLACA DELAVCEV
Revni čisti dohodek 2.480 din. še zdateka ne more pokazati prave slike bede, v kateri živijo delavci in uradniki. Dejanska-realna plača pa je mnogo manjša.
Država je «teoretično» dolžna, da oskrbuje delavce na osnovi «zvezne garantirane preskrbe» v naslednji meri:
Kategorija	’Dhevno gr.	Mesečno v g		r o m i h	Dnevna kalorična vrednost
potrošnikov	kruha	maščobe	Meso	Sladkorja	
R 1 - težki delavci	fifiO	1 200	3.000	1.000	2.100
R 2 - kval. delavsi	160	1 100	2 500	900	1.650
R 3 - večji del uslužbencev	H50	1.000	2.000	8tX>	1.300
G 1 - družinski člani	350	m k)	1.600	000	900
D 2 - otroci od 2-7 let starosti	‘250	000	• ' ' • um	750	850
Potrošniki magazinov in družinski člani	500	5.-5.000	8.15.000	2.-3.000	3 500-5.000
	500	3.-6.000	8.15.000	2 -3.000	3.600-5.000
*n
Voščila
V zgornji razpredelnici moramo kontrolnih komisij. Tem smo prište-
upoštevati tudi naslednje:
a)	«Garantirana preskrba za kategorije K2, H3, in Gl ni povsod enaka. Prebivalci Beograda, ki so najbolje oskrbovani prejemajo za kategorijo K2 in R3 le 73 odstotkov predpisane količine «garantirane preskrbe», a kategorija Ul ne prejema niti 60 odstotkov iste. Prebivalci vseh drugih krajev pa prejemajo mnogo manj.
b)	V kategorijo Ki spadajo predvsem razni načelniki zveznih in republiških ministrstev in ustanov, ravnatelji zadrug, inženirji in krat-komaio vsi, ki pripadajo onim vrhovom titove kaste, katerim ni u-spelo, da bi se vrinili med potrošnike posebnih magazinov.
c)	Posebna karakteristika titovskega preskrbovalnega sistema je nepregledna vrsta raznih magazinov, ki pripadajo udbovskim in diplomatskim ministrstvom, raznim vseučillškim profesorskim zborom, fizkulturnikom in akademikom, književnikom in novinarjem ter umetnikom, zlasti pa oficirjem, ki imajo največ posebnih magazinov. V teh magazinih dobivajo neomejene količine prVbvrstnega blaga za obleke, bele moke, čokolade in kave, izbornega vina in žganja; skratka vse tiste reči, o katerih se navadnemu jugoslovanskemu zemljanu niti sanjati ne more, da bi Jih dobil po enotnih dostopnih cenah.
Nas na tem mestu zanimata predvsem dve stvari: namreč število potrošnikov raznih posebnih magazinov ter koliko blaga porabijo ti potrošniki in koliko ga preostane za vse ostalo prebivalstvo.
ìxeposreanin potrošnikov posebnih magazinov je v Jugoslaviji najmanj 38.800. Do te številke smo prišli na ta način, da smo ugotovili, da je v Jugoslaviji okrog 280 raznih zveznih ali republiških ministrov in 598 članov CK ter članov
H še člane prezidijev vseh ljudskih skupščin, državne poslance, člane CK mladinske zveze, članice Glavnih odborov AFZ, Sindikate in druge titovske partijske funkcionarje, kot n.pr. inšstruktorje in člane raz-
žemo število okrog 10.000 ljudi. O-ficirjev in generalov je v državi najmanj 20.000 na približno 900.000 vojakov; funkcionarjev UDB-e, KNOJ-a in milice z oficirskim činom ali brez njega Je najmanj 10 tisoč. Pomočnikov ministrov in namestnikov predsednikov raznih ko-mitetov in komisij zvezne vlade in republiških vlad Je okrog 8-900, raznih načelnikov je nad 4.000. Generalnih in glavnih direktorjev, generalnih inženirjev in trgovskih direktorjev, raznih planskih in kadrovskih direktorjev je okrog 3.000. uipiomatsKin uslužbencev, vstevsi j uslužbencev pri zunanji trgovini in j IJDB-i, ki so v tujini ali domovin je okrog 5.000; v 2.000 državnih podjetjih in zadrugah je raznih voditeljev in direktorjev okrog 6.000 in če tem prištejemo še razne vseučiii-ške profesorje, akademike, književnike, novinarje in druge Javne delavce ter srednje partijske funkcionarje, balerine, nemške in druge tuje strokovnjake, dosežemo število. 10.000 ljudi. Tako lahko računamo,! da šteje titovski vojaško-birokrat-ski in policijski ustroj okrog 70.000 ljudi. Vendar pa postavljamo mi v tem pregledu zapostavko komaj SO tisoč ljudi.
Ce pomislimo, da ima vsakdo izmed teh so.ooo prostosnikov posebnih magazinov povprečeno po tri družinske člane, kuhinjsko pomočnico in šoferja pridemo do zaključka, da je dejanskih potrošnikov, posebnih magazinov najmanj 200 tisoč.
(V prihodnji številki bomo priobčili drugi del razprave o položaju navadnih delavcev in uradnikov v Jugoslaviji ki je izredno zanimiv in je vreden, da si ga vsakdo prečita ter si tako ustvari pravo sliko položaja delavskega razreda pod titovsko izkoriščevalsko in fašistično oblastjo).
Čitajte, širite
« D E L O
kretu. V odgovor na to provokacijo je izvršilni komitet KP STO objavil naslednjo izjavo.
Na nekem javnem posvetovanju odgovornih osebnosti slaboupravlja-nja cone B STO Je Franc Kralj (Petek) namignil na domnevne komin-formistične elemente, ki naj bi, v svojih napadih proti takozvani ljudski oblasti v Istri in za uresničenje neznano katerih svojih načrtov, organizirali oborožene tolpe in inozemske vohune, poslužujoč se od jugoslovanskih čet okupirane cone | STO kot službene prehodne točke so iz in v Jugoslavijo.
Ti namigi in duh, ki preveva na onem posvetovanju obdržane govore, odkrivajo ne samo, da se titofašistična tolpa zaveda svoje nepovezanosti z ljudstvom in svoje osamljenosti, marveč tudi namen za stopnjevanje provokacij in preganjanja.
Beltram, Petek, Gobbo, Laurenti in vsi drugi titofašistični oprični-ki živijo v stalni bojazni zaradi katere zgubljajo glavo in katera Jih sili, da postavljajo politiko preganjanja in sumov kot temelj vsakemu svojemu delovanju, in sumljiv postane in more postati vsak, ki ni pripravljen ali se ni navadil jim pritrjevati ali služiti.
Dogodki v istrski coni, ki jih že vsi poznajo, stavljajo ha razpolago veliko dokaznega materiala o tej zločinski politiki, ki je spremenila cono B v področje protiljudskega terorja.
Prisiliti skušajo navadne prebivalce, naj podpišejo obveznice, da bodo sodelovali z UDB kot obveščevalci; v ta namen se skušajo poslu-žiti n.pr. tudi kakega črnoborzijanca, ki bi moral — pod gotovostjo nedotakljivosti — poskusiti, da proda blago ali sladkor določenim o-sumljenim osebam za to, da Jih potem morejo v primeru neprevidne-
Tako. so Nemci tekom obleganja bombardirali Leningrad. Leningrad se m“vdal. Leningrad je zmagal 27. januarja 1944. je bilo zlomljeno nacistično obleganje in sovražnik pognan v beg.
Vprašanje Trste je del borbe za mir
Vprašanje Trsta je vprašanje, ki ga ni mogoče obravnavati zase, ker je del celotnega širšega vprašanja borbe med silami miru in silami vojne. Zato se pojavlja irne Trsta v časopisju in v govorih političnih osebnosti v zvezi z zaostrevanjem vojne nevarnosti, zato se postavlja v popolnoma drugačni obliki za one, ki branijo stvar miru. Drugače ga postovljajo oni, ki zavedno ali nezavedno pripravljajo vojno.
Reševati vprašanje Trsta pomeni napraviti konec dosedanji bedi, moralnemu propadu ter brezupu našega mesta in sploh obeh con našega ozemlja, ki sta zatirani od strani anglo - ameriške in jugoslovanske oz. titofašistične vojaške okupacije. Reševati vprašanje Trsta pomeni v prvi vrsti odstraniti vojno žarišče, center intrig v mednarodni politiki.
Tak kot je danes, je Trst eno najvažnejših strateških oporišč imperialistov in kot tak služi edino njihovim ciljem za sprožitev nove vojne proti Sovjetski zvezi. Ze izza narodno-osvobodilne vojne so poskušali imperialisti ob podlem sodelovanju Titove klike uporabiti Trst kot pretvezo, da bi izzvali napad proti Sovjetski zvezi. Sledeč njihovim direktivam je poskušal Tito izzvati Sovjetsko zvezo, jo je poskušal prepričati, naj nadaljuje vojno prav v času, ko je zmagovito prestala strašno vojno, v kateri je dala ogromno in odločilno količino žrtev, a bila je tudi izčrpana zaradi silnih razrušenj, ljudskih izgub in izgub v materialu. Nasprotno pa so Združene države ln Anglija izšle iz vojne z velikim gospodarskim dobičkom neznatnimi ljudskimi žrtvami in še neznatnejšimi žrtvami v materialu.
Sovjetska zveza se ni dala speljati v pustolovščine, ki so jih pripravili oni, ki so lažno govorili, da so njeni najboljši prijatelji. Pod pritiskom nujnosti, ki izhajajo iz njihovega nesmislenega gospodarskega sistema prenapolnjenega s protislovji, vsled česar porast proizvodnje ne prinaša blagostanja, nego vodi dotične narode v najtežjo gospodarsko krizo, pod pritiskom lastnega pohlepa po svetovnem go-spodstvu, pod pritiskom težav, ki naraščajo in se pojavljajo tudi med njimi, pod pritiskom vsega tega kapitalisti danes ne vidijo več druge rešitve, nego v novi vojni, ki bi jim vsaj nekaj časa podaljšala življenje.
Pod temi pogoji postane jasno — posebno nam, ki vsakodnevno živimo v neposrednem stiku z izvrševalci imperialističnih ukazov —
da je najobičajnejša demagogija vsako njihovo zatrjevanje, da hočejo rešiti tržaško vprašanje. Oni hočejo, da ostane to vprašanje odprto ker želijo ohraniti to oporišče, ki je za njih dragoceno. Na isti način delajo in mislijo tudi njihovi hlapci, vsi, ki so prežeti z najbolj slepim protisovjetskim sovraštvom. Zato se Tito in De Gasperi lažeta, ko za tr j ujeta da hočeta rešiti tržaško vprašanje. Oba delata tako, ker hočeta ohraniti takega kot je položaj na našem ozemlju, ter ga celo konkretizirati z ono nesramno kupčijo, ki jo je Komunistična partija vedno obsojala, se proti njej borila in proti kateri se bo tudi v bodočnosti borila. Kupčija se glasi: priključitev cone B Jugoslaviji in ohranitev anglo - ameriške okupacije nad cono A. Vsi ukrepi, ki jih izvajajo okupacijske oblasti na obeh področjih so dokaz temu. Zato so obljube italijanskih in tudi jugoslovanskih nacionalistov le pesek v oči: te obljube so samo krinka za protisovjetske manevre.
A vendar poskušajo še nadalje, da bi si ohranili simpatije onih, ki so jim verjeli. Oni delajo vsakovrstne akrobacije, da se ne bi kom promitirali z nadaljnimi brezuspešnimi obljubami.
Vprašanje Trsta dejansko obstaja kot vprašanje miru. Gre za to, da se naredi dosedanjemu stanju čimprej konec, da se čimprej odstranijo okupacijske čete, da se čimprej združita obe coni. To je danes mogoče doseči, kot je bilo mogoče včeraj, na osnovi predlogov Sovjetske zveze, ki je predložila sporazum za imenovanje guvernerja ter s tem dokazala, da je edina velesila, ki je iskreno pripravljena na rešitve vprašanja Trsta. Prirodno je. da izhajajo vedno od Sovjetske zveze predlogi in doprinosi za mir, ker je bil in bo vedno vsak korak političnega, gospodarskega, socialnega in diplomatskega življenja dežele socializma v korist miru.
Zato smo in bomo vedno komunisti sledili pot, ki nam jo kaže Sovjetska zveza, ker smo prepričani in za to imamo vse dokaze, da imamo v njej najboljšega voditelja za obrambo naših pravic in v prvi vrsti najboljšega branitelja miru.
Tudi oni, ki niso istega mišljenja kot mi in ki pa si vendar želijo ohraniti mir, se prepričujejo — in mi jih moriamo vedno bolj v tem mišljenju utrditi — da je prvi korak, ki ga moramo narediti, ne da bi gledali kakšne so želje za dokončno rešitev vprašanja našega ozemlja, prav ta, da naredimo konec dosedanjemu stanju. Komunistična partije p» j'e edina stranka, ki se iskreno bojuje za tako rešitev.
tanki zeiv > Jim dali o* ^
spodarskega prekrška, ker P°* ,, ma ne morejo najti drugih vzr^Jc Bili so tajni sestanki sljivih oseb, ki so .	(
ta za napade na «osumljen»* ^ De. Ugotovilo se je, da Je 6‘ y| nekaterih takih tajnih sejah umorov.	p
Aretiralo se je ljudi in se J ^ reklo težke obsodbe z lažni®1 tožbami, s podučitvijo lažnih F Poslužili so se kakšnega dri’ na italijanske republike, da " p peljali skupine ljudi na °r<„rji ranje uničenja čolnov in koP ^ radijske postaje in celo v% kakšnega nedolžnega titovske** ji( vaja, samo da bi na kakšen mogli dobiti resnejšo pretv**" preganjanja v velikem obse!"'j p Niso redka pretepanja oseh- ^ morajo nato zateči v bolnic®' ^ pogostoma se dogajajo zazna -p cistična dejanja, kot zaustavi , čolnov in avtobusov, iz kat j žalitvami in pogostoma tu*1 p darci prisilijo ljudi na izst°f' |6. ključitev prebivalcev iz JaV®L|>ii' kalov; sklicanje prisilnih 5< ji kov, ki jih nazivajo sindikal^ji katerih govorijo samo titofa5' ^ biriči, grozeč z aretacijami. gnanstvom v Bosno in še e"yl' ukrepi. Na dnevnem redu s° p stitve zaradi «suma», izgoni 1 novanj in odvzemi nakaznic-Pod takozvano ljudsko o®1**'V že postalo vsakdanje geslo,
komlnformiste ne sme biti Življenje v coni B za one
fašistične borce, ki so se f
t«J
kaj starih protifašističnih nekaj v NOB odlikovanih d' To vzdušje terorja nam P°v ^ti' kaj se je povečalo število jr valcev, ki odhajajo od tam f guncl, ker se v coni B živ* ’ p gojih, ki spominjajo na najh®™ se fašizma.
Cesa je sposobna titola* f jt tolpa nam dokazujejo nekaj* neznane podrobno ti o obsod^j) Vittoria Poccecaja, starega PLfp sista ki ga je tudi fašistični *' g>-■sale specialen obsodil in Pr®° tcriin se Je vzorno vedel. ^ P Beltram, Petek, in polk. *-■* gj»* prisostvovali enemu izmed nih zaslišanj tov. Poccecaja; > in Laurenti sta za časa proč*5 ^ ti njemu naščuvala nekaief* 11 govorneže. Petek, Rankovič c pa ga Je celo zasliševal. f Tltol išlsttčni zločinci so morani postaviti pred sodišč* gr111 te re svoje kreature, ki so uy' dva hrabra partizana, kar J* f, fj lo ogorčenje vsega prebival4' njihove kreature: mnterja- .jjj1 ka, Perica so prisilili, da oh'”^ podpisanim zapisnikom tov-čaja, da jih je prepričal, n») j f nizirajo umor. Tov. Poccecal ^ (F tel
smislu kljub zverinskemu
tekli iz političnih razlogov stalo, nemogoče; umorili so (a°< it
podpisati nobene izjaV®
slu kljub zverinskemu ®*, y in se Je vedno odločno v*d borec, kot vzorni, komunist- jtff Tov. Poccecaja so v času * jj|X nih zasliševanj zverinsko P jj/ medtem ko je imel roke / na hrbtom; obesili so ga i® "jjo J čili z električnim tokom, * * tr mu zaprli prste med predalom f pisalne mize; vedno zvezan" j ) ga polegli na trebuh na *® J/ eden ali dva tolovaja sta nanj; razbili so mu palice °a ? iztrgali so mu šope dlak I* “ jjll cele noči so ga zvezanega ® celici.	y,)/
Za mučenje z električnim so ga peljali z nekim mali®1 rojJ nom. Zvezali so mu noge ' ^, obvezali so mu oči in mu pi * usta. Ko je bil obešen, da !' zunaj slišali njegovih boies ^ f kov, so mu s silo vtaknil* cunjo, pomočeno v nafti- |st ?
Zeno so držali skoro dva® st secev v zaporu in nato *°	»
stili.	$0 L
S temi zverinskimi mučen) polnoma uničili zdravje J cecaja, mu niso pa mogi* j# niti ene izpovedi.	..i$gov>
Toda vsa brutalnost Pr' ‘|(j preganjanja ni mogla ®a^t|jo pada, ki ga okrog sebe tram, Petek, Gobbo, Laure' si Je Franc Kralj (Petek) zadnjem govoru izmisli* ® kominformistične bande. ptc, samo naznanil stopnpeva®) ps' katorskega, terorističnega kovalnega delovanja. tt >j Izvršilni komitet KP ^ galja pred svetovno iD v**ff,|f javnostjo, pridržujoč s* Pr „i jU objavi širši dokazni mat _ pt'‘ { rorju v coni B In zahte t* mednarodnih predstavni» hrambo tolikih žrtev.
Ifkuin ene generacije se je pu- euuiuu>u uu/uvauc»« laiitua jii un , nemški narod potegniti v dve | zionujén uupor prmi «nimujii jt 3 ki niso bile izvedene v in-
Nemcev, nego v interesu , ^Mističnega kapitala in nje-uV*1 roparskih pohodov. V 1930. a' kot tudi v 1914. je bila vojna v6ha od magnatov železne indu-J* Porenja in Westtalske, od ,, INitov premoga in jekla, od
Zljonuarjd 1950
DELO
StlGUl 3
■STVARJA SE NOVA
demokratična Nemčija
Iz članka Wilhelma Piecka predsednika Enotne socialistične stranke Nemčije
. .	„ m
,'Kernov» električnih trustov. >Hikae industrije, velikih bank in l*,h zemljiških posestnikov, v'*	vojna se Jp
'■‘“k s porazom nemancju unp*’ ‘tuna. ri>u neposreuiiiin vpuvoin lu ul)f»*.e socialistidrte revolucije „ ^"iski uelavei zantevan tuituj-e 1 n“r. fronta je prisia v ruzsu-•'svolucija nuvemuru lVlb. je •Vila konec krvavemu režimu Ul rtllJe. Kaiser in princi so od-' toda generali m magnati tru-^ 80 ostali, ostali so razni Stin-1 Kruppi, Thysseni, tìicki itd. ledeč vzgledu svojih ruskih bra-
H80 nemški delavci, vojaki in ustvarili svoje sovjete.
ustvarili svoje r oni niso razumeli, da sov-
morejo predstavljali na-
:f 'a socialne interese ljudstva,
tu so
prevzeti z revolucionarno
in ce nimajo v svojin ru
kr, arZavne oblasti. IN a mesto kai-,rJeve vlade se ;e roaila vlada
,rtosi
'tovnlkov ljudstva, elanov so-
! s°cial-demokratske stranke.
jStidaj. je ostaj nazadnjaški, mo-^toàaj državni ajparut neokrnjen.
1^ *0 nekaj tednov po 9. novem-monarhični olicirji orga-
krvav kazenski pohod pro-
itjg kvcem, ki so stavkali za svoje
,'°kratične pravice.
»tir--
il^.to^ki delavski razred ni bil v t,Ju izrabiti velike zgodovinske tj| ^“i novembra 1918, da bi stoli,,.11'1 Pot socializma, to pa zato, 111 unel revolucionarne množi-
*4
„ tortije. Vkljub važni vlogi, ki *1» izPolnila je bila Spartakova ij ’ '‘fganizacija propagandistov, kazali razne desničarske od-**■ devolucija novembra 1918.
««tela
“» le buržoazna revolucija. ^ 8d°bje Wdinarske republike so Hi ri8tlli kapitalistični monoiioii->H a Utrditev svojih položajev. V .^d^kzdobju so revizionisti iz so-e. ttl°kratkega tabora (Kau ti,,rru8i) Sirili svoje iaži o «orga-I» llaUem» kapitalizmu, kjer ni kriz vojne, lagali so o mirnem iz kapitalizma v socialità V$e to v edinem cilju, da bi «nàtili množicam borbo proti C^totodnemu monojjolističnemu V4 lu’ Marksisti so ojpozarjali temi iluzijami
k
letu 1925, je tovariš Stalin
t^videvai, da «stabilizacija pod 1,1 kapitalizma začasno ojača
4 b 1 ‘er privede s tem začasno
K>° »o zaostritve nasprotij v llt”yistlCnem taboru: a) med lm-^,.'llsttčnimi skupinami raznih de-
ldh> med delavci in kapitalisti Cvetnih detel; e) med imperta-^j °’e in kolonialnimi narodi vseh
uspeio monopolističnemu Kapitalu tia je priveuei januarja 1933. nit-ierja na oblast
iNemsKi nsrou si ni mogel opomoči ou poraza 1933. leta; on m mogel najti v sebi zauostnm sil, ua ui zrušil lusistični jarem, damo sovjetsxi narodi, ki so oni naj^a-uem ou hitlerjevskih toip, so po-UmkiI mtierjevsKe napadalce.
VKljuo sirnim človeškim in materialnim žrtvam zaradi vojnih opustošenj ,je ostala oovjetsKa zveza zvesta svoji osnovni politiki miru tudi napram nemškemu narodu.
Potsdamski sjporazum ki so ga podpisan Truman, Attiee in Stalin temelji na Stalinovih besedah (Izrečenih 2. II. 1942.):
v tujem časopisju so laznjtvci, ki nočejo prikazati, ua ima sovjetska vojska cilj iztrebiti nemški narod. To Je očividno neumna lat m neinteligentna kleveta proti sovjetski vojski, sovjetska vojska si ni postavila tako neumnih ciljev. Sovjetska vojska ima cilj, da požene z našega ozemlja nemške o-svojevaice in, ua osvobodi sovjetsko zemljo od nemških lašisticmh tiranov. .. Smešno bi pa bilo enačili" Hitlerjevo kliko z nemškim narodom, z nemško orzavo. z,gooo-vina uči, da Hitlerji prihajajo in gredo, a nemški narod, nemška država ostane».
Potsdamski sporazum je priznaval nemškemu narodu pravico do politične in gospodarske enotnosti; obljubljal je mirovno pogodbo po denacilikaciji, demilitarizaciji in vzporednem demokratičnem razvoju. Ti temelji jpotsdamskega sporazuma so dajali pogoje, da nemški narod lahKo stopi ha novo pot de mokracije in miru.
V zapadnih predelih Nemčije ni bila izvedena agrarna retorma in magnati trustov so mogli, zahvaljujoč pomoči okupacijskih oblasti postati ponovno odločilen gospodarski in političen iaktor. Tako piše angleški tednik «New Statesma» and Nation» 16. julija odkrito, da pomeni politična razcepitev Nemčije za zapadne cone «postopno ponovno vzpostavitev kapitalističnih : interesov, posebno monopolistov. To Je istih Interesov, ki so gospodovali nad Nemčijo do 1945. leta».
Stopnjo ponovnega ojačanja nemškega monopolističnega kapitala lahko presodimo 1* dejstva, da je bančnik Plerdmenges, ki je pod nacizmom prejemal milijon mark dobička, plačal preteklo leto 4 milijone mark za volivne blagajne buržoaznih strank. S tem denarjem so buržoazne stranke vodile jproti-narodno, vojnohujskaško in separatistično volivno propagando.
Obnova monojiolističnega kapitala v Nemčiji odgovarja programu anglo - ameriške okupacije Za uresničenje tega programa so anglo-ameriške vojaške oblasti prekršile potsdamsko pogodbo. One so zavestno sabotirale vse sporazume, ki so se nanašali na priprave mirovne
POGLED NA TRST OKROG LETA 1830
Sl
ovenci v
T rstu
Kako so se naši pradedje prebi-i se je Trst moral cesto br_mti lajali skozi dolga stoletja v Trstu, I vatov. Letu /99 so isti navalili na smo v tem pregledu dogajanj med , inetto po Kopnem; .lipadi ao it- n.i-Slovenci že marsikaj objasnili; po- ciaijevaii se uolgo pozneje, a et.» sabno je bilo o Trstu govora v ae- ! 857 so Tržačani zavrnili Hrvate, ki stavku «Dogodki v Slovenskem 1 so navalili z morske strani. Primorju» v «Delu» št. 43 od 22. pozneje, za v p .dov Turkov v X.. 1949. Prepričani pa. da bon.-, ba kanske dežele po*to, ■ v 1* ustregli n 'Sim bralcem, tržaškim ; stoletju ,e več druži« ».»a.uJt.h domačinom prastarih pokoienj, za- beguncev pribežalo ud, v Trst. le^ ključimo naš pregled slovenske zgo- t» 1» se je več družin^ n ase, ilo na
dovine s prav površno sličico o življenju slovenskega življa v Trstu.
Naše okoličane bo zanimalo čuti kaj o svojih domačih vaseh: torej par besed njim! V raznih dokumentih iz 13. stol. so omenjene vasi: Bazovica (leta 1350 je omenjena kot tiisuiza in Bisoviza), Brišče (od «brest), Cerovi Je tod «cer»), Gabrovec (od «gaber»), Gročana (1421:	Gorznne), Nabrežina (od
«na bregu» - na obrežju), Opčine (1350: Opcbina, 1393 Opciena). Prosek (Prosequo in Proseche; 1420: Jrosechi; od «presekati», «preseka»), Ricmanje (1271: Rismagna), Sv. Križ, Trstenik (1421: Tersteni-■hum), Zgonik (od «zgon) itd.
Za časa svoje pripadnosti Istri,
Iz doživetij tržaških sindikalistov na Češkoslovaškem
OBISK V G0TTWALD0VU
Z uvedbo novega socialističnega reda v državi, je bila dana možnost delovnemu človeku, da stopi tudi v najrazkošnejše predele «ziu-te Prage». Prekrasne j?alače niso več le bedne sanje delovnega človeka, marveč so postale njegov kulturni, politični m gospodarski center ter celo stanovanja. Vendar pa so te palače še nadalje ostale, last prešnjih lastnikov, katerim tudi novi najemniki plačujejo minimalno najemnino. To je ponoven dokaz, da na Češkem vlada res prava demokracija in da so popolnoma neutemeljene imperialistične gonje proti namišljenemu «terorju» in neki «neznosni» diktaturi proletariata
Po končanem kongresu smo se z zrakoplovom odpeljali v mesto Gottwaldov. To je veliko industrijsko središče na Moravskem. Do nedavnega se je imenovalo Zlin. Nekoč je bilo znano po veliki tovarni čevljev «Bata». Danes nastaja tu velikansko industrijsko središče z velikimi moderno urejenimi tovarnami. Mesto je zelo raztreseno; razteza se po obširnem valovitem svetu. Sredi krasnih gozdov in parkov se ob dolgih drevoredih dvigajo ljubke vile, tu in tam pa visoke moderne palače. Celotno naselje je zgrajeno po najnovejših urbanističnih tehničnih higienskih in estetskih kriterjih. Kdor ne po
va pohitela v naš ubogi Trst, v na- med teh modernih delavskih dose tovarne, med naše delavce, kjer mov v Gottwaldovu. se dela na mnogo bolj primitiven' V pritličju so nastanjeni veliki način in kjer je torej delo mnogo ! restavracijski prostori t. j. kuhi-bolj težavno, a zaslužek je tako nja, shrambe, obednice ter udobni majhen, da si delavec ne more pri- j dnevni saloni. Poleg teh so tudi voščiti dobre obleke in hodi v to-1 otroški vrtci in celo jasli za naj-varno in domov oblečen v delav- j manjše otroke. Občudovali smo zla-sko luto ter pogostokrat obut v o- sti moderno opremo v otroškemu brabljene vojaške čevlje.	I vrtcu. Zdelo se nam je, da se na-
«Mi nismo verjeli temu kar smo bajamo sredi ljubkih palčkov. Vsa sami videli» je dejal tov. Radich.' oprema jepn re jena po velicn, o-«Mislili smo ra so morda delavci nih' katerim služi, tako čedno oblečeni le tisti dan,1 Sli smo tud, v prostore otroških
ki je bil prav za prav, nekak praznik sindikatov. Zato sem se napotil na vse zgodaj naslednjega dne pred drugo tovarno z namenom, da bom opazoval delavce. Prepričati sem se hotel, če so tudi delavci druge tovarne tako lepo oblečeni kot oni, ki smo jih videli prejšnji dan. In glej, ponovil se je isti prizor kot prejšnjega dne. V tovarno se je pomikala vrsta lepo oblečenih ljudi».
Češkoslovaški sindikati so ustanovili in vodijo neke vrste domov za gojenje kulture in za razvedrilo
nam niso odprli. Malo začudeno smo vprašali neko snažilko kako to, da nam se stanovalci ne oglasijo. Odgovorila nam je, da jih ni doma, da delajo vsi in se vrnejo domov le h kosilu in pa, seveda zvečer po končanem delu. Končno smo potrkali na neka vrata v enem izmed višjih nadstropij. Tu je bila doma gospodinja. Odprla nam je in nas prijamo spremila v sprejemno sobo. Kakšen luksuz vsepovsod! Postregla nam je s slaščicami in likerji, ter nam dovolila, da si podrobno ogledamo stanovanje. Sobe vse prevlečene s preprogami. Posteljno perilo obrobljeno s krasnimi vezeninami, omare polne «najrazličnejših oblek za vsako sezono posebej, kupi čevljev skratka neverjetno nakopičenje najrazličnejšega blaga, in vendar je bila tudi ta družina navadnega delavca.
Ogledali smo si tudi podzemske prostore omenjenega delavskega kolektivnega doma. V njem so nastanjene pralnice in sušilnice, o-premljene z najmodernejšimi stroji. Tu se ni treba truditi gospodinjam
Kontoveiu, a leta 1490 tudi po drugih vaseh tržaške okolice. V čisto slovenskih vaseh so se bosanski begunci seveda kmalu pošlo-, venili, njihove potomce pa označujejo danes samo še priimki njihovih prednikov.
Ze zgodaj so se Slovenci naseljevali tudi v mestu samem. Ko so letu 1202 Trst zavzeli Benečani In je mesto obiskal beneški dož Dan dolo, mu je bila izročena vdanostna listina. podpisana od 346 «n.,j boljših izmed meščanov»; med podpisi je dobra tretjina .'men slovenskega izvora.
Slovenski okoličani so bili kmetje: v njihovih rokah je bilo ozemlje že neposredno izven mestnega obzidja. Na sliki v «Delu» št. 51 od 12. XI. 1949 moremo videti slovenske «mandrijarje», ki pasejo živino tik pod zidovi tržaškega gradu, še pred 100 leti, a naši starejši očanci še dobro pomnijo, da so se njihove njive raztezale daleč v današnje središče mesta. V popisu vseh kmečkih gospodarstev (2500 po številu!) okoliških vasi, ki ga je izvršila mestna občina 1. 1647-48 so gospodarji izključno slovenskih priimkov
Iz raznih dokumentov iz 13., 14. in 15. stol. razvidimo, da so Slo-
nice v mc/tu slovenskega rodu: velika večina je bilo Slovencev tudi med obrtniki (mizarji, kovači, peki itd.).
Razmerje med Slovenci in Italijani je bile v tedanjih časih docela drugačno od poznejšega: narodno.,tnih bojev tedaj niso poznali, pač pa so postajala močna na-sprotatva italijanskih krogov, ki so imeli v mestu vso oblast v svojih rokah do stalno naraščajočih in utrjujočih se Slovencev, ki so politično in gospodarsko hegemonijo tržašk;h Italijanov čim dalje bolj igražali. Proces italijanizacije slovenskega življa se je v Trstu vršil brez prestnnka od prvih početkov -kozi vsa stoletja in požrl neocen-1 ji ve množice Slovencev. Višek je •>a dosegel v prvi polovici pretek-'ega sto'etja, ki je dosegel tako 'bseg, da je označil V. Knafllč Trst 'cot «veliko brezno v katerem Izginja slovenstvo». Naraščajoči razvoj Trsta v tej dobi je terci! vedno večji dotok delovne sile. Ogromna večina doseljencev je prihajala iz s!o\-ens!«*ga in hrvatskega z.aledia. mani iz Furlanije. Ze družabnostne, predvsem pa gospodarske in politične prilike so slovenske in hrvaške priseljence močno zavajale V poitalijančevanje in Knafličeve besede še zdaleka niso bile pretirane. Da so pa bile posebno primerne ravno za to dobo, je razumljivo, vaj je francoski revolucionar razglašal enakost, svobodo in bratstvo, česar so si premnogi narodi tedaj predvsem želeli.
Nov duh pa je zavladal po letu 1843: Ze oktobra istega leta je bilo ustanovljeno na pobudo pašnika Vesela - Koseskega prvo slo-
jasli. Kakšen red in kakšna higiena! Otročički so nas pozdravljali, podajali so nam svoje nežne ročice.
V nadstropjih doma so ločeni stanovanjski družinski prostori. Vsa-|$ pranjem perila. Vsi stroji obratu-ka delavska družina ima svoje sta- ! jejo na električni pogon. V dobri novanje z vsemi udobrostmi. j pol uri je perilo oprano, posušeno Stopili smo v eno izmed teh sla- in celo zlikano. Ko smo to ogledo-novanj. Po vsej pravici lahko re
čemo, da je bilo res luksuzno. Sprejela nas je prijazna, še mlada žena - gospodinja. Pestovala je svo-
vali smo si mislili: «Ko bi ime’e vsaj del teh strojev naše perice . .»
Bližali so se božični prazniki. Vsi trgi in vsi magazini so bili bo-
jega dojenčka. Prepričani smo bi- ; „ato obloženi z vsemi mogočimi doli, da je njen mož vsaj inžinir, če ; brotami. Za delavce so cene iz
Trst za časa proglasitve proste luke venci v mestu bili zemljiški in vensKu in hrvaško društvo («Sla-
ne celo ravnatelj tovarne. Pr: nas | ™ni,ke. za one pa. ki ne de- hišni posest»,k,, intelektualci, du- vjansk.. -rus.vo. a
imajo taka stanovanja le taki lju- lajo torej, kj nočejo delati in so Jiovnlki, v diplomatskih službah m
ej|6 aviln°st teh predvidevanj je ®°‘žjena 1929. leta, ko je na-a svetovna gospodarska kriza.
*1)7 i« treščila z vso silo po Nem-
orkestre ali godbo na pihala. Sicer
zna mesta, ne ve, v kateri zgradbi, pa kaj naj bi govorili o čeških mu-je tovarna, v kateri šola ali zavod !	zikantih,	ko jih vendar	vsi tako
in v kateri bolnicah, hotel ali večja j	radi poslušamo,	vsaj po	radiu • . .
stanovanjska hiša. Moderni način	Povsod	imajo	izvrstne	dramske
gradnje je vse tako izenačil, da ni I	skupine,	pevske	zbore, ki pa so v
med njimi več nobene razlike. resnici pravi diletantski, dramski Obiskali smo tovarne, ki delajo z^ ali operni gledališki ansambl. Po-
Sli? ££*S. TT£Z i
ločena denarna reforma in so ustanovile separatistično vlado v Bonnu. Pravni temelj te «vlade» je oku-
v Titovi Jugoslaviji. Povsod po tovarnah smo videli vedre in zadovoljne obraze. Delavci imajo celo nekaj minutni dopoldanski in
delavcem. Za te domove so po ve-1 ^je vprašali smo ženo, kje je za-! lastniki hiš ali zamlijišč, pa so ce-čini spremenili, oz. preuredili le- f p0Sien njen mož. Odgovorila nam ne seveda višje. Opazovali smi) pe palače. Tu imajo svoje sedeže jc; y t0vami. Mi smo pa hoteli v»-razne kulturne, umetniške, politič-l jeti kaj je prav za prav po pokli-ne in športne organizacije. Skoraj i ou. jn izvedeli smo, da je navaden vsi domovi imajo izredno dobre strugar (tnmitor). Zdelo se nam je
' neverjetno, ker je ta poklic zelo nečeden in vendar je bilo njegovo stanovanje tako čisto, tako 'epu in bogato opremjeno z vezenicami in čipkami.
Ker se nismo še dovolj piepri-čali pri tej družini o dejanskem stanju delovnih ljudi, smo potrkali na druga vrata, toda nihče se nam ni oglasil. Sli smo zato k tretjim, četrtim, petim vratom, a nikjer
'ti je bila v celoti pod ameri- pacijski statut. Ameriški monopoli- ^ ^	....... ____________ ___
tojii ''Plivom zaradi dolarskih po- sti niso nikoli prikrivali, da za* i popoldanskih odmor, med katerim jih je prejela. Zrušile so se ! padna nemška vlada ni nič drugega |	. novžijejo malico oz. južino.
<6e banke, propadla so mnoga , kot urad njihove «kolonialne upra- ^ ^ ^ ^	^
Podjetja, produkcija se je1 ve».	,	.	.
V, *ala na polovico. Sest ali se-j Ustanovitev demokratične nemške no o	a ,	. 7auuiAaij l tiste, v katenn poueu
C bilijonov brezposelnih je za- vlade, njeno priznanje s »tram | končalo m so jo delavci zapušča u j ^ ^ ve,erni 5oU v * £ kruh delo in boljšo social-1 Sovjetske zveze in dežei ljud*e deJ Skozi «lavna viaU	uj^	^
»editev Nemčije. Tudi v
se je (telo v njej
gospodinje ko so nakupovale vse mogoče stvari. Človek iz kapitalistične dežele bi skoraj ne verjel, da so to žene navadnih delavcev. Tako čedno so namreč oblečene.
V prihodnjem nadaljevanju bomo naše čitatelje popeljali malo na deželo ter jih seznanili z življe-
celo med plemiči.
Opence bo zanimalo, da so nji-
hovi «nonoti» pred 200 leti dajali svojemu župniku po dva voza drv letno, da jim je prevajal v italijanščini pisane odloke mestne občine, ker sami — italijanščine niso znali.
Iz nekega dokumenta iz 1. 1773 je razvidno, da so bili tedaj tudi
>nb
tem 1 mokracije, dejstvo, da je Stalin ve- «ruče iepo jiblečemh^ljud^ zjejn
ob prostem času pod vodstvom kvalificiranih mojstrov. Videli smo neko razstavo enega izmed teh odsekov Na njej so bila za res mojstrska slikarska in kiparska dela.
Nekaj nad vse svojevrstnega so večerne šole za delavce. Zlasti pa tiste, v katerih poučujejo tuje jezi-Gottwaldovu petnajst jezikov! To je prava univerza!
njem na kmetih. Citatelji bodo R0jančani, Barkovljani, Svetoivan-lahko sami primerjali razliko med i čanj jn drUgi neposredni okoličani razmerami čeških in pa naših kme-1 izključno Slovenci in so imeli tudi tov na podeželju ter razliko med j SVoje lastne slovenske župane, njihovim udobnim življenjem ter | jz popisa mesta in proste luke našimi razmerami.
(Se nadaljuje)
ta je izšel tudi prvi slovenski list «Slavjanski rodoljub». Brvo se je sicer kaj kmalu izneverilo svojim prvotnim ciljem, uvajalo v svoje vrste čim dalje več tujcev in »e brigalo končno le še za zabave in predpustne veselice; zatu ga je kmalu naaomestiia «Slavjanska čitalnica». Tudi «Slavjanski rodoljub» je kmalu prenehal (zaradi smrti urednika), a ga je pozneje nadomestil «Jadranski Slav Jan». Vendar je Bachov absolutizem močno zavrl ves nadaljni razvoj Slovencev.
Po letu 1848 so pa začeli Slo-
iz leta 1775 je razvidno, da so vsil venci nastopati tudi gospodarsko, delavci v luki in vse hi.šne pomoč- socialno politično, kar je prlpo-___________________________________ moglo, da začeto prebujevalno de-
Sffi bila,	izvoz8 nemške demokratične'?u“klVe bo- Spočetka smo mislili, da so lo urad- Izredno zanimive so kolektivne
Sti? srM.iafti srs
s,n,.8o,"i6ldrmokralov In sindikatov anglo - ameriških okupacijskih sil, ški delavci. Nihče izmed njih Sr ^ svojem protlljudskem in da izprtmene svoje stališče napram gre domov v delavski obleki. h,>ovw,«Venì oiaUàAii Vsi nols- Nemčiji ker bi se sicer narod Za- še, da bi
ne V resnici so to pravi Kaj stavrucije, v katerih so stalno našel umazan. Vsi Imajo stanjenl oni delavci ali one delav-

GOTTWALDOV
lovanje ni več zamrlo. V. letih 1860-1870 so se začele ustanavljati v mestu in okolici «čitalnice», v katerih so se začeli udejstvovati širši slovenski sloji. Zakipelo je novo življenje: uitanovitev lista «Illirski Primerjan» (1866), ki se je naslednjega leta preimenoval v «Slovenskega Primorca», 1869 je izšla «Jadranska zarja», a leto pozneje hrvaški1 «Nata sloga». Leta 1876 je bilo ustanovljeno «Politično društvo Ldlnost». ki Je naslednje leto začelo izdajati svoj list «Edinost». Slovenski delavci so se združili v svoji socialni organizaciji «Čebela» (1869). Skedenjci so si (1880) postavili «Gospodarsko društvo», v Trstu pa je (18851 nastala «Tržaška hranilnica in posojilnica».
■REJSKI - (Konec sledi)
Valentin K ata j e v
vas nisem voiiL»
.L^hajst dni »aoora.»
*Meni»
:a*bsonov je stisnil zobe in pobledei.
V|l *imam v rokah pooblastilo armadne vojne organizacije bolj»e-
vnanjega žepa jopice j« poteg-nil četverno zloženi list papirja a bonudil podjEfaporščaku.
‘Nataknite naočnike, ako ste nepismeni.»
"e,eda «naočniki», ki mu jo je zabrusil, kakor tudi študentovske

Marno, da smo sprejeli tele sklepe: 1. da se takoj razglasijo tajni sklepi, 2. da se takoj prično mirovna pogajanja, 3. da se vsa zemlja takoj izroči vaškim odborom, 4. da se nadzoruje celotna proizvodnja, 5. da se takoj skličejo sovjeti, etudi mi topničarji ne pripadamo partiji boljševikov, se bomo borili za vse njihove zahteve in gesla in bomo umirali skupaj z njimi.»
In najsi Semjon. po pravici povedano, ni bil voljan umirati s komer koli, marveč je bolj kakor vse drugo želel živeti in odpotovati domov, je vendarle zadovoljno dvignil svojo roko, ki je bila od sonca porjavela kakor tobak. In jo je dolgo držal nad čepico. Tka-čenko ga je gledal hudo jezno. Brigadir je rekel, da je bolan in je odpotoval z bojišča. Za njim so šli še mnoogi častniki.
XI. FOGI.AVANJE
Podproporščak
nastopila je jesen četrtega leta vojne. Po gozdovih je šelestelo
«pbst0Voličeve so narednika raztogotile, vendar se je obvladal. j* »as v bateriji, hvala bogu, še ne poveljujejo boljševiki,»
H, ve ‘n namignil vojakom, ki so se zbrali okoli njiju, da bi vi-
A namignil vojbkoiii, m s" ac zu.— h a* Predrznež stoji pred njimi. Tode nobeden se ni nasmehnil. 1 dan 80 n8 novo volili baterijski komitè. To pot je bil za '* b(i'da|ka izvoljen Samsonov. V sklepu, ki ga je sprejela večina, ^Pisano: «Mi, vojaki druge Baterije, zbrani 4. septembra, izjav-
■X Tastopila je jesen četrtega leni vojne, rn gozoovin je seieovciu trhlo listje. Nad bojišči je visela črna noč, vsa deževna in ve-trovna. V premočenih oblekah so se po cestah pomikali begunci. V šumečem listu od oficirskih barakah so se skrivali vojaki in prisluškovali pod okni.
Kdaj pa kdaj je zagrmel topovski ogenj.
Neko noč se je v diviziji spuntai polk. Vojaki niso hoteli oditi iz rezerve v rove. Komandir zbora je zapovedal, naj jih obkolijo in prerešetajo s strojnicami. Poveljstvo strojnic je to odbilo.
Ob treh ponoči je prišel k bateriji kapetan, baterijski poveljnik, ogrnjen z dežnim plaščem, s kapučo na glavi. Za njim je stopal starejši častnik, poročnik.
Podpraporščak Tkačenko jima je svetil z električno svetilko.
«Baterija naj se pripravi za borbo» — je zapovedal starejši častnik.
Vojaki so planili iz kolib, podrhtevali v dežju in planili k topovom. Kapetan je približal očem zemljevid v celuloidnem okviru. Podpraporščak mu je svetil s svetilko. Kapetan je pogledal na kompas, se malce zamislil in zapovedal, naj potegnejo dva topa drugega voda izpod kritja in ju obrnejo nazaj. Z očesom, prislonjenim k razgledniku je sam izbral željeno točko in zapovedal ogenj.
«S šrapnelom!» — je rekel mirno in se umaknil, ponovno zagledan v zemljevid: - «Meri 75, cev 70! Tretji in četrti, ogenj!»
Zaspan, ne da bi vedel, kaj se godi, je Semjon z gibom* ki m.u je že prešel v navado postavil merilo, izravnal obzornik, pritisnil
na zapirač in že bil pripravljen potegniti zažigalnik. ko je iznenada izza hrbta začul pretresljiv vzkrik:
«Stoj! Ne streljaj!»
Semjon je kar zamrl z zažigalnikom, stisnjenim v pesti.
Mahajoč s svetilko nad glavo je tdkel iz telefonskega okopa, s plaščem, vrženim čez ramo, prostovoljec Samsonov. Kar pometal je vojake stran od topov le odkod je vzel toliko moči — pritekel je k poveljniku in ga zgrabil za vrat.
«Mar ste povedali tovarišem vojakom, v koga jim je zapovedano streljati? Ste povedali?»
Tisti mah se je vzravnal Tkačenko in je udaril Samonova s pestjo v obroz. Prostovoljec je padel.
«Ogenj!» — je zavpil kapetan
Toda strelci so se obotavljali. Tedaj je kapetan stopil k Semjo-nu, rekel «oprostite» in potegnil zažigalnik iz njegove stisnjene jpesti.
«Poročnik, blagovolite se postaviti k četrtemu topu na strelčevo mesto. Ogenj!» — je zavpil kapetan, toda tisti mah se je zgrudil, zadet v glavo. Drugi strel je na mestu podrl poročnika. Kdo je streljal, se ni nikoli zvedelo. In že je z razvito rdečo zastavo in s puškami v rokah prihajalo k bateriji odposlanstvo puntarskega polka.
Telefonisti so držali Tkačenka za roke, drugi so mu vzeli revolver in sabljo. Takoj so ga zaprli. Samsonov se je majaje dvignil z zemlje, pljunil kri in zapovedal, naj Tkačenka zastražijo. Odgnali so ga v prazen zakop, pred katerega so postavili stražarja z naročilom, naj ga zjutraj odžene k štabu puntarskega polka. Ta čas vojaki niso marali zbijati šal.
Ob razsvitu je Semjon nastopil stražo pri jetniku. Z golo sabljo, ki si jo je bil naslonil ob ramo, je stopil pred zakopom nekate*i-krat sem in tja. V okencu pod zemljo se je videla svetloba. Semjon se je sklonil in pogledal skozi okence. Rad bi bil videl, kaj počne Tkačenko v zadnjih urah svojega življenja.
Sonjin oče je sedel brez opasača na lesenem pogradu, glavo in roke je bil položil na mizico, zbito iz desk in zabito v tla. Poleg njega je ležala čepica s častniško značko. Petrolejka, ki je visela s stropa, je obsevala njegovo črno, sivkasto glavo in rdeča višnjevka-sta ušesa. Obraza ni bilo videti. Videl se je samo konček črnih brk z majhnimi lisami sivih ščetin.
Semjon je samo kimnil z glavo in koračil 6»lje. Cez kake pol ure je iznova pogledal v zakop. Tkačenko je še vedno sedel v enakem položaju. Semjonu se je zdelo, da se podpraporščak joče. Zasmilil se mu je. Semjon se je odmaknil od okenca in je premišljal,
ali bi stopil k zaporniku in mu dal tobaka, da si zvije cigareto.
Danilo se je. Na črnem nebu se je slabotno videl nejasen oblak.
Iznenada se je iz kolibice začulo trkanje. Tkačenko je s pridušenim glasom prosil, naj ga spusté ven. Semjon je malce pomislil, nato pa je stopil i>o prstenih stopnicah, odklenil vrata in rekel:
«Samo nikakršnih neumnosti!» — ter je pustil podpraporščak« pred seboj.
Podpraporščak je v predjutrnji svetlobi spoznal Semjone Molče sta stopila nekoliko stran od zakopa.
«Nu, en — dva. pa konec!» — je rekel Semjon.
Podpraporščak je stol s sklonjeno glavo. Semjon mu je pogledal v obraz. To je bil žalosten obraz že postarnega človeka, ki se je malo prej jokal. Solze so še visele na pobešenih brkih.
«Poslušaj, Semjon» — je s težavo rekel Tkačenko. — «Poznam te in tudi ti me dobro poznaš in najsi sem pred teboj in pred ljudmi videti krivec ni to moja krivda, marveč je tega krivo vse naše vojaško življenje. Ko si ti še materino mleko pil, sem se jaz že učil vojaških povelj. Daj, da pobegnem iz baterije. Tebi se zaradi tega ne bo nič zgodilo, meni pa . . .» — Zaihtel je. — «Saj sva vendar iz iste vasi. To je eno. Drugo pa, rečem ti kakur pred samim bogom: pko se živ vrneš domov, pošlji svate».
Snel je čepico in si z zateglim gibom obrisal z rokavom plašča oči, iz katerih so lile solze.
Semjonova duša se je vzburila. Plahi, se je ozrl. Baterija je spala.
«Cuješ ...» — je rekel šepetaje in odločno zamahnil z roko. (beži! Jaz nisem nič videl.»
Tkačenko je obzirno stopil med grmičje in že izginil izpred oči. Ko so potem zjutraj prišli iz štaba po Tkačenka, je Semjon rekel preprosto:
«Kaj bi,	ni ga več.	Sel	je	na potrebo in	se doslej še ni	vrnil»,
«Pa naj	bo. Naj gre	v .	. .»	— je nepričakovano rekel odposlanec
polkovnega	komiteja, ko si	je	s trščico čistil	mokro blato z	zavojke
na nogi. —	«Mar si naj	ob	slehernem govedu	mažemo roke?	Ampak,
tovariši topničarji, ali imate kaj tobaka, da bomo kadili?»
Semjon je rade volje potegnil Iz žepa pločevinasto škatlico, a je ni dal polkovnemu odposlancu v roke, ker ;e dobro poznal navade pešcev, marveč jo je odprl in položil na izproženo dlan, vso prekrižano s črnimi črtami, natanko toliko tobaka, kolikor ga je treba za eno samo cigareto.
Pri tem je vzdihnil in rekel:
«Iz Iste vasi. Kaj bi! Papirček si pa le pri kom drugem poišči!»
PREZGODAJ SO SE VESELILI -Pred dvema tednoma je kar nenadoma zavladalo v imperialističnem io titotašističnem taboru veliko in nepopisno veselje, Ki se je še posebno odražalo v njihovih krogih mazačev časnikarskega papirja. Kaj pa se je takega zgodilo? Glasilo 1U devetih komunističnih partij je izreklo kritiko Nosaki, enemu izmed članov politbiroja japonske komunistične partije. V zvezi s tem je politbiro podal neko izjavo, ki je dala j?o-vod nebrzdanemu veselju vseh protiljudskih krogov in njihovih glasil. Od klerolašističnih «Ultime notizie». «Giornale di Trieste« pa do titofašističnega «Primorskega» in njegovega italijanskega prevoda — «Corriere di Trieste» so bili takrat vsi na nogah. V dolgih in obširnih člankih, zabeljenih z velikimi naslovi, so prinašali podrobne vesti o stališču KP Japonske. Vsi so bili trdno prepričani, da se je na Japonskem pojavil nov Titler. Brez dvoma je beograjski krvnik, kar skakal od sameega veselja. Nisem več sam — si je domišljal Titler — dobil sem novega «bratca». «Primorski» je očividno že pripravljal «posebnega dopisnika» za Japonsko, morda je to «nalogo» poveril strokovnjakinji Mari Samsa. Toda vsi njihovi upi in nade so kmalu splavali po vodi . . . Nekaj dni i>ozneje se je namreč sestal CK japonske partije, ki je popolnoma odobril kritiko IU. Nosaka pa je javno priznal svoje napake in tako sprejel tovariško kritiko IU. To je bila za imperialistično in titofašlstič-no časopisje prava klofuta Vsi klerofašistični in titofašistični časopisi so kar onemeli. Z vso časnikarsko spretnostjo so zaman skušali prikriti ta poraz. Od bobnečih naslovov na tri stolpce je «Primorski» prešel na dva stolpca in «upravičil» poraz z naslovom, da se je Nosaka «uklonil» In-formbiroju. Toda največja nesreča je brezdvoma doletela glasilo «belčkov». Ti politični revčki so v «Demokraciji» od 20 t. m. še pisali, da «je sovjetski imperializem naletel na odpor tudi na Japonskem . .» .Na njihovo nesrečo pa so vsi časopisi prav isti dan poročali o zasedanju CK in samokritiki Nosake. To je bil za «belč-ke» sto odstotni časnikarski polom. Lahko si predstavljamo, kako so se podaljšali obrazi Titlerja in njegovih kompanjonov, kakor tudi mazačev «Primorskega», ki so izgubili sijajno priliko «izrednega dopisnika»
RESNICA V OCI BODE — Da bi «Primorski» vsaj nekoliko ovekovečil sestane« titolasisticnih mastno plačanih aktivistov, ki ga za to priliko naziva «partizansko konferenco» — je objavil te dni neke vrste «razgovor z delegati». Vsi so bili seveda zelo zadovoljni — tako piše Titlerjevo glasilo, ki nadaljuje, da je na koroške Slovence «konierenca partizanov» napravila močan vtis». Toda «Primorski» nam ne pove kakšen vtis je napravila na «delegate» ljudska sodba o tej «konferenci». Kaj so dejali «delegati» ko so videli napise «morilci Jovanoviča»? Primorski je pravilno zadel ko piše, da «resnice ni mogoče zanikati» tivetoivansko prebivalstvo jim je ne samo jjovedalo marveč tudi javno zapisalo resnico, s katero je označilo njihovo « konferenco partizanov » kot «konferenco morilcev Jovanoviča», to je ljudi, ki so sokrivi ne-številnih trpinčenj, nasilstev in u-morov pravih jugoslovanskih partizanov, ki niso izdali načel narodno osvobodilne borbe in se ne prodajajo za judeževe groše.
VRABCEVO ČIVKANJE — Te dni je v «Primorskem» zopet začivkal ubogi in nebogljeni Vrabček, morda celo proti svoji volji. A zima je pač huda, burja ostro piha in mraz pritiska, prav zaradi tega čutijo vrabci še posebno potrebo po toplem kotičku in dobri piči- Le tako si lahko razlagamo Vrabčev čivkajoči članek o «dveh merah». Spuščali se ne bomo v polemiko s praznimi be-dastočami njegove časnikarske revščine, pač pa svetujemo «slavnemu» pevovodji, naj se v jpogle-du «pozivov KPI italijanskim kulturnim delavcem» bolj poglo-Di v čitanju naprednega italijanskega tiska, kjer bo prav gotovo našel tako gradivo, ki bo na mah izpodkopalo vse njegove «utemeljitve», ki jih je bržkone j?obral v ul. Kuggero Manna 29. Na čigavi strani so danes napredni ita-ljanski umetniki, pisatelji, pesniki, časnikarji? Ali so morda na strani De Gasperija in titofašistične ambasade v Rimu? Najbolj zanimiv pa postaja Vrabec, ko skuša «ugotavljati», da «slovenski kulturni delavci še niso utihnili, kljub moralnemu in fizičnemu nasilju kominformi-zma». V čigavem taboru pa so ti «kulturni delavci»? Ali so ostali na strani delovnega ljudstva? Kdo je izvajal na njih moralne in fizične, predsem pa denarne pritiske, da so se poslušno iti ponižno oddaljili od ljudskih množic in prešli «armi e bagagli» v titofašistični tabor morilcev jugoslovanskega delovnega ljudstva? Kdo je grozil raznim pevovodjem z odpustom, v primeru, da bi še nadalje vodili «kominformistične» pevske zbore? To so dejstva, ki jih nikako Vrabčevo čivkanje ne more ìzjxrdbijati. Titler mastno plača, družine so pač nastanjene v Jugoslaviji in... Evo pravih vzrokov, da niso utihnili Altro che «poziv» KPJ in «moralno in fizično nasilje kominformizma». Denar je pač denar, nič zato, če je še okrvavljen od krvi jugoslovanskih delavcev in kmetov — kajne g Ubald Vrabec? Ponesrečenemu Vrabčevemu časnikarskemu poizkusu pa se ljudska prislo-vica «za denar teče jezik moj, kot Šivalni stroj» — docela prilega
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
V sredo bo splošna stavka industrijskih delavcev
Preko 85 odst. delavcev se je izjavilo za splošno stavko za nedoločen čas -Tudi tokrat je prevladala delavska enotnost - Odpusti v ladjedelnici Martinuzzi - Kongres strokovne zveze ES gradbenih delavcev
Vse tržaško ceiovnu ljudstvo sledi z velikim zanimanjem postopnemu razvoju odločne oorbe, ki jo ze nekaj tednov bijejo industrijski delavci za dosego svojih osnovnih zivljenskih pravic. Industrijski krogi so pretekli teden sicer sprejeli nekatere zahteve delavcev, z druge sirarn pa odbijajo zahtevo za povišanje draginjske doklade. Prazni izgovori delodajalcev so izzvali med delavstvom še večji odpor in potrdili odločno voljo za nadaljevanje borbe do končne zmage.
Čeprav so delavci v pretežni večini jasno izjavili svojo pripravljenost za poostritev borbe je Delavska zbornica vztrajala na zahtevi naj se izvede med delavci referendum za splošno stavko. Potom referenduma se je preko 85% delavcev izjavilo za poostritev razredne borbe. Izid tega formalnega jpostoj?-ka je pokazal dejansko stanje in borbeno pripravljenost pretežne večine industrijskih delavcev, ki jih je trdovratno stališče delodajalcev prisililo, da se jposlužijo uspešnejšega sredstva oorbe, to je splošne stavke za nedoločen čas.
Na podlagi izida referenduma sta ES in DZ izdali v sredo 26 t. m. obvestilo s sklepom, da se dne 1. februarja t. 1. prične splošna staka industrijske stroke, ki bo trajala do sprejema delavskih zahtev. Ta stavka bo zajela preko 25.000 industrijskih delavcev, zaposlenih v vseh večjih in manjših podjetjih in tovarnah. V to stroko spadajo tudi delavci živilske industrije, tiskarn listov in ACEGAT-a.
Kljub težki borbi in razbijaškim poskusom določenih krogov so industrijski delavci pokazali tudi v tej poostreni fazi svojo dosledno
delavsko enotnost, ki je porok za bodoče zmage delovnega ljudstva. Brez dvoma je industrijski sektor eden izmed najvažnejših in prav zaradi tega skušajo delodajalci na
slov do takozvanih socialistov, od litolašistov pa do klerikalcev prizadevajo z ustvarjanjem težkih gospodarskih pogojev zadušiti glas resnice in tako jpostati kovači jav-
vse načine ukloniti delavsko borbe- nega mnenja in neovirani gospoda-
1 rji tiskovnega trga.
nost in rušiti njihovo enotnost. Toda razvoj delavske borbe te stroke je jasno pokazal, da so zaman vsi pritiski in grožnje delodajalcev.
Pretekli teden so v ladjedelnici Martinuzzi, ki jo upravlja VU odpustili 15 delavcev. Te odpuste skušajo opravičiti s pomanjkanjem naročil. Delavstvo pa se povsem upravičeno vprašuje, v čem obstaja takozvani «procvit» tržaških ladjedelnic, ki ga tako opeva vsa ameriška propaganda.
V nedeljo je bil kongres Strokovne zveze gradbenih delavcev, kjer so izvolili novi Glavni odbor. Odbor sestavljajo naslednji tovariši: Bubnič Josip, Ficek Ivan, Babuder Josip, Cumaro Guido, Can-cich Angelo, Trento Danieli, Alfieri Cuzzer, Bukovac Umbert in Cur-sar Marcello.
Denarna; podpora našemu listu
V	tej borbi proti demokratičnemu tisku se protiljudski krogi poslužujejo tudi verskega terorizma, katerega nosilec je Vatikan, "eden izmed največjih kapitalističnih mogotcev na svetu.
V	odgovor na reakcionarno in
IZ MALEGA REPNA
ŠTIRI LETA so se pripravljali...
Po štirih letih kolebanja, cinca-
nja in mučnih priprav so se v ne-ueljo la. t. m. hoteli «belčki» «izkazati» tudi v Malem Kepmu. «Narodnjaki» in branilci i rurnanove «ue-mokracije» so hoteli pač pokazati vso moc svoje organizacije in so sklicali v Malem tiepnu «občni zoor». «Silno je bilo zanimanje domačinov . . . kar je tudi dokazala velika udeležba . . .», tako slavi «Demokracija», ta njen «zgodovinski dan». Kes, zanimanje je bilo tako «silno», da se je nabralo na lem «oceanskem sestanku» iz vse zgoniške občine, reci in piši 33 «zborovalcev» in delegatov». Res ogromno število. Očividno niso pomagala vsa priganjanja znanega «cameriere», ki si je že od ranega jutra velo prizadeval, da bi spravil skupaj vsaj nekaj vaščanov. Toda «belčki» šo imeli pri izbiri svo-ega «priganjača» dokaj nesrečna roko. Ljudstvo namreč prav dobro veka. Tako so bili na tem «zboro-pozna temno preteklost tega člo-vanju» izredno dobro zastopani ve
imperialistično ofenzivo proti demo- j , stniki nekaj vinskih bratcev kratičnemu usku v odgovor na va-'
Provokatorji so izstopili iz prosv.dr.«lvan-Vojko»
Titove! uprizarjajo čudovite burke pod plaščem! prosvete - Toda vse zaman: odločilo bo članstvo!
Vseh sredstev se protiljudski krogi poslužujejo, da bi zavirali de- j mokratičen tisk in da bi ga skušali zatreti. Demokratičen tisk je za njih velika nevarnost, ker razgalja njihove vojnohujskaške načrte, nosi bakljo resnice med ljudstvo in mobilizira demokratične množice v borbo za človeka vredno življenje.
Zaradi vsega tega si imperialisti in njihovi uslužni hlapci od faši-
Brezposelni so predložili svoje zahteve
Kako naj se reši
vprašanje brezposelnih
V ponedeljek se je sestala na odseku za aeio v v ueiegacija Brezposelnih sKupno s preaatavmKi tukajšnjih oblasti. i\a sestaimu so bui prisotni zastopniki oocnskegu odbora in conskega preaseustva. Delegacija brezposelnih, sestavljena iz elanov Es in Dz, ki so jo vodili predstavniki Enotnih sindikatov, je predložna obširno resolucijo, v kateri so naveuem konkretni predlogi za povoijno rešitev perečega vprašanja naraščajoče Brezposelnosti.
Brezposelni v prvi vrsti zahtevajo, da se razširi na CIO italijanski zakon, s katerim se priznava sindikatom .pravico do kontrole zaposlitev in spiosnega skrbstva delavcev. Nadalje je treba uimprej uresničiti primeren načrt javnih del, s katerimi bi bila dana možnost precejšnje zaposlitve. V splošnih zahtevan resolucije je jpoudarjena nujna jjotreba ukrepov merodajnih oblasti za razvoj proizvodnje v industrijskem, pristaniškem in paro-plovnem sektorju, ukinitev odpustov z dela ali spremembo istih v začasne in plačane odpuste.
Posebne zahteve pa se nanašajo na ukinitev nadurnega dela. pri oelih, ki so v zakupu VU naj se uveae 40-urni tedenski aeiovni urnik. Na ta način bo lahko zaposleno večje število brezposelnih. Ujio-kojiti je treba delavce, Ki so presegli 65. leto starosti, seveda s primerno jpokojnino, ki naj odgovarja današnjim življenskim prilikam. Delodajalci se morajo dosledno držati zakonov o zaščiti dela za brezposelne in posebno se za vdove in vojne invalide ter invalide uela. Odpraviti je treba vsako pristranost pri zaposlitvi delovne sile. V tem smislu naj se izvede tudi podrobna preiskava, pri kateri morajo sodelovati tudi zastopniki brezposelnih. Uvesti je treba olajšave za zaposlitev mladih vajencev in to z ojačanjem in razširitvijo strokovnih vajeniških tečajev. Upokojencem, ki so podvrženi t.b.c. naj se prizna posebna doklada za brezposelnost Nadalje zahtevajo brezposelni, da se ustanovi poseben odbor za zimsko pomoč, v katerem morajo biti zastopani tudi predstavniki sindikatov. Iz fonda za zimsko pomoč naj se izplača brezposelnim primeren predujem. Obenem pa naj oblasti jjoskrbijo za otvoritev novih ljudskih kuhinj z izdanjem posebnih bonov za brezposelne.
Lepa kulturna prireditev na Opčinah
Prosvetno društvo «Vesna» iz Križa pri Trstu je pokazalo v nedeljo 22. t. m. v Prosvetnem domu na Oj?činah svojo bogato kulturno zmogljivost. Nastopil je orkester,
ogreval občinstvo in žal je bilo tistim ki so izostali.
Zelo ljubek in prijeten je bil orkester, pevski zbor je s svojo živahno domačnostjo zelo navdušil občinstvo, ki je jxmovno zahtevalo ponavljanja, folklorna enodejanka pa je vzbudila toliko smeha, da se je do solz nasmejalo staro in mlado, posebno ob nastopu ribičev in ob poslušanju starih folklornih pesmi. Bil je resnično lep večer zmogljivosti ljudske prosvete, na kar so Križani lahko z vso pravico ponosni ter jim od srca čestitamo.
To naj bi si prišli ogledat razni Venturiniji, ki škodoželjno prežijo na razvoj prave ljudske prosvete, kar premore preprosto ljudstvo tudi brez takozvane «gospode», ki dela proti narodu, za kar jo gospodar plačuje.
OPENC
likanske srednjeveške metode, v odgovor na nesramni pritisk proti vsakemu listu, ki se noče podrediti splošnim vojnohujskaškim direktivam ameriških in angleških imperialističnih krogov, naj vsak demokrat, vsak pošten človek podvoji delo za razširitev demokratičnega tiska, za pridobivanje novih prijateljev in bralcev tega tiska.
Jasno je, da se naši ljudje ne bodo ustrašili verskega terorizma in gospodarskih težkoč proti de-jalcev ter postavila Ob stran teori-mokratičnemu tisku. Jasno je, ker predobro vemo, da se naši ljudje niso bali nacističnega terorja, se niso bali koncentracijskih taborišč, se ne bojijo imperialističnih groženj in še najmanj se bodo ustrašili vatikanskih blodenj, ki nimajo in ne morejo imeti nobene konkretne osnove.
Na vse to moramo torej odgovoriti s podvojenim delom tako da bodo vse te ovire vzrok za še boljšo organizacijo razpečevanja tiska, za zvišanje naklade demokratičnih listov, za pridobivanje stalnih bralcev in naročnikov.
Prijatelji, bralci in naročniki «Dela» naj se zavedajo, da je našemu listu predvsem potrebna stalna denarna pomoč, ker njegova uprava ne more računati na dobro založene blagajne reakcionarnih listov.
Vsak demokrat, naj se zaveda, da Je vsaka lira potrebna našemu listu in da s pomočjo teh lir bo mogel naš list uspešno kljubovati protiljudskim manevrom in kot kladivo udarjati proti lažem imperia' listov, klerikalcev in titotašistov.
Naj bo stalno geslo demokratov: «Vsak teden nekaj za tiskovni sklad «Dela».
Jutri, 29. t. m. ob 15. uri bo v Prosvetnem domu v Podlonjerju kulturni večer. Gostovalo bo Prosvetno društvo iz Ricmanj z pestrim sporedom. Vabljeni vsi!
Demokrati posnemajte!
Tovarišica Lorenzi Jole iz Križa pri Trstu je ob priliki nastopa s harmoniko prejela v dar nabrano vsoto 600 lir. Znesek je zavedna tovarišica darovala za tiskovni sklad «Dela». Iskrena hvala!
OBVESTILO
Zveze malih posestnikov
Zveza malih posestnikov opozarja vse referente in člane Glavnega odbora, da so na sedežu (ul. Im-
in nekaj ljudi, ki sta jim prepričanje in zavest deveta briga. Manjkat ni seveda zgoniški župan, ki si je s svojim «modrim» upravljanjem občine nedvomno pridobil med ljudstvom «brezmejnih» zaslug#. Prav zaradi tega so ga «belčki» izvolili za svojega blagajnika. V tej funkciji se bo «stari zajec» brez dvoma zelo dobro počutil. Tudi g. Janko Grilanc iz Saleza si je ko veleposestnik «priboril» nedvomnih zaslug, ki so mu pomagale do predsedniškega mesta. Na to čedno druščino je vaški gostilničar in velepo-
Kot smo Ze zadnjič poročali, so znani provokatorji pod vodstvom bivšega tajnika Ljuba Stoke sklicali na svojo pest in proti veljavnim pravilom občni zbor PD «Ivan-Vojko». Toda, ker so se očividno zbali članstva, se občni zbor sploh ni vršil. Pač pa so si izmislili nov trik, s katerim so upali, da bodo preslepili članstvo in oblasti.
Niso si upali niti pred ono članstvo iz let 1947 in 1948, o katerem so sami zatrjevali da imajo večino; kajti protiljudski elementi se vedno boje ljudi in tako so smatrali tudi proseški razbijači, da se ne bi bilo dobro prikazati pred člane društva, kaj šele podajati obračun jpoldru-goletnega načrtnega razbijanja prosvetnega dela na Proseku in Kon-tovelu. Zato so napravili edinstveni «občni zbor», kakršnega še ni vi-i del svet. «Poročilo» — seveda brez diskusije —; so priobčili v titovskem dnevniku, razrešnice staremu odboru ni imel kdo dati, kakor tudi ni mogel nihče — razen Ozne — predložiti kandidatne liste za novi odbor: vse točno po Rankovičevem
ima zdaj ie še eno skrb, to ,e da napravi nova pravila m si izmisli primemo mie za to svojo lepo druščino, ki se je, hvala bogu, Končno ,e iztočila iz vrst poštenega procesnega m kontoveiskega prebivalstva. Priporočamo mu Kot najprimernejše ime njegove razbijasKe bratovščine naziv:	Pretepaška in
provokalorska tolpa «A. Rankovič».
Prosvetno orustvo «tvan-Vojko» m ogromna večina njegovega članstva je zelo hvaležna podružnici uzne v Trstu in njenim četniškim pnsepetovalceni, da so nas končno odrešili teh škodljivcev našega društva in vse napredne kulture. Tako bomo mogli končno v miru in brez nepotrebnih provokacij izvesti težko pričakovani občni zbor in poživiti prosvetno delo meti našim ljudstvom.
TEDENSKI
KOLEDARČEK
<1 ur
Sobota 28 Julijan.
Nedelja 29 Franc.
Ponedeljek 30 Martina.
Torek 31 Marcela Sreda 1 februar, Ignacij ^ Četrtek 2 Svečnica (Sčip n uri in 16 min.I.
Petek 3 Blaž.
Povprečna dolžina dneva 40 min.
Vremenski pregovor:
Svečnica jasna, zelena, c vel na nedelja snežena. Svečnice dan, zima vati to je laž, reče Blaž! Zgodovinski dnevi:	^
3. 2. 1758. Se je rodit Valentin nik, slovenski pesnik.
RADIO
m
TRST II. ^
Sobota: 13.30 Kvintet RaC“"i;
18.30 Oddaja za najmlajše: r
koncert^
receptu «ljudske oblasti». V soboto in nedelj') pa so hodili njihovi | agenti po hišah ter z vsemi mogočimi pretvezami izsiljevali podpise ljudi, ki so jih imeli na svojem seznamu. Niso jim dali niti časa, da bi prečitali, temveč so jim tvezli, da so se z vidalijevci pobotali in da naj glasujejo za novi «skup-sestnik g. Batič, ki jo je kot «zvesti	ni» odbor. V resnici so	na ta	na-	ski župan tov. Lovriha, ki je med
narodnjak» in prvoboritelj za ... |	čin marsikateremu dobrovernemu	j	drugim omenil nevredno obnašanje
svoj mošnjiček, navdušeno sprejel j	članu izmamili njegov	podpis	za1	«dušnega pastirja», ki naj bi bil
pod krov, v resnici lahko zelo po-	«novi odbor».	j	znanilec ljubezni do bližnjega, v
nosen.	j Seveda so jalove vse njihove na- pogledu pogreba tov. Strajna.
Toda delovno ljudstvo ni tako na- de, da bodo ti «izvoljenci» v resni- j Očividno je, da je splošno neza-ivno, da bi nasedalo na limanice1 ci priznani kot legalen odbor na- dovoljstvo prisililo župnika, da je
Ali je g. župnik "sprevidel« ?
V petek, 20. t. m. se je vršil v Dolini pogreb Bandija Franca, ki je umrl vsled prometne nesreče. Čeprav je Bandi mnogo bolj znan v okraju kot aktiven in goreč komunist od pok. Strajnai ki mu je dolga in uničujoča bolezen preprečevala večje napore), je vendar prišel na njegov jpogreb župnik. Prišel je na prošnjo družine Na grobu pok. Bandija je držal govor (na prošnjo svojcev) doiia-
teh «narodnjakov», ker mu je nji- šega društva. S tem svojim mane- prišel tokrat na pogreb bolj znane-
hova mračna preteklost prav dobro vrom so se samo dokončno izločili1 ga komunista. Vendar so ga besede
znana, posebno še izza časa narod-	iz društva	«Ivan-Vojko», s	katerim	župana ki so	spominjale resnico,
no osvobodilne borbe, ko so se prav	nimajo od	nedelje naprej	nobene	tolikaj zbodle,	da je zapustil pokoli ponočni netopirji še posebno od-	zveze več;	kajti na ta način so sa-	pališče.
likovali» kot skrivači .saboterji in	mo izstopilii z legalnega	odbora, ! Ali je dolinski šupan proglasil v
koristolovci.	j ki je bil izvoljen na zadnjem red-, izobčenje in prekletstvo poleg lju-
Vaščani iz Malega Repna nem občnem zboru. Stokov «odbor» 1 bežni do bližnjega tudi resnico?
NOVA RAZNARODOVALNA ZAROTA PROTI SLOVENSKI SOLI
Vsakemu svoje g. Sciolis?
Ni še minil teden dni, odkar je član občinskega odbora g. iiciolis zagotavljal v občinskem svetu, da je slovenski šoli zagotovljena .popolna enakopravnost, pa smo se zopet mogli prepričati o iskrenosti teh zagotovil. Kakor je bil g. Scio-lisu pred časom na poti slovenski vrtec v Rojanu in ga je zato prestavil na Greto, tako je sedaj na vrsti osnovna šola v ul. sv. Frančiška, ki se mora seliti drugamj zaradi popravil, ki so po mnenju šolskih oblasi neodložna.
Nemogoče si je misliti, da so se ta jjopravila pokazala šele sedaj, sredi šolskega leta in v najhujši zimi, za nujno potrebna. Kaj ni dolžnost pristojnih oblasti, da take ugotovitve izvedejo ob koncu šolskega leta, tako da za morebitna popravila izkoristijo dobo počitnic, ki je zaradi vremena najprimernejša za zidarska in pleskarska dela. V čigavem interesu je torej pristojna oblast odredila ta popravila, ki bodo trajala baje več mesecev, V korist šole in otrok prav gotovo ne! Po odgovorih, ki sta jih dala
briani 51) na razpolago nove član-,	,,	, „ ,	,	.	. .
ske izkaznice, ki naj jih navedeni, ! polk. Marshall in prof. Andn z -v svrho razdelitve članom čimprej stopnikom starsev, se da sklepa i, dvignejo.	da je tu(,i v tem Primeru namen,
IZREDNA OBČINSKA SEJA V REPENTABRU
Babičevski župan se ponovno protivi sklepom večine svela
V četrtek se je vršila izredna seja repentabrskega občinskega sveta, katere so se udeležili vsi svetovalci ter trije zastopniki VU iij predsedstva cone. izredno sejo so zahtevali svetovalci SIAU zaradi nekaterih sporov, ki so nastali v zvezi z gradnjo novega občinskega sedeža in v zvezi z nedavnim obiskom občine po predsedniku cone dr. Palutanu, o katerem ni župan Bizjak pravočasno obvestil niti občinskih svetovalcev, niti članov upravnega odbora.
Na omenjeni seji se je skušal litovski župan opravičiti glede obiska predsednika cone s tem, da ni hotel omenjeni imeti nikakega javnega zborovanja na Repentabru, marveč, da je obiskal občinski sedež spotoma, ko je šel k maši v repentabrsko cerkev.
Glede gradnje bodočega ■ občinskega sedeža pa so se znova pojavila nasprotstva v zvezi s krajem, kjer naj bi bil zgrajen omenjeni | sedež. Vse izgleda, da so se skesali celo nekateri občinski svetovalci, ki so prvotno glasovali za to, da bi bil sedež občine nekje med Co- i lom in Velikim Repnom. Seveda bi občinski sedež na omenjenem kra-
Občinski svet ni prišel do zaključ- Na seji je bilo tudi določeno, da ka o stvari.	| bo prejemal župan odslej le po 5000
Na seji so razpravljali tudi o na- ]jr mesečne plače, ker ima kot
vodja javnih občinskih del, že itak
peljavi telefona v občino Napelja-1
va bo stala okrog 700 tisoč lir. Te stroške bodo krili z jusarskim fondom. Sklenjeno je bilo, da bodo takoj zaprosili jusarskega komisarja, da dovoli uporabiti omenjeni fond.
Nadalje so občinski svetovalci sklenili, da bosta odslej naprej prosta občinskega davka po dva prašiča. Lansko leto je to veljalo le za enega prašiča.
po 130 lir na uro. Pred nekaj časom so bili namreč določili, da bo prejemal po 8000, torej toliko, kot je prejemal prejšnji župan.
Na koncu seje je bilo še govora o preimenovanju občine. Po mnenju svetovalca Miliča, naj bi se občina ponovno uradno imenovala Veliki Repen.
izriniti edino slovensko šolo v centru mesta na .periferijo.
Tudi v tem primeru je bila storjena diskriminacija v pogledu dodelitve prostorov. Dočim so italijanski razredi, ki so se tudi morali izseliti, dobili primerne, morda še lepše prostore kot so jih imeli doslej, pa so bili slovenski učenci razmeščeni po najslabših prostorih v četrtem nadstropju.
Toda kot vedno, tako so smatrali tudi to pot titoTci za potrebno, da to priliko izrabijo v svoje politične špekulacije, naravno samo na škodo slovenskih učencev. Na sestanku, ki so ga imeli v svojem štabu v ul. R. Manna ob prisotnosti nekaj staršev, so proglasili stavko učencev. Mislimo, da ima slovenska šola že itak premalo pouka in da so — po priznanju «Primorskega dnevnika» samega — otroci že itak dovolj nervozni in nemirni, da bi jih
Občni zbor
P. D. "Marij Matjašič - Milen" V ponedeljek 30. t. m. ob 20. uri bo imelo Prosvetno društvo «Marij Matjašič-Milan» iz Barkovelj v društvenih prostorih (Rumena hiša) svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. volitve predsedstva; 3. a) tajniško poročilo; b) blagajniško poročilo; c) poročilo nadzornega odbora; 4 diskusija; 5. izvolitev skru-tinatorjev; 6. Izvolitev novega odbora; 7. izvolitev upravnika za društveni bar; 8. zaključek. Priporočamo članom gotovo udeležbo. Vstop proti vabilu.
Za "Demokratično
solidarnost"
Za pokret «Demokratične solidarnosti» so darovali: Flego Stan-kdor koli smel še vzne- ko v počastitev spomina strica mirjati in to izključno v politične Prinčič Valentina lir 500, sekcija špekulacije.	komunistične mladine Sv. Vida,'
Ze zadnjič smo ugotovili, da ob- zbirka na konferenci 2. t. m. 620, staja neka čudovita povezanost med tov. Valerija iz Skednja 2 kg te-onimi, ki izvajajo razne ukrepe stenin in 500 lir, ASIZZ Konotovelj proti slovenskemu ljudstvu in nje- 4 1 vina in 1050 lir, ASIZZ Padriče govim narodnim pravicam, ter ti- 6 pinc, celica ACEGAT ul. Genova tofašisti, katerim na ta način dajejo lir 1000, žene iz Cerejev, Krevati-možnost zaostrovati že itak neznos- nov in Milj 4 1 vina, 76 kruhkov
ček; 20.10 Klavirski nistke Mirce Sancinove; večer; 22.20 Večerni koncert' Nedelja: 8.45 Slovenske . pesmi izvaja na harmoniki & m Sancin; 11.30 Aktualnosti; li* U^ po željah; 16.30 Oddaja za n»«" i še; Janko in Metka; 19 Pot0' ^ ženo; 20 Z narodno pesmijo t° ^ veniji; 21 Z domače knjUne lice.	j|l'
Ponedeljek: 13 iz ruske*» y benega sveta; 18.30 Glasb» narodov; 20 Športna kronik»» y Opera: Charles Gounod: *ia ji Torek: 13 Glasba po ieifap Angleščina po radiu; 20 pr koncert; 21 Vzori mladini ganini, 22.40 Večerne meU Sreda: 13 Iz nemškega 8laSjUj<. ga sveta; 18 Mamica pripo' f 19.15 Glasba raznih narod0 ’ j Vokalni koncert; 21 Razg°v°rl mikrofonom; 22 Simfonič01 ceri.
Četrtek:	13 Slovenske na
motive izvaja pevski duet, j' moniko spremlja Marijo $aa ^ Glasbeno predavanje; 19 SKj1 ^ na za Slovence; 20 Vokalni
istkp Otip Ondine: 21 . .«rit
sopranistke Otte Ondine; 'il '0vi< ski oder — Leonov M»k, . Leonid: Navaden človek, 18 4 dej.	^
Petek: 13 Glasba po Schrammel kvintet; 19 po radiu; 20.30 Tržaški k ^ razgledi; 21 Mojstri besede; ^ kofiev: Koncert za klavir in ster št. 3.
E
Trs »i h
»o n
5-
j«S
"i z JI ir *eiai siv,
iNa
Inev
Itli
H
l J< ''’orì
** n »rij, «un j? »i
s;
««rij
"tisi
MOSKVA ^ ,» V srbohrvaščini) čas: b'\gv> dol. 41.12; 48.47 ; 30.90; čas J8' # dol. 25.08; 48.47; 49.5; 30.9; ^ flP val. dol. 25.08; 48.47; 49.5; <aS; val. dol. 41.12; 41.12; 48.«^ v«; 30.96;	280.9; 377.4; čas 21-»
dol. 48.47; 49.5; 30.96; 280.9» ^i, čas: 22.30 val. dol. 41.12;
30.9; 30.96; 280.9;	377.4;	č8'.	3of
val. dol. 41.12; 48.47; 49.5; 30 ,’ 4«4' 280.9; 377.4; čas 01.00 val. d»1-49.5; 30.96; 280.9; 377.4.	#
Razen tega vsako nede
11.30	val. dol. 19.78; 25.08.
(V slovenščini) čas:
dol. 25.08;	48.47;	49.5;	jOr’
dol. 41,12;	48.47;	49.6; 30.8»	^1»
280.9; 377.4; čas 24.00 val. do'-, (T 49.5; 30.9;	30.96;	280.9;	»7.j(r
01.30	val. dol. 48.47; 49.5; 309-280.9; 377.4.
SOFIJA	.c V»1
(V srbohrvaščini) čas: 20.t dol. 391; čas: 24.45 val. dol-
PRAGA	v, V»;
(V srbohrvaščini) čas: O6, dol. 31.41; čas: 16.30 val «*ol» jfiP čas: 20.30 val. dol. 49.92; oO> val. dol. 249.2; 298.8; 765; čač'
H
*u
«N
toii,
1» I
siri
17.00
no narodnostno mržnjo. Čudovito je najbolj to, da so inlormirani o vseh podobnih ukrepih še prej kot prizadete ustanove same. V tem pogledu je zlasti zanimiva ugotovitev «Primorskega dnevnika», «da so na šolskem uradu že pričakovali protest slovenskih staršev». Seveda, če niso že naprej vedeli, so pa vsaj mogli pričakovati, da bodo ti-tovci izrabili to priliko v svoje namene. Zadnjič so vprizorili stavko učiteljstva, danes stavko učencev, jutri pa mogoče še stavko staršev. Najbolje pa bi bilo, če bi začel stavkati četnik Pahor.
š p
O P
ki ga vodi Marij Bogateč, moški ničarjem
ju ne bil v korist gotovim gostil-
pevski zbor, ki ga vodi Frančko Žerjal, katerega bi želeli «gospodje», iz srda, ker ni na njihovi strani, diskreditirati kot nesposobnega. Zal jim to ne more uspeti, ker sposobnost je dokazal z delom in uspehom, in dramska skupina ki je lepo zaigrala folklorno zabavno enodejanko s j?etjem «Na kriški osmici» ki jo je napisal Justo Košuta.
Ko se je zastor dvignil, je spored od točke do točke vedno bolj
Zaradi stalnega zavlačevanja z gradnjo novega občinskega sedeža je prišlo do odkritega nezadovoljst-, va ne le naših svetovalcev, marveč celo svetovalcev obeh ostalih strank, ki sta v upravi občine. Zaradi protesta, ki so ga poslali prebivalci Fernetičev, ki se ne strinjajo s krajem, ki je bil od občinskega sveta z II. proti 4. glasovi na zadnji seji izbran, je svetovalec Lazar odločno protestiral. Zaradi tega je bil župan zelo v zadregi.
NOGOMET
Jutri, 29. t.m. bodo odigrane naslednje nadoknadne tekme za prvenstvo STO in prvenstvo cone:
Prvenstvo Tržaškega ozemlja;
Tovarna strojev-Arzenal, na igrišču v Boljuncu ob 12.30.
Prvenstvo cone:
Redivo-Partizani, v Boljuncu ob 8.30; Primorje DZ-.Skoljet, istotam ob 10.30; Kolon :a-A. Vivoda, v Trebčah ob 14.30.
Trening ruprezentančne nogometne čete STO bo jutri, 29. t.m. ob 14.30 uri na igrišču v Boljuncu.
KOŠARKA
Jutri. 29. t.m. bodo naslednje tekme moških čet za
prvenstvo STO:
Sv. Alojz-Skoljet, igrišče DSZ (ul. Conti 11) ob 12. uri; Magdalena-DSZ ES, istotam ob 14.30.
Prvenstvo cone (moški);
Skedenj-Sv. Mark, igrišče DSZ ob 8.30; Arzenal B-ACEGAT, istotam ob 9.45; Barkovl!e-DiJaki, igrišče Tomasi ob 9. uri.
Zenske: Flent-Magdalena, igrišče DSZ ob 13.30; DSZ ES-Skorklja, istotam ob 11. uri.
in 700 lir, ASIZZ Prosek 5 kg maslenega kruha, tov.ca Katra 160 lir, tov. Sauli in Runtini 3 hlebe maslenega kruha, P. D. Dugulin lir 1000, ob 70, letnici tov. Stalina daruje celica pomorščakov 3075 lir (Stafetta Aldo 500, Nedoch Guido 400, Godina Mario 385, Čepar Renato 155, Gregor! Anton 150, Sorgo Vincenzo 120, Zotti G. 100, Nedoch Walter 85,
val. dol. 49.92.
(V slovenščini) čas dol. 31.41. .
BUDIMPEŠTA	,
(V srbohrvaščini) čas: I51 jjlj dol. 495.5; čas: 18.30 val. d01; jj/ čas:	19.40	val. dol. 459.5;	«*a '
val.	dol.	288.5.	^	v.
(V slovenščini) čas: 21. dol. 288.5; čas: 23.45 val. d°L,0r POSLUŠAJTE RADIODDAJJ’ STAJO JUGOSLOVANSKI»1
GRANTOV	jjl1
Ob 14. uri na val. dolžini a } Ob 16.30 url na val. dol. gf Ob 20.00 uri na val. dol.
«it)
«1
►ht
'ki
Ilo
I)
?
»i«
%
«it
S
««c
H
S
1»
KOP"
Odgov. urednik DUŠAN
Založništvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica - Ri »d10
Dovoljenje A. L «*'	.
«Morilci Jovanoviča» — s temi besedami Je svetoivansko prebivalstvo ožigosalo titofašistične plačane aktiviste, ki so imeli preteklo nedeljo pri Sv. Ivanu svojo rokovnjaško «konferenco»
Jutri 29. t. m. ob 16. iiri bo v Prosvetnem ' domu na Opčinah dramska skupina iz Doline vprizo-rlla trodejanko «Zgubljeni In spet najdeni mož» (pustna burka). Priporočamo k polnoštevilni udeležbi.
IZKORISTITE IZREDNO PRILIKO, 1° VAM JO NUDI TRADICIONALNA
PRODAJA
S PRIHRANKOM
TRGOVINE S ČEVLJI
Trsi » farge Barriera Vece*
Ilo
1*1