0\
Po naših občinah
Hajdina • S
solidarnostjo do izjemnih dosežkov O Stran 3
Po naših občinah
Ormož • Zabava za mlade in stare z največjim
O Stran 3
Po mestni občini
Ptuj • Kdaj dodatek k pogodbi za Gajke?
O Stran 5
Ptuj, torek, 11. novembra 2008
letnik LXI • št. 89 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Nogomet • Rdeče luči in vsi alarmi vklopljeni
O Stran 11
Štajerski TED
Ptuj • 60 let Štajerskega tednika in 45 let Radia Ptuj
Jubileja, ki obvezujeta
Leto, ki se počasi izteka, je bilo jubilejno tudi za družbo Radio-Tednik, d. o. o. Štajerski tednik je praznoval 60-le-tnico izhajanja, Radio Ptuj pa 45-letnico oddajanja. Na skupno pot sta se podala 10. februarja 1976, da bi okolju posredovala čim kvalitetnejšo informacijo.
Praznična dogodka smo delili skupaj s poslušalci in bralci. 13. septembra je bila velika glasbena prireditev v dvorani v Gorišnici, srečanje s poslovnimi partnerji pa je bilo 7. novembra v Klubu Gemina XIII. Na njej sta se medija predstavila v obliki radijskega sprehoda skozi čas, ki sta ga podala napovedovalca Sonja Voda in Marjan Nah-berger, na željo poslušalca Gustija, kot je bilo zapisano v scenariju prireditve, pa je zapela Nuša Derenda.
V vsem obdobju delovanja sta se medija trudila, da bi v kroniko časa zajela čimveč dogodkov. Nista pa bila zgolj opazovalca in dokumentalista, saj je medijsko poslanstvo vse prej kot le prijazno gledanje na družbeno dogajanje; to je pogosto potrebno kritičnega pogleda, ne pa tudi splošnega kritizerstva. V tem okviru bosta svoje poslanstvo tudi nadaljevala.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Boks • Dejan pripravljen, navijači tudi
O Stran 13
Ptuj • Praznik Radia-Tednika
Majšperk • Na videz običajna, a razburljiva seja
Druženje ob jubileju Se v Majšperk seli galvanika?
Ob 60-letnici izhajanja Štajerskega tednika in 45-le-tnici oddajanja Radia Ptuj smo zvestim bralcem in poslušalcem že 13. septembra podarili zabavnoglasbe-no prireditev v Gorišnici. Oba pomembna jubileja pa smo v petek, 7. novembra, proslavili še skupaj s sedanjimi in nekdanjimi sodelavci, poslovnimi partnerji in gosti v klubu Gemina XIII. grand hotela Primus.
Svet občine Majšperk je na 18. redni seji v četrtek, 6. novembra, sklepal o enajstih zadevah. Med drugim so sprejeli odlok o zaključnem računu za leto 2007 ter drugi rebalans proračuna za letos, Branka Novaka pa je zanimalo, ali je podjetje Albin Promotion svojo proizvodnjo galvanizacije res seli iz Taluma v Majšperk.
Ob obeh pomembnih jubilejih osrednje regionalne informacijske družbe Radio-Te-dnik Ptuj smo se tokrat zbrali nekdanji in sedanji sodelavci, uredniki obeh medijev, naši poslovni partnerji, predstavniki sosednjih medijskih hiš, pa tudi predstavniki tistih občin,
ki jih z našo medijsko dejavnostjo pokrivamo. Jubilejni večer Štajerskega tednika in Radia Ptuj smo zaokrožili ob prijetnem kramljanju ter obujanju spominov, pa tudi snovanju vizije in novih načrtov.
O Stran 24
Med pobudami in vprašanji svetnikov je Branko Novak izrazil nezadovoljstvo, ker županja in občinska uprava očitno nista razumela njegovih vprašanj oziroma pobude, ki jo je postavil na prejšnji seji, ko je opozoril na to, da imajo v prostorih podjetja Albin Promotion na Bregu ekološko bombo, saj naj bi bile v halah skladiščene ogromne količine odpadnih avtomobilskih gum. Dal pa je še pobudo, da se nemudoma in strokovno preveri, ali podjetje Albin Promotion seli okolju nevarno galvansko proizvodnjo iz kidričevskega Taluma v prostore nekdanje tovarne v Majšperku, preveri pa naj se tudi, ali je res, da podjetje Albin Promotion ni odstranilo od toče poškodo-
vanih azbestnih plošč, s katerimi so prekrite hale, ampak je stare poškodovane plošče enostavno prekrilo z novimi,
kar je ekološko sporno in nedopustno.
O Stran 4
Slovenija • Iz državnega zbora
Borut Pahor je novi mandatar za sestavo vlade
Poslanke in poslanci so v petek z 59 glasovi za in 24 proti za mandatarja za sestavo prihodnje slovenske vlade izvolili Boruta Pahorja. Ta se je poslankam in poslancem zahvalil za izkazano zaupanje, ki ga, kot pravi, »ne vidi kot bianco menico, ampak kot kredit, ki ga bo poravnal z vestnim delom«, ter pred državnim zborom tudi zaprisegel.
vlade.
Novi mandatar je že pred izvolitvijo povedal, da se zaveda odgovornosti, ki jih nalaga mandatarstvo. Kljub temu je trdno odločen, da upraviči zaupanje poslancev in pričakovanje ljudi. »Zdaj ni zame nič pomembnejšega od tega, da nam vsem skupaj uspe premagati prihajajoče ovire in pospešeno nadaljevati pot Slovenije v krog najbolj razvitih in solidarnih držav,« je dejal Pahor, ki je poslancem predstavil programske zasnove nove vlade.
Med nalogami prihodnje vlade je izpostavil krepitev socialnega dialoga, pravne države in usklajevanje z vsemi parlamentarnimi strankami oz. širšo javnostjo, ko gre za pomembne državne odločitve. Glede zadev, o katerih namerava doseči širše soglasje, je posebej izpostavil t.i. vojne zakone, ki jih, kot je dejal, ne namerava sprejemati s preglasovanjem. V konsenzu in dialogu si želi nadaljevati tudi delo pri pripravi zakonodaje za ustanovitev pokrajin, brez predhodnega posveta s
Državni zbor je novega mandatarja izvolil s tajnim glasovanjem, za izvolitev pa je potreboval glasove večine vseh poslancev, torej najmanj 46. Da Pahor pri izvolitvi ne bo imel težav, je kazalo že pred glasovanjem, saj so mu podporo napovedali v vseh poslanskih skupinah z izjemo SDS.
V SD, Zaresu, DeSUS in LDS, torej strankah, ki bodo sestavljale prihodnjo koalicijo, Pahorja namreč vidijo kot povezovalnega in konstruktivnega predsednika vlade. Podporo mandatarskemu kandidatu so napovedali tudi v SLS in SNS, sicer strankah, ki bosta prihodnja štiri leta v opoziciji. Menili so namreč, da mora zaradi finančne krize, ki grozi tudi Sloveniji, vlada čim prej začeti z delom, obenem pa napovedali, da bodo novi vladi ves čas gledali pod prste.
Podporo mandatarju so odrekli le poslanci največje opozicijske stranke SDS, ki Pahorju očitajo izključevanje in ločevanje na »naše in vaše« ter zavlačevanje pri sestavi
Uvodnik
Bosta alkohol in hitrost še naprej ubijala?
Do včeraj je na slovenskih cestah ugasnilo 191 človeških življenj. Grozljivo. Koliko bolečin, koliko žalosti, koliko solza in neizbrisne grenkobe! Čeprav je bil lani krvni davek še precej višji - v enakem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo kar 257 udeležencev- je tudi letošnja številka mnogo previsoka in v bistvu nepotrebna. Še posebej, če se zavedamo dejstva, da sta med vzroki prometnih nesreč še vedno na prvem mestu vinjenost in posledično prevelika hitrost. Zakaj bi ovinkaril: mirno lahko rečem, da so pijanci tisti, ki se pobijajo in pobijajo na naših cestah, žal največkrat prav nedolžne ljudi.
Ni naključje, da slovenski policisti prav te dni, v času najrazličnejših martinovanj in raznoraznih pijančevanj, intenzivno izvajajo preventivno akcijo Alkohol ubija - največkrat nedolžne. Že prvi dan so bile njihove ugotovitve porazne, saj so med nekaj deset zaradi prevelike vinjenosti priprtimi vozniki, zasačili tudi rekorderja, ki je imel v krvi skoraj 5 pro-milov alkohola. Grozno, za nekatere je to že smrtna doza, ta pa je preživel. Pa se dogaja, kljub poostrenim nadzorom in drugim preventivnim akcijam, ki so ena od strateških front, zastavljenih v okviru nacionalnega programa varnosti na slovenskih cestah.
Na srce vam polagam, rotim vas, če se boste odpravili, na katero od martinovanj ali sorodnih pivskih dogodkov, se zavedajte, sedaj, ko je še čas, da je vožnja pod vplivom alkohola smrtno nevarna. Tako za vas kot za vse druge udeležence v cestnem prometu. Nikar si ne dovolite, da bi zaradi nekaj kozarčkov opojnih užitkov sebi ali drugemu, nič krivemu sočloveku vzeli ali zagrenili življenje do konca dni.
Povejte, zabičajte to vsem pravim prijateljem in znancem, tudi tistim prenapetežem, za katere veste, pa tudi vsi drugi vedo, da s svojo drzno in vratolomno vožnjo izzivajo usodo. Z mnogimi bi se lahko še danes veselili radosti življenja, pa niso hoteli ali znali prisluhniti varnim nasvetom; mnogi bi lahko še danes uživali v svojih dosežkih med najdražjimi, pa so postali žrtev nepremišljenih prenapetežev, drznežev, izzivalcev ali samega sebe. Kar poglejte si na spletnih straneh, kako nezaslišane drznosti si privoščijo: Puhov most, cesti Ptuj-Bistrica in Ptuj-Borl so relacije, na katerih najpogosteje dokazujejo svojo hitrostne rekorde motoristi. In to samo zato, da jih lahko potem »prijatelji« potrepljajo po ramenu in jim rečejo: „Mater, si frajer..." Če uspejo, seveda. Če jim ne uspe, pa jim bodo prižigali svečke v spomin. Pravzaprav v opomin.
Martin Ozmec
predstavniki vseh parlamentarnih strank pa ne namerava sprejemati niti nobene pomembnejše odločitve, povezane z zunanjo politiko.
Med konkretnimi ukrepi nove vlade je napovedal preučitev možnosti popravka splošne davčne olajšave, ki naj bi jo približali letnemu znesku minimalne neto plače, in proučitev možnosti hitrejše in ugodnejše ureditve stanovanjskega problema s ponovno uveljavitvijo posebne stanovanjske olajšave. Njegova vlada namerava, če bo potrjena v DZ, uvesti tudi dodatne stimulativne davčne ukrepe za reinvestiranje kapitalskih dobičkov, namenjene direktnemu investiranju v nove naložbe. Z namenom spodbujanja stabilnosti finančnih trgov je Pahor napovedal tudi preučitev obdavčenja prejetih letnih obresti na bančne depozite.
Za poslanske skupine je bila Pahorjeva izvolitev pričakovana. Za vodjo poslanske skupine SD Bojana Kontiča je današnja seja DZ potekala po pričakovanjih. Pahorjeva izvolitev ga ni presenetila, kot tudi ne nekaj kritičnih besed, ki jih je na Pahorjev račun naslovila SDS. Ob tem je Kontič zavrnil navedbe nekaterih poslancev in poslank SDS, da je Pahor izključevalen.
Foto: Martin Ozmec
Borut Pahor
Vodja poslanska skupina SDS Jože Tanko upa, da bo Pahor uspel v roku, ki je predviden, dobiti kompetentne kandidate za ministre. Po njegovem mnenju je program prihodnje koalicije zelo splošen in brez merljivih kriterijev. Obenem je poudaril, da PS SDS ni podprla mandatarja zato, ker je bilo v letošnjem letu s strani Pahorja in njegove PS preveč izključevanja.
Predsednik Zaresa in vodja strankine poslanske skupine Gregor Golobič je poudaril, da je bila podpora mandatarju pričakovana. Po njegovem mnenju bo do konstituiranja nove vlade prišlo v kratkem času. Zatrdil je, da nova vlada
ne pričakuje »dolgega zatišja in posebnega bonusa stotih dni«. Pojasnil je še, da Zares še ni zaprl kadrovskih pogajanj s Pahorjem.
Poslanec DeSUS Vasja Kla-vora je ocenil, da je 58 glasov za Pahorja zelo lep rezultat. »Tudi opozicija je ploskala, tako da se mi ta dogodek kar dopade,« je pojasnil in še povedal, da ni nič novega o položaju predsednika DeSUS Karla Erjavca v novi vladi. Prepričan je, da se bo to uredilo v naslednjih dneh.
Poslanec SNS Bogdan Baro-vič meni, da je prišlo do izvolitve Pahorja za mandatarja za sestavo nove vlade predvsem prepozno. »Že zdavnaj bi mo-
ral biti izvoljen za mandatarja, že zdavnaj bi morali biti imenovani ministri, » je dejal in poudaril, »da je zadnji čas, da se vlada spravi skupaj in začne delati ter pomaga ljudem, ki bodo čez nekaj mesecev zelo slabo živeli«.
Tudi za vodjo poslanske skupine SLS Jakoba Preseč-nika je bila izvolitev Pahorja za mandatarja pričakovana. Pahorja so, kot je povedal, podprli zato, ker so prepričani, da mora nova vlada začeti čim prej delovati. Na vprašanje, ali je to morebiti napoved, da bodo Pahorja in njegovo vlado tudi sicer podpirali, pa je odgovoril, da bo SLS konstruktivna opozicija.
Predsednica LDS Katarina Kresal je dejala, da izvolitev za mandatarja omogoča, da nadaljujejo z delom. »Tudi z današnjim rezultatom je Pahor pokazal, da je povezovalen politik,« je dodala. Kot je pojasnila, računa, da bi se kadrovska pogajanja v naslednjem tednu premaknila k koncu. »Nič še ni dokončno dogovorjeno glede ministrskih mest,« je pojasnila.
Borutu Pahorju je sicer z izvolitvijo prenehala poslanska funkcija. Glede na rezultat v volilni enoti ga bo predvidoma nadomestil Marijan Križ-man.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Janša: Koalicijsko pogodbo je treba dopolniti z odgovori na vprašanja gospodarske krize
Predsednik SDS Janez Janša je ob robu posveta stranke povedal, da je treba koalicijsko pogodbo dopolniti s ključnimi odgovori na najbolj aktualna vprašanja gospodarske krize. Ocenjuje, da je njegova vlada že predlagala nekaj ukrepov in je na tem področju prihodnji vladi pustila dobro dediščino. Za Janšo je ključnega pomena razbremeniti gospodarstvo, ki mora ohraniti delovna mesta, zmanjšati pritisk na naraščanje števila brezposelnih in povečati socialne transferje. Stranka se je na današnjem posvetu ukvarjala tudi z vprašanjem, katere ukrepe je treba takoj predlagati, katere pa zagovarjati, zato da bodo posledice gospodarske krize čim milejše za prebivalce Slovenije. Dejal je, da je strokovni svet stranke obravnaval eno izmed verzij koalicijske pogodbe in njen ključni »manjko« je, da ne vsebuje odgovorov na najbolj aktualna vprašanja povezana z gospodarsko krizo in ukrepov, ki jih je treba sprejeti takoj. Pri tem je Janša opozoril, da ne gre samo za ukrepe, ki jih je njegova vlada
že predlagala, ampak za ukrepe, ki jih bo treba predlagati, vendar za to pa moramo imeti vlado s polnimi pooblastili. »Časa za oklevanje ni, vsak dan, ki bo zamujen, bo na koncu izražen v dodatnem številu brezposelnih,« je poudaril predsednik SDS.
Novih ministrskih imen prvak SDS ni želel komentirati, pojasnil pa je, da težave vidi v tem, da vlado sestavljajo tisti, ki v njej še nikoli niso bili in imajo zaradi tega določene težave. »Samo eden izmed predsednikov štirih koalicijskih strank ima vlade izkušnje, in še ta je najbolj sporen. Zdajšnja situacija je podobna, kot je bila v našem mandatu, vendar obrnjena. Na vladni ravni smo dobro sodelovali, imeli pa smo težave s poslansko skupino DeSUS, zdaj je ravno obratno,« je povedal Janša. Janša je prepričan, da bi lahko bila petkova seja DZ sklicana kakšen dan prej in pri tem izrazil obžalovanje, da se je ni udeležil, saj je bil udeleženec neformalnega zasedanja Evropskega sveta, na katerem pa ne moreš manjkati.
Glede odpoklica veleposlanikov prvak SDS upa, da bodo vsi vpleteni ravnali v skladu z zakonom in ustavo, tako kot je ravnala njegova vlada. Ne razume, zakaj se je toliko časa čakalo z odpoklicem, sum nad statusom nekaterih veleposlanikov pa je označil kot popolnoma nepotreben. Po Janševi oceni ni
bilo nobenega razloga, da se je zavračal podpis predloga za odpoklic veleposlanikov. (sta)
Različna mnenja o Pahorjevem nastopu
Govor kandidata za mandatarja Boruta Pahorja so ob robu zasedanja izredne seje DZ predstavniki nekaterih strank ocenili kot dovolj jasnega, drugi za premalo konkretnega.
Po besedah Bojana Kontiča (SD) je Pahor v svojem govoru posebno pozornost namenil izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva in iskanju odgovorov na finančno krizo. Omenil pa je, da je že v tem trenutku vložen zakon o bančništvu, sicer pa je koalicijski program ocenil kot odličen. Andrej Vizjak (SDS) je ocenil, da je bil Pahorjev govor »zelo nekonkreten«. Kot je poudaril, bi kandidata za mandatarja želel povprašati, koliko bo Slovenija napredovala na lestvicah konkurenčnosti v njegovem mandatu in za koliko se bo povečal bruto domač proizvod glede na najrazvitejše. »Od floskul je malo, pričakujem konkretne zaveze, da bomo skupaj lahko ocenjevali, ali se uresničujejo njegove napovedi in program,« je povedal. Po besedah poslanca Zaresa Mateja La-hovnika bi morala biti koalicijska
pogodba bistveno krajša, v njej pa bi morale biti ključne zaveze in ukrepi na področju gospodarstva in sociale. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je med drugim povedal, da so v DeSUS zadovoljni predvsem, ker je Pahor realno prikazal prihajajoče razmere. »Napovedal je tudi težave, vendar z velikim optimizmom gleda v prihodnji mandat,« je dejal. Opozoril pa je, da se morajo tudi volivci zavedati tega, da bodo njihove želje uresničene samo v tistem obsegu, ki bo omogočen z razvojem razmer na področju gospodarstva. Kot je dejal Jakob Presečnik (SLS), je bil današnji Pahorjev govor sicer kratek, a dovolj jasen. V stranki so se odločili, da ga podprejo, do programa pa bodo bolj kritični, ko bo ta podrobno predstavljen. Glede na trenutno gospodarsko situacijo meni, da je skrajni čas, da se vladna ekipa sestavi. Tudi v SNS po besedah predsednika stranke Zmaga Jelinčiča menijo, da je bil Pahorjev govor kratek in jedrnat. Od novega mandatarja pričakuje, da bo sestavil dobro vlado oziroma dobre ljudi za ministrske položaje. »Zagotovo ne bomo pristali na vsakega ministra,« je napovedal. Poslanec LDS Borut Sajovic je dejal, da je bil Pahorjev nastop povezovalen. »Bil je tudi spravljiv in prizanesljiv do tistih, ki jim na volitvah zvezde niso bile naklonjene,« je poudaril. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • V Ormožu imamo največjega
Za mlade in stare
Ormoško martinovanje je v zadnjih letih preraslo okvire lokalne zabave in se letos ponaša z nazivom največjega martinovanja v Sloveniji. Poleg obvezne zabave ponuja tudi izobraževalne, gospodarske in povezovalne vsebine.
Kar dva dneva sta bila namenjena mladim. Predstavniki srednjih šol so si lahko ogledali klet in se izdatno podučili o vinu, v nedeljo pa je martinovanje zaključila zabava za najmlajše. Potekali so štirje sejmi: kramarski sejem v soboto, grajska tržnica s prekrasnimi unikatnimi ročnimi izdelki domače obrti, tradicionalni martinov sejem v torek, vse dni prireditev pa je potekal sejem obrti, turizma, vina in kletarske opreme
Kovito. Ivan Babič, predsednik OPZ Ormož, je ob tvo-ritvi povedal, da se na njem predstavlja 50 razstavljavcev iz petih držav. Sejem je od lanskega večji za tretjino, kar kaže na dober razvoj, in če bo šlo tako naprej, če bo rasel z enako dinamiko, bo moral biti prihodnje leto že na drugi lokaciji.
Številna ljubiteljska društva so v prireditvenem šotoru predstavila svoj bolj veseli program napitnic, plesov in
rajanj. Nastopile so šolske skupine. Najbolj svečan trenutek pa je seveda krst mošta.
Ormoško martinovanje so obiskali tudi veleposlanik Republike Makedonije v Sloveniji Samuel Filipovski, prva svetovalka veleposlanika Republike Srbije Biljana Ivančič, delegacije Makedonije, Osečine in Nedelišča ter predsednik OPZ Slovenije Miroslav Klun. Ugledne goste je na posebnem sprejemu
Na sejmu Kovito, ki je postal nepogrešljivi del ormoškega martinovanja, so se predstavljali tudi gostje iz Makedonije, med njimi Ivan Babič, predsednik ormoške obrtno-podjetniške zbornice.
pozdravil župan Alojz Sok, ki je imel ob otvoritvi martino-vanja priložnosti primerno
Ormoški župan Alojz Sok je gostil veleposlanika Republike Makedonije Samuela Filipovskega in predstavnike Nedelišča, Osečine ter goste iz Makedonije.
Dean Levanič, uradno najmočnejši Prlek, v akciji: 30-kilogramske pločevinke z vinom je dvignil kot peresce, držati jih s stegnjenimi rokami pa je bilo kljub temu težko ...
bolj šaljivo razpoložen nagovor. Povedal je tudi, da je kljub številnim neurjem, ki so oklestila pridelek, letina dobra. Prav v vinu vidi priložnost našega okolja, saj vino lahko ponudimo, smo nanj lahko ponosni in po njem širše prepoznavni. V zadnjem času smo po njegovem mnenju zelo napredovali in odpirajo se še številne priložnosti. Izrazil je upanje, da bo iz stikov z gosti, ki so se zadržali na ormoškem martinovanju, nastalo trdno sodelovanje, ki bo obrodilo sadove.
Na letošnjem martinovanju so prvič izbrali najmočnejšega Prleka. To je postal najstarejši od petih prijavljenih kandidatov, 34-letni Dean
Levanič iz fitnes studia Botra v Gorišnici. Kandidati so v tekmovanju morali prestati težke preizkušnje svoje moči, od kotaljenja velike gume do dvigovanja velikih pločevink, polnih vina, potiskanja viličarja ... Publika se je ob mukah močnih fantov dobro zabavala, poželi pa so tudi nemalo občudovanja.
Večeri so bili namenjeni zabavi. V zgornjem šotoru je ta potekala brezplačno, v prireditvenem šotoru Jeruzalema Ormož pa je bilo potrebno globoko seči v denarnico. Nemalo kritike je bila deležna vstopnina za nastop Oliverja Dragojevica, ki je znašala kar 18 evrov. Obisk je bil kljub temu dober, zabava pa tudi. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Hajdina • Deseti občinski praznik
S solidarnostjo do dosežkov
V občini Hajdina so prejšnji konec tedna sklenili praznovanje 10. občinskega praznika. Kulturne in športne prireditve so pričeli že oktobra, 8. novembra pa so v šotoru pred občinsko stavbo, ki je pokal po šivih, toliko je bilo ljudi, pripravili osrednjo slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj, priznanj župana in priznanj za najbolj urejeno vaško skupnost - to so postale Hajdoše - ter objekte.
Poleg tega so pripravili že trinajsto tradicionalno prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, na kateri so svečano razglasili novega kletarja. Trinajsto lento kletarja občine Hajdina bo nosil Janko Žumer iz Hajdoš. V kulturnem programu so nastopili mlade gasilke in gasilci iz Hajdoš, nekaj misli iz
svojih zbirk pa je predstavila tudi pesnica Olga Vidovič. Za veselo druženje so skrbeli Modrijani.
Hajdinski župan Rado-slav Simonič je s ponosom predstavil vidne pridobitve občine v zadnjem obdobju, ki si v prvi vrsti prizadeva za uravnotežen razvoj. Gre za projekte, ki nas bodo na-
pL		ir «m	
fíñ	C r, kz i		1 [ flt -¡¿M
¡m			
			H^ / ftgKßr
Foto: Črtomir Goznik
Priznanje občine Hajdina za posebne zasluge pri razvoju športa v občini Hajdina je prejel mag. Stanko Glažar (drugi z desne), priznanji hajdinskega župana Radoslava Simoniča pa sta ^prejela stokratni krvodajalec Vojko Šohar (prvi z leve) in Drago Štrafela (prvi z desne), lastnik in direktor družbe Gratel, d. o. o.
prej združevali in omogočali boljši jutri, je poudaril. Kljub grožnjam zaradi finančne krize ostajajo optimisti. Dela na gradnji avtoceste v občini Hajdina, na območju občine poteka skoraj 6 km trase avtoceste, kljub grožnji iz Bruslja, da bo zamrznila sredstva za gradnjo, potekajo nemoteno naprej. Pričakujejo, da bo prevladala treznost in da bo avtocesta v pogonu že v prihodnji turistični sezoni. Kljub finančnim težavam, ki spremljajo investitorje, v občini Hajdina pričakujejo, da bosta realizirana tudi projekta Megalaxie in Košakov.
V imenu županov Spodnjega Podravja je na osrednji slovesnosti govoril ptujski župan dr. Štefan Čelan in omenil, da gre pri lokalnih skupnostih za dobrih pet odstotkov BDP, doseženi rezultati v občinah pa so genialni in dober poduk za vse skeptike v Ljubljani in njeni okolici glede lokalne samouprave. Še ne tako dolgo v mnogih občinah niso imeli niti pitne vode. Zavetnik in
zaščitnik občine Hajdina je sv. Martin, ki je bil eden največjih dobrotnikov. Njegovo poslanstvo bo še kako prišlo prav tudi v teh kriznih časih, dobra volja in solidarnost bosta prispevala k temu, da bo občina tako uspešna, kot je
Foto: Črtomir Goznik
Novi hajdinski kletar je postal Janko Zumer iz Hajdoš (levo). Na fotografiji v družbi ptujske vinske kraljice Tatjane Caf in lanskega kletarja Ivana Peklarja.
bila doslej, tudi v bodoče. Haj-dinčani naj bi ga ponesli tudi
v občine Spodnjega Podravja,
ki mora postati pokrajina, je še povedal ptujski župan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Prostovoljna gasilska društva Draženci, Gerečja vas, Hajdoše, Slovenja vas in Hajdina so za nesebično pomoč pri sanaciji posledic avgustovske toče prejela zahvalne listine občine Hajdina. Skupaj so opravili blizu 4000 ur prostovoljnega dela.
Majšperk • Na videz običajna, a razburljiva seja
Seli Albin Promotion v Majsperk tudi galvaniko?
Svet občine Majšperk je na 18. redni seji v četrtek, 6. novembra, sklepal o enajstih zadevah. Med drugim so sprejeli odlok o zaključnem računu za leto 2007 ter drugi rebalans proračuna za letos, Branka Novaka pa je zanimalo, ali je podjetje Albin Promotion svojo proizvodnjo galvanizacije res seli iz Taluma v Majšperk.
Po tem ko so potrdili zapisnika 17. redne in 2. izredne seje, so se majšperški svetniki lotili obravnave odloka o zaključnem računu občine za leto 2007, ki zajema dobre 3 milijone evrov prihodkov in 2,8 milijona evrov odhodkov, ostanek sredstev na računu v višini 680.515 evrov pa so prenesli na letošnje leto. V okviru te točke so prisluhnili poročilu o nadzoru zaključnega računa, ki ga je opravil nadzorni odbor občine Majšperk, ter poročilu o notranji reviziji, ki ga je podala Marija Ribič, predstavnica revizijske hiše Borera. V nadzorih ni bilo ugotovljenih bistvenih nepravilnosti. Ob tem je Franc Bezjak pozval nadzorni odbor, da še enkrat preveri sredstva, ki so bila porabljena v kmetijstvu. Predstavnica revizijske hiše Marija Ribič je menila, da so tveganja na področju negospodarstva v kriznem času razmeroma velika, po krajši razpravi svetnice Tatjane Vele pa je Adolf Kopše zaprosil »razpravljavce«, da se na sejo bolje pripravijo in da ne postavljajo nepotrebnih vprašanj. Sicer pa so odlok o zaključnem računu z obema poročiloma sprejeli z veliko večino, proti je bil le en glas, eden pa o tem sploh ni glasoval.
Ko so se lotili predloga sprememb in dopolnitev odloka o proračunu za leto 2008, je županja dr. Darinka Fakin pojasnila, da gre za drugi letošnji rebalans, katerega namen je med drugim pridobiti sredstva občinskih rezerv, ob predstavitvi njegove vsebine pa je poudarila, da je po novem v proračunu zajetih 4.225.887 evrov prihodkov in 4.653 820 evrov odhodkov. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu za leto 2008 so z veliko večino glasov sprejeli.
Brez bistvenih pripomb so v prvi obravnavi soglašali tudi z vsebino Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, potrdili so sklep o fleksibilnem normativu števila otrok v oddelkih vrtca Majšperk ter sklep o sistematizaciji delovnih mest v vrtcu, katerega ustanovitelj je občina Majšperk, deluje pa v okviru osnovne šole v Majšperku.
Ko so razpravljali o predlogu dodelitve dela plače za delovno uspešnost direktorice javnega zavoda Lekarne Ptuj, je Tatjana Vele odkrito povedala, da je proti temu, da bi omenjena direktorica, ki ima zagotovo zelo dobro plačo, prejela še dodatek za delovno uspešnost v višini 4.123 evrov, saj naj ne bi imela vpliva na količino prodanih
Svetnika Branka Novaka pri njegovih zahtevah podprli vsi drugi svetniki.
zdravil, preostali pa so očitno menili drugače, saj so tudi ta sklep potrdili.
Ob obravnavi predloga posamičnega programa prodaje finančnega premoženja je županja dr. Darinka Fakin pojasnila, da gre za prodajo 1.450 delnic Cestnega podjetja Ptuj, ki so v lasti občine Majšperk in jih želijo v celoti prodati, nominalno vrednost delnice 4,17 evrov pa so povišali na 6,30 evra za delnico, tako da znaša prodajna vrednost delnic 9.197 evrov. Adolf Kopše je menil, da za prodajo delnic ni najbolj primeren čas, saj razmere niso rožnate, proti prodaji sta se iz podobnega razloga izrekla tudi Tatjana Vele in Franc Bezjak, ki pa je presenetil s predlogom, da v primeru, če bo sklep o prodaji sprejet, sam ponudi 10 odstotkov več, kot je bilo predlagano. Da ne bi prišlo do zapletov, so na predlog županje sklenili, da bodo o prodaji teh delnic po temeljitem premisleku dokončno odločali na naslednji seji.
Brez bistvenih pripomb pa so soglašali z menjavo zemljišča v k. o. Bolfenk, s čimer bo občina pridobila zemljišče, na katerem stoji vodohran, ki oskrbuje hriboviti del s pitno vodo.
Kdo podpira Albina Brencla
Med pobudami in vprašanji svetnikov je Branko Novak izrazil nezadovoljstvo, ker županja in občinska uprava očitno nista razumela njegovih vprašanj oziroma pobude, ki jo je postavil na prejšnji seji, ko je opozoril na to, da imajo v prostorih podjetja Albin Promotion na Bregu ekološko bombo, saj naj bi bile v halah skladiščene ogromne
količine odpadnih avtomobilskih gum. Zato je zahteval pisne odgovore na vprašanje, kolikšna količina gum je vskladiščena v teh prostorih, predlagal pa je tudi, da občina pridobi mnenje o tem, kakšno obremenitev predstavlja to za širše okolje, občinsko upravo pa je pozval, naj prične aktivnosti, da se gume iz občine Majšperk čimprej odstranijo, da se ne bi zgodila podobna ekološka katastrofa kot v Lovrencu. Pojasnil je, da je pričakoval, da bo odgovor podkrepljen z ugotovitvijo strokovnih ali inšpekcijskih služb, ne pa da so prejeli odgovor direktorja podjetja Albin Promotion, ki zanika, da bi v bile v omenjenih prostorih skladiščene stare avtomobilske gume. Menil je tudi, da so odgovori, ki jih je posredovalo podjetje Albin Promotion na pobudo občine Majšperk, navadno norčevanje iz svetnikov in tudi iz vseh krajanov, saj naj bi dobro vedeli, da so se v tovarno vozile velike količine gum. Zato je Novak predlagal, da občina Majšperk takoj pozove pristojnega požarnega inšpektorja, da glede skladiščenja gum poda oceno požarne ogroženosti, ter da se na zahtevo občine Majšperk v podjetju Albin Promotion opravijo inšpekcijski nadzor in dejansko ugotovijo, kaj je v njihovih halah.
Novakovo zahtevo je v celoti podprla Tatjana Vele, ki je dodala, da sta »Albin Bren-cl in Jože Žolger dva največja smetarja v občini, ki očitno delujeta s podporo županje, kajti če bi županja želela, se zagotovo ne bi dogajalo to, kar se dogaja«.
Branko Novak pa je dal še pobudo, da se nemudoma in strokovno preveri, ali podjetje Albin Promotion seli okolju nevarno galvansko
anonimnega pisma o domnevnih kršitvah predpisov in zakonodaje v zvezi z imenovanjem vršilca dolžnosti ravnatelja OŠ Majšperk, ki ga je nekdo razširil med krajani, prejeli pa so ga tudi svetniki in občina. Ker naj bi omenje-
no pismo po svoji vsebini pomenilo kaznivo dejanje, naj bi po besedah županje povzročitelje, oziroma avtorje tega pisma menda že raziskovali tudi kriminalisti.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
proizvodnjo iz kidričevskega Taluma v prostore nekdanje tovarne v Majšperku, preveri pa naj se tudi, ali je res, da podjetje Albin Promotion ni odstranilo od toče poškodovanih azbestnih plošč, s katerimi so prekrite hale, ampak je stare poškodovane plošče enostavno prekrilo z novimi, kar je ekološko sporno in nedopustno.
Županja dr. Darinka Fakin se je Novaku sicer opravičila, ker njegovega vprašanja na prejšnji seji ni razumela pravilno, obenem pa je svetnike vprašala, zakaj so se do podjetja Albin Promotion naenkrat pojavila tolika sumničenja in dvomi, saj vendar zaposluje 80 njihovih občanov. Branko Novak je pojasnil, da so se sumničenja pojavila po vsem tem, kar se dogaja v nekdanji gramoznici v Lovrencu, kjer sta se zgodila že dva velika požara, pa nihče ne ukrepa, gume pa se še naprej kopičijo, zato imajo občani, ki jih skrbi njihova varnost, pravico zahtevati odgovor stroke, ali je tisto, kar je skladiščeno v majšperških halah, dovolj varno ali ne. Tej zahtevi Novaka so se drug za drugim pridruževali tudi drugi svetniki in so glede na resnost problematike zahtevali, da o tem sprejmejo ustrezen sklep občinskega sveta. Da bi podrobneje preučili možnosti in posledice sprejema takega sklepa, pa so na predlog Franca Bezjaka sejo začasno prekinili, v nadaljevanju pa so z veliko večino glasov, le dva nista glasovala, v celoti potrdili predlog zahtev, ki jih je v zvezi s skladiščenjem odpadnih gum v prostorih nekdanje tovarne volnenih izdelkov podal Branko Novak.
Zanimivo je bilo tudi pod točko razno, ko je županja dr. Darinka Fakin svetnike med drugim seznanila z vsebino
Od tod in tam
Sveta Trojica • Sprejeli grb in zastavo
Svetniki občine Sveta Trojica so na oktobrski, 18. redni seji, sprejeli odlok o grbu in zastavi. Potrdili so predlog Franca Mesariča in Ateljeja za črto in sliko.
Seznanili so se z opisom varnostne situacije na območju občine Sveta Trojica, ki ga je pripravil vodja policijskega okoliša Danilo Juršnik. Sprejeli so tudi Program varnosti in odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka. V prvi obravnavi so sprejeli tudi odlok o kategorizaciji občinskih cest. V svet območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti so imenovali Milico Klampfer. Določili so tudi cene letne najemnine za grobove, uporabo mrliške vežice in za pokritje stroškov za ureditev grobnega mesta na pokopališču pri Sveti Trojici. Na seji so sprejeli tudi spremembe pravilnika o sprejemu otrok v vrtec OŠ Sveta Trojica. Sprejetje bil tudi pravilnik o dodeljevanju finančnih vzpodbud za novorojence in dopolnili so načrt razvojnih programov 2008-2012. Župan občine Sveta Trojica Darko Fras pa je svetnike seznanil tudi s porabo sredstev za odpravo posledic neurja v letu 2008. Z dnevnega reda so umaknili pravilnik o sofinanciranju malih čistilnih naprav in odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Sveta Trojica.
Zmago Šalamun
Sv. Ana • Z12. redne seje
Svetniki občine Sveta Ana so na oktobrski, 12. redni seji, sprejeli rebalans letošnjega proračuna in rebalans proračuna za prihodnje leto. Kot je povedal župan Silvo Slaček, je glavni razlog za sprejem rebalansa v ključnih investicijah, kot so izgradnja kul-turno-turističnega centra, vrtca in športne dvorane, izgradnja športnega parka in ureditev avle in kletnih prostorov v občinski stavbi. Te investicije se izvajajo v letošnjem in prihodnjem letu. Z naštetimi investicijami pa se prijavljajo tudi na javne razpise za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev s strani ministrstev in Evropske unije. Pojavile so se tudi potrebe po drugačni strukturi nekaterih proračunskih postavk in po določenih prerazporeditvah proračunskih sredstev ter potreba po uravnovešenju prihodkov in odhodkov. Sprejeli so tudi program za investicijo za vrtec in osnovno šolo Sveta Ana s telovadnico. Vrednost omenjene investicije znaša okrog 3,5 milijona evrov. Potrdili so tudi program varnosti in odlok o načinu sestave seznama upravičencev za vračila in način ugotavljanja sorazmernih deležev ter pogojih in rokih za vračanje deležev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Župan je povedal, da bodo občanom vlaganja vrnili do konca letošnjega leta.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Martina XIV. je Sanja Klenar
V pestri martinovi soboti so se Ljutomerčani zabavali na osrednji prireditvi pod šotorom mestnega središča, v hotelu Jeruzalem pa je Društvo vinogradnikov in prijateljev vin izbralo vinsko kraljico. Čast vpisati se v klub Martina je kot štirinajsti kraljici uspelo 22-letni študentki dentalne medicine Sanji Klenar s Slamnjaka pri Ljutomeru. Krono sta ji slavnostno nadela vinska viteza evropskega reda Slavko Žalar in Avgust Bobnjar, med prvimi, kije Sanji čestital k izboru, pa je bil župan občine Ljutomer Franc Jurša (na posnetku). Danes, na dan sv. Martina, bo prireditev na Glavnem trgu od enajste ure naprej. Nastopili bodo tamburaška skupina Bisernica, folklora ljutomerskega društva upokojencev, vrtec Ljutomer in folklorni podmladek osnovne šole Ivana Cankarja. Ob največjem vinskem prazniku bodo gostje iz madžarskega Kamuta prikazali nekaj svojih običajev, šeg in navad.
Ptuj • Dvaindvajseta seja četrtne skupnosti Jezero
Kdaj dodatek k pogodbi za Gajke?
V sejni sobi Doma krajanov Budina-Brstje je bila 5. novembra 22. seja četrtne skupnosti Jezero, ki se je je ob članih Branku Korošcu, dr. Ljubici Šuligoj, Andreju Korošcu, Janezu Žitniku in Črtomiru Rosiču, predsedniku ČS, udeležil tudi mestni svetnik s tega območja Peter Pri-božič. Razpravljali so o organizaciji in izvedbi prireditve za starejše občane, poslovniku dela sveta ČS, osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu upravljanja s premoženjem MO Ptuj mestnim in primestnim četrtim ter o proračunu MO Ptuj v letu 2009.
Srečanje starejših občanov, na katerega bodo povabili vse, ki so stari nad 70 let, bo 12. decembra s pogostitvijo in priložnostnim kulturnim programom. Za pogostitev se bodo dogovorili z domačim društvom gospodinj. Posebnih pripomb na odlok in poslovnik niso imeli. Dlje časa pa so se zadržali pri proračunu MO Ptuj za leto 2009. Načrt razvojnih programov, ki je njegova priloga, so podrobno pregledali in ga primerjali s pogodbo za CERO Gajke. Ugotovili so, da marsikaj, kar je zapisano v tej pogodbi, v načrtu manjka, čeprav so se v zvezi s temi zadevami uskladili že na sestanku, ki je bil 5. julija lani, na njem pa je sodeloval tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Takrat so se
tudi pogovarjali o tem, da je potrebno čim prej pripraviti dodatek k tej pogodbi, pisni osnutek pogodbe zato pričakujejo v najkrajšem času.
Uresničitev pogodbe se vse bolj oddaljuje, ugotavljajo. Člani sveta ČS Jezero vztrajajo pri tem, da se v letu 2009 uredijo Ormoška cesta, Ribiška pot in del ceste K jezeru ter razširi cesta v Brstju, prav tako pa naj se tudi v najkrajšem času uredi športni park v dogovorjenih okvirih oziroma tudi vse druge postavke iz pogodbe za CERO Gajke. S potekom priprav na izgradnjo športnega parka v ČS Jezero, ki bo omogočil mladim in tudi drugim kvalitetno izkoriščanje prostega časa, pa so se podrobneje seznanili na oktobrski seji. Projekt se
žal ne izvaja v zastavljeni dinamiki, so slišali, saj se je zataknilo pri izvedbi lokacijskega načrta oziroma pri izvedbi komasacije, ena od strank je namreč odstopila od komasacije, zato bo, kot vse kaže, potrebna sprememba občinskega lokacijskega načrta, če se ne bodo mogli z njo dogovoriti, četudi je v osebnem pogovoru s tremi predstavniki četrtnega sveta že kazalo, da se bodo zadeve uredile. V letošnjem letu potekajo aktivnosti za umestitev športnega park v lokacijski načrt za ureditev območja Budina ob Rogoznici - območje za stanovanjsko gradnjo. Izdelana je bila idejna zasnova športnega parka, na katero je junija letos ČS Jezero podala pozitivno mnenje. Predlaga-
Novost naj bi pričeli uporabljati 1. januarja 2009, ker je potrebna ustrezna prilagoditev parkomatov, še prej pa morajo predlagane spremembe izglasovati na mestnem svetu; ta bo o teh vprašanjih razpravljal 17. novembra.
V začetku leta 2009 naj bi pričele veljati tudi spremembe v modrih conah starega mestnega jedra, kjer bo proti plačilu omogočeno krajše parkiranje, ne pa tudi brezplačno, ker bi bil otežen nadzor, pa tudi koncesijska pogodba ne predvideva brezplačnega parkiranja.
»V zvezi s predlogom o krajšem brezplačnem parkiranju v modri coni v starem mestnem jedru je predlagatelj v sodelovanju s koncesionar-jem in redarsko službo mnenja, da je učinkovito skrajšati najkrajši možni čas parkiranja na krajše časovne enote in temu prilagoditi cene parkirnine,« lahko preberemo v obrazložitvi o plačljivem kratkotrajnem (10- in 15-mi-nutnem) parkiranju v modri coni na nekaterih območjih starega mestnega jedra.
V Slomškovi in Miklošičevi ter na Slovenskem trgu bo
9
ü;,	L t*
w&mmm......
Foto: Črtomir Goznik
Člani sveta CS Jezero so na novembrski seji ugotovili, da v načrtu razvojnih programov za obdobje 2009/2012 manjka marsikaj, kar je zapisano v pogodbi za CERO Gajke.
Ptuj • O ureditvi cestnega prometa na območju mestne občine
Vendarle tudi kratkotrajno brezplačno parkiranje!
Po številnih predlogih, da bi tudi na Ptuju vendarle omogočili kratkotrajno brezplačno parkiranje po vzoru drugih mest, kjer je to že dolgo mogoče, naj bi končno tudi v Ptuju to bilo mogoče. Vendar ne povsod; za zdaj se predlaga le na nadzorovanem parkirišču za Pošto Ptuj, da bi ugodili vsem dnevnim uporabnikom pošte, ki potrebujejo le krajše postanke zaradi dviga ali pošiljanja paketov.
ne pobude bodo upoštevali pri izdelavi idejnega projekta in tudi drugih potrebnih projektov za nadaljnjo izgradnjo športnega parka ob Rogoznici. Sestavni del projekta bo tudi brv čez potok Rogozni-ca, ki pa jo bodo lahko izvedli šele takrat, ko bodo pridobili vsa potrebna soglasja, med ostalim tudi Agencije Republike Slovenije za okolje, ker bo potekala preko potoka.
Odločneje za ureditev Ormoške ceste
Glede ureditve cestišča Ormoške ceste, kjer naj bi se v celoti dokončal tudi pločnik na levi in desni strani ter uredila javna razsvetljava, je na seji govoril tudi mestni svetnik Peter Pribožič, ki je
pobudo o tem naslovil na mestni svet in ptujskega župana. Za ureditev cestišča naj MO Ptuj pobudo naslovi na Direkcijo za ceste RS, v proračunu za leto 2009 pa naj zagotovi sredstva za ureditev pločnika in javne razsvetljave. Ormoška cesta je v zadnjem obdobju ena od prometno najbolj obremenjenih cest na Ptuju, ugotavlja svetnik, ki ob tem tudi opozarja, da je bilo za ureditev cestišča od rondoja pri Supermestu v smeri Spuhlje, pločnikov in javne razsvetljave ob cesti, vloženih že več pobud s strani ČS Jezero, krajanov in mestnih svetnikov, a do realizacije še ni prišlo kljub nekaterim obljubam. Zaradi težkega prometa je cestišče Ormoške ceste zelo uničeno, kolesne vdolbine pa predstavljajo ve-
liko nevarnost za druge udeležence v prometu, kolesarje, motoriste. Načeto cestišče pa povzroča tudi druge nevšečnosti, povečal se je hrup, tresljaji, vse to pa občutijo tudi stanovalci ob Ormoški cesti. Peter Pribožič pa še posebej opozarja na slabo javno razsvetljavo od rondoja do Gostilne Kuhar, ki tudi slabo osvetljuje pločnik in cestišče, kar je tudi bilo vzrok hude prometne nesreče v začetku oktobra letos, ko se je poškodovala domačinka, ki je cesto prečkala v večernem času in na nerazsvetljenem delu cestišča. V tem delu na desni strani tudi ni urejenega pločnika kljub poselitvi na obeh straneh ceste.
Člani sveta ČS Jezero so se na seji 5. novembra seznanili, da se zatika tudi pri izvedbi lokacijskega načrta o vrtcu in potoku Rogoznica, ki je bil sprejet leta 2007. Na pobudo mestnega svetnika Petra Pri-božiča pa so se zavzeli za to, da se čim prej pripravi projekt infrastrukturne in druge ureditve območja pri Ranci, pripravijo naj se študija in razvojni načrti, prednostno pa je potrebno urediti parkirišče. Člani sveta ČS Jezero pa tudi vztrajajo, da se čimprej realizirajo tudi projekti v zvezi z OŠ Mladika, ki se zaradi drugih posegov v osnovnošolski prostor v MO Ptuj tudi vse bolj oddaljujejo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kratkotrajno brezplačno parkiranje, krajše od 15 minut, bo omogočeno uporabnikom pošte na parkirišču za Pošto Ptuj z uvozom iz Lackove ulice, ne pa tudi v modri coni v starem mestnem jedru.
najkrajši možni čas parkiranja 10 minut, na parkirišču ob Raičevi ulici (za Upravno enoto Ptuj), na Minoritskem trgu, v Cankarjevi ulici, na Cvetkovem trgu, v Prešernovi ulici, na parkirišču ob Dravski ulici za gostilno Ribič in ob peš mostu, na Vinarskem trgu ter v delu Lackove ulice pa bo najkrajše možno parkiranje 15 minut.
V odlok o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj, ki ga bodo sprejeli z nekaterimi amandmaji, pa ne bodo zapisali brezplačnega 15-mi-nutnega parkiranja, kljub temu da je svetnica Helena Neudauer ponovno opozorila na pobudo o brezplačnem 15-minutnem parkiranju v modri coni z uporabo parkirne ure za vetrobranskim steklom. MO Ptuj je njen predlog ponovno preučila, stališča o tem, da se ne uvede tovrstno brezplačno parkiranje, pa ni spremenila iz že znanih razlogov - zaradi oteženega nadzora in ker tako ne piše v koncesijski pogodbi med MO Ptuj in koncesionar-jem Komunalnim podjetjem, ki je bila sklenjena 3. oktobra 2000.
MG
Lenart • Certifikat SQ za podjetje Saubermacher Slovenija
Zeleni certifikat za kakovost
Konec oktobra je podjetje Saubermacher Slovenija od Združenja slovenske kakovosti prejelo zeleni Certifikat SQ - Slovenska kakovost (Slovenian quality), s katerim ponovno dokazujejo, da jim je pri svojem delu kvalitetno opravljena storitev za svoje stranke na prvem mestu.
Da podjetje izpolnjuje predpisane pogoje, mora z argumentiranimi dokazi kakovosti storitev oz. izdelkov upravičiti pridobitev in uporabo certifikata SQ, kar za vsako podjetje pomeni velik korak v doseganju cilja poslovne odličnosti. Če se podjetje odloči za postopek pridobitve certifikata SQ, mora skozi projekt, ki zajema analizo v smislu dokazovanja kakovosti poslovanja podjetja, doseganja nivoja kakovosti storitev ali produktov. Glede na doseganje parametrov se odloča med modrim, zlatim in zelenim znakom certifikata Slovenska kakovost, ki je Direktorja podjetja Saubermacher Slovenija Rudi Horvat in Mojca najvišji med temi tremi.	Letnik ter predstavnik Združenja slovenske kakovosti ob podelitvi
Zmago Šalamun certifikata
Središče ob Dravi • Tradicionalno martinovanje
Obiskalo jih je okrog 400 gostov
V Središču ob Dravi so v soboto pripravili prireditev v čast Martinu, ki je iz mošta naredil vino. Vsakoletno prireditev organizira Turistično društvo Središče ob Dravi v sodelovanju z gasilci in drugimi društvi v kraju ter ob podpori občine.
V soboto je pred središko Sokolano potekalo pestro dogajanje. Kot je povedala Dragica Florjanič, so za zabavo skrbeli številni nastopajoči. Program je začela središka godba, nadaljevale so ljudske pevke, domači folkloristi, učenci OŠ Središče ob Dravi, dekliška vokalna skupina Jua z napitnicami, pevska skupina Zrelo klasje, humoristi iz Vitomarcev s svojimi poživljajočimi skeči, vrhunec sporeda pa je bil vsakoletni krst mošta, ki ga je opravila odlična skupina iz Dobrave. Poleg domačih nastopajočih so se ob tej priložnosti predstavili člani KUD Vinica in KUD Sloga Ne-delišče iz sosednje Hrvaške. Oboji so s seboj pripeljali tam-buraše, tako da so obiskovalce prepričali s plesi in glasbo.
Obiskovalci prireditve so v Središče prišli iz domala vse Slovenije, prireditelji ocenjujejo, da se jih je zbralo čez 400. Številni so prišli organizirano z avtobusi, nekaj pa je
Ormož • Odprli novo degustacijsko dvorano
Za nova vinska doživetja
V četrtek so svečano odprli novo degustacijsko dvorano kleti Jeruzalem Ormož, ki predstavlja de-gustacijski center ormoškega vinorodnega okoliša. S to slovesnostjo se je pričelo martinovanje na Ormoškem, ki je po mnenju organizatorjev največje v Sloveniji.
tudi za različne druge dejavnosti, povezane z vinom, kot so izobraževanje gostincev, izobraževanje mladih o kulturi pitja vina, izobraževanje zaposlenih in promocijske dejavnosti.
Pri arhitekturni zasnovi dvorane so arhitekti združili tradicionalno z modernim. Stara opeka iz Opekarne Ormož, stare hrastove doge iz vinske kleti Jeruzalema Ormož in prepleteno šibje kot stenska obloga nakazujejo navezanost na domače, lokalno področje, ki so ga uspešno umestili v sedanji moderen način dojemanja vinogradništva in pridelave vina.
Jeruzalem Ormož je podjetje, ki je tako v regiji kot v tujini vedno bolj uveljavljeno. V zadnjih letih so preuredili in posodobili svoje proizvodne kapacitete, ki omogočajo pridobivanje zahtevnejših in tudi veliko kvalitetnejših vin. Zavedajo se pomena kupca in zgodbe, v okviru katere leta doživi izdelek, prav zato so se odločili za naložbo v novo dvorano. Naložba je ocenjena na približno 675 tisoč evrov in sodi v sklop vlaganj v zadnjih letih. Ena takih je tudi nedavno preurejena zidanica Malek, ki je prav tako namenjena degustacijam, hkrati pa tudi slow food pogostitvam, tematskim večerom in dogodkom za zaključene družbe. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Gostom sta teknila domač prigrizek in vino.
bilo tudi posamičnih gostov.	seni: sladek mošt, mlado vino,	nitostih ter okoliških krajih.
Med programom so gostom	pečeni kostanji in jabolka.	Za ta dan je bilo v Oljarni na-
ponudili tudi kulinarične do-	V turističnem društvu so	javljenih kar osem avtobusov
brote - potice, meso iz tunke	poskrbeli tudi za vodenja po	gostov.
ter vse, kar sodi v zahvalo je-	Središču in njegovih zname- vki
„Ta medsebojna povezanost krajev in ljudi, tradicije in odprtega, kreativnega razmišljanja je postala vodilo pri oblikovanju novega degustacijskega prostora. Prostor ni namenjen samo degustaciji in promociji vina, ampak nas seznanja tudi s kulturo te vinorodne pokrajine," je ob odprtju povedal Ivan Serec, predsednik uprave Jeruzalema Ormož, ki je vrvico slovesno prerezal v družbi dveh kraljic - slovenske vinske kraljice Svetlane Širec
ter kogovske vinske kraljice Mateje Prapotnik.
Krasen degustacijski prostor je funkcionalno razdeljen na več sklopov. Prostor za degustacijo z barom je namenjen večjim skupinam, degustacijska pisarna pa je primerna za manjše skupine ali srečanja s poslovnimi partnerji. Vina so predstavljena po zaokroženih celotah: nagrajena vina, arhivska vina, vina linije Holermuos, vina rumene linije in penine. Na
ogled so postavljene tudi embalaže vin, artikli, povezani z vinsko kulturo, in artikli iz domače obrti. Obiskovalcem je na voljo tudi prav poseben vinski knjižni kotiček, kjer najdejo strokovno literaturo o vinarski panogi.
Dvorana lahko sprejme od 80 do 100 ljudi hkrati in omogoča tako individualno kot tudi skupinsko degustaci-jo in strokovno seznanjanje z vini. Poleg strokovno vodenih degustacij je prostor na voljo
Novo degustacijsko dvorano podjetja Jeruzalem Ormož je odprl predsednik uprave Ivan Serec v družbi slovenske vinske kraljice Svetlane Širec ter kogovske vinske kraljice Mateje Prapotnik. Zbrane je pozdravil tudi župan Alojz Sok.
Foto: vki
Od tod in tam
Hajdina • Četrta Martinova stopinja
Foto: Črtomir Goznik
Na hajdinski cerkvi sv. Martina je nameščena četrta Martinova stopinja, simbol Evropske kulturne poti v Sloveniji, ki so jo blagoslovili na Martinovo nedeljo, ko so z druženjem v šotoru pred občinsko stavbo v občini Hajdina sklenili praznovanje 10. občinskega praznika. V letošnjem letu poteka 20-letnica Evropskih kulturnih poti. Pot sv. Martina Tourskega je pot kulturne dediščine, ki povezuje ljudi in kraje ob njej. Med te sodi tudi Hajdina. Stopinjo so pripeljali iz Francije, izdelal jo je francoski kipar Michel Audiard. Gre za odtis stopinje bose noge, ki korak za korakom vodi po Martinovih stopinjah in kaže pot.
MG
Hajdina • Razstava francoskih slikarjev
Foto: Črtomir Goznik
Praznovanje 10. občinskega praznika občine Hajdina je spremljal bogat program prireditev na kulturnem področju. V dvorani Društva upokojencev Hajdina so 4. novembra odprli razstavo francoskih slikarjev Stephana Beauja in Ciréja Diméja (na fotografiji). Razstavo sta pripravila KPD Stane Petrovič Hajdina in občina Hajdina. Slikarska in kiparska dela Stephana Beauja izhajajo iz filozofije absurda, ki ima v Franciji že dolgo tradicijo, obnem pa kaže izvirno kombinacijo nenavadnih motivov, ki so izrazno na meji med stvarnim in znakovnim upodabljanjem. Ciré Dimé, ki je uslužbenec francoskega ministrstva, ljubi moderno umetnost. V njegovih likovnih in kiparskih delih je zastopana moderna in stara egipčanska arhitektura, ki jo povezuje z afriško kulturo.
MG
Ljubljana • Slovenja letos brez misice
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija letos ne bo uradno izbrala svoje misice, svetovno tekmovanje bo po letu 1992 prvič brez slovenske in še nekaterih drugih misic. Kot pojasnjuje lastnik licence izbora mis Slovenije Zdravko Geržina, naj bi Televizija Slovenija, ki nosi velik produkcijski strošek akcije, imela prazno blagajno, on pa ni želel pristati na cenejšo varianto tekmovanje, čeprav si je vse do zadnjega prizadeval, da bi izbor izvedli. Tadeja Ternar, šestnajsta mis Slovenije, bo tako krono najlepše Slovenke nosila vse do izbora nove mis v letu 2009. Najlepše z letošnjih petih regionalnih predtekmovanj med njimi tudi tri najlepše z izbora za mis Štajerske na Ptuju (Janja Gašljevič, Tjaša Nedeljko in Sabina Rajh) bo tako moralo na svojo prilo-žnostpočakati do pomladi leta 2009, ko naj bi ponovno izbrali novo mis Slovenije. Do takrat bo morala svoje povedati tudi Televizija Slovenija, ki ima z agencijo Geržina Videoton sklenjeno štiriletno pogodbo, ali bo v projektu sodelovala še naprej.
Ptuj • Predstavljamo društvo Mena
O uhajanju vode ženske (se) ne želijo govoriti
Društvo Mena je vseslovensko humanitarno društvo za pomoč ženskam, ki imajo težave z nehotnim uhajanjem vode, menopavzalnimi težavami in težavami s področja ginekologije in ginekološke urologije. Je izobraževalno-svetovalno in strokovno podkovano društvo, ki nudi psihosocialno pomoč ženskam, ki so se znašle v teh in tudi drugih stiskah. V celoti je delovanje preventivno naravnano. Vse storitve oziroma usluge so za članice in tudi nečlanice brezplačne.
Društvo dela brez članarine. Status humanitarne organizacije mu je v letu 2007 dodelilo Ministrstvo za zdravje po devetih letih trdega dela, je povedala predsednica društva Lorena Meglič. S tem pa je društvo tudi po finančni plati lažje zadihalo. Od lani imajo tudi status društva, ki deluje v javnem interesu.
Vseh članic imajo na območju Slovenije trenutno okrog 300. S članstvom so zadovoljni, dejstvo pa je, da gre pri meni za probleme, ki so še v veliki meri tabu. Sploh pa še, ko gre
za nehotno uhajanje vode pri ženskah. »V tem primeru ne gre samo za zdravstveni, temveč tudi socialni problem, o tem se bo vedno manj govorilo, čeprav bi se moralo več, čeprav se jaz osebno trudim že devet let, da bi se stanje spremenilo,« poudarja Lorena Meglič. To pa predvsem zato, ker se zaradi tega izgubljajo službe. Ženske o teh problemih nočejo govoriti, četudi pridejo na predavanja. Še vedno več dajo na govorice ulice, ki naj bi jih stigmatizirale, če bi odkrito govorile o meno-pavzalnih težavah. Težko pa je
Društvo Mena ima sedež v Mariboru, Frankolovska ulica
11,	uradne ure imajo od ponedeljka do četrtka od 9. do
12.	in od 14. do 16. ure. V tem času so dosegljivi tudi na telefonskih številkah 02 320 20 75 ali 040 462 029.
v tem trenutku reči tudi več o tem, kaj bi lahko stroka naredila, da bi to stanje presekala, saj so čakalne dobe tako velike. Društvo sicer tudi pri tem poskuša pomagati z nasveti, tako da ženske napoti tja, kjer so ča-
	1 jfJM		
IPPB^Ej^j^H k 1 / / ■ W^W^WÊmm ^■E L / KŠ i ||. • J .	frSSS ■ \ — M \ P- ^H " \ '	m ™ ■ m, ™ ■	I*'. " V
			
y |fS - ^ ^_			
Foto: Črtomir Goznik
Lorena Meglič, predsednica društva Mena, društva za pomoč inkontinentnim in ginekološkim bolnicam: »Društvo Mena je humanitarna organizacija za pomoč ženskam, ki imajo težave z nehotnim uhajanjem vode, menopavzalne težave in težave s področja ginekologije in ginekološke urologije.«
Foto: Črtomir Goznik
Saša Djukanovic je 6. novembra v jedilnici Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj predstavil problematiko osteoporoze, tihe, kronične in zahrbtne bolezni. Podatki kažejo, da bo 50 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških v življenju doživelo zlom zaradi osteoporoze.
kalne dobe krajše. V teku je tudi humanitarna akcija društva za skrajšanje čakalnih dob za preglede inkontinentnih bolnic v urodinamskem kabinetu mariborske bolnišnice, ki ga obiskujejo tudi bolnice s Ptujskega. Čakalna doba je po najnovejših podatkih že presegla dve leti. Z zbranim denarjem želi društvo plačati zdravnika, ki bo opravljal preglede zunaj rednega delovnega časa. Vsakdo, ki želi
Sveti Jurij ob Ščavnici • Zapleti ob lastništvu doma Matije Gubca
Občina končno uradna lastnica
Pred 70 leti je bil v takratnem Vidmu ob Ščavnici (danes Sveti Jurij) zgrajen dom Matije Gubca, prostor, ki se je uporabljal za potrebe javnega in kulturnega življenja krajanov. Dom naj bi zgradilo Društvo kmečkih fantov in deklet, vendar brez urejenega lastništva.
Sedanje vodstvo občine Sveti Jurij ob Ščavnici si je dalj časa prizadevalo v zemljiški knjigi urediti potrebno dokumentacijo za pridobitev lastništva, leta 2005 pa je takratna sestava občinskega sveta zadolžila župana Antona Slano, da preko
odvetnika vloži tožbo za vrnitev doma v last občine. Nedavno je okrajno sodišče v Gornji Radgoni odločilo, da je občina Sveti Jurij ob Ščavnici dejansko izključna lastnica dela doma Matije Gubca, ki stoji ob občinski upravni zgradbi.
V preteklosti je bil dom namenjen kulturnemu in prosvetnemu delovanju, za tem kot telovadnica, nato pa so jo uporabljali za potrebe takratne krajevne skupnosti. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici si do pred kratkim ni uspela zagotoviti dokumenta,
da je lastnica te nepremičnine, zato se je odločila za pravdni postopek na radgonskem sodišču. V postopku lastninjenja se je namreč pojavila oseba z imenom Vasja Kreft, naslovnik iz Ljubljane in z nastanitvijo nekje v Franciji. Kreft je sodišču posredoval dokument, iz katerega je razvidno, da je zemljiškoknjižni lastnik parcele, kjer je postavljen dom Matije Gubca. Po preučitvi zbranih dokazov in izpovedi nekaterih prič pa je sodišče odločilo v prid občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
Iz ugotovljenega izhaja, da je od leta 1980 z domom Matije Gubca upravljala lokalna skupnost, Kreftovi predniki pa kljub vknjiženi lastninski pravici doma niso nikoli imeli v posesti, pa tudi njegovi obnovi v letih 1965 in 1982 niso nasprotovali, čeprav so zanjo vedeli. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je skupaj s svojimi pravnimi predniki dom Matije Gubca imela nedvomno v posesti več kot 20 let in je bila dobroverni posestnik.
Niko Šoštarič
pomagati, lahko pošlje SMS na 1919 s ključno besedo Mena in tako daruje en evro. Mobitel in Simobil se v tej akciji odpovedujeta vsakršnega zaslužka. Pomoč pa je možno darovati tudi na transakcijski račun društva, po poštni nakaznici ali na sedežu društva. V Meni so povedali, da naj bi podobna ambulanta kmalu pričela delovati tudi Na Ptuju.
Prizadeta vsaka druga oziroma tretja ženska
V povprečju mora preteči kar sedem let, da ženska prizna, da ima probleme z uhajanjem vode. To je absolutno predolga doba. Sodelovanje v eni od strokovnih nalog je pokazalo, da ima probleme z nehotnim uhajanjem vode veliko žensk, tega nikoli niso omenile, ko so prišle na takšni ali drugačni nasvet v društvo, je povedala predsednica Lorena Meglič. Z nehotnim uhajanjem vode, ki je lahko stresno, urgentno in mešano, naj bi imela težave vsaka druga do tretja ženska v svojem življenjskem obdobju. Stresno inkontinenco je na primer mogoče ozdraviti s TVT-opera-cijo, to je minimalen invaziven poseg (TVT), ki se opravlja v lokalni anesteziji in ga na Ptuju opravlja tudi predstojnik gine-kološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice, ginekolog in porodničar Saša Djukanovič.
Neka novejša raziskava o tem v Sloveniji ne obstaja. Prvi vzrok so porodi, težko fizično delo, velikokrat pa ostajajo vzroki neznani. K temu je potrebno prišteti tudi staranje in z njim povezane posledice.
Na Ptuju bo 14. in 15. novembra prvi slovenski kongres o menopavzalni medicini. Do leta 2002 je vladalo prepričanje, da je nadomestno hormonsko zdravljenje rešitev za skoraj vse bolezni, ki se pojavljajo v menopavzi. Med drugim naj bi
preprečilo razvoj osteoporoze, priporočajo pa ga tudi kot preventivno zdravljenje v peri- in zgodnji postomenopavzi do pet let. Na kongresu bodo govorili o tem, kako je potrebno pristopiti k ženski v peri- in pomenopavzalnem obdobju. Kot so povedali organizatorji kongresa, je menopavzalna medicina termin, ki vključuje multidisciplinaren, holistični pristop k pomenopavzalni ženski. To pa pomeni individualni pristop k vsaki posamezni bolnici posebej. Tudi na tem kongresu bodo govorili o osteopo-rozi, tihi in zahrbtni bolezni, zaradi katere bo 50 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških v svojem življenju doživelo zlom. Najpogostejši pa so zlomi vretenc, zapestja, kolkov in zgornjega dela nadlahtnice. Polovica bolnikov bo po zlomu ostala invalidna, četrtina bolnic pa bo po operaciji potrebovala stalno domsko oskrbo. Umrljivost v prvem letu po zlomu kolka narašča zaradi povprečno vse starejših poškodovancev. Slovensko osteološko društvo je že leta 2002 postavilo smernice za odkrivanje in zdravljenje, zdaj se pripravljajo nove smernice za zdravljenje. Kot je na predavanju društva Mena o osteopo-rozi povedal Saša Djukanovič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, obstajajo štiri stopnje preventive: pravilna prehrana, obogatena s kalcijem in vitaminom D, stalna telesna aktivnost, zdrav način življenja brez alkohola in kajenja ter pravočasna meritev kostne gostote in zdravljenje, ki ga na Ptuju izvajajo na več mestih. Meritev priporočajo ob koncu srednjega življenjskega obdobja, po priporočilu ginekologa in osebnega zdravnika. Sodelovanje s Ptujem je društvo Mena poglobilo po zaslugi ginekologa in porodničarja Saša Djuka-noviča, ki je tudi njihov zunanji strokovni sodelavec.
MG
Gospodarstvo po svetu
ZDA • Po zmagi na volitvah:
Obama že sestavlja kabinet
Foto: internet
Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je po uspehu na volitvah že začel sestavljati svojo ekipo. Kot so v sredo poročali ameriški mediji, je Obama pozval demokratskega kongresnika iz Illinoisa Rahma Emanu-ela, naj prevzame položaj vodje kabineta Bele hiše. Prizadevanja za prevzem nove administracije pa naj bi stekla že pred torkovimi volitvami.
Obama se namreč uči na napakah zadnjega demokratskega predsednika ZDA Billa Clintona, ki je svoj prvi mandat začel s kopico težav, v prvi vrsti glede članov svojega kabineta. Republikanec John McCain pa je pred volitvami Obami očital, da »že meri zavese za Belo hišo«, čeprav tega pri Obami niso želeli priznati.
Ekipa za prevzem administracije je tako že sestavljena. Vodil jo bo nekdanji vodja kabineta pri Clintonu John Podesta, pri vodenju pa mu bosta pomagala nekdanji šef Obamovega senatnega kabineta Pete Rouse in svetovalka Valerie Jarret. V ekipi so tako člani Clintonove ekipe kot Obamovi sodelavci.
Ob nastopu položaja novega predsednika ZDA morajo sicer vsi politično nastavljeni uslužbenci podati odstopne izjave, od novega predsednika pa je odvisno, koga bo zadržal. Ponavadi veliko večino odstopov sprejmejo, saj ima prihajajoči predsednik dolg seznam oseb, ki jih želi imeti na ključnih položajih ali jim morda le vrniti uslugo za podporo.
Predsednik George Bush je v sredo Obami javno čestital za zmago, ga z družino povabil na obisk Bele hiše in obljubil popolno sodelovanje pri prevzemu administracije. 49-letni Rahm Emanuel naj bi tako prevzel položaj vodje kabineta Bele hiše. Med letoma 1993 in 1998 je bil višji svetovalec Clintona, nato je bil nekaj časa investicijski bankir, pred šestimi leti pa je bil izvoljen v predstavniški dom iz Chicaga. V kongresu je hitro napredoval in je leta 2006, ko so demokrati prvič po letu 1994 prevzeli večino v predstavniškem domu, vodil odbor za kampanje.
V	času izbire demokratskega predsedniškega kandidata je bil nevtralen, dokler ni senatorka Hillary Clinton priznala poraza. Druge možnosti ni imel, saj ima dobre zveze tako z družino Clinton kot z Obamo. Emanuelov politični slog je sicer veliko bolj oster in napadalen od Obamovega, vendar obenem velja za učinkovitega človeka.
Obama sicer mora zgodaj začeti iskanje primernih ljudi za ključne položaje v administraciji, saj je med kampanjo obljubljal, da lobisti ne bodo delali na področjih, ki bi bila povezana z njihovimi prejšnjimi delodajalci. Lobisti so v Washingtonu nekdanji kongresniki in državni uradniki z dobrimi zvezami, ki so obenem tudi največji vir za zapolnjevanje položajev.
Iz štaba Obame pa so sporočili, da bo imel novoizvoljeni predsednik v četrtek svojo prvo novinarsko konferenco potem, ko je v sredo nekoliko počival po 21 mesecev trajajoči kampanji. Takrat bo znanega več, vendar krožijo številne govorice glede nove administracije. Nekdanji predsedniški kandidat John Kerry naj bi se zavzemal za položaj državnega sekretarja, kar pri Kerryju zanikajo.
Veliko vprašanje je tudi, kakšna bo vloga nekdanjega državnega sekretarja, republikanca Colina Powella, ki je Obami veliko pomagal s podporo tik pred volitvami, ko so ga nasprotniki obtoževali povezav s teroristi in socialističnih idej. Obama je sicer vedno trdil, da bodo imeli v njegovi administraciji prostor tudi republikanci.
Obama pa bo v četrtek prejel tudi prvo poročilo o nacionalni varnosti, ki ga pripravljajo obveščevalne agencije. Podobna poročila je dobival že kot kandidat, vendar brez strogo zaupne vsebine.
Po inavguraciji 20. januarja, pred katero mora še odstopiti s položaja senatorja, pa se bo Obama soočil s težkim delom, saj mu Bush zapušča dediščino razdeljene Amerike, dve vojni in najhujšo finančno krizo v tem stoletju. Zaradi tega je podpornike že opozoril, naj se jim ne mudi. Zaradi dovolj velike večine, s katero je zmagal, pa bo imel nekoliko lažje delo.
V	pomoč mu bo tudi demokratska večina v kongresu, pa tudi splošno vzdušje na svetu, s katerim so sprejeli njegovo zmago. Hladen je bil le ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je v sredo napovedal namestitev ruskih raket okrog Kaliningrada v neposredni bližini Poljske.
Najtežja naloga Obame pa bo morda brzdanje številnih levih skupin, ki si po dolgih letih želijo radikalnih korakov naprej. Nekaj takšnega so poskusili tudi republikanci, vendar so se sanje Bushevega stratega Karla Rovea o republikanski večini za več generacij sesule v prah leta 2006, pika na i pa se je zgodila v torek.
Dejstva, da bodo čez dve leti znova kongresne volitve, se zavedata tudi predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi iz Kalifornije in vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade. Oba trdita, da je potrebno vladati s sredine in se zavedata, da je Clintonovi zmagi leta 1992 sledil čez dve leti hud poraz demokratov v kongresu.
Republikanci medtem okrevajo od šoka po popolnem porazu. Predsednik nacionalnega odbora stranke Mike Duncan je opozoril, da je mogoče na volilne izide gledati kot na smrt konzervativnih idej, ampak je treba zajeti sapo ter prisluhniti mnenju Američanov. V ta namen bo oblikoval tudi posebno spletno stran.
Vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu John Boehner poraza za zdaj ni sprejel in napoveduje ponovno kandidaturo na položaj, vendar pa po hudem porazu zanesljivo utegne priti do notranjih trenj v stranki. Republikanska stranka je brez vodje, saj se Bush poslavlja, McCain pa je izgubil na volitvah.
Med imeni za prihodnost se omenja podpredsedniška kandidatka Sarah Palin. Nekdanji predsedniški kandidat Mitt Romney je že oživel svoj odbor za politično akcijo, ki je prvi korak k razglasitvi predsedniške kandidature, na večjo vlogo računa tudi guverner Louisiane Bobby Jindal, sin azijskih priseljencev. Konec ene kampanje tako nemudoma prinaša začetek naslednje. (sta)
EU • ECB znižala obrestno mero
Obrestna mera zdaj na 3,25 odstotka
Kot je bilo pričakovano, je Svet Evropske centralne banke (ECB) na današnjem rednem mesečnem zasedanju znižal ključno obrestno mero za območje evra s 3,75 na 3,25 odstotka. Gre za drugo 0,5-od-stotno znižanje v zadnjem mesecu, potem ko se je za tako potezo ECB odločila že 8. oktobra v usklajeni akciji s svetovnimi centralnimi bankami.
ECB je takrat zaradi vse bolj zaostrenih razmer na finančnem trgu skupaj z ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) in centralnimi bankami iz Velike Britanije, Kanade, Švice in Švedske ključno obrestno mero znižala s 4,25 na 3,75 odstotka, potem ko jo je na rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB 2. oktobra pustila nespremenjeno.
Z današnjim znižanjem naj bi ECB skušala spodbuditi gospodarsko rast v območju evra, ki naj bi se v prihodnjem letu po napovedih skoraj povsem ustavila, ter omogočiti dodaten zagon finančnim trgom, ki se po pretresih preteklih tednov le počasi pobirajo.
Britanska centralna banka je medtem danes presenetila ekonomske analitike in finančne trge ter ključno obrestno mero znižala kar za 1,5 odstotne točke na 3,0 odstotka. Večina poznavalcev je kljub
vse večjim težavam britanskega gospodarstva pričakovala največ 1,0-odstotno znižanje. (sta)
Rim • Berlusconi ne popušča
Nad protestnike z vojsko
Italijanski premier Silvio Berlusconi je zatrdil, da vlada ne namerava odstopiti od projekta gradnje petega koridorja med Lizbono in Kijevom. Kot je v sredo napovedal, bo nad okoljevarstvenike, ki protestirajo zaradi gradnje železniške proge med Torinom in Lyo-nom ter s tem ovirajo delo, po potrebi poslal tudi vojsko.
»Država bo zagotovila realizacijo alpskega predora petega koridorja, četudi z uporabo vojske, tako kot je storila v Kampanji zaradi krize s smetmi,« je opozoril Berlusconi, piše italijanski časnik La Repu-bblica. Kot je dodal, si manjšina ne more zamišljati, da bo ustavila gradnjo, saj to ni neposredni izraz demokracije, pač pa gre za nasprotovanje državljanom, potnikom in državi. Okoljevarstveniki in prebivalci doline Susa blizu Torina že nekaj časa opozarjajo, da gradnja železniške proge pomeni smrt za dolino, in se zavzemajo za zaščito okolja. Kljub protestom vlada v Rimu od projekta hitre železniške povezave med Lyonom in Torinom, ki je del petega evropskega koridorja, po Berlusconijevih besedah ne namerava odstopiti. (sta)
Foto: internet
Svet • Mednarodni denarni sklad napoveduje
V letu 2009 skrčenje vseh razvitih gospodarstev
Mednarodni denarni sklad (IMF) je danes v popravljeni gospodarski napovedi ocenil, da se bodo razvita gospodarstva v luči finančne in gospodarske krize v letu 2009 prvič po drugi svetovni vojni skrčila. Medtem ko bo padec gospodarske dejavnosti v vseh razvitih državah 0,3-od-stoten, pa se bo gospodarstvo v območju evra skrčilo celo za 0,5 odstotka.
IMF je napoved za svetovno gospodarsko rast v letu 2009 znižal s 3,0 odstotka, kolikor je predvideval v oktobrskem polletnem poročilu, na 2,2 odstotka. Letos pa naj bi se agregatni svetovni bruto domači proizvod (BDP) povečal za 3,7 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj, kot je IMF napovedal oktobra.
Rast v letu 2009 naj bi poganjala predvsem hitro razvijajoča se gospodarstva in države v razvoju, kjer bo rast prihodnje leto znašala 5,1 odstotka (odstotno točko manj kot v oktobrski oceni), letos pa 6,6 odstotka (0,3 odstotne točke manj kot oktobra).
Razvita gospodarstva naj bi se medtem prihodnje leto skrčila za 0,3 odstotka. Še oktobra so v IMF napovedovali 0,5-odstotno rast. Letos naj bi se BDP razvitih gospodarstev okrepil za 1,4 odstotka, kar je bolj ali manj v skladu z oktobrsko napovedjo.
»Obeti za svetovno gospodarsko rast so se v zadnjem mesecu zaradi razmer v finančnem sektorju in padca zaupanja med potrošniki in podjetji poslabšali. V razvitih gospodarstvih se bo BDP v letu 2009 skrčil, kar bo prvič v obdobju po drugi svetovni vojni,« so zapisali v IMF.
Poudarjajo tudi, da zaradi posojilne stiske, ki je prizadela banke in finančne trge, po svetu pričakujejo veliko težje gospodarske razmere. »Trgi so vstopili v začaran krog odpisa slabih naložb, zniževanja vrednosti delnic in razdolževanja vlagateljev,« so zapisali.
»Poleg neposrednega učinka finančne krize gospodarsko dejavnost zavira tudi padec zaupanja. Zaradi poglabljanja finančne krize gospodinjstva in podjetja v vse večji meri pričakujejo daljše obdobje nevzpodbudnih razmer za zaposlitve in dobičke. Zaradi tega zmanjšujejo naložbe in potrošnjo, še posebej trajnih dobrin,« še opozarjajo v IMF.
Najbolj bo kriza med razvitimi gospodarstvi prizadela Veliko Britanijo, saj naj bi se britansko gospodarstvo skrčilo za 1,3 odstotka. Ta ocena je kar za 1,2 odstotne točke nižja kot oktobra.
Ameriško gospodarstvo se bo po napovedih IMF skrčilo za 0,7 odstotka (-0,8 odstotne točke v primerjavi z oktobrsko napovedjo), japonsko za 0,2 odstotka (-0,7 odstotne točke), nemško za 0,8 odstotka (-0,8 odstotne točke), francosko za 0,5 odstotka (-0,6 odstotne točke), italijansko za 0,6 odstotka (-0,4 odstotne točke).
Gospodarstvo v območju evra se bo medtem po napovedih IMF skrčilo za 0,5 odstotka, medtem ko so še oktobra napovedovali 0,2-odstotno rast. Letos naj bi zabeležilo 1,2-odstotno rast, kar je v skladu z oktobrsko napovedjo. (sta)
FRANKFURT - Kot je bilo pričakovano, je Svet Evropske centralne banke (ECB) na četrtkovem rednem mesečnem zasedanju znižal ključno obrestno mero za območje evra s 3,75 na 3,25 odstotka. Gre za drugo 0,5-odstotno znižanje v zadnjem mesecu, potem ko se je za tako potezo ECB odločila že 8. oktobra v usklajeni akciji s svetovnimi centralnimi bankami. Za znižanje ključne obrestne mere sta se v četrtek odločili tudi švicarska in britanska centralna banka. Švicarska jo je znižala za 0,5 odstotne točke na dva odstotka, britanska pa za 1,5 odstotne točke na tri odstotke.
WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v popravljeni gospodarski napovedi ocenil, da se bodo razvita gospodarstva v luči finančne in gospodarske krize v letu 2009 prvič po drugi svetovni vojni skrčila. Medtem ko bo padec gospodarske dejavnosti v vseh razvitih državah 0,3-odstoten, pa se bo gospodarstvo v območju evra skrčilo celo za 0,5 odstotka.
LONDON/NEW YORK - Bojazen pred svetovno recesijo je v četrtek dodobra pretresla vlagatelje, predvsem evropske, ki se bolj kot za nakupe odločajo za prodajo delnic, kar njihove tečaje močno znižuje. Največje izgube beležijo vlagatelji na pariški borzi, kjer se je indeks CAC 40 znižal za 6,38 odstotka, in frankfurtski borzi. Indeks DAX je izgubil 6,84 odstotka. Zaradi bojazni pred recesijo se zmanjšuje tudi povpraševanje po nafti, kar ceno »črnega zlata« vse bolj potiska navzdol oz. vse bližje ravni 60 dolarjev.
BERLIN - Nemško gospodarstvo so močno prizadele globalna finančna kriza in njene posledice. Obseg naročil v industriji se je septembra v primerjavi z avgustom po v četrtek objavljenih podatkih znižal za osem odstotkov. Kot navaja ministrstvo za gospodarstvo, je to največji padec po združitvi obeh Nemčij leta 1990.
PARIZ - Proračunski primanjkljaj Francije bo leta 2009 znašal
3.1	odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je nad 3-od-stotno mejo, ki je v območju evra dovoljena v skladu s paktom o stabilnosti in rasti, je napovedal francoski minister za proračun Eric Woerth. Zagotovil pa je, da se Francija ne namerava izločiti iz pakta o stabilnosti in rasti.
RIM - Italijanski minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola je napovedal, da bodo prve italijanske jedrske elektrarne začele delovati do leta 2018. Končni cilj je vzpostaviti od osem do deset elektrarn, postavljenih na dveh do treh mestih. S tem bi Italija z jedrsko energijo pokrila 25 odstotkov potrebne energije, poročajo tuje tiskovne agencije.
BRUSELJ - Pivovarski velikan Inbev je v tretjem četrtletju zabeležil nepričakovan padec dobička, in sicer se je ta v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 13,9 odstotka na 447 milijona evrov. Prihodek se je povišal za 7,7 odstotka na 3,95 milijarde evrov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
TOKIO - Japonski avtomobilski koncern Toyota Motor je v drugem četrtletju poslovnega leta, od julija do septembra, ustvaril
1.4	milijarde dolarjev čistega dobička. To je 69 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se znižali za osem odstotkov na 60 milijard dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
SINGAPUR - Največja letalska družba po tržni kapitalizaciji na svetu Singapore Airlines je v polletju med aprilom in septembrom ustvarila 250 milijonov singapurskih dolarjev (131 milijonov evrov) čistega dobička, kar je 26,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
BERLIN - Nemški koncern Henkel je v tretjem četrtletju zaradi stroškov prestrukturiranja in višjih cen surovin zabeležil nižji čisti dobiček kot v enakem lanskem obdobju, in sicer se je znižal za 58 odstotkov na 101 milijon evrov. Prihodek je znašal 3,76 milijarde evrov, kar je 12 odstotkov več kot v lanskem tretjem četrtletju.
DUNAJ - Avstrijska bančna skupina Raiffeisen International, ki je navzoča na 17 trgih v vzhodni in jugovzhodni Evropi, tudi v Sloveniji, je v letošnjih prvih devetih mesecih povečala čisti dobiček za 37,7 odstotka na 861,5 milijona evrov. Obseg bilančne vsote pa je od začetka leta povečala skoraj za petino na 87,3 milijarde evrov.
DUNAJ - Avstrijska naftna in plinska družba OMV je v tretjem četrtletju letos zaradi padca cen nafte zabeležila 12 odstotkov nižji dobiček kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček v de-vetmesečju je sicer presegel lanskega za 26 odstotkov, so poročale tuje tiskovna agencije.
ZAGREB - Hrvaški telekom T-HT, ki je v večinski lasti Deutsche Telekoma, je v prvih devetih mesecih letos ustvaril za 6,65 milijarde kun prihodkov (931,4 milijona evrov), 2,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja pa se je v omenjenem primerjalnem obdobju znižal, za 0,3 odstotka na 2,18 milijarde kun (305 milijonov evrov).
BERLIN - Nemški proizvajalec športne opreme Adidas je v tretjem četrtletju zabeležil 302 milijona evrov čistega dobička, kar je
1.5	odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodek se je povečal za pet odstotkov na 3,1 milijarde evrov. Družba je potrdila pričakovanja za letos, a umaknila napoved za prihodnje leto.
BRUSELJ - Belgijska banka KBC je v tretjem četrtletju zabeležila 906 milijonov evrov izgube, razlog pa so visoki odpisi. Kot so sporočili iz banke, bi brez odpisov čisti dobiček znašal 551 milijonov evrov. V enakem obdobju lani je banka ustvarila 639 milijonov evrov čistega dobička.
BONN - Vodilni evropski telekomunikacijski operater Deutsche Telekom doslej ne čuti vplivov zaostrenih pogojev na finančnih trgih. Kot je pojasnilo vodstvo družbe, napovedi za poslovni izid na letni ravni ostajajo nespremenjene, v tretjem četrtletju pa se je čisti dobiček v medletni primerjavi povečal za 12 odstotkov na
1.2	milijarde evrov.
CELOVEC - Švedski trgovec s pohištvom Ikea je v Celovcu odprl novo trgovino. Ta se razteza na 27.000 kvadratnih metrih prodajnih površin, naložba pa je veljala 54 milijonov evrov. S tem ima Ikea v Avstriji že sedem trgovin.
Ptuj • Mednarodni dan sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen vse bolj grozi
Ptujsko društvo diabetikov je letošnji mednarodni dan sladkornih bolnikov obeležilo s priložnostnim srečanjem, ki je bilo 8. novembra v restavraciji Gastro na Ptuju. Povezali so ga z zdravstvenima predavanjema o osteoporozi (Marija Jonko Bojnec), in o prehrani sladkornih bolnikov (Metka Rašl), saj informacij o tem, kako kljub bolezni kvalitetno živeti, ni nikoli dovolj. Za kulturni utrip so poskrbeli Veseli Jožeki, harmonikarji iz KD Franceta Prešerna Videm.
Foto: Črtomir Goznik
Suzana Klampher, diplomirana medicinska sestra iz diabetološke ambulante ptujske bolnišnice (prva z leve), je za svoje požrtovalno delo s sladkornimi bolniki prejela bronasto plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije. Na fotografiji skupaj s Štefanom Harijem, predstavnikom Zveze, in predsednico Društva diabetikov Ptuj Marijo Velikonja.
Foto: Črtomir Goznik
Za kulturni utrip letošnjega mednarodnega dneva sladkorne bolezni so poskrbeli Veseli Jožeki iz KD Franceta Prešerna Videm.
Pa brez zamere
Začelo se je
Norija je že tu
Zgodilo se je pričakovano, a zato nič manj bizarno dejstvo. Sveče na grobovih še niso ugasnile (bodisi dogorele, bodisi izpraznile baterijo), ko so po trgovinah in drugih svetiščih kapitalizma že začeli poganjati bo-žično-novoletne jelke, kičasto okrasje in umetno inducirana sreča. Da, dragi moji, dan tistih, ki jih ni več med nami, je mimo. Pozabljen. Zdaj je čas za norišnico, ki bo trajala do konca koledarskega leta. In v tej norišnici nam bodo skušali dopovedati, da smo vsi srečni, da je vse v najlepšem redu in da živimo v Indiji Koromandiji. Celo tako nam je lepo in tako blazno smo srečni, da kar naenkrat sploh nič ne boli, ko naš denar zapravljamo za povečini neuporabno in kičasto praznično kramo. Do zadnjega centa. Saj so vendar prazniki in veseli december! Svetovna kriza je postranska vsebina, oblikovanje nove vlade tudi, vse ostale pomembne stvari takisto. Zdaj je bistveno zgolj eno: da zapravljamo. Kupujemo. Da smo aktivni potrošniki. Kdaj, če ne sedaj, v tem obdobju leta? Saj je vendar veseli november, kateremu bo sledil še bolj veseli december!
Malce bolj zadržanemu opazovalcu je ob teh veseljaških mesecih seveda popolnoma jasno, da je ta novem-brsko-decembrska norija produkt reda, ki nam vlada, ta red pa se imenuje kapitalizem z vsemi svojimi izpeljankami vred. Prav tako je jasen namen te umetno inducirane norije, kateri zapade dobršen del prebivalstva: zapravljanje, potrošništvo. Vladajoči red se namreč hrani s potrošništvom. Zapravljanje ga ohranja pri življenju in obračanje denarja pomeni njegovo rast. Zato lahko pričakujemo, da bo letošnja kampanja za spodbujanje zapravljanja in potrošništva še bolj pestra od vseh prejšnjih, saj se svet nahaja v gospodarski krizi in je torej treba ljudi še bolj spodbuditi, da iz svojih denarnic iztisnejo še poslednji cent.
Hkrati pa tale norija koristi tudi našemu drugemu vladarju - politiki. Kajti čeprav so politiki radi v ospredju, v časopisih in drugih medijih, pa jim vseeno ni preveč všeč, če jim vladani gledajo pod prste, analizirajo njihove odločitve in kritično presojajo njihovo delo. Zato politiki nimajo prav nič proti noriji, katere povzročitelj je kapitalizem. Prav nasprotno - zelo so zadovoljni z njo in jo po svojih močeh (čeprav ne preveč očitno, saj se ne bi spodobilo) tudi spodbujajo.
Kako torej preživeti ta dva meseca s povečano dozo neracionalnosti? Težko. Treba seje pačpo svojih močeh truditi, da tej noriji (vsaj popolnoma) ne zapademo; se pravi, da ohranimo trezno glavo. A to še ne pomeni, da svojih bližnjih ob praznikih ne smemo obdariti. Nikakor. A tudi pri kupovanju daril (pravzaprav tukaj še posebej) ne škodi, če se ga lotimo z zdravo mero racionalnosti. Novembrsko-decembrsko norijo pa prepustimo drugim - tistim, ki jo potrebujejo, da sebe ali druge odvrnejo od resničnih problemov in perečih vprašanj.
Gregor Alič
Ptuj • Viktorinov večer z Lojzetom Peterletom
Pogovor z evropskim poslancem leta 2008
V petek, 14. novembra, bo ob 19.30 v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer. V go-steh bo Lojze Peterle, evropski poslanec leta 2008 za zdravje in varnost hrane. V glasbenem utrinku bo nastopil Podlehniški sekstet.
Predsednica Marija Velikonja je tudi to priložnost izkoristila za to, da je predstavila prednosti, ki jih sladkornim bolnikom prinaša članstvo v društvu. Skozi številne aktivnosti jim je odprta pot do koristnih informacij in napotkov za lažje premagovanje bolezni, njeno obvladovanje in želeno kvaliteto življenja. Z urejenim sladkorjem namreč diabetik lahko normalno živi in dela. Pri sestavi programa za leto 2009, sprejeli ga bodo na zboru članstva v marcu, pričakuje tudi predloge članov. Okvirno je sestavljen, od članov pa je odvisna njegova nadgradnja. Želi pa si tudi, da bi jo na predsedniškem mestu zamenjal že kdo drug, nekdo, ki je tudi poln idej.
Štefan Hari iz Zveze društev diabetikov Slovenije, tudi predsednik lendavskega društva diabetikov, je pohvalil dejavnost ptujskega društva, pri čemer pa je predsednici dal vedeti, da za delo oziroma funkcije v civilnih organizacijah ni takšne gneče kot za volitve. Diabetiki lahko sami zase največ naredijo, zdravniki in drugi strokovnjaki jim lahko samo strokovno pomagajo. Hari je opozoril tudi na vedno težjo pot do denarja za dejavnost diabetikov, saj jo otežujejo vedno nove birokratske ovire.V soboto je na Ptuju izročil tudi bronasto plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije Suzani Klampher, višji medicinski sestri iz diabe-tološke ambulante ptujske bolnišnice. Prejela jo je za svojo nesebično delo s sladkornimi bolniki.
Po najnovejših podatkih naj bi bilo v Sloveniji okro-ga 120 tisoč sladkornih bolnikov. Po anketi Inštituta za varovanje zdravja naj bi jih slabih 64 odstotkov prejemalo zdravila, kar je izredno alarmanten podatek, ki so ga predstavili tudi na nacionalni konferenci Spremenimo diabetes, ki je bila 6. novembra. V Sloveniji ima sladkorno bolezen okoli 6,3 odstotka prebivalcev, med starejšimi od 75 let pa je sladkornih bolnikov že okoli 20 odstotkov. 16 tisoč diabetikov ob drugih boleznih prizadene tudi infarkt, medtem ko je pojavnost infarkta med nediabetiki le okrog 1,6 odstotka. Eden glavnih
dejavnikov za nastanek sladkorne bolezni je prekomerna telesna teža oziroma nezdrav način življenja. Najnovejši podatki kažejo, da ima danes Slovenec kar 33-odstotno možnost, da bo zbolel za sladkorno boleznijo, pri ženskah pa je ta odstotek še višji in znaša kar 39 odstotkov. Sladkorna bolezen je danes najbolj razširjena kronično neozdravljiva bolezen sodobnega človeka. Vse to so podatki, ki tudi Slovenijo silijo v to, da čimprej pripravi svoj nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni.
Tudi letos bodo slovenski sladkorni bolniki na mednarodni dan sladkorne bolezni 14. novembra izvedli številne krajše pohode ter se tudi tako poklonili spominu na dr. Friderika Bantinga, ki je odkril inzulin ter s tem rešil smrti v hudih mukah številne bolnike s sladkorno boleznijo tipa I.
MG
Lojze Peterle je bi rojen 1948 v Čužnji vasi v občini Trebnje. Po končani gimnaziji v Novem mestu je diplomiral iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Ekonomski fakulteti je diplomiral še iz ekonomije na prvi stopnji. 15 let je bil urednik Revije 2000 in vrsto let glavni urednik revije Tretji dan. Marca 1989 je ustanovil Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se je istega leta preoblikovalo v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Na prvem kongresu stranke je bil izvoljen za predsednika. Po zmagi demokratičnih strank koalici-
je Demos je bil od leta 1990 do 1992 predsednik prve demokratične vlade Republike Slovenije, ki je vodila najpomembnejše zgodovinske dogodke na poti osamosvojitve naše domovine. V vseh letih samostojne Slovenije je Lojze Peterle igral pomembno vlogo v slovenski politiki in postal politik evropskega profila. V juniju 2004 na prvih volitvah za Evropski parlament je zmagal in postal poslanec evropskega parlamenta. Opazno vlogo na evropskem političnem področju kažejo prestižna imenovanja: Alois Mock Evropa Ring, Ordine piano; Josef Kreiner Prize,
Evropejec leta 2003, Merite Europeen In Gold 2004. Od leta 2006 je podpredsednik Evropske ljudske stranke.
Lojze Peterle je poliglot, saj tekoče govori angleški, francoski, nemški, ruski, italijanski, srbski in hrvaški jezik. Z ženo Branko in otroki Nežo, Ožbejem in Meto živi v Ljubljani. Ljubiteljsko čebelari, zato je bil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije do leta 2007, ukvarja se z letalstvom in ljubi lepo slovensko pesem. Poznan je tudi po igranju na orglice.
Lojze Peterle je pred kratkim postal evropski poslanec leta 2008 za zdravje in varnost
hrane. Za nagrado ga je nomi-niralo 15 nevladnih organizacij tako iz Slovenije kot iz drugih držav EU. Konkurenca je bila huda, saj je bil eden od nasprotnikov John Bowis, ki je v ELS-ED koordinator v odboru za okolje, zdravje in varnost hrane. Nabor najboljših treh v posamezni kategoriji izberejo nevladne in nepro-fitne organizacije, o favoritu pa nato z glasovanjem odločijo poslanci sami.
Vabim vas, da se srečamo z evropskim poslancem leta 2008 za zdravje in varno hrano na Viktorinovem večeru.
Peter Pribožič
Ptuj • Megakonferenca X na Elektro in računalniški šoli
Zrušili ovire in Ptuj preko spleta v živo predstavili svetu
V sklopu aktivnosti, ki potekajo na področju promocije tehnike in naravoslovja, se je prejšnji teden ptujska Elektro in računalniška šola predstavila na svetovnem spletu. Na Megakonferenci X, ki jo Američani organizirajo že desetič zapored, so na enem največjih videokonferenčnih dejavnosti na svetu predstavili svoje delo.
V 12 urah svetovnega vido-ekonferenčnega povezovanja se je preko spleta konference v živo udeležilo več tisoč udeležencev iz skoraj 200 ustanov iz različnih držav sveta, med drugim tudi Indije, Pakistana, Kanade, Amerike, Kitajske, Švedske in tudi ostalih nam bližjih držav. Iz Slovenije je letos sodelovalo 16 različnih ustanov, večina kot opazovalci, le štiri pa kot predstavljavci. Med temi tudi Elektro in računalniška šola v sodelovanju z Ekonomsko šolo Ptuj.
Pobudnik aktivnosti vključevanja v omenjeni dogodek na Elektro in računalniški šoli Ptuj je učitelj Franc Vrbančič. »Glavni akterji so bili dijaki četrtih letnikov, ki so izvedli 15-minutno predstavitev v angleškem jeziku, in sicer na temo povezovanja tehnike in robotike z vsakdanjim življenjem,« je pojasnil Vrbančič, koordinator projekta na Ptuju. Megakonferenca X, ki je letos potekala pod naslovom Zrušimo ovire, povežimo se, je potekala v četrtek, 6. novembra, med 13. in 2. uro po našem času. Glavni namen omejenega projekta, pri organizaciji katerega sodelujejo izobraževalne in raziskovalne institucije in omrežja iz Združenih držav Amerike, je spodbujanje uporabe naprednih videokonferenčnih sistemov v izobraževalne in raziskovalne namene. Obenem pa želijo povezati različne organizacije in zavode po celem svetu ter jim omogočiti razvitejše medsebojno sodelovanje.
Ptuj na svetovnem spletu ni manjkal
Na Megakonferenco X, katere prenos je bilo možno
spremljati s spletnim brskalnikom in Arnesovim strežnikom za pretočni video, so se dijaki in učitelji Elektro in računalniške šole ter učitelji Ekonomske šole Ptuj vključili živo. Ti so za zainteresirane slušatelje iz celega sveta izvedli predstavitev z naslovom Learning Programming by Using an E-Material and Interface eProDasSCl. V sklopu 15-minutne predstavitve je bil na temo robotike in povezovanja tehnike z vsakdanjim življenjem predvajan tudi 8-minutni film, ki so ga v sodelovanju z Vrbančičem
pripravili dr. Suzana Uran, FERI in Tomislav Gorišek. »Z njim smo želeli pokazati, kako pomembna je tehnika za vsakdanje življenje ter kako zadeve, ki so videti komplicirane in jih večinoma uporabljamo za izobraževanje, lahko prenesemo v vsakdanje življenje,« je pojasnil Vrbančič. Sicer pa je na to temo nekaj izdelkov svetu v živo predstavil tudi dijak Gregor Krušič.
Velik prispevek, da je ob vključitvi v živo vse potekalo gladko, imajo dijaki, ki so se na omenjeni dogodek odlič-
no pripravili. Za svoje delo pa bodo ocenjeni tudi pri rednem učnem procesu. V priprave in izvajanje aktivnosti pa je bilo vključenih tudi veliko učiteljev, med njimi tudi David Drofenik, Marjan Čeh, Dolores Ženko, Renata Horvat, Bogdan Atanaskovič, Miran Horvat ter Franc Vr-bančič kot koordinator celotnega projekta.
Izkušnje sodelujočim ostanejo v spominu
»Pridobljene izkušnje bodo dijakom in učiteljem dobrodošle pri načrtovanju nadaljnje poklicne in življenjske poti, npr. razvijanje samostojnosti, prevzemanje odgovornosti za svoje ravnanje, profesionalni odnos do podane naloge in zaposlenih, socialne in sporazumevalne kompetence, pridobivanje in utrjevanje specifičnega strokovnega izrazoslovja v slovenskem ter tujem jeziku ipd. Vsekakor gre za projekt, ki bo vsem sodelujočim ostal zapisan globoko v spominu,« je prepričan Vrbančič.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Šolski center Ptuj se je na Megakonferenci X predstavil prvič.
EU • Maribor s partnerji za Evropsko prestolnico kulture
Končna odločitev maja 2009
Evropska komisija pričakuje pozitivno poročilo izbirne komisije o kandidaturi Maribora s partnerji za Evropsko prestolnico kulture leta (EPK) 2012, so potrdili v Bruslju. Poročilo naj bi bilo pripravljeno do konca meseca, ministri EU pa naj bi dokončno odločitev sprejeli maja 2009.
Evropska komisija v začetku novembra še ni mogla podati celovite ocene o predstavitvi Maribora, je pa izrazila pričakovanje, da bo poročilo žirije pripravljeno še v tem mesecu in da bo pozitivno. Poslano bo tudi Evropskemu parlamentu, ki lahko v treh mesecih poda svoje mnenje. Končno odločitev naj bi po pričakovanju Bruslja sprejel Svet EU maja 2009. Po prvotnih pričakovanjih naj bi bila
kandidatura potrjena v času francoskega predsedstva EU. Predstavniki Maribora s partnerji, ki so minuli teden svojo kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2012 ponovno predstavil v Bruslju, so izrazili prepričanje, da bo EU sedaj potrdila Maribor za kulturno prestolnico, saj je bila predstavitev izjemno uspešna. Mariborčani so uspeli odgovoriti na vsa vprašanja, ki so se pojavljala.
»Predstavitev je potekala v zelo prijetnem vzdušju. Vsi člani komisije so pohvalili prezentacijo in izrazili navdušenje,« je pojasnil mariborski podžupan Andrej Verlič, ki se je predstavitve udeležil. Na vprašanje, če je komisija imela kakršnekoli pripombe na program, saj je moral Maribor predstavitev svoje kandidature za EPK 2012 ponoviti, je odvrnil, da »kritik absolutno ni bilo«.
Pri vprašanju obsega programa so predstavniki projekta zagotovili, da so vsi projekti, vključeni v program Evropske prestolnice kulture, utečeni, in da imajo z njimi že izkušnje, sta povedala Verlič in Vladimir Rukavina, predsedujoči začasnemu sekretariatu za EPK 2012. Komisija je namreč aprila ob prvi predstavitvi kandidature opozorila prav na preobse-žnost programa. (sta)
Na knjižni polici
Boris Pahor
Moje suhote in njihovi ljudje
Ljubljana. Študentska založba, 2008 (Knjižna zbirka Beletrina)
Boris Pahor, velik borec za pravice zamejcev, akademik in prejemnik francoske legije časti, nominiranec za Nobelovo nagrado, je ob svoji 95-letnici izdal avtobiografske zapise, nekak pregled bivanjskih prostorov skozi literarno snovanje in utrip življenja v časovnih miljejih totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma.
Slovenski pravopis iz leta 1962 pravi, da je suhota pokrit prostor. Najnovejši pomenskost besede razširja; suhota je tudi stanje suhega in pomeni ekspresivno notranjo praznino.
Očetov poročni prstan, ki ga je prejel po smrti sestre, priča, da ni bil nedonošenček. V obdobju petih let sta se starša trikrat selila. Spominja se matere, lepe in ponosne gospe in očeta, uglednega fotografa, ki je družino s poroštvom prijatelju spravil v uboštvo na bivanje v podpritličje petnadstropne hiše. Tako se je moral oče ubadati kot branjar na Trgu ob Rusem mostu. Če je šla kje neka skupnost skozi križev pot, potem je bila to slovenska v Trstu, v kateri sta se tudi njegova starša z golimi rokami spoprijemala z nenaklonjenim mestom. Njegova mama je bila lepo dekle, ki se je iz odročne bajtice napotila v Trst. Bila je razgledana, kot 22-letna kuharica se je udeležila pogreba Simona Gregorčiča v Gorici. V italijanski šoli mu ni šlo, na bogoslovju v Gorici seje v njem nadaljeval notranji spopad. Konec drugega letnika je ostal kar doma, matije izjokala svoje razočaranje, oče je izrohnel nesmiselno stran vržena leta. Ob vpoklicu v vojsko je izbral Libijo. Postal je bojevnik domovine, ki ni njegova domovina, temveč uničevalka njegovega rodu. Položaj Primorske je bil povsem drugačen, tamkajšnja duhovščina je bila protifašistična. Z Danico sta se znašla skupaj kot dva potoka v skupnem toku. Že prvi dan v Dachauu je bilo po razkuževalnem obredu stanje v golih capah, bos na snegu, čakajoč na prejem številke. Nekateri bloki so bili bivališče sprememb, ko je postal uporaben kot tolmač. V Harzungenu je bil dodeljen sobi za drisko, jetiko, meningitis. Jetičen je postal tudi sam. Zadnja nemška suhota je bil Bergen-Belsen. Prvi stik s človeškim mestom je bil suhota v pravem pomenu besede - samostan v francoskem Lillu. Pariz je prihod v neresničen svet nejasne prihodnosti človeštva. V sanatoriju sta mu naklonjeni tišina in osamljenost, ko si zaželi samo vodoravno lego telesa v molku, brez misli in občutkov. To je čas literarnega srečanja z Baudelerom in Gidom. Njegove francoske univerze so utrdile duhovno sorodstvo za desetletja. Ni se odrekel Domu in svetu kakor tudi ne Sodobnosti, lastno pot je izražalo Dejanje. Njegovo intenzivno doživljanje je bilo namenjeno pesmi Kocbekove pokrajine. Prvi odhod v Padovo se je končal neuspešno. Potem se je zgodilo, da je postal Dottore in Lettere; nenavadno zadoščenje za očeta, za globoko verno mater nepravo zadovoljstvo. V povojnem položaju se je odločil za predanost književnemu delu, rešitvi celotne primorske zemlje v terjanju demokratične ureditve in v odklonu absolutne partijske oblasti v Jugoslaviji. Njegova usoda je bila zapečatena že z izidom Kocbekove zbirke Strah in pogum, ki ga je prevzela s svojo humanistično in psihološko problematiko. Pregelj, Gradnik, Bartol, Kosovel, Magajna, Remec, Bevk so že spadali v evropsko književnost, čeprav kot avstrijski državljani niso doživeli priznanja. Soba z razgledom je družila Pavla Merkuja, Rebulo in njega v Sidru in v zavračanju prisile in enoumja. Kljub temu da je imel svojo sobo v tržaškem stanovanju, je zahajal po pouku v svojo suhoto na Kras. Zaradi Kocbekovega intervjuja z njim so udbovci mnoge ustrahovali, ki so potem umaknili podpise pri izdaji knjižice. Družinsko življenje v dobi fašizma je bilo ujeto v klavrnem iskanju samega sebe. Bajtica na brežini v Barkovljah je postala skromni dom Živki, hčerki Maji in sinu Adrijanu in odprta za obiskovalce. Povojnemu levemu sistemu je uspelo načeti identitetno zavest in smisel za skupno usodo. Ko je človek mislil, da je izgubljen, jih je Primorce neviden varoval Kosovelov duh in jih povezoval z zemljo, izročilom prednikov in plemenitim ter svobodoljubnim človeštvom. Suhota v Dutovljah, na Roški, suhota na mestni rebri so stiki s pomembnimi slovenskimi ustvarjalci in njihovimi razmerji do literature in stvarnosti. Groteska slovenske usode je prečkanje mejnega prehoda v Slovenijo. Večer na predstavitvi Nekropole na Poe-tenfestu je bil sijajen. Na prošnjo nekega obiskovalca je v avditoriju v slovenščini zapisal: »Zame je vsak dan, ko se prebudim, novo rojstvo.«
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Polom Ptujčank v drugem polčasu
Stran 12
Nogomet
Izključitev Krajcerja odločila derbi
Stran 12
Boks
Dejan pripravljen, navijači tudi
Stran 13
Odbojka
Črna martinova sobota za Štajerke
Stran 13
Strelstvo
Zmagoslavje Simoniča ml. in Raušlove
Strani 15
Nogomet
Ormožani presenetili vodilne Zrečane
Strani 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Rudar 0:1 (0:1)
Strelec: 0:1 Peric (25)
Labod Drava: Murko, Fernandes, Prejac, Andeikovic, Grižonič, Bošnjak (od 79. Radetic), Halilovič, Kronaveter, Horvat (od 59. Kelenc), Semler (od 68. Grbec), Zilič. Trener: Ljubinko Drulovic
Rudar: Savič, Jeseničnik, Sulejmanovič, Stojnic, Cipot, Tolimir, Golob (od 45. Omladič), Kolsi, Januzovič (od 89. Prašnikar), Mujakovič, Peric. Trener: Marijan Pušnik
Rumeni kartoni: Zilič (49.), Peric (51., 60.), Omladic (84.), Kolsi (86.), Andelkovič (87.), Radetič (87.), Kronaveter (90.)
Rdeči kartoni: Perič (61. - 2. rumeni karton)
Nogomet • 1. SNL
Premalo odločno lovili zaostanek!
V tednu, ko sta Eto'o (Barcelona) in Higuain (Real Madrid) dosegla vsak po štiri zadetke za svoji ekipi, Birsa in Jokič (oba Sochaux) pa sta se v 13. krogu 1. francoske lige veselila prve zmage v tem prvenstvu, so nogometaši v 1. SNL odigrali 16. krog, o vsaj kakšnem mini približku Eto'a ali Higuaina pa v Sloveniji (še posebej na Ptuju) ni ne duha in ne sluha.
Tokrat so igralci Labod Drave neuspešno lovili zaostanek iz prvega polčasa, tega pa so se po dodatni izključitvi Periča lotili na skrajno čuden način - anemično in nepodjetno. Žogo so oddajali prepočasi, za nameček pa so že v obrambni vrsti naredili vsaj tri podaje, tako da so se lahko Velenjčani mirno postavili v obrambi. V oči je bodla še postavitev obrambnih igralcev, ki so se izredno sramežljivo vključevali v napadalne akcije. Tudi menjave trenerja Druloviča niso spremenile poteka dogodkov, saj je zvezne igralce zamenjal z zveznimi, vsi obrambni nogometaši pa so ostali na igrišču! Koga so čuvali, če je Rudar igral z enim napadalcem, obenem pa se niso vključevali v napade?
Lendavčani so na domačem igrišču še vedno gospodarji: v osmi tekmi so zmagali še sedmič. Niti serija Interblocka jih ni prestrašila, čeprav je imel Zahora na začetku lepi priložnosti za vodstvo gostov. Dolgo so se s tekmeci mučili tudi nogometaši Domžal, na koncu pa so s tremi zadetki vendarle zmagali (prva zmaga po osmih krogih) in tako na najlepši način sprejeli trenerja Badžima. V Ajdovščini tega ne morejo v enaki meri reči za trenerja Lokico, zagotovo pa je slednji lahko zadovoljen tudi z remijem proti Mariboru, saj so sodniki razveljavili dva regularna zadetka gostom (enega tudi domačinom). In kdo je sodil: glavni sodnik je bil Vojko Goričan, ki je pred tremi krogi v Novi Gorici zaradi prepovedanega položaja razveljavil zadetek Semlerja, čeprav se je ta v akcijo vključil iz druge vrste in zadel z glavo. Ta isti sodnik lahko s svojimi pomočniki po treh krogih nemoteno in nekaznovano razkazuje svoje široko neznanje.
S serijo uspehov nadaljujejo Celjani, ki so po vodstvu 3:0 na koncu trepetali za zmago. Nafta se je približala vodilnemu Mariboru na šest točk zaostanka, tik za njo so Celjani, nato pa sledi gruča ekip v sredini lestvice. Na začelju so trije klubi, ki so že nekoliko izgubili stik s sredino.	(JM)
PrvaLiga Telekom Slovenije, 16. krog:
Primorje - Maribor 0:0; R. K.: Mejač 90./Maribor Nafta - Interblock 3:0 (2:0); strelci: Caban 19., Lo Duca 31., Janko-vic 90. R. K.: Iličič 52./Interblock
Domžale - Luka Koper 3:1 (0:1); strelci: Elsner 78., Juninho 84., Benko 90.; Božičič 17.
MIK CM Celje - HiT Gorica 3:2 (2:0); strelci: Biščan 25., Korun 36./11-m, Močič 49.; N. Kovačevič 51., Kršič 81.
PrvaLiga Telekom
^ Slovenije
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 16. KROGA: Labod Drava - Rudar Velenje 0:1 (0:1), Primorje - Maribor 0:0, Nafta - Interblock 3:0 (2:0), Domžale - Luka Koper 3:1 (0:1), MIK CM Celje - HIT Gorica 3:2 (2:0).
1. MARIBOR	lB	9	B	l	S5:2G	SS
2. NAFTA	lB	S	S	5	2G:1T	2T
3. MIK CM CELJE	lB	T	5	4	25:1?	2B
4. DOMŽALE	lB	B	5	5	2S:2G	2S
5. INTERBLOCK	lB	B	4	B	2l:22	2G
6. HIT GORICA	lB	T	l	S	25:29	22
7. RUDAR VELENJE	lB	B	S	T	2S:l9	2l
8. LABOD DRAVA	lB	5	2	9	lB:2S	lT
9. PRIMORJE	lB	S	T	B	l9:24	lB
10. LUKA KOPER	lB	S	4	9	lT:S2	lS
Pari 17. kroga: sobota, 15. 11., ob 14.00: Interblock - MIK CM Celje, Luka Koper - Nafta Lendava; ob 18.00: Hit Gorica - Maribor; ob 20.05: Rudar Velenje - Domžale; v nedeljo, 16. 11., ob 14.00: Labod Drava Ptuj - Primorje.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 16. krog
Rdeče luči in vsi alarmi vklopljeni
Pred nedeljsko tekmo 16. kroga v 1. slovenski nogometni ligi je na ptujskem nogometnem semaforju močno utripala rdeča luč. Utripala je zelo neprijetno, saj Ptujčani že pet krogov niso okusili slasti zmage. Po dolgem času je domači strateg Ljubinko Drulovič imel na voljo vse igralce, vključno z domačim kapetanom Ziličem. Če pa prvi in hkrati edini pravi napadalec v moštvu (kot sami pravijo pri Dravi) doseže v 15. krogih samo dva zadetka, potem niti ni tako presenetljiva nizka uvrstitev Drave na lestvici. Res je, da Zilič ni odigral vseh tekem, toda kronično neučinkovita igra Ptujčanov je največji krivec za težave v letošnji sezoni. In za del teh težav je krivo tudi slabo kadrovanje moštva, saj zgolj dva napadalca (poleg Ziliča še Grbec) nikakor ne zadovolju-jeta potreb za konkurenčno igro v prvi ligi.
Neizkoriščena pobuda
Spomini na prvo srečanje obeh nedeljskih tekmecev za Ptujčane niso bili prijetni, saj so v Velenju izgubil z 0:3. Že začetek nedeljskega srečanja je pokazal, da bomo spremljali zanimivo, dinamično in odprto predstavo obeh moštev. Prvi strelec lige Januzovič je že v 1. minuti pokazal, da je odličen igralec, saj je sprožil nevaren udarec z 10 metrov, toda Murko je bil dobro postavljen in ni imel veliko dela. V 17. minuti
Foto: Črtomir Goznik
Lucas Horvat (Labod Drava, modri dres) v dvoboju z Bobanom Savičem, vratarjem Rudarja iz Velenja, ki je ostal nepremagan do konca tekme.
smo videli prvo lepo akcijo domačih, ki jo je s strelom zaključil Semler, toda Savič je bil na mestu. Druga polovica prvega polčasa je minila v absolutni dominaciji domačinov, ki pa znova niso znali izkoristi nekaterih sijajnih priložnosti. Kazen je prišla v 26. minuti, ko so gostje izkoristili bledo reakcijo domače obrambne vrste, ki sta jo izigrala Junuzovič in strelec zadetka Perič. Tudi po prejetem zadetku so bili Ptujčani veliko boljši in konkretnejši: v 30. minuti je Zilič s strelom z glavo premagal tudi že Saviča,
vendar je goste rešil nekdanji slovenski reprezentant Cipot, ki je žogo izbil iz praznega gola. Do konca prvega polčasa so domači uspeli zapraviti še nekaj lepih priložnosti. Tudi glavni sodnik Perič je bil v slabi dnevni formi in v 34. minuti ni dosodil enajstmetrovke po igri z roko gostujočega obrambnega igralca.
Trdna obramba Velenjčanov
Drugi polčas je že na začetku ponudil bolj obrambno formacijo gostov, ki so pametno zaprli igro in čuvali ugoden rezultat. V 52. minuti se je znova sijajna priložnost ponudila Ziliču po podaji Kronavetra, tudi tokrat pa domači napadalec ni uspel premagati Saviča. V 60. minuti je glavni sodnik Perič gostujočemu igralcu Pericu pokazal drugi rumeni in posledično rdeči karton. Toda v nadaljevanju tekme niti igralec več, niti nekatere menjave in rošade Druloviča niso prine-
sle veselja na domačo tribuno. Kelenc je sicer z vstopom nekoliko poživil igro in s svojimi kvalitetnimi predložki pripravil dve lepi priložnosti za Ziliča in Grbca, a niti to ni bilo dovolj za zadetek. Na drugi strani je v 87. minuti glavni sodnik Peric po prekršku Andelkoviča nad Januzovičem v domačem kazenskem prostoru pokazal na belo točko za goste. Iz oči v oči sta se znašla prvi strelec lige Januzovič in domači vratar Murko, ki je s sijajno obrambo rešil svojo ekipo pred višjim porazom.
Drava ima po 16. krogih najslabši napad v prvi ligi, saj so dosegli le 16 zadetkov. To jih trenutno uvršča na 8. mesto v prvi ligi. Za zaključek lahko sklenemo, da v nedeljo nismo videli nič novega: strelski post in razprodaja točk na Ptuju se nadaljujeta. Novo priložnost, da popravijo slab vtis, imajo nogometaši Labod Drave že v nedeljo, ko bodo znova igrali na svojem igrišču, gostili pa bodo ekipo Primorja iz Ajdovščine.
Janko Bezjak
Foto: Crtorr
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) je v prvem polčasu dobro vodil igro svoje ekipe, v drugem pa se je izgubil v sivem povprečju.
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: "Igrali smo pod velikim pritiskom, vendar je tudi v takšnih tekmah potrebno pokazati karakter in kvaliteto. V 1. polčasu smo zaradi svoje napake prejeli poceni zadetek, mi pa iz petih čistih priložnosti nismo znali zadeti. Zelo sem nezadovoljen, a očitno nam nekaj manjka in bomo morali poiskati nove okrepitve, saj so naši igralci še mladi in očitno ne znajo igrati pod pritiskom."
Marijan Pušnik, trener Rudarja Velenja: "Zanimivo srečanje do zadnjih minut. Na srečo smo uspeli zadeti v 1. polčasu in potem vodstvo obdržati do konca. Videlo se je, da Drava igra pod pritiskom, saj že zelo dolgo ni zmagala. To bi lahko rekel tudi za nas, zato je bila igra raztrgana in ni bila najlepša za gledalce. Mi smo bili na koncu srečnejši in spretnejši. Čestitke mojim fantom za zmago."
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Odlična predstava na Hardeku, polom Ptujčank
Jeruzalem - Trimo 26:23 (14:12)
Jeruzalem: G. Čudič (8 obramb), Cvetko, Belec (1 obramba); Korpar 1, Krabonja 1, Melnjak 4, Bogadi, Bezjak 6, Radujkovic, B. Čudič 4 (2), Ivanuša, Sok 4, Žuran 6, Korez, Jova-
1. A SRL - moški				
REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem				
Ormož - Trimo Trebnje 26:23 (14				
:12), Merkur - Cimos Koper 27:34				
(11:19), Gorenje - Krka 28:23 (14				
:11), Rudar EVJ Trbovlje		- Slovan 29		
:31 (16:14), Prevent	-	Ribnica Riko		
hiše 33:31 (17:14); prosta ekipa Ce-				
lje Pivovarna Laško.				
1. GORENJE 7	6	0	1	12
2. CIMOS KOPER 6	5	1	0	11
3. PREVENT 7	4	2	1	10
4. CELJE PIVO. LAŠKO 6	4	0	2	8
5. JERUZALEM ORMOŽ 8	3	2	3	8
6. SLOVAN 7	3	2	3	8
7. RIBNICA RIKO HIŠE 7	3	1	3	7
8. TRIMO TREBNJE 7	3	0	4	6
9. MERKUR 8	1	2	5	4
10. KRKA 7	1	0	6	2
11. RUDAR TRBOVLJE 8	1	0	7	2
novič. Trener: Saša Prapotnik
Trimo: Ferlin, Imperl (11 obramb), Makovec; Korelec, Krže, Kovalenko 3 (2), M. Radelj 4, B. Radelj, Ratajec, Grandovec, Se. Skube 8, Sušin 3, Cehte, Miklavčič 4 (1), Musa 1, St. Skube. Trener: marko Šibila
Izključitve: Jeruzalem 14; Trimo 12 minut.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 2/2; Trimo 6/3.
V Ormožu so gledalci v soboto videli lepo rokometno predstavo, ki je lahko v ponos slovenski MIK 1. A ligi. Obe ekipi sta prikazali kakovosten rokomet, ki je na Martinovo soboto navdušil okrog 400 gledalcev na Hardeku. Do končnega izida si nobeni ekipi ni uspelo priboriti več kot dva zadetka prednosti. Bolje so pričeli gostje, ki so povedli s 3:1. Šele v 6. in 9. minuti je Ormožanom prek Žurana uspelo doseči dva zadetka. V 12. minuti pa je bilo prvo vodstvo Jeruzalema (5:4), spet je mrežo Imperla zatresel Žuran. V nadaljevanju je bil na
golu Vinarjev odličen Gregor Čudič, ki je že do odmora zbral 7 obramb, na drugi strani pa je bil za ormoško obrambo neza-ustavljiv eden od treh Trimo-vih reprezentantov Sebastjan Skube, ki je do odmora zadel šest krat.
V obdobju od 42. do 50. minute sta ekipi dosegli le po en zadetek, 20:20. Gosti so nato zapravili dve sedemmetrovki (Kovalenko, Se. Skube - obakrat vratnica) in še čisti protinapad preko M. Radlja, kateremu je strel izjemno zaustavil Belec. Gostitelji so s pridom izkoristili vse napake Trima in v 57. minuti ušli na prednost dveh golov, 25:23. V zaključku je najprej Imperl zaustavil »zi-cer« Korparju, ki je nato v 59. minuti le potrdil pomembno zmago Vinarjev. Zmagovalca je odločila izjemna borbenost igralcev Jeruzalema, ki so tokrat odigrali svojo najboljšo tekmo v prvenstvu.
Uroš Krstič
Igralke Mercator Tenzor Ptuja (na sliki z žogo Sabina Majcen) so drugi polčas, katerega so izgubila za 14 zadetkov.
Foto: Črtomir Goznik
v soboto odigrale katastrofalen
Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje 34:44 (23:19)
Mercator Tenzor Ptuj: Mateša 6, Majcen 3, Korotaj, Prapotnik 2, Colra 10 (5), Frešer 6, Ozmec 1, Bolcar 2, Pikl, Gregorec, Erhatlč, Brumen, Še-ruga, Raškovlč 4.
Zagorje Istrabenz Gorenje: Pav-lič, Surovlč 9, Oven 9(1), Čebular 2, Borštnar, Bregar 2, Kelševar, Sulej-
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga
Izključitev Krajcerja odločila derbi
Olimpija - Aluminij 4:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Topolovec (54), 1:1 Karič (57), 2:1 Pavlin (60), 3:1 Mitra-kovič (68), 4:1 Pavlin (84), 4:2 Milec (90)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Bingo, Krajcer, Pavlin, Dugolin, Medved, Tiganj (od 75. Ihbesheih), Ši-menko (od 65. Črnčič), Letonja (od 70. Milec). Trener: Bojan Špehonja.
Zadnje jesensko srečanje v 2. SNL so nogometaši vodečega Aluminija igrali proti najbližji zasledovalki, Olimpiji, v gosteh - v Ljubljani. V tem pomembnem srečanju so Kidričani želeli vsaj točko, ki bi jih po 14. odigranih krogih ohranila na prvem mestu; Olimpija je za prevzem vodstva potrebovala zmago. V dokaj hladnem vremenu se na stadionu v Spodnji Šiški ni zbralo veliko gledalcev, mogoče šeststo, med njimi pa veliko pomembnežev na čelu z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem.
V srečanje so oboji krenili odločno, s trdnima obrambama. Mlada ekipa Aluminija iz Kidričevega je imela prvo priložnost v 7. minuti, ko je Rotman pobegnil po levi strani, prišel v kazenski prostor Olimpije, tam pa ga je nepravilno zaustavil Vugdalič, vendar
Foto: Črtomir Goznik
Veteran Miran Pavlin (Olimpija, zeleno-beli dres) je bil z dvema zadetkoma uspešnejši od Denisa Topolovca in Roka Letonje (oba Aluminij)
2. SNL				
REZULTATI 14. KROGA: Olimpija - Aluminij 4:2 (0:0), Krško - Bonifika 2:1 (0:0), Livar - Triglav Gorenjska 2:3 (0:2), Bela krajina - Zagorje 0:1 (0:0) MU Šentjur - Mura 4:2 (2:0).				
1. OLIMPIJA 14	8	4	2	25:12 28
2. ALUMINIJ 14	8	3	3	36:21 27
3. TRIGLAV GOR. 14	6	5	3	24:19 23
4. MURA 05 14	5	4	5	28:27 19
5. KRŠKO 14	5	3	6	22:27 18
6. MU ŠENTJUR 14	5	3	6	19:29 18
7. BELA KRAJINA 14	4	5	5	14:16 17
8. BONIFIKA 14	4	3	7	27:22 15
9. LIVAR 14	2	6	6	13:19 12
10. ZAGORJE 14	2	6	6	9:25 12
sodnik Matjaž Bohinc, ki mu je bila to zadnja tekma v karieri, ni piskal ničesar. Eni in drugi so v nadaljevanju poskušali s streli iz različnih razdalj, vendar so bili daleč od želenega cilja - gola. Pred vrati gostov je bilo vroče v 28. minuti, ko najprej z glavo ni bil natančen Mi-trakovič, nato pa še Vugdalič. Dve minuti pred koncem prvega polčasa je po levi strani lepo pobegnil Letonja, ki se je sam znašel pred vratarjem Olimpije Volkom, tega pa je žoga srečno zadela in se odbila v polje.
Drugi polčas je bil pravi nogometni derbi, v katerem so gledalci videli šest zadetkov in izključitev. Najprej je v 54. minuti Topolovec z močnim strelom po tleh presenetil Olimpijinega vratarja in popeljal goste v vodstvo. V 57. minuti pa se je zgodil ključni trenutek na tekmi: žogo je imel kapetan Aluminija Marko Kraj-cer, vendar jo je po preigrava-
nju izgubil ter nato naredil še prekršek za svoj drugi rumeni karton. Kmalu po vodstvu so torej Kidričani ostali na igrišču z desetimi igralci, izkušeni tekmeci pa so to znali takoj izkoristiti. Prosti strel je izvajal Miran Pavlin, žoga je prišla do Kariča in ta jo je iz bližine zabil v mrežo. Tri minute kasneje že naslednji šok za goste: kot z desne strani je ponovno izvajal Miran Pavlin in z neposrednim strelom premagal vratarja Aluminija. Z igralcem več so Ljubljančani imeli pobudo, vendar se tudi gostje niso predajali. Žal pa so gostitelji v 68. minuto ponovno zadeli in s tem že odločili o končnem zmagovalcu. Šest minut pred koncem je Miran Pavlin ponovil vajo iz 60. minute in ponovno presenetil mladega vratarja Aluminija. V zadnji minuti srečanja je mladinski reprezentant Milec le še znižal izid.
V drugoligaškem derbiju je
tako zmagala Olimpija, vendar se tudi Kidričani niso predstavili v slabi luči. Borili so se po svojih močeh, vendar je tokrat prišla do izraza izkušenost Olimpije, saj drugače domači ne bi dosegli vseh štirih zadetkov iz prekinitev. Sodnik Bohinc se je »izkazal« po svoje. Sicer ni kriv za poraz gostov, vendar je bilo opazno, da je spregledal kar nekaj težjih prekrškov Kariča, Mitrakoviča in Vugdaliča ter namerni udarec Mirana Pavlina s komolcem.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Mislim, da srečanja nismo odigrali slabo, da smo se dobro upirali favoriziranim domačim nogometašem, vendar naredili nekaj nepotrebnih napak. Za sodnika Bohinca pa bi rekel, da je naredil veliko uslugo nogometu s tem, da je končal sodniško kariero.«
managič 7, Rebolj, Lutner 3, Ljubas 12(1), Ržnik, Keglič, Čajko.
Sedemmetrovke: Mercator Tenzor Ptuj 5 (6), Zagorje Istrabenz Gorenje 2 (3).
Izključitve: Mercator Tenzor Ptuj 10, Zagorje Istrabenz 4 minute.
Ko ne gre, pač ne gre, bi bila glavna ugotovitev po porazu ptujskih rokometašic z ekipo Zagorja. To je bila lepa priložnost za novo zmago, za novi dve točki, kar bi ekipi Mercator Tenzor na prvenstveni razpredelnici dalo povsem drugačno podobo. Očitno pa je, da se ob podobnih igrah visoke uvrstitve odmikajo vedno dlje.
Domače rokometašice so v prvem polčasu igrale dobro in so vse nadzirale. V tem delu igre so vodile tudi s šestimi zadetki prednosti, ob polčasu pa še s štirimi. Prav zaradi tega se je obetala zanimiva igra tudi v drugem polčasu. Žal pa so se takšna pričakovanja hitro raz-
Nikola Bistrovič, trener Mercatorja Tenzorja Ptuja:
»Zgodilo se je tisto, kar se v drugem polčasu nikakor ne bi smelo. Za poškodovano organizatorko igre Kristino Mihič enostavno nimamo zamenjave in to se nam potem pozna v igri.«
blinila, saj so Zagorjanke že v 40. minuti izenačile na 27:27 in v nadaljevanju hitro povedle za tri zadetke. V 48. minuti je bilo ob vodstvu gostij 30:36 jasno, da preobrat domačink tokrat ni mogoč, razlogi za to pa so bili slaba igra Ptujčank tako v obrambi kakor napadu, številne napake pri podajah, da o slabih vratarkah niti ne govorimo. S takšnim pristopom tekme enostavno ni mogoče dobiti.
Danilo Klajnšek
REZULTATI 7. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje Istrabenz Gorenje 34:44 (23:19), Škofja Loka KSI
-	Olimpija 17:51 (6:24), Celela Žalec
-	Velenje 37:17 (18:8), Celjske mesnine - Kočevje Evrocaslno 25:23 (16:9), Sava Kranj - Brežice 29:28 (14:9), Krka - Piran Vrtovi Istre 27 :20 (15:11).
1.	OLIMPIJA	7 7 0 0 14
2.	CELEIA ŽALEC 7 5 0 2 10
3.	ZAGORJE ISTRAB. 7 5 0 2 10
4.	KRKA	5 4 0 1 8
5.	CELJSKE MESNINE 5 4 0 1 8
6.	KOČEVJE EVRO. 6 3 0 3 6
7.	MERC. TENZOR PTUJ 7 3 0 4 6
8.	SAVA KRANJ 6 2 0 4 4
9.	BREŽICE	6 2 0 4 4
10.	PIRAN VRT. ISTRE 6 10 5 2
11.	ŠKOFJA LOKA KSI 7 10 6 2
12.	VELENJE 7 1 0 6 2
Rokomet • 1. B SRL (m)
V tekmi brez obramb
v	|V| Ia l|	V-	■
uspesnejsi Mariborčani
Klima Petek Maribor - MoSkanjci GoriSnica 49:31 (23:16)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 7, Zorli 3, Šoštarič 2, Arnuš, Prejac, Lozinšek 1, Golob, Štrbal, Štuhec 12, Marin, Dimec 3, Peček, Horvat 2, Cvetko 1.
Po pričakovanjih so bili ro-kometaši iz Gorišnice poraženi v Mariboru proti vodečemu moštvu 1. B SRL. Klima Petek iz Maribora je očitno najkvalitetnejše in najbolje pripravljeno moštvo v tem tekmovanju.
V prvi polovici prvega polčasa, do 14. minute, so se gostje še močno upirali gostiteljem, korak pa so držali predvsem z doseganjem velikega števila zadetkov. Na drugi strani so jih veliko tudi prejeli, kar kaže na to, da nobena ekipa ni posebne pozornosti posvečala obrambi. Ob koncu prvega polčasa so domačini tako vodili s sedmi-
mi zadetki prednosti.
V drugem polčasu so Mariborčani še dosledneje kaznovali vsako napako mlade ekipe iz Gorišnice in z lahkoto dosegali zadetke, s tem pa iz minute v minuto večali svojo prednost.
Danilo Klajnšek
REZULTATI 7. KROGA: Klima Petek Maribor - Moškanjcl Gorišnica 49:31, Grča - Svlš Pekarne Grosuplje 29:22, Mltol Sežana - Ajdovščina 25:37, Krško - Šmartno 99 35:35, Radeče MIK Celje - Alples Železniki 19:20, Istrabenz plini Izola - Grosuplje 23:27.
1.	KLIMA PETEK MB 7 7 0 0 14
2.	KRŠKO	7 6 1 0 13
3.	ŠMARTNO 99 7 4 3 0 11
4.	GRČA KOČEVJE 7 5 1 1 11
5.	ALPLES ŽELEZNIKI 7 4 0 3 8
6.	SVIŠ P. GROSUPLJE 7 3 13 7
7.	GROSUPLJE 7 3 0 4 6
8.	RADEČE - MIK CELJE7 12 4 3
9.	ISTRABENZ P. IZOLA 7 115 3
10.	AJDOVŠČINA 6 10 5 2
11.	MOŠKANJCI-GOR. 7 1 0 6 2
12.	MITOL SEŽANA 6 0 15 1
1. A SRL - ženske
1. B SRL - moški
Velikih 24 golov razlike
Rokomet • 2. SRL - vzhod (m
Boks • Dejan Zavec pred dvobojem za naslov evr. prvaka
Dejan pripravljen, navijači tudi
ze
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Veseli me, da se tudi izven Štajerske zanimajo za moje nastope.«
)
Pomurje - Drava 16:40 (8:21)
DRAVA: Dokša, Belšak 9, Mesa-rec 4, Halilovič 6, Čeh, Luskovič, Bra-čič 3, Predikaka 1, Oder 9, Lukaček, Bezjak, Ferk 1, Ivančič 5, Pučko, Ke-lenc 2, Valenko. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši ptujske Drave nadaljujejo pohod proti končnemu cilju - uvrstitvi v 1.-B liga-ško konkurenco. Tokrat so na gostovanju pri ekipi Pomurja enostavno deklasirali svojega tekmeca in to kar s 24 zadetki
2. SRL
REZULTATI 5. KROGA: Pomurje
-	Drava 16:40, Arcont Radgona
-	Zlatorog Celje 25:35; prosta Velika Nedelja.
1.	ZLATOROG CELJE 4	4	0	0	8
2.	DRAVA 4	3	0	1	6
3.	VELIKA NEDELJA 4	2	0	2	4
4.	ARCONT RADGONA 4	1	0	3	2
5.	POMURJE 4	0	0	4	0
Rokomet
Rokometaši Jeruzalema iz Ormoža so po turnirjih v Go-rišnici in Veliki Nedelji tokrat bili organizatorji veteranskega turnirja, ki so ga primerno času poimenovali Martinov turnir Ormož 2008. Poleg gostiteljev sta na njem nastopili še ekipi Gorišnice in Velike Nedelje.
Ekipe so se predstavile z dobro igro, in kar je še pomembnejše - v pravem športnem duhu.
Na prvem srečanju so bolje začeli veterani Gorišnice, ki so proti Nedeljčanom povedli s 6:2. Že do odmora pa je Veliki Nedelji uspelo povesti in nato v drugem delu suvereno zmagati.
V drugem srečanju so večino prvega polčasa vodili veterani Velike Nedelje, nazadnje pri izidu 8:7. Na začetku drugega dela pa je Ormožanom uspelo pobegniti na +6, 18:12. Svojo prednost so stari mački iz Ormoža na koncu še povišali za en zadetek.
Na zadnji tekmi je bila Goriš-nica zelo blizu presenečenja, vendar so Ormožani na koncu izenačili na 20:20, ob tem pa še v zadnjih sekundah tekme preko Prapotnika zapravili protinapad za zmago.
prednosti. Ptujčani so bili pred srečanjem veliki favoriti, s svojo igro pa so to potrdili tudi na parketu.
Srečanje so začeli kar najbolj odločno in takoj na začetku dali jasno vedeti domačinom, po kaj so prišli. Njihova prednost je v drugem polčasu samo še naraščala, to kljub temu da je ptujski strateg v igro poslal tudi mlajše rokometaše. Ti so samo nadaljevali zmagovalni pohod v vseh elementih igre.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič, trener Drave:
»Zadovoljen sem z zmago, še bolj pa s pristopom vseh svojih rokometašev. Rezultat vsega tega je visoka zmaga in dobra popotnica pred enotedenskim odmorom in potem srečanjem z liderjem prvenstva - Zlatoro-gom iz Celja.«
Pravico na igrišču je ekipam uspešno delil Alan Potočnjak.
Po turnirju so vsi prisotni ob golažu in dobri kapljici zbirali vtise z odigranih tekem. Naslednji turnir bo že v decembru organizirala Gorišnica.
Rezultati tekem:
Gorišnica - V. Nedelja 19:23 (8:9)
Gorišnica: R. Sok, F. Šandor 3, Zorli 2, Arnejčič, M. Šandor 1, Ranfl 7, Pravdič, A. Sok 1, Kelenc, 2, Žni-darič 1, Kovačec, Kostanjevec 2.
V. Nedelja: Vaupotič, D. Cvetko 3, Kumer 4, Hržič 7, Preac 2, M. Cvetko
2,	Marin 1, Brinjevec 3, Podlesnik 1. Ormož - Velika Nedelja 24:17
(13:9)
Ormož: Šulek, Mi. Antolič, Polak 1, Zabavnik 3, Prapotnik 4, Hedžet 3, Grabovac 4, Hebar, Žižek 3, Zemljič 1, Kirič 5.
V. Nedelja: Vaupotič, D. Cvetko, Kumer 6, Hržič 2, Preac 2, M. Cvetko
3,	Marin 1, Brinjevec 2, Podlesnik 1. Ormož - Gorišnica 20:20 (11:13) Ormož: Šulek, Mi. Antolič, Polak
1, Zabavnik 1, Prapotnik 2, N. Potočnjak, Hedžet 5, Grabovac 4, Hebar, Žižek 1, Zemljič, Kirič 6.
Gorišnica: Sok, F. Šandor 1, Zorli 1, Arnejčič 2, M. Šandor, Ranfl 3, Pravdič 2, A. Sok, Kelenc 2, Žnidarič 5, Kovačec, Kostanjevec 4.
UK
V petek je v Ljubljani potekala zadnja tiskovna konferenca pred napovedanim dvobojem za naslov evropskega prvaka med Poljakom Rafalom Jackie-wiczem in našim Dejanom Zav-cem. Ta dvoboj bo na sporedu 29. novembra v Katowicah, kjer dvorana sprejme kar 10 tisoč gledalcev! V njej naj bi bilo po napovedih prihodnje leto tudi finale evropskega prvenstva v košarki.
Dejan Zavec je zadnji obisk domovine pred zaključnimi treningi izkoristil za predstavitev poteka priprav in za urejanje zadnjih podrobnosti v Sloveniji. „Doma sem moral opraviti redne zdravniške preglede, obenem pa sem to izkoristil za predstavitev priprav na dvoboj za naslov evropskega prvaka širši slovenski javnosti. Zelo me veseli, da je bila tudi tokratna tiskovna konferenca v Ljubljani (v prostorih njegovega sponzorja, podjetja Medis, op. p.) dobro obiskana, kar kaže, da se tudi izven Štajerske zanimajo za moje nastope," je bil zadovoljen Dejan.
Že v nedeljo je odpotoval v Nemčijo, kjer bo pod vodstvom novega-starega trenerja Dirka Dzemskega opravil zaključne priprave. „Do odhoda na Poljsko, tja bom s svojo ekipo odšel tri dni pred dvobojem, bom v Nemčiji opravil še zadnje taktično-tehnične priprave. Doslej sem si ogledal nekaj posnetkov z nastopi Jac-kiewicza in se prepričal, da gre za zelo dobrega in izkušenega borca. V nekaterih segmentih mi je zelo podoben, zato se tokrat obeta najtežji dvoboj v moji dosedanji karieri. To pa ne pomeni, da se vnaprej pre-
Luka Koper - AC Prstec ZOK Ptuj 3:0 (21, 16, 12)
Luka Koper: Turner 3, Rodman, Meško 5, Bremec, Bratož 10, Zafred, Andreyko 11, Borse, Rojc 8, Crnica 4, Gregorič
AC Prstec Ptuj: Sitar, McNamee 4, Cvirn 4, Šušlek 10, Draškovič 1, Zidarič 3, Vodopivec, Zupanič, Pinta-rič 2, Vidovič, Golob, Sheep.
Ptujske odbojkarice so v soboto gostovale v Kopru in visoko izgubile, gostiteljice so jih namreč odpravile brez izgubljenega niza. Osvojile so le 43 točk, domačinke skoraj dvakrat več. Gostjam ni mogla pomagati niti izkušena 28-letna Američanka Candace McNamee. Bivša reprezentant-ka ZDA je pred kratkim dobila dovoljenje za prestop in je pre-mierno zaigrala v ptujskem dresu. Po zmagi v prvem krogu so Ptujčanke trikrat zapored izgubile in trenutno zasedajo šesto mesto v prvenstvu.
Začetek tekme je bil sicer izenačen, vendar le do prvega tehničnega odmora. Nato so Koprčanke dvignile ritem igre in povsem zasenčile moštvo na drugi strani mreže. Neustavljivi sta bili Bratoževa in Andrey-kova, sicer najuspešnejši igral-
dajam, nasprotno, izredno sem vesel, da je pred mano takšen pomemben dvoboj, ki sem ga čakal že zelo dolgo. Zagotovo bom naredil vse, da Poljaka premagam, čeprav mi pred številno poljsko publiko zagotovo ne bo lahko," se je Jan Zaveck, kot našega boksarja poznajo v boksarskem svetu, že navezal na naslednjo temo - gledalce. Tudi tokrat med svojim nastopom ne bo sam, ampak ga bo v Katowicah spremljalo vsaj 60 navijačev iz njegovega Leskovca in Ptuja. Ti se bodo na Poljsko odpravili z dvema avtobusoma, nekaj pa jih bo odšlo tudi z osebnimi avtomobili. „Moji navijači so zares najboljši. Znani so po tem, da so izredno korektni in da navijajo izredno športno. Tokrat jim v ogromni dvorani zares ne bo lahko, saj bi se naj po napo-
ki tekme. V drugem nizu se je pohod domačink nadaljeval. Še največ dela so imele s Katarino Šušlek, ki je dosegla največ ptujskih točk. Odlično so servi-rale, veliko pa so k porazu prispevale tudi Štajerke same, saj so delale nepotrebne tehnične napake. V tretjem nizu so Koprčanke dokaj hitro naredile odločilen korak k zmagi. Po izenačenem uvodu so si s serijo sedmih zaporednih točk (13:8) priigrale neulovljivo prednost.
Slabo igro je v soboto prikazalo tudi drugo štajersko moštvo, Benedikt iz Slovenskih goric. Na domačem parketu jih je brez izgubljenega niza pre-
vedih organizatorjev v dvorani zbralo skoraj 10 tisoč Poljakov. Tudi če ne bodo preglasili domačinov, pa bom globoko v sebi vedel, da so z mano - to pa mi pomeni veliko," je Dejan še enkrat podal svoj poklon navijačem. Vstopnice so po informacijah iz Poljske že v prodaji, organizatorji pa pričakujejo ogromen odziv ljubiteljev boksa in polno dvorano!
Tudi tokrat v Nemčiji Dejana spremljajo žena Nataša in hčerki Ivona in Tija. „To mi pomeni izredno veliko, saj sem tako precej bolj miren. Na treningu sem lahko 100 % skoncentri-ran, saj vem, da me moje najdražje čakajo in mi ni potrebno takoj na telefon, da izvem, kako so. Hvala bogu, da imamo to možnost, da smo lahko skupaj," pove Dejan, ki mu družina pomeni zelo veliko.
magala vodilna ekipa Calcit Kamnik. Sloving Vital je zanesljivo premagal še tretje štajersko moštvo v ligi, šempetrsko Alianso, v dvoboju moštev brez zmage pa so bile boljše Novo-meščanke, ki so na zadnjo mesto potisnile Grosuplje.
Sloving Vital že jutri ob 19. uri v zaostali tekmi 4. kroga gostuje v ptujski gimnaziji in ima možnost, da se z zmago prebije na vrh prvenstvene razpredelnice. TPV Novo mesto in Benedikt se bosta v zadnji ne-odigrani tekmi pomerila šele konec decembra. Odbojkarsko obarvan teden pa bo v soboto zaokrožil štajerski obračun na
Slabe tri tedne pred težko pričakovanim dvobojem za naslov evropskega prvaka smo torej lahko navijači Dejana Zav-ca povsem mirni: vse poteka po znanem scenariju, ki se je doslej izkazal za izredno uspešnega. Stalnica so tudi Dejanove težave z odvečnimi kilogrami, do uradnega tehtanja jih mora izgubiti še šest. „Nič novega, spet me čaka ta presneta dieta," v smehu zaključi Dejan.
Jože Mohorič
Organiziran prevoz na Poljsko
Vsem tistim, ki bi se želeli pridružiti navijačem Dejana Zavca na poti v Katowice, svetujemo, da pokličete Tomija Jagarinca na tel. št. 031 663 777.
Ptuju, kamor prihajajo Benedi-čanke.
Matjaž Hafner, trener ŽOK Ptuj: »Za nami je zelo slab konec tedna, Koprčanke so pokazale precej boljšo igro in zasluženo zmagale. Začetki nizov so bili še izenačeni, nato pa nam je popustila koncentracija in smo visoko izgubljali. Praktično nismo imeli razpoložene igralke, nobena si ne zasluži pozitivne ocene. McNammeejeva, ki se nam je pridružila v ekipi in igra na mestu podajalke, pa tudi ni mogla pokazati vsega, kar zna. Upam, da se bomo zbrali in jutri odigrali precej boljše. Vital je sicer nesporen favorit, saj je še edino neporaženo moštvo v prvenstvu, upam pa, da bo to za nas dodatna spodbuda."
Uroš Gramc
1. DOL (ž)				
REZULTATI 5. KROGA: Luka				Ko-
per - AC Prstec	Ptuj 3	1:0, Sloving		
Vital - Aliansa 3:1,	Benedikt -		■ Calcit	
Kamnik 0:3, MZG	Grosuplje		-	TPV
Novo mesto 1:3.				
1. CALCIT KAMNIK	5	4	1	12
2. SLOVING VITAL	4	4	0	10
3. LUKA KOPER	5	3	2	10
4. ALIANSA	5	3	2	9
5. AC PRSTEC PTUJ	4	1	3	5
6. TPV NOVO MESTO	4	1	3	3
7. BENEDIKT	4	1	3	3
8. MZG GROSUPLJE	5	1	4	2
Kegljanje • 1. A SKL - moški, 6. krog
V	6. krogu 1. A lige so igralci Radenske zanesljivo premagali ekipo Silika iz Kranja. Tudi tokrat je v domači vrsti blestel Milan Kovačič, ki je s 652 podrtimi keglji postavil najboljši rezultat tega kroga.
Rezultati: Radenska - Siliko 7:1, Interokno - Ljubljana Slovan 6:2, Novolit - Proteus 1:7, Konjice - Sinet 7:1, Triglav - Konstruktor 1:7. Vodi mariborski Konstruktor (12 točk), Radenska je druga (10 točk).
V	naslednjem krogu (15. 11.) Radenska gostuje v Mariboru pri Konstruktorju.
RADENSKA - SILIKO 7:1 (3523:3374)
Radenska: Borovič 575, Marinič 555, Emeršič 569, Šebjanič 560, Harc 612, Kovačič 652.
1. B SKL - ženske, 6. krog
Rezultati: Radenska - Slovenj Gradec 6:2, Trebnje - Šoštanj 2:6, Mi-roteks II - Proteus 8:0, Rudar - ETA 6,5:1,5, Triglav - Ljubelj 3:5. RADENSKA - SLOVENJ GRADEC 6:2 (3130:3028)
Radenska: Divjakova 525, Štiberčeva 531, Kaučičeva 502, Muršiče-va 519, Tibautova 529, Rojnikova 524. Vrstni red: 1. Miroteks II 12 točk, ... 4. Radenska 8 točk.
Niko Šoštarič
Martinov turnir veteranov Ormožanom
Črna martinova sobota za Štajerke
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice AC Prstec ŽOK Ptuj so v Kopru ostale praznih rok; to je njihov tretji zaporedni poraz.
Odbojka • 1. DOL (ž)
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Ormožani presenetili vodilne Zrečane
3. SNL - vzhod: poceni izgubljeni točki Stojnčanov
Po odigranem 14. krogu so lahko najbolj zadovoljni pri Dravinji iz Slovenskih Konjic, saj so z minimalno zmago proti Malečniku trdno na vrhu prvenstvene razpredelnice s štirimi točkami prednosti pred Kovinarjem iz Štor. Odlično so zaigrali tudi nogometaši Dravograda, ki so nogometašem iz Šmartnega podarili »petico« ter jih tudi prehiteli na prvenstveni razpredelnici. Ko igrajo Črenšovci, ne preseneča neodločen izid, tako je bilo tudi v prekmurskem derbiju proti Odrancem, ko so dosegli že osmega.
V	Stojncih so vsekakor pričakovali zmago proti zadnjeuvrščeni ekipi Trgovine Jager. Vodeči zadetek so dosegli ravno pravi čas, ob koncu prvega polčasa. V nadaljevanju je bilo še bolj burno: gostje so v 54. minuti ostali brez izključenega igralca, kar je za domačine pomenilo še dodatno prednost. Da pa vendarle ne bo šlo vse po načrtih, je nakazala izključitev domačega igralca Mariniča v 74. minuti. Gostje so na koncu res izenačili, iz 11-metrovke je bil uspešen Urban Jančič.
REZULTATI 14. KROGA: Stojnci
-	Trgovine Jager 1:1, Mons Claudius - Kovinar Štore 1:3, Koroška Dravograd - Šmartno 5:1, Črenšovci
-	Odranci 1:1, Dravinja Kostroj - Ma-lečnik 2:1 Paloma - Tehnostroj Ver-žej 0:1, Simer šampion - Čarda 1:1.
1.	DRAVINJA 14	11 1	2 28:8	34
2.	KOVINAR ŠTORE 14	9	3	2	29:16	30
3.	DRAVOGRAD 14	9	1	4	34:13	28
4.	ŠMARTNO 14	9	1	4	38:34	28
5.	ODRANCI 13	7	3	3	27:13	24
6.	STOJNCI 14	6 3	5	31:25	21
7.	TEHNO. VERŽEJ 14	6 3	5	24:18	21
8.	MALEČNIK 13	6 1	6 28:29	19
9.	SIMER ŠAMP. 14	5	2	7	22:31	17
10.	ČARDA 14	3	3	8 20:30	12
11.	ČRENŠOVCI 13	1 8	4	12:21	14
12.	PALOMA 14	3	1	10 18:33	10
13.	MONS CLAUD. 13	3	0	10 14:32	9
14.	TRGOV. JAGER 14	2	2	10 19:41	8
STOJNCI - TRGOVINE JAGER 1:1 (1;0)
STRELCA: 1:0 Milošič (45), 1:1 Jančič (83. iz 11-m)
STOJNCI: Starčič, Rižnar, Toplak, Mlinarič, Čeh (od 68. Golob), Za-goršek (od 68. Žnidarič), Milošič, Topolovec, Pernek, Marinič, Emeršič (Kokot). Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Vtič izenačil pred koncem
REZULTATI 13. KROGA: Zreče
-	Holermuos Ormož 0:2, Tehnotim Pesnica - Bukovci 2:0, Šoštanj
-	Podvinci 3:2, Brežice - LKW Jack Gerečja vas 3:3, AHA EMMI Bistrica
-	Peca 2:1, Jarenina Šentilj - Pohorje 0:3, Partizan Fram - GIC Gradnje Rogaška 3:1.
1.	TEH. PESNICA 13 9 1 3 38:14 28
2.	ZREČE 13 8 3 2 31:10 27
3.	POHORJE 13 8 3 2 28:21 27
4.	PARTIZAN FRAM 13 6 4 3 34:23 22
5.	GEREČJA VAS 13 6 4 3 29:19 22
6.	GIC ROGAŠKA 13 6 2 5 31:26 20
7.	PODVINCI 13 6 2 5 28:28 20
8.	HOLER. ORMOŽ 13 5 4 4 28:28 19
9.	A. E. BISTRICA 13 5 3 5 15:19 18
10.	ŠOŠTANJ 13 5 2 6 25:30 17
11.	BUKOVCI 13 4 3 6 26:27 15
12.	PECA 13 3 1 9 19:36 10
13.	BREŽICE 13 1 4 8 17:42 7
14.	JARENINA - Š. 13 0 2 11 14:42 2
V	trinajstem krogu Štajerske lige so za največje presenečenje poskrbeli nogometaši Ormoža, ki so slavili v Zrečah proti vodilnemu moštvu lige. To zmago Ormožanov so izkoristili Pesničani, ki so ugnali nogometaše iz Bukovcev in se povzpeli na prvo
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Holermuos Ormoža (modri dresi) so dosegli najodmevnejšo zmago v tej sezoni: v gosteh so premagali doslej vodilno ekipo Zreč.
mesto prvenstvene razpredelnice. Nogometaši Podvincev so izgubili v Šoštanju, nogometaši iz Gerečje vasi pa so v Brežicah osvojili točko, čeprav so domačini ob polčasu vodili 3:1. Priključek z vodilnim dvojcem so ujeli tudi nogometaši Pohorja iz Ruš, ki so po pričakovanjih slavili proti zadnjeuvrščeni Jarenini Šentilju.
TEHNOTIM PESNICA -BUKOVCI 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Tadina (32), 2:0 Kesak (90)
BUKOVCI: Grabrovec, Kozel, Mez-narič, Zorko, Majer, Kodrič, Herga, Strelec, Kokot, Antolič, Habrun. Trener: Milivoj Jamnik.
ŠOŠTANJ - PODVINCI 3:2
(2:2)
STRELCI: 1:0 Džajič (9), 1:1 D. Kupčič (16), 1:2 Belšak (34), 2:2 An-drič (41), 3:2 Bulajič (66)
PODVINCI: Vesenjak, Kuserbanj, Toplak, G. Petek (od 82. Brumen), Kralj, Lah, Šebela (od 65. B. Kup-čič), S. Kupčič, Petek, Petrovič (od 56. Benko), D. Petek. Trener: Slavko Petrovič.
BREŽICE - LKW JACK GEREČJA VAS 3:3 (3:1)
STRELCI: 1:0 Mirkac (8), 1:1 Rozman (20), 2:1 Popovič (23), 3:1 Žmavc (45), 3:2 Vtič (74), 3:3 Vtič (80)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Sagadin, Kokot, Emeršič (od 56. D. Hertiš), Slaček, Miha Lešnik, Gerečnik (od 28. Železnik), Rozman, Marinič (od 84. Kaisesberger), Vtič, M. Hertiš. Trenerja: Svetozar Kaisers-berger in Aleš Gerečnik.
1. liga MNZ Ptuj: osmi (!) zaporedni poraz Skorbe
REZULTATI 12. KROGA: Apače - Skorba 3:0, Središče - Boč 1:2, Pauman Pragersko - Hajdina 3:2, Cirkulane - Rogoznica 5:2, Gorišni-ca - Oplotnica 3:1, Dornava - Videm
DORNAVA - VIDEM 1:5 (1:1) STRELCI: 0:1 Flajs (11), 1:1 Ser-dlnšek (15), 1:2 Flajs (60), 1:3 Poš-trak (70), 1:4 Bezjak (84), 1:5 Hrovat (90)
GORIŠNICA - OPLOTNICA 3:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Bezjak (18. Iz 11-m), 2:0 Šegula (71. Iz 11-m), 2:1 Ozi-mlč (74), 3:1 Mar (90) SREDIŠČE - BOČ 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Drosk (47), 0:2 Pinter (68), 1:2 Žalar (82) APAČE - SKORBA 3:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Kurež (60), 2:0 Ver-lak (85), 3:0 B. Bauman (91)
PAUMAN PRAGERSKO - HAJDINA 3:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Plošnik (13), 1:1 Ficko (44), 2:1 Lončarič (65), 3:1 Žo-lek (72. Iz 11-m), 3:2 Princl (90)
CIRKULANE - ROGOZNICA 5:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Klajderič (22), 2:0 Zavec (27), 3:0 Zavec (45), 3:1 Žgeč (48), 4:1 Fridauer (73), 4:2 Stanet (79), 5:2 Šmigoc (85)
2. liga MNZ Ptuj: se je Lovrenc želel izogniti visokemu porazu?
REZULTATI 12. KROGA: Zavrč - Lovrenc 3:0 b. b., Leskovec - Zgornja Polskava 0:9, Podlehnik - Tržec 2:1, Hajdoše - Spodnja Polskava 3:3, Grajena - Markovci 1:3, Makole
- Slovenja vas 0:4.
1.	ZAVRČ	12	12	0	0 75:9	36
2.	MARKOVCI	12	8	1	3	35:27	25
3.	PODLEHNIK	12	7	2	3	24:15	23
4.	SLOVENJA VAS	12	7	1	4	22:14	22
5.	ZG. POLSKAVA	12	5	3	4	31:20	18
6.	SP. POLSKAVA	12	4	3	5	26:37	18
7.	GRAJENA	12	4	2	6 21:26	14
8.	MAKOLE	12	4	2	6 15:22	14
9.	TRŽEC	12	4	1	7	27:28	13
10.	HAJDOŠE	12	3	3	6 14:24	12
11.	LOVRENC	12	2	3	7	11:27	9
12.	LESKOVEC	12	1	1	10 10:26	4
ZAVRČ - LOVRENC 3:0 b. b. (ni bilo gostov) MAKOLE - SLOVENJA VAS 0:4
(0:3)
STRELCI: 0:1 Sakelšek (17), 0:2 Ules (21), 0:3 Sakelšek (40), 0:4 Zupančič (78) HAJDOŠE - POLSKAVA 3:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Brodnjak (12), 1:1 Leva (20), 1:2 Leva (50), 1:3 Sobotič (66), 2:3 Brodnjak (82), 3:3 Kauče-vič (90. iz 11-m)
PODLEHNIK - TRŽEC 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Gajšek (2. iz 11-m), 1:1 Skrbinšek (28), 2:1 Novak (40)
LESKOVEC - ZGORNJA POLSKAVA 0:9 (0:4)
STRELCI: 0:1 Smogavc, 0:2 Potočnik, 0:3 Mesiček, 0:4 Sernc, 0:5 Mesiček, 0:6 M. Klajderič, 0:7 U. Klajderič, 0:8 Pečovnik, 0:9 Sernc GRAJENA - MARKOVCI 1:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Janžekovič (13), 1:1 Petrovič (37), 1:2 Janžekovič (49), 1:3 Klinc (64. iz 11-m)
Danilo Klajnšek
1. BOČ	12 10		2	0	4S:10	32
2. VIDEM	12	9	2	1	46:10	29
3. OPLOTNICA	12	8	a	1	2S:12	2T
4. APAČE	12	8	0	4	22:1S	24
5. PRAGERSKO	12	6	1	S	2S:24	19
6. GORIŠNICA	12	S	1	6	21:30	16
7. ROGOZNICA	12	4	1	T	24:2S	13
8. SKORBA	12	4	0	8	19:3S	12
9. DORNAVA	12	4	0	8	13:32	12
10. HAJDINA	12	a	2	T	18:30	11
11. SREDIŠČE	12	a	0	9	18:29	9
12. CIRKULANE	12	2	0 12		1T:41	6
Nogomet m 1. SŽNL
Samo remi Novomeščank
V osmem krogu 1. slovenske ženske nogometne lige je bilo največ pozornosti namenjene tekmi v Slovenj Gradcu, kjer so letos zelo močne domačinke uspele iztržiti točko proti novomeški Krki. Igralke Krke se verjetno ne spomnijo, kdo jim je razen Pomurja še odvzel točko. No, tokrat se je to zgodilo. Ekipi z našega področja, Dornava in Ptuj, sta bili visoko poraženi, prva doma, druga v Mariboru.
REZULTATI 8. KROGA: Dornava - Senožeti 0:8 (0:4), Maribor - Ptuj 9:0 (6:0), Pomurje - Rudar Škale 14:0 (7:0), Slovenj Gradec - Krka 1:1 (1:0).
1.	KRKA 7 6 1 0 56:5 19
2.	SLOV. GRADEC 8 6 1 1 32:10 19
3.	POMURJE 8 5 0 3 61:16 15
4.	SENOŽETI 8 4 1 3 26:13 13
5.	MARIBOR 8 4 1 3 38:27 13
6.	RUDAR SKALE 8 2 2 3 7:42 8
7.	PTUJ	8 1 0 7 7:56 3
8.	DORNAVA 8 0 0 8 4:80 0
DORNAVA - SENOŽETI 0:8
(0:4)
DORNAVA: Alenka Murko, Sanja Lah, Monika Hojnik, Nuša Ploj, Mojca Lenart, Laura Maksimovič (Nuša Kukovec), Laura Krajnc, Mateja Mi-helač, Romana Behrami (Katja Vaj-skopf), Urška Čuš (Katja Hameršak), Saša Fras. Trener: Viktor Kokol.
MARIBOR - PTUJ 9:0 (6:0)
PTUJ: Majda Mesarec, Maja Ska-za, Andreja Najvirt, Laura Arnuš, Karin Matjašič (Barbara Petek), Maja Koren, Daša Grdina, Urška Arnuš, Nina Pihler, Teja Šmintič, Mateja Arnuš. Trener: Matej Hvalec.
Danilo Klajnšek
Futsal m 2. SFL - vzhod
Cvetko dosegel hattrick, Tomaž pa izgubil
Rezultati 6. kroga:
Cerkvenjak G. Anton - Slovenske Gorice 5:1 (1:0), Bioterme M. Nedelja - Maribor Branik 5:3 (0:1), KMN Nazarje - KMN Tomaž 6:2 (1:1), FSK Kebelj - Teleing Marinci 8:3 (2:2), Ptuj ABA SAŠ - Duplek TBS Team24 8:2 (0:1).
1.	PTUJ ABA SAŠ 6 5 1 0 33:9 16
2.	FSK KEBELJ 6 4 1 1 28:14 13
3.	NAZARJE 6 4 0 2 27:22 12
4.	KMN TOMAŽ 6 3 1 2 21:20 10
5.	T. MARINCI 6 3 0 3 25:30 9
6.	MB BRANIK 6 2 1 3 21:21 7
7.	CERKVENJAK 6 2 1 3 21:24 7
8.	BIOTERME 6 2 0 4 17:26 6
9.	SLOV. GORICE 6 2 0 4 21:32 6
10.	DUPLEK TBS 6 0 1 5 20:36 1
Ptujčani so igrali ta petek zadnjo domačo tekmo v tem letu, sedaj jih čakajo še tri gostovanja. Gostje iz Dupleka so na Ptuj pripotovali z zdesetkano ekipo, začeli pa so sanjsko: z zelo zaprto igro so vodili že z 0:2! Ptujčani, z navijaško skupino Modri Kurenti na čelu, v nadaljevanju niso dovolili presenečenja in so dobesedno prerešetali mrežo gostov. Kebelj je v Slovenski Bistrici brez težav opravil z Marinci iz Ljutomera. Jure Klinc je igral do začetka drugega polčasa simultanko z gosti, ki v nadaljevanju tekme niso bili kos motiviranim domačinom.
PTUJ ABA ROLETARSTVO SAŠ BAR - DUPLEK TBS TEAM 24 8:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Beber (12), 0:2 Beber (24), 1:2 B. Kupčič (26), 2:2 Miklašič (28), 3:2 Pernat (29), 4:2 B. Kup-čič (33), 5:2 Lovrenčič (34), 6:2 S. Kupčič, (39), 7:2 Emeršič (39), 8:2 Pernat (40).
Ptuj ABA roletarstvo SAŠ bar: Pislak, S. Kupčič, B. Kupčič, Mikla-
šič, Hebar, Čuček, Pernat, T. Gajser, M. Gajser, Lovrenčič, Emeršič. Trener Boštjan Kupčič.
FSK KEBELJ - MARINCI TELEING 8:3 (2:2)
Strelci: 1:0 Klinc (4), 1:1 Kralj (8), 1:2 Stajnko (14), 2:2 Klinc (18), 3:2 Klinc (21), 4:2 Lipuš (26), 5:2 G. Fridrih (29), 6:2 Lipuš (32), 6:3 Kralj (35), 7:3 G. Fridrih, 8:3 Lipuš (40).
FSK Kebelj: Klinc, Lipuš, G. Fri-drih, K. Fridrih, Smogavc, Pučnik, A. Klinc, J. Klinc, A. Smogavc, Hren. Trener: Gorazd Videčnik
Peter Golob
NAZARJE - TOMAŽ 6:2
(1:1)
Strelci: 1:0 Cvetko (16 - avto-gol), 1:1 Cvetko (17.), 2:1 Hren (24.), 3:1 K. Šemenc (26.), 4:1 J. Šemenc (33.), 5:1 K. Šemenc (35.), 6:1 Metulj (38.), 6:2 Cvetko (40.).
Tomaž: Vrbanič, Pintarič, Jurčec, Kolbl, Goričan, Kovačec, Cvetko, Plohl, Hržič, Majcen, Mar. Trener: Marjan Magdič.
Ekipa Tomaža je na gostovanju v Nazarjah doživela drugi zaporedni poraz in zdrsnila po lestvici na četrto mesto. Tokrat so varovanci trenerja Marjana Magdiča morali priznati premoč Nazarjam, staremu znancu tudi iz 1. lige. Gostje so bili oslabljeni, saj zaradi kartonov ni mogel nastopiti Dušan Bohinec. Odločitev o zmagovalcu je padla na začetku 2. polčasa, ko je najprej pri Tomažu stoodstotno priložnost zamudil Goričan, domačini pa so nato prevzeli pobudo na igrišču in preko hitrih protinapadov napolnili mrežo Tomaža.
V naslednjem krogu Tomaž v soboto, 15. 11., ob 18. uri gosti ekipo Keblja iz Oplotnice.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani (beli dresi) so v drugem polčasu strli odpor gostov; v tem delu so dosegli vseh osem zadetkov.
Planinski kotiček
Izlet v neznano
Ljubitelji hoje ste tokrat vabljeni na izlet v neznano. Zbrali se bomo v soboto, 22. novembra, ob 7. uri na železniški postaji Ptuj. S posebnim prevozom se bomo odpeljali na start našega tokratnega pohoda. Pohod bo trajal največ štiri ure počasne hoje. Na Ptuj bi se vrnili do 18. ure.
Izlet ne bo zahteven in je zato primeren za vse starostne skupine. Potrebno se bo opremiti za hojo po sredogorju. Temu in glede na vreme naj bo primerna tudi obutev. Malica in pijača naj bosta v nahrbtniku.
Cena izleta je 10 € in se plača ob prijavi v pisarni planinskega društva najkasneje do torka, 18. 11. Izlet bomo izvedli v vsakem vremenu. Vodil bo Vlado Fridl s sovodniki.
Vljudno vabljeni na prijetno potepanje in uživanje v naravi!
Pohod na Donačko goro
PD Hajdina obvešča, da je nočni pohod na Donačko Goro ob prazniku Občine Hajdina prestavljen na petek, 14. novembra. Zbor bo ob 15. uri pred Občino Hajdina, odhod avtobusa pa bo ob 15.30. Vabljeni v čim večjem številu!
Športni napovednik
Rokomet
1.A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
9. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Brežice (v sredo, 12. 11., ob 19.00 v ŠD Center na Ptuju)
Odbojka
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA
4. KROG: AC Prstec Ptuj - Sloving Vital (v sredo, 12. 11., ob 19.00 v gimnazijski telovadnici)
Danilo Klajnšek
Fitnes
Peter Lovenjak ubranil naslov juniorskega svetovnega prvaka
Konec tedna je v Nemčji, v Peters-bergu pri Fuldi, potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu »WFF Worldc-hampionship 2008«. Na tekmovanju je 19-letni Peter Lovenjak (na sliki), doma iz Dražencev pri Ptuju, ubranil naslov svetovnega juniorskega prvaka v najmočnejši juniorski kategoriji - super body (21 let + 364 dni), v kateri je zmagal tudi lani.
Peter Lovenjak je svetovni NABBA juniorski prvak, svetovni juniorski prvak WFF, Universe WFF juniorski prvak in član slovenske reprezentance pod okriljem Maxximum Teama.
Kegljanje m 2. SKL - vzhod
Samo točka na Ravnah
Na Ravnah na Koroškem sta nastopili obe ekipi KK Drava; tako v moški kot v ženski konkurenci je bil njihov nasprotnik domači Fužinar. Fantje so na svojem dvoboju sicer dosegli štiri posamične zmage, vendar so v skupnem seštevku podrtih kegljev bili boljši domačini ter tako uspeli odščipniti točko Ptujčanom.
Dekleta Fužinarja pa so bila prepričljivo boljša od gostij in so visoko zmagala.
REZULTATI 6. KROGA (m): Fužinar - Drava 4:4, Konjice II.- Litija 7:1, Lent - Pivovarna Laško 4:4, Miklavž - Šoštanj 6:2, Rudnik - Impol 6:2.
1.	KONJICE II	6	5 1	0	11
2.	ŠOŠTANJ	6	4 0	2	8
3.	MIKLAVŽ	6	4 0	2	8
4.	LENT	6	2 2	2	6
5.	PIVOVARNA LAŠKO 6	2 2	2	6
6.	LITIJA	6	2 1	3	5
7.	DRAVA	6	2 13	5
8.	IMPOL	6	2 0	4	4
6 2 0 4 4 10. FUŽINAR 6 114 3
FUŽINAR - DRAVA 4:4 (32453182)
DRAVA: Arnuš 528, Podgoršek 549, Kozoderc 254, Premzl 250, Su-šanj 534, Čuš 521, Čeh 546.
REZULTATI 4. KROGA (ž): Fužinar - Drava 7:1, Komcel - Nafta 7:1, Litija - Miroteks III. 7:1.
1.	IMPOL	3 3 0 0	6
2.	KOMCEL	3 2 0 1	4
3.	FUŽINAR	3 2 0 1	4
4.	NAFTA	4 2 0 2	4
5.	DRAVA	4 112	3
6.	LITIJA	4 112	3
7.	MIROTEKS III.	3 0 0 3	0
FUŽINAR - DRAVA 7:1 DRAVA:Krušičeva 558, Fridlova 521, Kolarjeva 525, Planinškova 217, Planinčeva 297, Krambergerje-va 532, Bombekova 545.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis m 1. SNTL (m)
Ptujčani za cisto petico
Po dveh porazih z ekipama z vrha slovenske moške namiznoteniške lige so igralci Ptuja v tretjem krogu gostovali na Radljah, kjer so po pričakovanjih brez večjih težav premagali svoje gostitelje ter osvojili prvi dve točki.
»Na Radljah nismo imeli težav. Zaigrali smo zavzeto in temu je bil primeren tudi rezultat,« je po dvoboju kratko dejal Danilo Piljak, igralec NTK Ptuj.
Sicer pa je tretji krog prinesel tudi derbi prekmurskih ekip za vrh prvenstvene lestvice v Murski Soboti. Zmagali so igralci Keme Puconci, ki so bili boljši v zadnjih dveh dvobojih: Ropoša je premagal Žibrata, Horvat pa Dolamiča. Ob Kemi sta neporaže-ni še ekipi Maribor Finea in Krka, ki pa tokrat nista imela težav in sta po pričakovanjih visoko zmagali.
REZULTATI 3. KROGA: Radlje
-	Ptuj 0:5, Sobota - Kema Puconci 3:5, Tempo Velenje - Maribor Finea 0:5, Krka - Edigs Mengeš 5:1, Petrol Olimpija - Melamin Kočevje 3:5.
1.	MARIBOR FINEA	3 3	0	6
2.	KEMA PUCONCI	3 3	0	6
3.	KRKA	3 3	0	6
4.	SOBOTA	3 2	1	4
5.	MELAMIN KOČEVJE	3 2	14
6.	EDIGS MENGEŠ	3 1	2	2
7.	PTUJ	3 1	2	2
8.	PETROL OLIMPIJA	3 0	3	0
9.	TEMPO VELENJE	3 0	3	0
10.	RADLJE	3 0 3 0
Radlje - Ptuj 0:5
Škurnik - Pavič 0:3, Petar - Ovčar 0:3, Poročnik - Piljak 1:3, Petar
-	Pavič 0:3, Lukner - Piljak 1:3
Danilo Klajnšek
Strelstvo m Mednarodno tekmovanje v Hotinji vasi
Zmagoslavje Simonica ml. in Rauslove, novi državni rekord StaSe Simonič
V soboto in nedeljo je v športni dvorani v Račah v organizaciji domačega SD Franca Lešnika Vuka iz Hotinje vasi potekalo mednarodno tekmovanje, memorial Bruna Skodiča in tekmovanje za veliko nagrado Pohorja 2008 v streljanju s standardno zračno puško in pištolo za člane in mladince, na katerem so tekmovali strelci iz osmih držav.
Slovenski strelci, ki so tokrat nastopali v klubskih barvah, so največ uspehov poželi v streljanju z zračno pištolo, kjer so dosegli dvojno zmago - pri članih in pri članicah. Pri članih je slavil Simon Simonič ml., SD Juršinci, ki je s 577 krogi dosegel najboljši rezultat že po kvalifikacijah, vendar zaradi slabše zadnje serije (97:99) proti Moldavcu Negrebu v finalu začel s psihološko lažjega drugega mesta. Finalno streljanje je Simon začel suvereno z 10,5, s čimer je povedel za 2 dese-tinki že takoj po prvem strelu. Ker pa so prvi štirje strelci po kvalifikacijah bili precej izenačeni (razlika samo 2 kroga) in ker sta med njimi bila še izkušena Boštjan Simonič iz SD Kidričevo ter Damir Mikec iz Srbije, se je obetal ogorčen boj do zadnjega strela. Vendar se vodeči Simon ni pustil zmesti in je skoncentrirano nadaljeval streljanje do sedmega strela, ko je razlika do drugouvrščenega Mikeca znašala že 1,9 kroga. Po osmem strelu se je nazaj na 2. mesto prebil Moldavec Negreba in ga na koncu uspel ubraniti z razliko 0,2 kroga. V napetem finalu pa pritiska ni zdržal Boštjan Simonič in si je s slabimi zadetki v 7., 8. in 9. stre-
Foto: Črtomir Goznik
V izenačenem finalnem streljanju za člane s pištolo je največ zbranosti in koncentracije pokazal juršinski strelec Simon Simonič ml., ki je z zmago na mednarodnem tekmovanju dosegel svoj največji uspeh, odkar je prestopil v članske vrste!
lu povsem pokvaril odlično izhodišče za končnico in boj za stopničke je bil izgubljen. V finalu sta streljala še Ludvik Pšajd, SD Juršinci, ki je izgubil eno mesto in osvojil končno 7. mesto, ter Cvetko Ljubič, SD
Simon Simonič, SD Juršinci: »S streljanjem in zmago sem seveda zelo zadovoljen. Že v petkovem nastopu v First ligi v Zalaegerszegu sem uspel oddati kar precej tehnično brezhibnih strelov (573 krogov, op. a.), nato sem v sobotnem dvoboju z Avstrijci na Ptuju še stopnjeval serijo brezhibnih strelov (576), kar me je navdajalo s precejšnjim samozau-panjem, današnje streljanje pa je bilo enostavno perfektno! Pozna se, da sem v zadnjih tednih odlično treniral in tako serijo odličnih nastopov želim nadaljevati tudi v bodoče. Pred mano so novi tekmovalni izzivi, vendar kot vedno je treba stopati počasi, korak za korakom.«
Majda Raušl, SK Ptuj: »S streljanjem sem zadovoljna, uspelo mi je uresničiti tiste načrte, ki sem si jih zastavila pred tekmovanje, in kljub temu da je bila tokrat konkurenca maloštevilna, sem odstreljala na enak način kot na primerljivih mednarodnih tekmovanjih z močnejšo udeležbo.«
Kidričevo, ki je napredoval z 8. na 6. mesto.
V ekipnem delu so slavili strelci iz Kidričevega z odličnim rezultatom 1708 krogov in premagali svoje letošnje najmočnejše izzivalce, strelce iz Juršincev, ki so s 1701 krogi osvojili 2. mesto, 3. so bili strelci SD Dušana Poženela Rečica s 1681 krogi, 7. SK Ptuj 1631 krogov. Pri članicah je novo zmago dosegla tudi Ptujčanka Majda Raušl, ki je v kvalifikacijah dosegla 379 krogov in premagala Moldavko Diano Negreba s 374 krogi na 2. mestu. Zaradi manjše udeležbe strelk tokrat finalno tekmovanje članic s pištolo ni potekalo.
Pri mladinkah s pištolo je odlično nastopila tudi dornavska
Spinning
Profesionalci pozimi ne izstopajo
strelka Staša Simonič in s 372 krogi postavila svoj nov osebni mejnik in obenem postavila še nov državni rekord kadetinj z zračno pištolo. Staša je odličnemu kvalifikacijskemu rezultatu v finalu dodala še neverjetnih 98,8 krogov (najboljši finale od vseh strelcev s pištolo!) in osvojila končno 3. mesto, s krogom zaostanka za Moldavko Zgurscajo. V finalu mladink smo lahko videli enako situacijo, kot kasneje med člani, kjer so se za zmago pomerili prvi štirje, pri mladinkah pa so prve tri strelke izstopale in pokazale najboljšo in najbolj napeto serijo 10 finalnih strelov na tem turnirju.
Rezultati:
Kvalifikacije in finale - člani pištola
1.	Simon Simonič ml. JUR 577 + 97.3
2.	Valeriu Negreba MLD 577 + 96.8
3.	Damir Mikec SRB 575 + 98.6
4.	Boštjan Simonič KID 576 + 92.8, 5. Željko Posavec HRV 569 + 96.9, 6. Cvetko Ljubič KID 567 + 98.3, 7. Ludvik Pšajd JUR 568 + 96.8, 8. Mahir Spahic BIH 567 + 92.1 ... 10. Simon Simonič KID 565, 15. Matija Potočnik PTU 558, 20. Mirko Moleh JUR 556, 28. Robert Ši-menko PTU 540, 31. Miran Kolednik PTU 533 krogov.
Članice pištola
1.	Majda Raušl PTU 379 krogov
2.	Diana Negreba MLD 374 krogov
Kvalifikacije in finale - člani
puška
1.	Martin Strempfl AVS 595 + 101.3
2.	Nedžad Fazlija BIH 591 + 105.3
3.	Peter Somogyi MAD 591 +102.4
6. Rajmond Debevec OLI 589 + 102.2, 8. Gorazd Kocbek JJU 588 + 100.3, 38. Tadej Horvat TSO 567, 41. Uroš Mohorko KID 561, 45. Teodor Pevec PTU 555 krogov.
Mladinke pištola
1.	Marina Zgurscaia MLD 373 + 98.8
2.	Aliona Tomin MLD 373 + 98.6
3.	Staša Simonič DOR 372 + 98.8
4.	Simona Molan BRE 366 + 83.7
8. Anja Pepunič BRE 345 + 74.7 Simeon Gonc
Kolesarji so se v hladnem jesenskem vremenu že umaknili s cest, vendar se ne predajajo lenarje-nju. Veliko se jih temu priljubljenemu športu posveča v dvoranah. Številni fitnes centri so se nanje posebej pripravili in ponujajo kolesarjenje pod imenom »spinning«.
Promocijskega dogodka v centru Fit 2000 na Ptuju sta se prejšnji teden udeležila tudi znana ptujska profesionalca Mitja Mahorič in Aldo Ino Ilešič. Vsi, ki so se jima pridružili - tudi dekleti -, so jima bili povsem konkurenčni. Vadba je namreč krojena po individualnih sposobnostih kolesarja in poteka na posebej prirejenih sobnih kolesih.
Program se izvaja pod nadzorom inštruktorja Andreja Cafute ter ob spodbudi taktov »divje« glasbe. V sprintu kolesarji (in zvočniki) dajo vse od sebe, ko pa se teren zravna, se tudi melodija umiri. Vadba je namenjena kolesarskim navdušencem in tistim, ki radi združijo zabavo in šport v obliki tako imenovane »kardio« vadbe. Le glasbeniki morda ne bodo preveč navdušeni ...
UG
Urad za delo Ptuj
AVTOMEHANIK, AVTOME-HANIK - M/Ž; AVTOMEHANIK, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, računalniško oblikovanje - osnovno. JERENKO AVTO HIŠA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 53, 2250 PTUJ, JERENKO FRANC, 02 783-72-51. AVTOMEHANIK, STROJNI TEHNIK, SERVISNI SVETOVALEC - M/Ž; SPREJEM STRANK V AVTOMEHANIČNI DELAVNICI, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. JERENKO AVTO HIŠA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 53, 2250 PTUJ, JERENKO FRANC, 02 783-72-51. DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS), UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST, RAČUNOVODJA VII/1 - M/Ž; CElovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih evidenc, izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in drugih stroškov, usklajevanje analitične in sintetične evidence priprave letnih poročil in priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjske bilance občine, pripravljanje internih navodil (za računovodstvo, finance in izvedbo inventur), sodelovanje z nadzornimi institucijami, sodelovanje z županom oz. Z mana-gmentom pri pripravi predloga proračuna ter pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise, preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov, odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to področje, izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe proračunskih sredstev (po potrebi usklajevanje z ministrstvom za finance RS) in pripravo poročil za župana in občinski svet, sodelovanje pri pripravi enostavnejših analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih pregledov za odločanje, izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanj realizacije / odstopanj realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe računskega sodišča in notranje revizije, pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje, shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev, izv, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. OBČINA SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH, VITO-MARCI 71, 2255 VITOMARCI, BAN BERNARDA, 02 757-95-32, bernarda.b@sv-andraz.si. DOKTOR DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje zelo dobro. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, TANTEGEL TANJA, 02 787-16-00, sonja.drobnak@zd-ptuj.si. DOKTOR MEDICINE SPECI-
ALIST INTERNE MEDICINE, DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT INTERNE MEDICINE - M/Ž; DIAGNOSTICI-RANJE, PREPREČEVANJE, ZDRAVLJENJE IN REHABILITACIJA BOLNIKOV NA SPECIALISTIČNI RAVNI, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ. ELEKTROINŠTALATER, ELEKTROTEHNIK, ELEKTRO-MONTER - M/Ž; IZVAJANJE MONTAŽE ELEKTROINSTALCIJ NA OBJEKTIH, TEREN PO SLOVENIJI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. PRELOG PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, STORITVE IN PRODAJO ELEKTROMATERI-ALA D.O.O., CESTA XIV. DIVIZIJE 4, 2000 MARIBOR, CVETKO SIMONA, 02 3324-810, info@ prelog.si.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTRO-MONTER - M/Ž; ELEKTROMON-TAŽA V TUJINI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zadovoljivo. E-TECH ELEKTROMONTAŽE, DENIS RA-KUŠ s.p., PREŠERNOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, RAKUŠ DENIS, 040 613-343, e-tech@amis.net. KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTERSKA DELA NA TERENU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BAU-KOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom.doo@siol.net. KLJUČAVNIČAR, VARILEC, KLJUČAVNIČAR - MONTER
-	M/Ž; MONTAŽA OGRAJ, RAZNA KLJUČAVNIČARSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ROGINA MARJAN S.P. - ŽIČNO PLETARSTVO, RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ, KRUŠIČ JOŽICA, 748-16-80, marjan.rogina@amis. net.
KUHAR, KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA IN DELITEV MALIC, KOSIL, HRANE PO NAROČILU, PIZZ, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463. MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV, MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV - M/Ž; POPRAVILO NOVE IN RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. KMETIJSTVO POLANEC D.O.O., PLETERJE 34, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PLANINŠEK FRANC, 041/634-907, franc.planinsek@ kmetijstvo-polanec.si.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednica-
mi - osnovno. KSENIJA POŽAR S.P.; PE - BAR DOLENCE IN PREMIČNI OBJEKT, PODLEHNIK 7, 2286 PODLEHNIK, POŽAR KSENIJA, 031 377-736. NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, določen čas 1 mesec, skrajšan delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. PRO VIRT PODJETJE ZA TRGOVINO, ZASTOPSTVO IN STORITVE D.O.O., ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ, MEŠKO SANDRA, 041 742-124. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČ- NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, delo s preglednicami - osnovno. JURENEC MARIJANA S.P.-BAR JAMICA, OB ŽELEZNICI 11, 2250 PTUJ, JURENEC STANKO, 031 525-521. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, ČISTILKA - M/Ž; POMETANJE, SESANJE, POMIVANJE TAL, ČIŠČENJE IN LOŠČENJE POHIŠTVA TER DRUGIH PREDMETOV, ČIŠČENJE PROSTOROV, STEKEL IN OGLEDAL, ČIŠČENJE LOKALA, SKLADIŠČA, TERASE IN SANITARIJ, OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL V KUHINJI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas. POMARANČA GOSTINSTVO, TURIZEM D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA - M/Ž; DELO V MESARIJI, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. MESNINE ŠTAJERSKE PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, 2331 PRAGERSKO, FINGUŠT, 041 628 693, fingust.pragersko@ siol.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI DELAVEC - M/Ž;
POMOŽNI DELAVEC V GRADBENIŠTVU (VISOKE IN NIZKE GRADNJE), določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo. HAMERŠAK MILAN S.P.
-	ZIDARSTVO HAMI, JIRŠOVCI 7 A, 2253 DESTRNIK, HAMERŠAK MILAN, 051 415-490.
PLESKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, ENOSTAVNA AN-TIKOROZIJSKA DELA - M/Ž; ČIŠČENJE IN BARVANJE JEKLENIH KONSTRUKCIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece. PLESKAR PODJETJE ZA ZAŠČITO IN IZOLACIJO POVRŠIN D.D., ULICA HEROJA LACKA 5, 2250 PTUJ, VIDOVIČ JANEZ, 040 190 320.
PRODAJALEC, TRGOVINSKI POSLOVODJA, PRODAJALEC
-	M/Ž; PRODAJALEC KMETIJSKE MEHANIZACIJE, REZERVNIH DELOV, REPROD. IN GRADB. MATERIALA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. KMETIJSTVO POLANEC D.O.O., PLETERJE 34, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PLANINŠEK FRANC, 041/634-907, franc.planinsek@ kmetijstvo-polanec.si.
PRODAJALEC, VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - M/Ž; PRODAJA OPREME ZA MALE ŽIVALI, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALFAPET
TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA, KO-LENC LEON, 01 520 35 60, info@ alfapet.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV NA PTUJU, določen čas 2 meseca, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. TUNING DRUŽBA ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 19 A, 2230 LENART V SLOVENSKIH GORICAH, SERDINŠEK PETRA, 02 782 00 54.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA GOSTOM TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV OZ. VSA DELA, KI SO POVEZANA S TO DEJAVNOSTJO, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GABROVEC OLGA S.P. - BAR GABROVEC, POTRČEVA CESTA 11, 2250 PTUJ, GABROVEC OLGA, 02 775-40-51; 031 306-610.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTROTEHNIK, ELEKTROINŠTALATER - M/Ž;
IZVAJANJE ELEKTROINŠTALA-CIJ NA DELOVNIH STROJIH IN TOVORNIH VOZILIH, DELOVNO MESTO JE V MARIBOR-U, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus.biz.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ
-	M/Ž; MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno. ZZ MONTAŽA, storitve, d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ ZLATKO, 051 621-531.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČNIK
-	STEKLAR - M/Ž; RAZREZ STEKLA, ZASTEKLITEV, DELO NA TERENU, OKVIRJANJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas,
Srečanje sodelavcev župnijskih karitasov Dekanij Ptuj in Zavrč v mesecu oktobru je bilo pri Župnijskem karitasu sv. Marka v Markovcih. Srečanje je vodil brat Milan Kvas.
enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. VOJSK DARINKA S.P.
-	ZASTEKLJEVANJE OGLEDAL, ORMOŠKA CESTA 1, 2250 PTUJ, VOJSK DARINKA, 051 629-388. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, POSLUŽEVALEC NAPRAV V PROIZVODNJI -M/Ž; POMOŽNA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC/KA
-	M/Ž; PRODAJA, NAROČANJE IN PREVZEMANJE BLAGA V TRAFIKI, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno. POSREDNIŠTVO SUZANA BEZJAK s.p., ŠTRAFELOVA ULICA 14, 2250 PTUJ, BEZJAK SUZANA, 070 823-782. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC, VARILEC
-	M/Ž; DELO V PROIZVODNJI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOČNIK RAČUNOVODJA -
M/Ž; POMOŽNA DELA V RAČUNOVODSTVU, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO NA PTUJU
-	M/Ž; ISKANJE MOREBITNIH ZAVAROVANCEV, USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE POSLOV ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA, TERENSKO DELO, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo
V pozdrav je prisotnim zapel dve pesmi Otroški pevski zbor domače župnije, nadaljevali pa smo z molitvijo rožnega venca. Po branju zapisnika prejšnjega srečanja so sledila poročila po-
i* ' Ji 1
lil Ï
s preglednicami - osnovno. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA, KUHARIČ ALEKSANDER, 02 74 91 352. STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMELJSKA DELA, UPRAVLJALEC STROJEV GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJE STROJEV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE (TGM) Z VODENJEM EVIDENC O DELU IN VZDRŽEVANJU STROJEV; OPRAVLJANJE DRUGIH POMOŽNIH DEL V GRADBENIŠTVU (KO NI DELA ZA STROJNIKA), določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. GRADIS GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ D.D., DORNAVSKA CESTA 6 A, 2250 PTUJ, HEBAR MILAN, 041 325-925.
VARILEC, MAG+ELEKTRO VARILEC - M/Ž; VARILSKA DELA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTERČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠOŠTARIČ BORIS, 02 745-10-00, info@projektis.si. VOZNIK AVTOMEHANIK, VOZNIK AVTOMEHANIK - M/Ž; PREVOZ VOZIL S SPECIALNIM TOVORNIM VOZILOM, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B,C,E-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, srbski jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, BELA MILKA, 02 7881341, milka@paam-log.si. VOZNIK, POKL. VOZNIK -M/Ž; PREV. TOVORA V DOM. IN TUJEM PROMETU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B,C-kategorije. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ, ČREŠNIK MILAN, 031 680-889, milan.cre-snik@teleing.com. ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDAR, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. HAMERŠAK MILAN S.P. - ZIDARSTVO HAMI, JIRŠOVCI 7 A, 2253 DESTRNIK, HAMERŠAK MILAN, 051 415-490.
sameznih župnijskih karitasov, iz katerih je bilo razvidno, da so vsi župnijski karitasi delili hrano iz rezerv EU, ki so jo prejeli v mesecu oktobru. Župnijski karitasi so razdeljevali tudi denarna sredstva nadškofijskega karitasa oškodovancem avgustovskega neurja. Voditelji in tajniki župnijskih karitasov so se udeležili izobraževanja Nadškofijskega karitasa Maribor na Betnavi ter izobraževanja Slovenskega karitasa v Celju in Veržeju. Predavanja so nosila naslov Rad te imam, zaupam ti - zaupanje je temelj sožitja med generacijami.
Župnijski karitas sv. Marka potrebuje zavese in odeje, na razpolago pa imajo krompir.
Pogovor je tekel še o dobrodelnem koncertu v Celju, ki bo v sredo, 26. 11. 2008, o romanju na Ponikvo za sodelavce župnijskih karitasov in koncertu na Ptuju, ki bo v petek, 28. 11. 2008, ob 19. uri. Naslednje srečanje bo novembra pri Župnijskem karitasu sv. Trojice v Halozah.
A. T.
Ptuj, Zavrč • Novice iz Karitas
Razdelili pomoč
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (19)
Ken-jutsu
Ken-jutsu je tradicionalna oblika samurajskega mečevanja, ko se bojevnika pomerita z izvlečenimi meči. Ken-jutsu se vadi skozi katachije ali vezane sparinge. Največkrat se uporablja boken, leseni meč, včasih pa tudi katana, samurajska sablja. Večina šol izvaja itto seiho ali kate z dolgim mečem (daito), nekatere dodajajo tudi kratki meč ali kodachi seiho, zelo malo pa je nito seiho ali tistih, ki uporabljajo dva meča (dolgega in kratkega). Največji mečevalec vseh časov je bil Miyamoto Musashi, imenovan Kensei ali Svetnik meča.
Pomen naziva
Prevod tega termina je precej enostaven in nima globljega filozofskega, zenovske-ga pomena. Jutsu pomeni veščino, ken pa označuje meč, samurajsko sabljo, torej gre dobesedno za veščino mečevanja.
Nastanek
V 9. stoletju je nastala veščina mečevanja imenovana kumitachi, predhodnica ken-jutsa. V procesu vadbe je pravi meč zamenjala za leseni, bokuto. Njene korenine izvirajo iz Kitajske in so stare preko 2000 let. Kumitachi je bila namenjena predvsem vrhnjemu družbenemu sloju.
Prve šole ken-jutsa
Prva znana šola mečevanja se je imenovala chujo-ryu in izvira iz 14. stoletja. Oblikoval jo je Nagahide Chujo (okoli 1380), ki je bil mojster mečevanja na dvoru shogu-na Yoshimitsu Ashikage (1358-1408). Najstarejša šola mečevanja, ki se je ohranila do danes, je tenshin shodan katori shinto-ryu. Ustanovil jo je Iizasa Chosai Ienao (1387-1488). Njen nastanek je podoben pravljici. Iizasa
Najbolj priljubljena oblika bojevanja je bila med japonskimi bojevniki samuraji mečevanje ali ken-jutsu. Na sliki sta vodilna mojstra hyoho niten ichi ryu ali Musashijeve šole dveh mečev.
se je utrujen od številnih bitk ustavil na zemljišču Katori Shirne, ki je bilo posvečeno božanstvu vojne Futsunishi no kamiju. V potok je prive-del konja, da bi ga napojil. Ko je žival stopila v vodo, se je takoj zgrudila mrtva. Iizasa je dojel, da je to dejanje oskrunilo svetišče, zato je sklenil, da bo na njem ostal tisoč dni in noči. Rezultat je bila vizija, s pomočjo katere je oblikoval svojo šolo mečevanja.
Veliki mečevalci
V razvoju mečevanja je nemogoče iti mimo treh velikih mečevalcev: Bokudena, Ya-gyuja in Musashija. Tsukaha-ra Bokuden (1490-1571) je bil veliki bojevnik, ki je sodeloval v številnih bitkah, zmagal v 38 dvobojih, pri čemer je pobil čez 300 samurajev, pripadnikov sovražnih klanov. V mladosti ga je mečevanja učil njegov oče Kakuken Urabe, duhovnik iz samostana Kashi-ma Shirne, ki je mejil na Ka-tori Shirne, kjer se je nahajala slavna šola tenshin shoden katori shinto-ryu. Bokluden je oblikoval svoj stil mečevanja, ki mu je dal ime hitotsu tachi ali »en udarec«.
Muneyoshi Yagyu Se-kishusai (1527-1606) je
začetnik znamenite šole yagyu shinkage-ryu. Služil je trem največjih japonskim vojskovodjem Oda Nobuna-gi, Toyotomi Hideyoshiju in lease Tokugawi. V mladosti ga je poučeval Kamiizumi Ise no Kami, utemeljitelj slavne šole shinkage-ryu. Yagyu-ryu sta kasneje izpopolnila še Muneyoshijev sin Mumenori (1571-1646) in vnuk Mitsuyoshi Yagyu (1607-1650).
Največji mečevalec vseh časov in nepremagljivi bojevnik je bil Miyamoto Musashi (1584-1645). Imenovali so ga Kensei ali Svetnik meča. Do 29. leta je premagal vse najvidnejše mečevalce obdobja Edo, med njimi tudi razvpitega Sasaki Koijira Ganryu-ja. Zmagal je v 66 dvobojih in se povsem sam zoperstavil stotim samurajem iz družine Yoshioka. Zadnje leto svojega življenja je napisal Knjigo petihprstanov ali Gorin no shyo, v kateri je predstavil svoj koncept bojevanja, imenovan heiho ali hyoho. Mu-sashijev stil mečevanja se je uveljavil pod imenom hyoho niten ichi-ryu ali »šola dveh mečev kot enega« in se je ohranil do danes.
Obdobje edo
Sčasoma je nastalo vedno
več šol ken-jutsa. V tem obdobju sta se izoblikovala dva koncepta mečevanja: sen-ha ken-jutsu, ki je poudarjal praktično vrednost veščine in ga je zanimal zgolj borbeni učinek tehnik, ter ryu-ha ken-jutsu, ki je vključeval tudi filozofski, meditativni pristop. Nanj sta vplivala zlasti zen in bushido, etični kodeks samurajev. Prepletala sta se teorija in praksa. Iz slednjega je nastal kendo, športno mečevanje.
Ken-jutusu danes
Posamezne šole izvajajo ken-jutsu kot samostojno veščino ali v okviru zvez za iaido in kendo.
Tehnike ken-jutsa
Tehnike ken-jutsa obsegajo: shomen giri - zamah od zgoraj navzdol, kessa giri - diagonalni zasek od zgoraj navzdol, yoko giri -horizontalni zasek, kiriage - diagonalni zasek od spodaj navzgor in tsuki - vbod. Borbeni položaji pa so chudan kamae - srednji položaj, jo-dan kamae - visoki položaj, gedan kamae - nizki položaj, hasso kamae - bočni položaj, waki kamae - nizki bočni položaj idr.
Foto: arhiv
Zakonski in družinski center Midva
Ljubosumna
Z možem sva poročena pet let in imava štiri leta staro punčko, eden pa je še na poti. Odkar sva se poročila, imava konstantno en problem in to je ljubosumje. Če mož odide v petek ali soboto zvečer s prijatelji ven, sem zelo nemirna. Tudi on me nenehno kliče, če sem ponoči zunaj s prijateljicami.
Mož je zaradi najinih nenehnih prepirov začel ostajati doma, saj pravi, da ima potem ves vikend pokvarjen. Zdi se mi otročje, kar vam pišem, pa vendar, ali morda obstaja kakšna povezava iz najinega otroštva? Mož je imel zelo težko otroštvo, mene pa so v mladosti zelo omejevali in me včasih zapirali v sobo, bi lahko bil to razlog?
Čutenja, ki v naši primarni družini omogočajo stik, so zelo močna in jih je velikokrat težko obvladati, saj pre-
plavijo celotno telo. Kod, da bi bila zapisana v delih naših celic. Najverjetneje je vaš odgovor na vašo stisko z možem zelo na mestu. Nek strah se prebuja med vama, kot da vaju zamaje na občutku varnosti in zaupanja. Je pa res, da pari v fazi odnosa, kot sta vidva (pet let zakona, štiri leta star otrok, eden je še na poti) zelo poredko hodijo ob večerih ven s prijatelji (če sem prav razumela, so to odhodi ob petkih zvečer ali sobotah, v poznih nočnih urah).
V takšni situaciji bi se ta čutenja pojavila najverjetneje v večini odnosov. Če zahajata v lokale, kjer so ženske (moški), je ples in zabava, se ve-
liko tega prebuja med vama. Sprašujem se, zakaj ustvarjata ta svet, je to morda način, da si povesta, da se imata rada. Je smisel v tem, da si ustvarjata ljubosumje, vaju je strah drug za drugega in sta negotova? Pišete, da se vam zdi otročje, kar pišete, meni daje občutek najstništva. In koliko strahu ostaja ob tem tistemu, ki je doma in čaka v zakonski postelji drugega, ki se vrača pozno ponoči.
Prav je, da imata svoje prijatelje in prostor za njih. Druženje z njimi ni nič slabega, samo krepi vajin odnos.
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
Prihajati pa domov v poznih urah zjutraj, tako kot to počnejo najstniki, pa mi deluje nenavadno in tudi vidva se ne počutita v redu, saj se vama prebuja ljubosumje, negotovost in strah.
Najdita varstvo in pojdita skupaj nekam, kjer vama bo lepo. Morda tudi v družbo, ki vama bo prijetna. In imejta se lepo, veliko se pogovarjajta o tem, kar čutita drug ob drugem, to je pot, da se stvari odprejo in začutijo drugače.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 11. november
Danes goduje Martin.
Danes je svetovni dan boja proti odvisnosti in svetovni dan mladine.
1215. se je začel četrti lateranski cerkveni zbor, ki je pomenil
začetek obvezne vsakoletne spovedi in obhajila.
1821.seje rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
1918. se je s kapitulacijo Nemčije in podpisom premirja Avstro-
Ogrske končala prva svetovna vojna.
1918. je postala Avstrija demokratična republika.
1990. so bile v Makedoniji demokratične volitve. Zmagala je
opozicijska, nacionalistična stranka VMRO-DPMNE.
Sreda, 12. november
Danes goduje Emil.
1459. je bila ustanovljena baselska univerza.
1927. so iz sovjetske komunistične partije izključili Leva Troc-
kega.
1995. so v Erdutu in Zagrebu hrvaški slavonski Srbi in Hrvati podpisali sporazum o mirni rešitvi hrvaško-srbskega spora. 2000. je prišlo do eksplozije v predoru na zobati železnici smučarskega vlaka pri Kaprunu v Avstriji. Četrtek, 13. november Danes goduje Stanislav.
354. se je rodil sveti Avguštin, afriški škof in največji krščanski teolog v zgodnji zahodni krščanski cerkvi. 1718. se je rodil britanski politik John Sandwich, po katerem so dobili ime sendviči.
1768. se je rodil danski kipar Bertel Thorvaldsen, največji klasicistični kipar 19. stoletja.
1780. se je rodil Randžit Singh, ustanovitelj sikhovske kraljevine Pandžap.
1813. se je rodil črnogorski razsvetljeni vladika Petar II. Petrovič Njegoš.
1985. je izgubilo življenje 25.000 ljudi, ko je začel bruhati vulkan Nevado del Ruiz blizu mesta Armero v Kolumbiji. 1945. so izvolili voditelja francoskega odporniškega gibanja generala Charlesa de Gaulla za prvega povojnega francoskega predsednika. Petek, 14. november Danes goduje Nikolaj.
Danes je mednarodni dan sladkorne bolezni.
1765. se je rodil ameriški izumitelj Robert Fulton. 1774. se je rodil italijanski operni skladatelj Gasparo Spontini. 1838. se je rodil hrvaški pisatelj August Šenoa. 1840. se je rodil francoski slikar Claude Monet. 1889. se je rodil indijski politik Džavaharlal Nehru. 1907. se je rodila švedska pisateljica Astrid Lindgren, ki je zaslovela s svojo otroško junakinjo Piko Nogavičko. Sobota, 15. november Danes goduje Polde.
1315. je v bitki pri Morgartnu švicarska konfederacija prvič
premagala vojsko Habsburžanov.
1738. se je rodil angleški astronom William Herschel.
1862. se je rodil nemški književnik Gerhart Hauptmann.
1889. je bila po odstopu kralja Pedra II. v Braziliji razglašena
republika.
1907. se je rodil nemški vojak grof Claus Schenk von Stauffen-berg.
1923. se je v Nemčiji končalo obdobje inflacije.
1971. so kitajski predstavniki prvič zasedli svoja mesta v
OZN.
1983. so ciprski Turki razglasili ustanovitev neodvisne države
Severni Ciper.
Nedelja, 16. november
Danes goduje Jerica.
Danes je mednarodni dan strpnosti.
1810. se je rodil največji pesnik češke romantike Karel Hynek
Macha.
1874. se je rodil v St. Peterburgu ruski arktični raziskovalec in
pomorski častnik Aleksandr Vasiljevič Kolčak.
1894. se je rodil pisatelj in politik, avstrijsko-madžarski grof
Richard Coudenhove-Kalergi. Bil je začetnik vseevropskega
gibanja.
1968. je svetovni tisk začel pisati o pokolu pri Mi Laju, ki so ga zagrešila ameriške sile v Vietnamu.
1980. je med svojim obiskov v Zvezni republiki Nemčiji papež Janez Pavel II. pozval katoličane, naj se bolj povežejo s protestanti.
Ponedeljek, 17. november
Danes goduje Gregor.
Danes je svetovni dan študentov in svetovni dan izseljencev.
42. pr. n. št. se je rodil rimski cesar Tiberij. 284. so vojaki izvolili Dioklesa, kasnejšega Gaja Avrelija Dioklecijana, za rimskega cesarja.
1476. je bil v bitki s Turki ubit romunski knez Vlad Tepes, znan kot Drakula.
1558. je britanski prestol zasedla Elizabeta I. Bila je hči kralja
Henrika VIII. iz zakona z Anno Boleyn.
1755. se je rodil francoski kralj Ludvik XVIII.
1796. je umrla ruska carica Katarina II. Velika.
1869. so odprli Sueški prekop in tako povezali Sredozemsko
morje z Rdečim morjem in naprej Tihim oceanom.
AvtoD£OM
Sciroccova zgodovina se nadaljuje
Če dobro pomislim, se prve generacije Volkswagnovega športnika scirocca ne spomnim preveč dobro, pa tudi druga je skoraj preveč oddaljena. Dobra tri desetletja po svetovni premieri prvega modela na ženevskem avtomobilskem salonu so na istem mestu predstavili njegovega naslednika, ki je podedoval le ime, novi scirocco pa daje jasno vedeti, kakšna bo Volkswagnova oblikovalska prihodnost, vključno s podobo prihajajoče šeste generacije golfa.
Lahko bi napisali, da sciroccova tretja generacija (vmes so prodajali še corrada) sledi izročilu prve, to pa je tudi vse, kar povezuje oba avtomobila, saj je novi izdelek nemške strojegradnje lahko opremljen s turbobencinskimi motorji, menjalnikom DSG s sedmimi stopnjami in sodobno tehnologijo; vključno z dinamičnim podvozjem DCC.
Ko je pred 34 leti Giugiaro ponudil nadomestilo za hrošča, je takrat še dokaj nevsakdanja kombilimuzinska zasnova nemudoma postala merilo uspeha, med kupce pa je zapeljal volkswagnov športni avto, za katerega je bilo treba plačati »ljudsko« ceno. Pred dvema letoma so Nemci pokazali študijo imenovano iroc, katero je zrisal slovenski oblikovalec Robert Lešnik in jo napovedali kot oživitev scirocca. No, resda je aktualni model v proizvodni obliki nekoliko drugačen od koncepta, a mnenja o njegovi podobi niso povsem enotna, je pa že od daleč najbolj razburljiv volkswagen, ki so ga izdelali zadnjih nekaj let. Tudi tokrat je dostopni športni avto bliže kot večina konkurentov in tudi v tretje želi Volkswa-gnov športni kupe ohraniti kultni položaj z združitvijo vpadljive podobe, tehnične prepričljivosti in cenovne dostopnosti.
Pri predhodniku so s filozofijo ponuditi športen avtomobil s prednjim pogonom,
ki je zaradi tega uporaben celo leto, zadeli bistvo; če samo omenim, da se je prva generacija prodala v več kot pol milijona primerkih, in s 300.000 prodanimi avtomobili je bila uspešna tudi druga.
Wolfsburški velikan uvaja podobo sprednjega dela vozil z žarometi vstavljenimi v črni sijajni ohišji, ki ju povezuje ozka, prav tako črna maska s sijajno površino. Iz športnega sprednjega dela raste proti kompaktnemu zadku dinamična oblika avtomobila s tremi vrati. Športnost se nadaljuje tudi zadaj, kjer izstopajo močno izbočeni boki in blatniki, majhna prtljažna vrata z strmo nagnjeno šipo in v celoti nizka silhueta. Scirocco je namreč ob 4,2 metra dolžine in 1,8 metra širine visok le 140 centimetrov! Ali povedano drugače, po dolžini je primerljiv z golfom, a je od njega precej nižji, poleg tega pa je še mnogo širši - v širino meri toliko kot passat.
Notranjost je povzeta po eosu, armaturna plošča in merilniki so namreč enaki, podobno velja za sredinsko konzolo. Drugačne so obloge vrat in sedeži, zanimivo pa je, da je tudi na zadnji klopi dovolj prostora za dva potnika, če le nista previsoka. Tudi prtljažnik je vsakdanje uporaben, treba se je sprijazniti le z visokim nakladalnim robom, ki je takšen zaradi večje togosti karoserije. Zadnja sedežna klop se lahko po želji tudi zloži, takrat prtljažnik sprejme za 755 litrov prostora.
Če vam kupejevska utesnjenost ne ustreza, si lahko proti doplačilu omislite ogromno stekleno streho, ki sega skoraj do B stebričkov in jo je mogoče tudi dvigniti. Na voljo je tudi senčni rolo, s katerim se lahko zaščitimo pred soncem.
Če se znova nekoliko vrnemo k prvemu scirocco, je bil ta na voljo z 1,1-litrskim in 1,5-litrskim motorjem, najšibkejši motor tretje generacije pa je po prostornini manjši od močnejšega motorja iz leta 1974, a ima 37 KM več. Osnovo predstavlja 1,4-litrski
bencinski štirivaljnik podprt z neposrednim vbrizgom goriva in turbinskim polnilnikom. 122 konjev je precej več od tedanjih 85, s tem, da tega motorja zaenkrat še ne morete kupiti, ker je ob začetku prodaje na voljo 1,4 TSI z 160 KM. Druga izbira je 2,0-litrski turbo agregat z 200 KM. K obema motorjema serijsko sodi šeststopenjski ročni menjalnik, ob doplačilu pa si je mogoče omisliti tudi šest ali sedemstopenjski menjalnik DSG z dvema sklopkama. Da je DSG precej boljša izbira od ročnega menjalnika, verjetno ni treba posebej poudarjati. Scirocco bo kmalu dobil tudi dva dizelska motorja: novi 2,0-litrski TDI s sistemom skupnega voda (140 oziroma 170 KM). Vsi motorji izpolnjujejo zahtevne okoljske norme, zaradi turbinskega polnilnika pa zagotavljajo veliko navora že v nižjih vrtljajih in tudi nekaj manjšo majhno porabo.
Tudi tretja generacija tega avtomobila tehnično temelji na golfovi osnovi, s tem, da gre za bolj športno ukrojen avto s privlačno agresivno podobo, tremi vrati in štirimi posamičnimi športnimi sedeži v kabini. Sicer je scirocco serijsko opremljen s športnim podvozjem in 17-palčnimi kolesi, zraven tega tudi s šestimi zračnimi blazinami, elektronskim stabilizacijskim sistemom ESP, klimatsko napravo ter radijskim sprejemnikom, ki zna brati tudi mp3 datoteke. Seznam doplačil je bil pri Volkswagnu zmeraj dolg, na njem pa izstopa usnje, navigacija, ksenonski žarometi, sistem prilagodljivega delovanja blažilnikov (DCC), ki trdoto blaženja prilagaja slogu vožnje in stanju cestišča, s sočasnim usklajevanjem moči delovanja servoojačevalnika volana. Voznik lahko pri tem izbere tri stopnje delovanja, normal, sport in comfort.
Volkswagen nedvomno ima modele, ki se v velikih serijah nadaljujejo iz generacije v generacijo, a vmes se je našel tudi manjši športnik, katerega proizvodnjo so po določenem času ustavili in prav nič ni kazalo, da se bo še kdaj pojavil na proizvodnih trakovih. Zdaj je zgodba drugačna, scirocco nove generacije je kompakten avto, ki bo zagotovo imel svoj krog kupcev in to predvsem tistih, ki nočejo golfov, ker so preveč dolgočasni.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nosečnost in manjše težave v nosečnosti (1)
Nosečnost je obdobje v življenju ženske od oploditve jajčeca do poroda. Traja 9 mesecev.
Običajni prvi znaki nosečnosti so: izostanek mesečnega perila, povečane in na dotik občutljive dojke, splošna utrujenost, zaspanost, omotičnost, vrtoglavica, močnejši izcedek iz nožnice, slabost, bruhanje, spremenjena želja po hrani, čustvena nestabilnost, pogostejša potreba po uriniranju. Ti znaki niso nujno prisotni pri vseh nosečnicah.
V telesu nosečnice se zgodijo številnefiziološke spremembe, ki zajamejo predvsem reproduktivne organe, krvni obtok in sečila. Spremembe se odražajo tudi na prebavilih, dihalih, koži in skeletu.
Ženske, ki načrtujejo
nosečnost, naj bi dnevno zaužile 0,4 mg folne kisline vsaj en mesec pred zanositvijo in tudi prvih osem tednov nosečnosti. Pomanjkanje folne kisline lahko povzroči v zgodnjem obdobju nosečnosti nepravilno zapiranje hrbteničnega kanala pri zarodku, kar ima za posledico hudo telesno ali duševno prizadetost otroka in možnost spontanega splava. Če je ženska že rodila otroka z okvaro živčne cevi ali se zdravi za epilepsijo ali ima od inzulina odvisno sladkorno bolezen, naj bo dnevni odmerek folne kisline 4-5 mg.
Ženskam, ki nameravajo zanositi, in nosečnicam svetujemo uživanje zadostne količine sadja in zelenjave, saj ob redni, uravnoteženi pre-
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
hrani lahko skoraj v celoti zadostimo potrebam organizma po vitaminih in mineralih. Če se nosečnica odloči za uživanje multivitaminskih pripravkov, ne smeprekora-čiti dnevnih odmerkov, saj sta vitamina A in D v visokih odmerkih lahko nevarna za plod.
Vprimeru zdravstvenih težav v nosečnosti je priporočljiv posvet z zdravnikom ali ginekologom. V primeru manjših težav
vam lahko svetujemo v lekarni. Pomembno je, da poveste, da ste noseči oziroma da dojite, saj so samo določena zdravila primerna za samozdra-vljenje za nosečnice oziroma doječe matere.
Pogosta težava pri nosečnicah so hemeroidi, glivične infekcije nožnice, bolečine, prebavne težave, boleče dojke in bradavice, vnetje mehurja, glavobol, otekanje nog, krčne žile, krvaveče dlesni, krči v nogah.
Hemeroidi se pojavijo kot posledica pritiska maternice na medenične vene ter nezdravljenega zaprtja. Priporočamo redno telesno aktivnost in skrb za redno odvajanje. Z uporabo hladnih ob-kladkov lahko omilimo zatekanje, s Keglovimi vajami pa spodbujamo pretok skozi vene. Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
Lekarniška podružnica Videm pri Ptuju
Moje cvetje
Zima je na pragu
Tako kot poletje ni bilo ravno tako, kot smo ga navajeni, je bila letos tudi jesen nenavadno topla in dolga. Kot vse kaže, pa je toplega, skoraj poletnega vremena le konec. Kaj nam bo prinesla zima, seveda ne vemo, želeli bi si mrzlega vremena, saj bo le tako v naslednjem letu škodljivcev nekoliko manj.
Sobne rastline
Zatemnjevanje božičnih zvezd je še vedno potrebno, tudi če se vršički že barvajo rdeče. Če ste jih pozabili presaditi, poskusite to narediti še sedaj. Vendar jih samo prestavimo v večji lonček in koreninsko grudo obsujemo s svežo, hranilno prstjo. Božične zvezde namreč hitro rastejo, zato jim je hranil v starem lončki že zmanjkalo. Listi zaradi tega rume-nijo in odpadajo, tudi cvetnih popkov ne nastavijo, obarvani vršni listi pa ostanejo majhni. Ne pozabite, da so božične zvezde rastline tropskih gozdov južne Amerike. Potrebujejo stalno vlažno prst, nikakor pa ne marajo preveč zalitih korenin. Pazite, da ob zalivanju voda ne bo ostajala v okrasnih loncih.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Podaljšana jesen je podaljšala tudi cvetenje balkonskega cvetja, zato so mnoge pelargonije še vedno na oknih in balkonih. Potaknjence pa moramo prestaviti v zimovališča, ki morajo biti hladna. Zato priporočam, da so v teh prostorih okna vsaj čez dan še odprta. Paziti pa je potrebno, da po rastlinah ne piha. Če so že preveč zrasli, jih lahko prvič po-ščipamo, odščipnemo vršičke. Matične rastline, ki jih bomo prezimljali, pa lahko še ostanejo na prostem. Mnogi sprašujejo, ali jih lahko porežemo. Seveda jih lahko. Porežemo jih tako, da bodo stebla visoka približno 20cm. dobro jih je po rezanju poškropiti z močnejšim žajbljevim čajem in pripravki na osnovi alg.
Na prostem obvezno ostanejo vsi nageljčki, saj se ti najbolje počutijo ravno sedaj. Citrusi, rožmarin in lovor, pa tudi oleandri lahko ostanejo še vedno zunaj, samo v zavetje hiše jih raje prestavimo. Rastline, ki smo jih že pred časom prestavili v zaprte prostore, pa dobro preglejte, saj se že pojavljajo uši in drugi zajedalci. Če jih opazite pravočasno, jih lahko zatrete tudi z biološkimi, naravnimi pripravki, ki jih dobite v trgovinah.
Foto: Miša Pušenjak
Prišel je tudi čas sajenja novih grmovnic in drevja. Po nakupe se raje odpravite v drevesnice, kjer nam ponujajo kvalitetnejše sadike. Čeprav so cene v vrtnih centrih nekoliko nižje, pa je tam kvaliteta pogosto vprašljiva. Ne pozabite, da tudi med drevninami obstajajo sorte. Tako je lahko ista rastlina, na primer forzicija, zelo visoka ali pa zbita nizka rastlina. Enako velja za hortenzije, vrtnice, magnolije in številne druge okrasne grmičke, pa tudi drevesa. Zato so o končni višini in bujnosti rastlin prepričajte pri prodajalcih, da ne boste po nekaj letih ugotavljali, da za vaše rastline na izbranih mestih ni več prostora. Odrasle namreč zelo težko presajamo.
Pred sajenjem izkopljemo jamo, ki naj bo dvakrat večja, kakor je trenutna koreninska gruda. Zelo priporočljivo je tudi, da je jama nekaj časa pred sajenjem že izkopana. Pri kopanju jame najprej odstranimo travno rušo, nato ločimo zgornjo, 20 do 30 cm plast zemlje od spodnjih plasti, ki niso rodovitne. To zemljo odstranimo. Če imamo težave z težko zemljo, z zastajanjem vode, potem damo na dno jame ustrezen drenažni material, najboljši je spran rečni gramoz. Seveda mora biti jama ustrezno globlja. Na drenažo postavimo travno rušo s koreninami navzgor. Če sadimo rastline, ki potrebujejo kislo zemljo, lahko nasujemo še debelo plast grobe žagovine. Nato nasujemo zemljo, lahko pa jo pomešamo s preperelim kompostom ali dobro preperelim hlevskim gnojem. Vsaj 20 cm naj bo ta plast debela, dodamo še nekaj zemlje brez hranil, šele nato razporedimo korenino enakomerno po vsej širini jame. Če so korenine v loncih in stisnjene v kepo, jih nekoliko raztrgamo. Nato pomešamo rodovitno, izkopano plast zemlje s kupljeno humozno prstjo. Ta naj ima ustrezen pH: če sadimo iglavce, hortenzije ali drugo kisloljubno grmičje, naj bo to kisla prst, drugače pa navadna humusna zemlja za sajenje rastlin. Zemlja ob steblu naj bo nekoliko višja, morebitna cepljena mesta ostanejo zunaj. Spomladi pa naredimo okoli stebla vdolbino, da bomo lažje zalivali. Koreninsko grudo lahko zavarujemo tudi z odpadlim listje, saj bo v letošnji zimi še dokaj občutljiva. Ne pozabite tudi, da v primeru suhe in mrzle zime korenine potrebujejo nekaj vlage in jih bo morebiti potrebno zaliti. Posebej to velja za zimzelene rastline, iglavce in listavce.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
AC/DC so osvojili sam vrh prodajne lestvice v kar 30 državah po vsem svetu. Novi album legendarnih avstralskih rokerjev Black Ice je takoj po izidu prišel na 1. mesto med drugim tudi v Ameriki, Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, na Japonskem, Avstraliji, Kanadi, Italiji in tudi v Sloveniji. Prodal se je že v večmilijonski nakladi, samo v Ameriki v 800.000 izvodih v nekaj dnevih. AC/DC so se že odpravili na veliko svetovno turnejo, ki pa je skoraj že
razprodana.
®@®
Pred nočjo čarovnic (Ha-loween) je znani ameriški magazine Forbes objavil seznam najbogatejših že umrlih iz sveta showbusinessa. Prvo mesto tudi letos prepričljivo zaseda Elvis Presley. Pokojni Kralj rock&rolla še dandanes zasluži veliko več kot mnogi še živeči glasbeniki. Elvis je samo v zadnjem letu svojim naslednikom pri-
služil 52 milijonov dolarjev. Največji prihodek je zabeležen lanskega avgusta, ko je minilo natanko 30 let od njegove smrti. Zraven avtorskih pravic za svojo glasbo in filme, pokojni Elvis veliko zasluži tudi s prodajo spominkov, oblek in s turistično ponudbo na njegovem domu v Gracelandu v Memphisu. Na Forbesovem seznamu pokojnikov z največjim letnim zaslužkom je največ filmskih igralcev. Na visokem tretjem mestu je nedavno preminuli Heath Ledger, ki je zaslužil kar 20 milijonov. Med top deset pa sta se uvrstila tudi Marilyn Monroe in Steve McQueen, Naslednji glasbenik na tem seznamu je John Lennon na sedmem mestu z devetimi milijoni zaslužka. Elvis Presley je bil na vrhu te top lestvice kar šestkrat v zadnjih sedmih letih. Edino leta 2006ga je prehitel Kurt Cobain pevec Nirvane.
AC/DC
Le s t v i
NAJ
2.so
2. se;
' wHat - PINK
ex on fire - KINGS OF LEON
3.	whatever you like - T. I.
4.	girls - SUGABABES
5.	thiS is the life- AMY MACDONALD
6.	hot N cold - KATY PERRY
7.	beggin' - MADCON
8.	if i wERE a boY - BEYONCE
9.	gotta BE somebodY - NICKELBACK
10.	woMANIZer - BRITNEY SPEAI
11.	thE WINEr's song - GERALDI
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
To je to
OTT
09.07.1946 - 19.02.1980
Foto: internet
AC/DC
Foto: internet
Forbesov top 10:
1.	Elvis Presley - $ 52 milijonov
2.	Charles M. Shulz - $ 33 m
3.	Heath Ledger - $ 20 m
4.	Albert Einstein - $ 18 m
5.	Aaron Spelling - $ 15 m
6.	Dr Seuss (Theodor Geisel) - $ 12 m
7.	John Lennon - $ 9 m
8.	Andy Warhol - $ 9 m
9.	Marilyn Monroe - $ 6,5 m
10.	Steve McQueen - $ 6 m
Irski rockerji U2 naj bi prav v tem času zaključili pripravo novih pesmi, ki bodo izšle na njihovem že 15. studijskem albumu. Točen datum izida in naslov novega CD-ja še nista znana, po neuradnih virih pa naj bi na police trgovin prispel v začetku prihodnjega leta. Na nekaterih blogih in spletnih forumih že objavljajo datume nastopov, ki naj bi sestavljali koncertno turnejo prihodnje leto. Tako naj bi Bono Vox in druščina nam najbliže nastopili 31. julija in 3. avgusta na stadionu San Siro v Milanu ter 7. in 8. avgusta na stadionu Ernst Happel na Dunaju.
Pet Shop Boys bosta na naslednji podelitvi glasbenih nagrad Brit prejela posebno nagrado za izjemne dosežke v glasbi. Neil Tennant in Chris Lowe, ikoni britanskega synth-popa, sta na sceni že 30 let. Kot je potrdila komisija Britanske glasbene zveze, bosta nagrado prejela naslednje leto februarja na svečani podelitvi v Londonu. Duet Pet Shop Boys je svojo prvo Brit Award nagrado osvojili že daljnega leta 1987 za pesem West End Girls, drugo pa leta 1998., ko sta bila proglašena za najboljšo zasedbo leta. Do danes sta izdala 39 UK top 40 singlov, med katerimi najdemo hite, kot so West End Girls, It's a Sin, Always on My Mind in
Heart, ki so se prebili celo na prvo mesto omenjene britanske glasbene lestvice. Zasedba je po celem svetu prodala več kot 50 milijonov kopij svojih albumov, trenutno pa pripravljata že svoj deseti glasbeni izdelek.
Lionel Richie je prav tako za začetek naslednjega leta napovedal izdajo svojega novega albuma. Ta ameriški r&b je k sodelovanju pri nastajanju novega izdelka povabil mlade izvajalce, kot sta vse bolj iskana Akon in Ne-Yo. Ob njuni pomoči je Lionel Richie napisal večino skladb za novi album, ki bo nosil ime Just Go in bo uradno izšel 17. februarja. Pod produkcijo so se podpisali Tricky Stewart, Stargate in the-Dream, ki so tudi poskrbeli za nekoliko bolj moderen zvok. Za prvi singel je bila izbrana skladba Good Morning, ki bo kmalu prišla tudi na naše radijske postaje. Lionel Richie je ameriška glasbena legenda, ki je v svoji karieri prodal več kot 100 milijonov kopij svojih albumov. Svoj zadnji album Coming Home je izdal pred dvema letoma. V načrtu pa je tudi velika svetovna glasbena turneja, ki se bo pričela marca naslednje leto v Dublinu.
Janko Bezjak
Elvis Presley
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	whatever you like - T. I.
2.	live your life - T. I. Featuring Rihanna
3.	if i were a boy - BEYONCE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	hero - X FACTOR FINALISTS
2.	the promise - GIRLS ALOUD
3.	so what - PINK
NEMČIJA
1.	allein allein - POLARKREIS 18
2.	so what - PINK
3.	this is the life - AMY MACDONALD
Matic je srednješolec. Najstnik. Del sveta, ki ga odrasli seveda ne razumemo. In je seveda zelo kritičen do vsega dogajanja okrog sebe. Za razliko od mnogih vrstnikov pa Matic svoje mnenje rad zapiše. Kakšen je torej pogled najstnikov na svet, bomo poslej izvedeli iz prve roke. Se strinjali z njim ali pa ne. Vsekakor pa upam, da se bomo zamislili ...
Urednik
Kar se hrane tiče
Spet zelo popularna in široka tema. Zadnje čase so tako kotpsihoterapevtipopularni tudi razni strokovnjaki za prehrano in prehranjevalne navade. Če ne drugo, lahko v skoraj vsaki reviji zasledimo nasvet strokovnjaka, kaj jesti in kako. Brezveze... je res, da so strokovnjaki, zato me to niti ne moti, je pa čudno, da jih ljudje dandanes potrebujejo. Ne vem, zakaj, ampak ljudje se dandanes več ne znajo normalno in pravilno prehranjevati. Mar so normalno hrano znale pripraviti samo naše babice? Vse več je vegetarijancev, bio jedcev, vse pogostejša je anoreksija in bu-limija. Kosila za domačo mizo so nadomestile fancy restavracije, hrano razni instanti itd. Ne pravim, dda je restavracijska hrana slaba, zagotovo pa ni zdravo, če dan za dnem ješ zunaj. Hrana niti ni tako pestra, je vnaprej in hitro pripravljena. Jesti je treba raznovrstno, vse in v normalnih količinah. In pa po moji teoriji za kuho normalnega obroka ni dovolj deset minut.
Vegetarijanstvo? Hvala lepa, ne... se mi ne zdi normalno. Pa dobro, če nekomu tako paše, naj, samo naj meni ne solijo pameti in naj otrok ne silijo s samo zelenjavo. Se bodo že sami odločili, ko bodo odrasli. Naše telo potrebuje meso, saj ga drugače po mojem sploh ne bi prebavljalo, kaj šele, da bi ga izkoristilo! In verjetno, če bi nam bilo namenjeno samo zelenje, bi imeli vamp kakor krave. Tudi živali jedo druge živali. Ni mi sicer všeč, da živali pobijamo tako množično in da se z mesomprenažiramo, če bi pa ga jedli kakšnih trikrat na teden, pa zagotovo ne bi škodilo. In ko sem že pri vegetarijancih in zelenjavi, ni težko opaziti, kako je zadnje čase popularna bio in eko pridelana hrana. Pa kaj še!? To ne obstaja... edino, kar je morda bio, je tisto, kar ti zraste na vrtu, pa še to je vprašljivo, če imaš soseda, ki na svojem vrtu pridno zatira škodljivce. Bio prehrana ne obstaja, obstaja samo škro-pljena in normalna hrana. Na bio prehrano, ki pa jo lahko kupimo, pa ne dam prav nič. Bio ni že zato, ker je zapakirano v plastiko. V glavnem, pa kaj, če pridelkov ne škropijo, itak škropi sosed, njegove pesticide pa popijemo s podtalnico. Glede biološko ali ekološko pridelane hrane pa... nekateri so prav fascinirani nad takšnimi izdelki, kakor da so nekaj novega. Saj niso, pred petnajstimi leti je bilo skoraj vse bio, samo da se temu ni tako reklo. Ljudje spet odkrivajo toplo vodo.
Zadnja postaja... diete. Tudi glede teh si mislim, da ne obstajajo. Obstaja samo ena in prava. Odvečne teže se ne znebiš ne s tabletami, raznimi pripomočki, niti če kak teden živiš samo od vode ali sadja. Takšnih diet je ogromno v revijah in ena je bolj bedasta od druge. Ena govori, da je potrebno uživati samo to, druga ono itd. Na koncu ugotoviš, da če bi se držal vseh teh diet, bi tako ali tako jedel vse. In tako bi tudi moralo biti. Jej vse, seveda sorazmerno, jej manj in najpomembneje - gibaj se! Seveda je vsako telo drugačno, ampak je velika razlika, če si samo malce širši in rahlo zalit ali pa si debel. Z dietami pa po mojem dosežemo ravno nasprotno od želenega. Ce manj ješ in telo hiraš, ga s tem prepričaš, da hrane primanjkuje in posledica... telo shrani vsak gram, ki ga zaužiješ. Treba je samo porabiti toliko, kolikor zaužiješ. In premalo je, če si nekaj samo želiš. Za to je potrebno nekaj tudi narediti. Za konec pa še zlato pravilo - BREZ NIČ NI NIČ! Samo z ležanjem ni še nihče shujšal.
Matic Hriberšek
U2
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
„„..""»"•m. 'rtuiiiifiiilim
rjtiriru, '""«iri, * ' * r M 11 w a v w
.11 H" »» .»,«•»»«11
.»»■i >«»'«
vnm»
TOREK
pečena goska, mlinci, rdeče zelje SREDA
krompirjeva pita*, solata ČETRTEK
sirov burek, solata PETEK
ocvrti lignji, tatarska omaka SOBOTA
piščančja obara z žličniki NEDELJA
goveja juha z rezanci, mleta pečenka s paradižnikom**, pečen krompir, solata PONEDELJEK govedina v solati, kruh
*Krompirjeva pita
80 dag krompirja, sol, 8 dag masla, 10 dag na rezinice narezane šunke, 6 dag naribanega sira, poper.
Opran neolupljen krompir kuhamo v oso-ljenem kropu 25 minut. Odcedimo, pustimo, da se malo ohladi, nato ga olupimo in narežemo na pol cm debele rezine. Pekač ali narastkovo skledo namažemo z maslom
in vanjo zlagamo krompirjeve rezine drugo poleg druge tako, da kot strešniki prekrijejo dno pekača. Na preostalem maslu malo po-pražimo šunko in jo nato porazdelimo po krompirju. Popopramo, potresemo s sirom in pečemo 20 minut v pečici, razgreti na 200 0C.
**Mleta pečenka s paradižnikom
75 dag mletega mešanega mesa, 7 dag namočenega in ožetega kruha, 3 jajca,
1	žlica moke, 4 žlice sesekljane čebule,
2	stroka česna, sol, poper, ingver, 3 debeli mesnati paradižniki, 1 jajce, 1,5 dl smetane, sol, poper, žlička gorčice.
V skledo damo meso, namočen kruh, jajca, moko, čebulo, česen, sol, poper in ingver. Vse temeljito zgnetemo. Mesno sekanico položimo na namazan pekač največ 2 cm visoko in po njej na gosto položimo rezine paradižnika. Damo v pečico in pečemo 50 minut pri 180 0C. Prelijemo s prelivom, ki ga razžrvkljamo iz jajca, smetane, soli, popra in gorčice, ter v pečici pustimo še toliko časa, da preliv zakrkne.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Ni se težko zaljubiti, težko je to povedati.
-k-k-k
Vsak ljubljeni predmet je središče nekega raja.
•k-k-k
Kaj je večna skrivnost? - Ljubezen.
-k-k-k
Ljubezen je sreča, ki jo dajemo drug drugemu.
-k-k-k
Ljubezen ne vlada, zato pa vzgaja, in to je več.
-k-k-k
Ljubezen in rdeč nos se ne moreta skriti.
-k-k-k
Ljubezen je redka cvetica, ki ne poganja na velikih cestah.
-k-k-k
Ljubezen je kot vročica, pojavi se in izgine, ne da bi imela volja pri tem najmanjši delež.
-k-k-k
Ljubezen je edina strast, ki ne trpi niti preteklosti, niti prihodnosti.
-k-k-k
Ni dvoma, da je ljubezen nerazložljiva skrivnost.
-k-k-k
Ljubezen, ljubezen, kadar nas imaš v oblasti, lahko z gotovostjo rečemo: Zbogom razsodnost.
Džokejzaupa kolegu: "Svojega konja krmim vedno z najboljšim senom. Zato tudi vedno zmaguje." - "Jaz pa dam svojemu pred startom vedno liter žganja." - "Zato nikoli ne zmaga!" - "To je res, vendar je na startu vedno najboljše volje."
"Jaka, kaj te najbolj veseli v življenju?" - "Ženske in lov." - "Kajpa loviš? - "Ženske."
pa lev. Jaka zdrvi na drugi strani iz šotora in zakliče Pepetu: "Tu imaš enega! Poskrbi zanj! Jaz grem gledat, če je kje še kateri!"
Na konjskih dirkah zmaga popolnoma neznan konj. Vsi se čudijo. - "Koliko je star?" vprašajo novinarji lastnika.
-	"Pet let." - "Zakaj pa ga doslej niste pripeljali na dirke?"
-	"Nisemga mogel ujeti."
Jaka pripoveduje dogodivščine z lova v Afriki: "Nekoč ponoči prilomasti v šotor slon. Skočim iz postelje, pograbim puško in ga ubijem kar v pižami." - "Ta je pa bosa. Sloni ne nosijo pižam!"
Jaka je kupil veliko dogo. Soseda vabi, naj si jo pride ogledat. - Sosed:"Ali ni napadalna?" - Jaka: "Prav to bi rad preizkusil."
Lovec: "Pomislite! Takrat, ko sem pomeril in hotel ustreliti srnjaka, mi je sedla muha na muho!" - Eden od poslušalcev: "Danes pa res povsod govorijo samo o sek-su."
"Ste imeli v Keniji kaj sreče pri lovu na leve?" - "Izredno. Niti enega nismo srečali."
"Kaj bi naredil, če bi te v gozdu nepričakovano napadel medved?" - "Ustrelil bi ga." - "Kaj pa, če ne bi imel puške?" - "Bi ga pa z nožem." - "In če ne bi imel noža?" - "Potem pa bi ga s palico." - "Če ni bi imel palice?" - "Sedaj pa nehaj! S kom pa ti sploh držiš? Z menoj ali z medvedom?"
Prijatelja gresta na lov na jerebice. Ko eno opazita, eden pomeri in ustreli. Strahovito poči, vse se zadimi. Ko se dim skadi, je jerebica še vedno na svojem mestu. -"Počakaj, ustrelil bom še enkrat. Morda me ni slišala."
Lovec zagleda srnjaka in med pripravo na strel reče spremljevalcu: "Ta lahko naredi kar testament." Ko ustreli, mu prijatelj odgovori: "Popolnoma prav imaš. Že teče k notarju."
Jaka in Pepe sta šla na lov v Afriko. Postavita šotor in se dogovorita, da bo šelJaka na lov za hrano, Pepe pa bo kuhal. Čez kakšno uro pridirja Jaka v šotor, takoj za njim
Lovec se hvali pred prijatelji: "Vpetih letih sem ustrelil 999 zajcev." - "Zakaj pa številke na zaokrožiš na 1000?" - "Menda ne bom lagalzara-di samo enega zajca!?"
"Včeraj si rekel, da si ustrelil 10, danes pa že trdiš da si ustrelil 20 zajcev." - "Res je, vendar pomisli, kako hitro se zajci razmnožujejo."
Ugankarski slovarček: AABAN RAA = danska luka v severnem Schles-wigu; ADACH = poljski boksar, bron na 01 1980 (Kazimierz, 1957-); ARDRO = vas pri Raki; AUD = oznaka za avstalski dolar; KANTUAL = zbornik cerkvenih pesmi, pesmarica; KRUČIL = slovenski enigma-tik (Toni, 1912-1998); KUCER = krnjast, pečinast vrh; OSTARA = sorta jagod, ki rodijo stalno; UZO = grško vino, grški janževec.
■ipepv 'BU9LU0P
'uoy 'Jeonn 'ejernud 'ezeo 'bhbn 'oiezjep '|!onjy| 'BN 'BSB[N 'hjbs^G 'MS 'B^BAU '90UBA 'SUB9i 'SB9U3 'ojqgj 'Bpfejqo 'B^srnpuo T\V 'lB -njuB>i 'jsouesBJ^o 'Bujsnv 'ld
'9UBJ 'BJ^B 'U!|BJ 'BAB|S 'JOlUpO :ouABJopoA :a>jUBZ!J>j Aa}|say
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
Foto: ASV
Govori se ...
... da postajapoetovion-sko podzemlje vedno bolj zanimivo za javnost. Žal samo grajsko.
... da se ob prepolnih slovenskih zaporih poetovi-onskim visokim lopovom ponuja nova možnost, saj so lepo adaptirane tudi grajske ječe.
.... da bi v štemtalski občini v teh dneh potrebovali še kakšno civilno iniciativo, denimo za organizacijo martinovanj, saj so ena redkih občin, ki ne smrdi po pijači,
... da pa pri Svetem Vidu takih težav nimajo, saj so martinovanja po halo-šk.ih zidanicah raztegnili čez cel teden. Še na ravninskem delu, kjer vinske trte sploh ni, so jih pripravili,
....da seje baje vroči veter naslade s Ptujsko Gore spustil naravnost proti neki halošk.ifari in poma-
gal tamkajšnjemu dušnemu pastirju, da je uvidel, da so od nekdaj najlepše Ljubljanke slovele.
.... da.bi ptujski labodi najraje odleteli čez Dravo v tople kraje in tam počakali na konec nočne more.
... da zaradi tega na ptujskem stadionu že go-
rijo rdeče luči - pa ne zaradi prodajalk ljubezni.
Vidi se ...
. da v arabskih državah skrivajo pred pogledi lepe ženske, kot je primer na levi, pri nas pa raje manj lepe moške, kot govori primer na desni strani priobčene fotografije.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto : Tomaž in Tanja
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tole fotografijo sta poslala Tanja in Tomaž., botra male Tie, ki je pred kratkim praznovala prvi rojstni dan. Čestitamo!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
				4				5
8		2		1				3
4				7	3	8	2	
9		8			6	7		
		7			8	5		
5		4		9	1	3	6	
	8		3		7			4
6		3	2				8	1
	4							
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©	€	000
Bik.	¥»¥	©©©	€€€	00
Dvojčka	V	©©©	€€€	000
Rak	VV	©©	€€	00
Lev	VVV	©©©	€€€	000
Devica	VVV	©©	€€	0
Tehtnica	VV	©	€€	0
Škorpijon	VVV	©©©	€	00
Strelec	VV	©©©	€€€	0
Kozorog	V	©	€€	000
Vodnar	VV	©©	€€€	0
Ribi	VVV	©	€€	000
Velja za teden od 11. novembra do 17. 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 14. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Žan Mir, Veliki Brebrovnik 46, 2275 Miklavž pri Ormožu.
Anekdote slavnih
Italijanski dirigent Arturo Toscanini je pojasnil, zakaj ne kadi: "Istega dne sem pokadil prvo cigareto in prvič poljubil žensko. Od tedaj nisem imel nikoli več časa za tobak."
K nemškemu pisatelju Heinrichu Mannu je prišel mlad slikar in želel, da ga portretira. Pisatelj je pristal, vendar je že kmalu ugotovil, da ima opraviti z domišljavim začetnikom. Med portretiranjem je slikar veliko govoril o različnih pisateljih kot znancih, Heinricha Manna pa je med drugim tudi vprašal: »Ali poznate Fleuberta?«
»Kadar pride v Berlin, me vedno obišče,« je odgovoril pisatelj slikarju, ki ni vedel, da se pogovarjata o že mrtvem književnem velikanu.
***
Med pogovorom o neuslišani ljubezni se je irski književnik George Bernard Show pridružil tistim, ki so trdili, da to lahko pripelje človeka tudi do smrti. Pripovedoval je o prijatelju, ki se je noro zaljubil v dekle, ki ga nikakor ni hotela uslišati. Eden od navzočih je rekel: "Ali hočete reči, da je vaš prijatelj umrl od žalosti?" - Shaw: "Da. Čez petdeset let."
***
»Poklic kralja« ni bil čisto nič po okusu italijanskega kralja Umberta I. Želel si je živeti mirno in odmaknjeno. Večkrat je rekel lady Paget, soprogi angleškega ambasadorja: »Zelo sem žalosten!«
Nekoč je dodal: "Bil bi čudovit mestni stražnik. To bi bil moj pravi poklic."
***
Ko je bil Nemški državnik Otto von Bismarck poslanec v Fran-kfurtu, je stanoval pri neki patricijski družini, kjer niso nič kaj marali ne Prusije ne Prusov. Ko je prosil, da bi v svoji sobi dobil zvonec, s katerim bi lahko klical služabnika, so ga zavrnili, češ da je vsak dodatek v sobni opremi stvar najemnika samega.
Kmalu nato je v hiši odjeknil strel. Hišni gospodar je planil v Bismarckovo sobo.
»Bodite brez skrbi,« ga je potolažil bodoči železni kancler. »Samo služabnika sem poklical.«
Takoj je dobil zvonec.
***
Ko je ameriški filmski igralec Marlon Brando snemal na Japonskem, je želel kupiti v trgovini zadrgo. Ker ni znal japonsko, je v trgovini z rokami kazal, kaj potrebuje.
Trgovec mu je ponudil nož za harakiri.
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
novembra: 1 znak - slabo,
Draženci • Še o gasilski vaji v tovarni krmil
Strokovno dobro izvedena vaja
V oktobru, ki je tudi mesec varstva pred požari, so v Območni gasilski zvezi Ptuj, v katero sodi tudi poveljstvo Hajdina, pripravili več aktivnosti, ob izobraževanjih tudi preverjanje pridobljenega znanja v okviru operativnih vaj. Osrednja je bila 25. oktobra na območju DE proizvodnja krmil Draženci, PC krmila PP Ptuj. Udeležence je ob tej priložnosti, ki je pritegnila tudi gasilske veterane in zaposlene v Perutnini, pozdravil tudi občinski poveljnik v občini Hajdina in hajdinski podžupan Janko Merc.
V vaji je sodelovalo 65 gasilcev iz petih društev občine Hajdina, iz GD Turnišče in gasilska enota s koncesijo za posredovanje v tehničnih nesrečah. Operativno vajo
so v OGZ Ptuj, je povedal poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Gla-žar, pripravili v sodelovanju z vodstvom družbe PP Ptuj, zlasti pa še z njihovimi strokovnjaki s področja požarne
Foto: Črtomir Goznik
Nameščanje dihalnih aparatov pred vstopom v zadimljen prostor
varnosti in varstva pri delu. Izvedli so jo v tovarni krmil, ki ni samo požarno, temveč tudi močno eksplozivno ogrožena, predvsem zaradi same narave dela in proizvodnje. Izhajali so iz realnih predpostavk, ki se lahko zgodijo v takšni tovarni, ne samo požar. To pa so reševanje iz globin, reševanje na območju nevarnih snovi, gašenje, tehnično reševanje, reševanje iz višin. Vaja je bila zelo zahtevna in strokovno zelo dobro izvedena. Tovrstne vaje in operativni scenariji so potrebni, saj gre za primere, ki se v vsakdanjem življenju resnično dogajajo in jih je tudi vedno več. Precej taktičnega pristopa v tej vaji je bilo vodenega v smeri zmanjšanja potencialne nevarnosti za pojav prašne eksplozije, je še povedal Glažar.
Ivan Golob, član poveljstva OGZ Ptuj in ocenjevalec vaje, je povedal, da je vaja zelo dobro uspela, glede na situacije, ki so se dogajale na
posameznih sektorjih, pa je tudi po strokovni plati zelo dobro izvedena. Vodja DE proizvodnja krmil Marjan Goznik pa je dejal, da tovarna, kot je njihova, mora sodelovati z gasilskimi društvi, saj ni samo požarno, temveč tudi eksplozijsko zelo ogrožena. V sami tovarni se vrti čez 400 motorjev, vrtijo se
Foto: Črtomir Goznik
Član poveljstva OGZ Ptuj Ivan Golob, ki je bil tudi ocenjevalec, med kratkim posvetom z vodjem vaje Zvonko Glažarjem, poveljnikom OGZ Ptuj
mlini, znotraj tovarne je tudi aspiracija. Na vaji so pokazali vse možne nevarnosti, ki lahko nastopijo in kako ukrepati v primeru eksplozije in požara. Zaradi pokazanega je bila vaja izredno poučna tudi za
samo tovarno. Takega sodelovanja z gasilskimi društvi si seveda želijo tudi v bodoče, v nobenem primeru pa si ne želijo, da bi se to v resnici zgodilo, potencialne nevarnosti pa vedno obstajajo.
MG
Gasilstvo • Zaključek gasilske lige 2008
Slavili ekipi iz Male vasi
S tekmovanjem v Novi vasi pri Markovcih se je konec septembra zaključila medobčinska gasilska liga treh gasilskih zvez: Ptuja, Gorišnice in Dorna-ve. V ligi, ki jo je vodil Ivan Golob, se je zvrstilo deset tekmovanj, skupno pa je sodelovalo 12 ekip: osem moških in štiri ženske.
Prvo tekmovanje za ligo 2008 je bilo spomladi v Prvencih. Skozi poletne mesece so nato sledila tekmovanja po vseh občinah, katerih društva sodelujejo v ligi. Med organizatorji tekmovanj so bila prostovoljna gasilska društva Žamenci, Spuhlja, Gajevci, Grajena, Polenšak, Kicar,
Mala vas, Markovci in Nova vas, kjer se je liga za letošnje leto tudi zaključila.
Med ženskimi ekipami so prvo mesto osvojile članice Prostovoljnega gasilskega društva Mala vas, druga je bila ekipa Nova vas dve, tretja pa Nova vas ena. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa PGD Po-
lenšak. Med moškimi ekipami so ligo ponovno osvojili člani PGD Mala vas, druga je ekipa Gajevcev, tretja pa ekipa iz Prvencev. V moški konkurenci so v ligi sicer tekmovali še člani gasilskih društev Polenšak, Žamenci, Kicar, Markovci in Grajena.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Dvigovanje bremena z zračno blazino
Moška in ženska ekipa PGD Mala vas z mentorji in sponzorjem po razglasitvi rezultatov lige.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
NAROŽ.LN.CAZA ¿^¿¿TEDNIK Ime in priimek:		
Naslov:		
Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	» RADIO TEDNIK Ptuj d.o Raičeva ó 2250 Ptuj	
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v HIŠAM DARIL prejmeta:
Oto Unuk,	
Ul. 1. maja 5,2251 Ptuj	
Helena Križanec,	
Savinjsko 33, 2321 Makole	
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Foto: MZ
Prireditvenik
Torek, 11. november
10.00 Ptuj, Mestni trg, Martinovanje 2008, kulturno-zabavni program,
prihod princev karnevala, vinogradniške igre... Ptuj, CID, neformalno učenje; novo: tečaj znakovnega jezika gluhih Ptuj, galerija Magistrat, na ogled je filatelistična razstava »Od trte do vina« Ptuj, CID, na ogled je razstava »Punk in novi val v Sloveniji« Dornava, prostori občine, na ogled likovna razstava ljubiteljske slikarke Elfride Brenčič
Ptuj, na gradu, na ogled razstava v grajski vinski kleti in stalne razstave vinogradniške zbirke Ptuj, v lokalih na Ptuju, teden Martinovih jedi Kog, turistična kmetija Hlebec, Martinovanje na Kogu, ves teden Ormož, v Mladinskem centru, začetni tečaj šivanja
Sreda, 12. november
18.00 Ormož, na gradu, predavanje dr. Viljama Ščuke: Vloga staršev pri
odraščanju otrok, predavanje spremljajo delavnice za otroke 19.30 Maribor, SNG, Hrestač, VelDvo, za abonma Opera Balet in izven
Četrtek, 13. november
18.00 Ptuj, hotel Mitra, dvorana Alojzije Strauss, Četrtki na Ptuju; gostitelj
Vojo Veličkovic, gostje: Tadej Toš, Oliver Bučko in Sanja Veličkovic 18.00 Cirkulane, pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni, vabi
Društvo gospodinj Cirkulane 19.30 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu, koncert godalnega kvarteta La vie d'un quatuor; organizator Društvo Arsana
Mali oglasi
STORITVE
BETONSKI zidaki širine 12, 20, 25 in 30 cm. Bruno Šurbek, s. p., Ce-mentninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljačne. Tel. 02 8025-303.
EKSPRES POPRAVILA OBLAČIL. Milena De Victory, s. p., Mariborska cesta 15, Ptuj.
KMETIJSTVO
JABOLKA za ozimnico sort idared, zlati delišes in jonagold. Sadjarstvo Herga, Gabrnik 17, tel. 041 798 790.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijo ali njive. Tel. 041 561 893.
VZAMEM njive v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766.
PRODAM late za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna, deb. 12-15-21 mm, dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
PRODAM VEČJO količino hlevskega gnoja. Tel. 746 06 01.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič, letnik l976, ohranjen, registriran! Cena po dogovoru. Tel. 031 590 734.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA»,	OPREMA	BARVA
BMWSERUA 7:740 IL	2001	11.790,-	KUPU. V SLO	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.290,-	KLIMA	SIVA
CITROEN XANTIA2.01GVISX	1998	2.490,-	KLIMA	KOV. T. ZEL
FORD FOCUS 1.8 TDCI	2003	7.490,-	KLIMA	SIVA
LANCIAY 1.41EV	2001	3.290,-	KLIMA	MODRA
RKANGOO EXPRESS 1.5DCI	2006	7.790,-	KLIMA	BELA
R LAGUNA GRANDTOUR 1.9 DCIEXPESS.	2003	6.490,-	AVT.KUMA	BELA
R MEGANE SCENIC 1.9 DCI	2000	5.590,-	AVT. KLIMA	KOV. SREBR.
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0	2001	5.898,-	KLIMA	BELA
SEAT ALTEA 1.91	2006	14.990,-	AVT.KUMA	SIVA
SKODA FABIA 1.2	2005	6.990,-	KLIMA	KOV. SREBR.
VW PASSAT 1.9TDI	2001	8.598,-	KLIMA	KOV. T. MODRA
VWPASSAT1.9TDI HIGHLINE	2005	18.498,-	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TGI COMF.UNE	2006	15.690,-	AVT.KUMA	KOV. SREBR.
Je čas, ki da, in je čas, ki vzame. Je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
V 91. letu starosti je 30. 10. 2008 v ptujski bolnišnici za vedno odšla od nas naša draga mama, babica in prababica
Roza Muzek
IZ VIDMA 7 PRI PTUJU,
nazadnje varovanka Doma upokojencev Ptuj.
Pokopali smo jo na videmskem pokopališču 5. 11. 2008 v družinskem grobu.
Iskreno se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju MIR, videm-skim duhovnikom, govorniku, pevcem, sorodnikom in vsem, ki ste se poslovili od nje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvala osebju Doma upokojencev Ptuj na oddelku D1, kjer je bila deležna zelo dobre oskrbe in prijaznosti. Hvala tudi specialistu onkologu doc. dr. Albertu Petru Frasu za nekajletno zdravniško pomoč.
Žalujoči: vsi njeni domači
PRODAM rotobrane 2,5 m s porav-nalko znamke Machio, lepo ohranjene. Telefon 031 302 698.
NEPREMIČNINE
NAJAMEM lokal v centru Ptuja ali Qlandii, cca 50 m2, za trgovsko dejavnost. Telefon 040 320 833.
PRODAM rabljene zimske pnevmatike na platiščih 155/70/13 za citroen ali peugeot, cena 100 €. Tel. 031 247 164.
PRODAM štiri zimske gume 165/70 13 na platiščih škoda felicia. GSM 041 968 395.
RAZNO
DELO
IŠČEMO ključavničarje, oblikovalce kovin in varilce za enoizmensko delo, 40 ur tedensko. Petar Tosa-vac, s. p., Župančičeva ul. 4, Ptuj. Kličite na 041 394 281.
MOTORNA VOZILA
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
PREKLICUJEM mesečno vozovnico podjetja VEOLIA, štev. 11005, izdana na Suzana Krajnčič, Nova vas pri Ptuju 66.
NEMŠKO ovčarko rodovniških staršev, staro 4 mesece, ugodno prodam. Tel. 031 241 145.
KREDITI
■ za vse zaposlene in upokojence - brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na I 051 804 324
KOVATIVA. Mtma Prapom »p, PTvtow utc» 134. ZOO PTUJ
SP
TV
fsüfSMp] ißsspsife |üü®S Horb FïSgjliiîBïîfiH/
SPORED ODDAJ
TOREK 11.11.
8.00 Koncert MePZDestrnlk 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašerju 20.00 Koncert MePZ Destrnik
SREDA 12.11.
8.00 Hajdlna - Praznujmo s pesmijo 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Hajdlna - Osrednja prireditev
ČETRTEK 13.11.
8.00 Oddaja iz Občine Dornava 9.00 Oddaje iz preteklosti ■ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 VIDEO TOP 10 odd. 20.00 Martinovanje Oračev Dornava
PETEK 14.11.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Vsem, ki ste se 3. novembra 2008 na pokopališču v Majšperku skupaj z nami poslovili od našega predragega
Štefana Žnidarka
6. 12. 1922 - 2. 11. 2008
IZ LEŠJA 3
- iskrena hvala!
Hvala govorniku za poslovilne besede in g. župniku za lepe besede, s katerimi je podobo najinega očeta pospremil med spomine.
Iskrena hvala tudi za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja.
Sinova Drago in Stojan z družinama
OSMRTNICA
V 84. letu nas ja zapustila draga mama, babica in prababica
Elizabeta Drakšič
IZ PREŠERNOVE 26 NA PTUJU
Žalujoči: sin z družino
Skromno, tiho si živela, za nas delala in trpela. Samo srce in duša ve, kako boli, ko več te ni ...
SPOMIN
Jutri, 12. novembra, bo minilo 20 let, ko si za vedno odšla od nas, draga mama
Ana Hernec
rojena Kolarič
Zelo te pogrešamo.
Hčerki Jožica in Marta z družinama
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URB
Štajerski TEDNI www.radio-tednik.si ✓ T _		K
Z vami že '	lik	(i
VSAK CHTKTHK OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. ROSA - Vse dni si pojem
2.	Ans. ŠTRK- Ljubezen si moja edina
3.	Ans. RIMLJANI - Majolka je kot magnet
4.	FRANC FLERE z MATEJO - Mlado dekle
5.	Ans. AJDA - Božična polka
6.	Ans. ORION - Nisva si priznala
7.	Ans. VIHARNIK - Kamnik naše mesto
olí f
POP 7 TOP
1.	ADISMOLAR - Brez dlake na jeziku
2.	TURBO ANGELS - Riba, ribi grize rep
3.	ALENKA GODEC-Vsak je sam
4.	KINGST0N - Katarina niza bisere
5.	AT0MIK HARMONIK - Choco la
6.	MARKO V0ZEU - Zdaj moj svet
7.	ČUKI - Zvočnik na pločnik
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Slavko Krajnc Lovrenc na Dr. polju 55 2324 Lovrenc na Dr. polju
(
Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.
Projekt delno financira Evropska unija.
prihodnost
CELOVITO VAROVANJE VODNIH VIROV PODTALNICE PTUJSKEGA POLJA I. FAZA
www.voda-ptuj.si
VABILO NA SESTANEK
namenjen širši zainteresirani javnosti, ki bo v četrtek, 13. novembra 2008, ob 11.00 uri v prostorih občine Hajdina.
VLJUDNO VABLJENI!
www.altius.si
Ptuj • Ob jubileju Štajerskega tednika in Radia Ptuj
Prijetno druženje ob jubilejih
Ob 60-letnici izhajanja Štajerskega tednika in 45-letnici oddajanja Radia Ptuj smo našim zvestim bralcem in poslušalcem že 13. septembra podarili uspelo zabavno glasbeno prireditev v Gorišnici. Oba pomembna jubileja pa smo v petek, 7. novembra, proslavili še skupaj s sedanjimi in nekdanjimi sodelavci, poslovnimi partnerji in gosti v klubu Gemina XIII. grand hotela Primus.
Ob obeh pomembnih jubilejih osrednje regionalne informacijske družbe Radio-Tednik Ptuj smo se v prijetnem ambi-entu Kluba Gemina XIII. tokrat zbrali nekdanji in sedanji sodelavci, uredniki obeh medijev, naši poslovni partnerji, predstavniki sosednjih medijskih hiš, pa tudi predstavniki tistih občin, ki jih z našo medijsko dejavnostjo pokrivamo. Med gosti so se našemu povabili odzvali tudi poslanec v državnem zboru Dejan Levanič, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ter župana občine Jur-šinci Alojz Kaučič in občine Podlehnik Marko Maučič.
V naši jubilejni „radijski oddaji v živo", ki sta jo v prijetnem in sproščenem vzdušju povezovala voditelja Radia Ptuj Sonja Voda in Marjan Nah-berger, je uvodne pozdravne besede vsem zbranim namenil Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, in se jim v prepričanju, da bomo skupaj še vsaj naslednjih 60 let, v imenu vodstva in snovalcev obeh medijev iskreno zahvalil za dosedanje uspešno sodelovanje.
Med glasbenimi vložki, ki jih je prispevala simpatična pevka Nuša Derenda ob klavirski spremljavi Boštjana Grabnarja, smo se spomnili zgodo-
Foto: M. Ozmec
Ptujski župan dr. Štefan Celan (desno) je direktorju naše medijske hiše Jožetu Bračiču ob obeh jubilejih izročil spominski kelih MO Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Odgovorni urednik Štajerskega tednika Jože Šmigoc (levo) v pogovoru s prejšnjim direktorjem naše družbe Francem Lačnom (desno), tajnico redakcije Marjano Pihler in administratorko Jelko Knaus.
vinskih začetkov obeh medijev ter njunega nenehnega razvoja in rasti, saj kljub občasnim nihanjem še vedno uživata veliko zaupanje naših cenjenih bralcev in poslušalcev. S svojim značilnim nastopom nas je ob prebiranju člankov iz Štajerskega tednika nekoliko drugače nasmejal gledališki igralec Tadej Toš.
Vsem nekdanjim in sedanjim snovalcem našega časo-
pisnega in radijskega medija je ob pomembnih jubilejih čestital župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je ob ugotovitvi, da smo v Ptuju in širši regiji lahko upravičeno ponosni na poslanstva Štajerskega tednika in Radia Ptuj, direktorju naše družbe Jožetu Bračiču izročil protokolarno darilo - spominski kelih mestne občine Ptuj.
Jubilejni večer Štajerskega tednika in Radia Ptuj smo zaokrožili ob prijetnem kramljanju ter obujanju spominov, pa tudi snovanju vizije in novih načrtov, seveda ob odličnih kulinaričnih mojstrovinah Pri-musovih kuharic in kuharjev,
pa seveda ob skoraj nepogrešljivem kozarčku rujnih tekočih dobrot iz Ptujske vinske kleti. Slovesnost pa je imela tudi humanitarno noto, saj smo vsakemu od udeležencev v spomin na jubilejni dogodek ob slovesu podarili leseno skrinjico, ki so jih izdelali gojenci Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi s svečo iz naravnega čebeljega voska čebelarstva Pislak.
Več o zgodovini in razvoju obeh medijev pa bomo v besedi in sliki objavili v Kroniki leta 2008, ki bo v nekoliko razširjenem obsegu in v povečani nakladi izšla konec decembra.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Spomine na desetletja sodelovanja so obujali tudi (z desne) Branko Gorjup, eden od pobudnikov za ustanovitev Radia Ptuj, naš športni sodelavec Milan Zupanc in naš »vrtičkar« Miran Glušič.
Foto: M. Ozmec
Cveteli so tudi radijski budilkarji (z desne): Petra Kurnik, Dalibor Bedenik, Simona Pušnik in Danilo Majcen v družbi s Patricijo Bez-jak in Bojano Ceh.
Napoved vremena
Danes bo v vzhodni Sloveniji še delno jasno, zjutraj bo po nižinah megla. Drugod bo pretežno oblačno, v jugozahodni Sloveniji bo čez dan občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, ob morju 10, najvišje dnevne od 8 do 15 stopinj C.
V sredo bo oblačno, dež se bo iznad zahodne Slovenije širil proti vzhodu. V vzhodni Sloveniji bo večino dneva še suho vreme. Ob morju bo pihal jugo. V četrtek bo oblačno s padavinami, meja sneženja se bo zvečer in v noči na petek spustila pod 1000 metrov nadmorske višine.
Foto. M. Ozmec
Med številnimi gosti so bili z nami tudi (z leve) nekdanji ptujski župan Vojteh Rajher, župan MO Ptuj dr. Štefan Celan, župan občine Podlehnik Marko Maučič ter juršinski župan Alojz Kavčič.
Osebna kronika
Rodile so: Suzana Bra-tuša Tivadar, Kog 65 -Roka; Iryna Segula, Potrčeva c. 35, Ptuj - Taja; Anita Trop, CerovecStan-ka Vraza 3, Ivanjkovci -Mateja; Natalija Novak, Gabrnik 5/a, Juršinci
-	Lovra; Sara Narobe, Leskovec 88, Pragersko
-	Živo; Silvija Belšak Viher, Senešci 58/a, Velika Nedelja - Jerneja; Andreja Krabonja, Podgorci 46/a - Kajo; Saša Kolbl, Žabjak 45, Ptuj
-	Klaro; Maja Korban Črnjavič, Volkmerjeva 9, Ptuj - Jakoba; Jelka Zajšek, Podlože 12, Ptujska Gora - Žano; Urška Dražič, Rogaška cesta 56, Ptuj - Hano; Alenka Pšak, Zlatoličje 26/č, Starše - Amelie; Kristina Zavec, Mala Varnica 17, Zgornji Leskovec -Aneja; Natalya Ragoli-ch, Bresterniška ul. 89, Bresternica - Maksima; Brigita Vesenjak, Gajev-ci 48, Gorišnica - Neli; Anita Hozjan, Žibernik 15, Rogaška Slatina -Mariso; Ksenja Šoštarič, Dobrava 26/a, Ormož
-	Tima; Sanja Brumen, Podlehnik 6/a, Podlehnik - Dešo.
Umrli so: Milan Krajnc, Trnovski Vrh 46, rojen 1954 - umrl 24. oktobra 2008; Genovefa Štrafela, Markovci 25, rojen 1920
-	umrla 29. oktober 2008; Karl Peinkiher, Si-tež 13, rojen 1944 - umrl 30. oktobra 2008; Janez Arbeiter, Meje 25, rojen 1920 - umrl 30.oktobra 2008; Štefan Žnidar-ko, Lešje 3, rojen 1922
-	umrl 02. novembra 2008; Roza Muzek, rojena Zemljak, Videm pri Ptuju 7, rojena 1918 -umrla 30. oktobra 2008; Marija Štumberger, rojena Rihtarič, Pristava 26, rojena 1924 - umrla 29.oktobra 2008; Jakob Bara, Paradiž 96, rojen 1919 -umrla 22. oktobra 2008; Ljubo Horvat, Ul. Borisa Kraigherja 24, Kidričevo, rojen 1962 -umrl 30. oktober 2008; Alojzij Klasinc, Mihovce 32, rojen 1919 - umrl 2. novembra 2008; Franc Šilak, Stojnci 40, rojen 1922 - umrl 02.11.2008; Mihael Kolednik, Paradiž 61, rojen 1926- umrl 03. novembra 2008; Neža Juhrman, Spuhlja 67, rojena 1925 - umrla 2. novembra 2008; Darko Ljube c, Kraigherjeva ul. 8, Ptuj, rojen 1962 - umrl 31. oktobra 2008; Antonija Petrovič, Žgečeva ulica 10, Ptuj, rojena 1926 - umrla 1. 11. 2008; Marija Žalar, rojena Šafranko, Kram-bergerjeva pot 11, Ptuj, rojena 1917- umrla 2. novembra 2008; Marija Gojčič, rojena Šmid, Vičava 57, Ptuj, rojena 1952 - umrla 5. november 2008.
Poroka na Ptuju: Iztok Milošič, Videm pri Ptuju 23, in Suzana Topolovec, Videm pri Ptuju 3/g.