★
URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto IV.
Koper, 30. januarja 1950
Štev. 2
VSEBINA
Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
16.	Odredba o popisu živine, perutnine in čebeinih panjev v Istrskem okrožju.
17.	Odredba o preskrbi prebivalstva.
18.	Pravilnik o potrošniških nakaznicah.
19.	Pravilnik o ravnanju z boni za nakup in prodajo blaga po vezanih cenah.
20.	Pravilnik o bonih s katerimi kupujejo kmečke obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije blago za reprodukcijo v trgovini po vezanih cenah.
21.	Pravilnik o določitvi najvišjega zneska, do katerega se kmetijski pridelki lahko prodajajo po vezanih cenah.
22.	Pravilnik o prodajnih nakaznicah v trgovini po vezanih cenah.
22.	Navodila poverjenika za trgovino in preskrbo IOLO a razvrščanju kmetijskih gospodarstev na mala, srednja in velika.
16
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947., v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne
3.	avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
O D R E D B O
O POPISU ŽIVINE, PERUTNINE IN CEBELNIH PANJEV V ISTRSKEM OKROŽJU
1.	člen
Da bi se ugotovilo številčno stanje živine, perutnine in čebeinih panjev, se bo opravil v Istrskem okrožju v času od 1. do 7. februarja Ì950 popis živine, perutnine in čebeinih panjev po stanju na dan 31. januarja 1950.
2.	člen
Popis obseže vsa kmetijska gospodarstva ljudskih odborov, zadrug in drugih družbenih organizacij ter zasebnikov, kakor tudi vsa gospodarstva (ustanove, podjetja, zadruge), ki niso kmetijska, toda imajo živino, perutnino in čebele.
Izvzeta je od popisa živina, perutnina in čebelrii panji, ki so last Jugoslovanske armade ter živina, ki je le na prezimovanju v Istrskem okrožju.
3.	člen
Pripravljalna dela, organizacijo in kontrolo popisa vodi okrožna popisna komisija, katero imenuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
4.	člen
Za organizacijo in izvedbo tega popisa v območju krajevnih (mestnih) ljudskih odborov skrbijo ter ga izvršijo kmetijski referenti pri krajevnih (mestnih) ljudskih odborih s pomočjo kmetijskih komisij.
5.	člen
Obrazce in navodila za popis predpiše statistični urad pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru v sporazumu z oddelkom za kmetijstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
6.	člen
Lastniki in posestniki oziroma upravitelji v prvem odstavku
2.	člena te odredbe omenjenih gospodars'tve so dolžni dati točne podatke na vsa vprašanja, obsežena v popisnem obrazcu in jamčijo za njihove resničnosti.
7.	člen
Kdor namenoma onemogoči popis ali odreče podatke, ki jih je dolžan dati ali da neresnične podatke ali pa na kakršenkoli drug način ovira popis, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali pa s' poboljševalnim delom do 30 dni.
Za upravno - kazenski postopek in odločanje na prvi stopnji sta pristojna izvršilna odbora okrajnih ljudskih odborov po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949.
8.	člen
Ta odredba stopi v veljavo takoj.
Koper, dne 25. januarja 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Petrič Vladimir s. r.	Beltram Julij s', r.
17
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947., v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne
3.	avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O PRESKRBI PREBIVALSTVA SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Preskrba z živili in industrijskimi predmeti se v Istrskem okrožju deli v:
a)	zagotovljeno preskrbo.
b)	preskrbo ha podlagi vezane trgovine (za kmetovalce in ribiče),
c)	preskrbo kmetov v pasivnih in med vojno opustošenih krajih,
d)	nakup in prodaja na prostem trgu.
ZAGOTOVLJENA PRESKRBA
2.	člen
1.	Z določenimi živili in industrijskimi izdelki se zagotovljeno preskrbujejo naslednji potrošniki:
a)	delavci, uslužbenci, nameščenci, učenci v gospoidarstvu,
b)	osebni in rodbinski upokojenci, vojaški invalidi in invalidi dela, - znanstveniki in umetniki, uživalci podpore Zavoda za socialno zavarovanje, gmotno nepreskrbljene osebe, ki niso pridobitno sposobne, sama žena z več otroki pod 14. letom, obrtniki, člani obrtnih predelovalnih zadrug, duhovniki verskih združb, studeÀti in učenci srednjih in strokovnih šol, babice, osebe prostega poklica: lekarnarji, zdravniki, zobarji, zoboteh-niki in odvetniki, kolikor dejansko opravljajo svoj poklic;
c)	rodbinski člani oseb, navedenih pod a) in b), le-ti se prevzemajo v zagotovljeno preskrbo ne glede na to, dali živijo z njim skupaj in v istem kraju ali ne.
2.	Od zagotovljene preskrbe s'o izvzete osebe, ki imajo svoje stalno bivališče v Isrskem okrožju, so pa zaposlene izven tega področja ter se ne vračajo dnevno domov.
3.	Od zagotovljene preskrbe s kruhom, maščobami in mesom so izvzeti potrošniki, navedeni v točki 1. a), b), c), če so pridelovalci teh predmetov, in sicer se jim odtegnejo vse potrošniške nakaznice za te predmete za vse družinske člane, če pridelajo dovolj za vse člane, če pa ne pridelajo dovolj za vs'e rodbinske člane, se jim odtegnejo potrošniške nakaznice samo za toliko članov, za kolikor zadostuje lastni pridelek.
4.	Od zagotovljene preskrbe s kruhom so izvzeti:
a)	vsi obrtniki, ki ne dajo vsaj 70 odst. svoje celotne kapacitete na razpolago naročilom za gospodarski plan, razen brivcev in frizerjev;
b)	delavci, nameščenci in pomorščaki, ki delajo izven Istrskega okrožja, imajo pa svoje stalno bivališče na tem področju ter s'e dnevno vračajo na svoj dom;
c)	rodbinski člani oseb, navedenih pod točkama 2. ter 4.
a)	in b).
5.	Za rodbinske člane potrošnikov, navedenih v 1. točki pod a) in b), se štejejo:
a)	zakonec;
b)	otroci v starosti do 14 let, in sicer zakonski, nezakonski, posvojeni, pastorki in sirote vzete v vzdrževanje;
c)	starši ter bratje in sestre v starosti do 14 let, če jih tak potrošnik vzdržuje in žive z njim v skupnem gospod:njstvu.
6.	Poverjenik za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da v izjemnih primerih vključi v zagotovljeno preskrbo v celoti ali samo za posamezne potrošniške predmete tudi druge poklice.
3.	člen
Po vrsti, teži in pogojih dela, po važnosti in vrsti poklica, po starosti potrošnikov in po drugih okoliščinah, ki vplivajo na preskrbo, se v zagotovljeno preskrbo z živili prevzeti potrošniki rarzvrstijo v naslednje potrošniške razrede: R 1. R 2, R 3, D 1, D 2, D 3 in G.
Potrošniki Se razvrstijo v potrošniške razrede R 1, R2 in R 3 po veljavnih predpisih o razvrstitvi delavcev in nameščencev v potrošniške razrede. V te potrošniške razrede se uvrščajo tudi obrtniki, ki dajo od 70 do 100 odst. svoje kapacitete na razpolago naročilom za gospodarski plan.
V	potrošniški razred Dl spadajo dojenčki do. dopolnjenega
2.	leta.
V	potrošniški razred D 2 spadajo otroci od 2. leta do dopolnjenega 7. leta.
V	potrošniški razred D 3 spada mladina od 7. do dopolnjenega 14. leta.
V potrošniški razred G spadajo upokojenci, gmotno nepreskrbljene osebe, ki nišo pridobitno sposobne, ostali obrtniki, osebe prostega poklica (lekarnarji,. zdravniki, zobarji, zobotehniki in odvetniki), babice, šoferji avtotaksijev, sama žena z več otroki pod 14 let starosti.
4.	člen
Potrošnikom, ki so sprejeti v zagotovljeno preskrbo, se zagotavljajo po posameznih potrošniških kategorijah redne količine živil, mila in drugih predmetov, ki jih mesečno objavlja oddelek za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Bolnikom izven bolnišnice, nosečim ženam, udarnikom, delavcem in nameščencem na rednem letnem dopustu in na službenem potovanju se delijo posebne dodatne količine živil. Osebe, ki niso sprejete v zajamčeno preskrbo, izvzemši udarnikov, nimajo pravice do teh dodatkov.
5.	člen
Okrajni odseki za trgovino in preskrbo lahko v soglasju z okrožnim oddelkom za trgovino in preskrbo odredijo v mejah razpoložljivega blagovnega sklada, da se potrošniki, prevzeti v zagotovfjeno preskrbo, preskrbijo razen s predmeti iz okrožne zagotovljene preskrbe tudi z določenimi količinami drugih predmetov po nižjih enotnih cenah (okrajna preskrba). Preskrba s takimi predmeti s elahko nanaša na ves okraj, ali pa na posamezne kraje.
6.	člen
Industrijski predmeti (tekstil in obutev) se prodajajo na posebne nakaznice za industrijske predmete.
Po vrsti, teži in pogojih dela, po važnosti in vrsti poklica, po starosti in po drugih okoliščinah, ki vplivajo na preskrbo, se v zagotovljeno preskrbo prevzeti potrošniki razvrstijo v naslednje potrošniške razrede: IR-1, IR-2, ID-1, ID-2, IG; za izredne potrebe lahko prejme potrošnik tudi nakaznico VP.
Kateri potrošniki spadajo v posamezne potrošniške razrede, predpisuje odredba o določitvi predmetov in količin za zagotovljeno preskrbo z industrijskimi izdelki z dne 15. marca 1949 (Uradni list št. 1-1949).
VEZANA TRGOVINA
7.	člen
Kmetje - pridelovalci, ki prodajo svoje pridelke pooblaščenim odkupnim podjetjem oziroma zadrugam po določenih nižjih enotnih (vezanih) cenah, imajo pravico do nakupa določenih industrijskih izdelkov po nižjih enontnil), cenah.
V	posebnih primerih, če kmet ne pridela prehranbenih. predmetov, pač pa druge .poljedelske pridelke katere lahko proda v vezani trgovini, se oskrbuje v vezani trgovini tudi z določenimi živili.
PRESKRBA KMETOV V PASIVNIH IN MED VOJNO OPUSTOŠENIH KRAJIH
8.	člen
Kmetom v pasivnih in med vojno opustošenih krajih, ki ne pridelajo zadosti kmetijskih pridelkov za lastno prehrano oziroma za prodajo, da bi mogli kupiti industrijske predmete, se zagotovi preskrba z določenimi živili in industrijskimi, izdelki po nižjih enotnih cenah.
NAKUP IN PRODAJA NA PROSTEM TRGU
9.	člen
Vsi prebivalci Istrskega okrožnega ljudskega odbora, tako tisti,, ki jim je zagotovljena preskrba z določenimi količinami kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov po, tej odredbi, kakor tudi drugi, se lahko preskrbujejo tudi v prosti prodaji.
V	prosti prodaji so:
a)	kmetijski pridelki, ki jih kmetje - pridelovalci prodajajo po tržnih cenah potem, ko so zadostili obvezni oddaji, če je za
posamezne predmete bila taka oddaja predpisana..
S tržnimi viški v prosti prodaji lahko trgujejo komunalna podjetja, nabavno prodajne zadruge in družbena podjetja. V kolikor niso tržne cene za posamezne predmete regulirane, se razvijajo prosto:
b)	industrijski izdelki, ki se s'tavljajo v prosto prodajo po višjih enotnih cenah:
c)	industrijski in drugi predmeti, ki niso niti racionnrani niti kontingentirani ter se prodajajo po določen h enotnih cenah.
10.	člen
Za izvajanje te odredbe bodo izdani posebni predp'si, poverjenik za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega pdbora pa bo izdal potrebna navodila.
11.	člen
Ta odredba velja od 1. februarja 1950
Koper, dne 25. januarja 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Petrič Vladimir s. r.	Beltram Julij s', r.
18
Na podlagi 10. člena in v zvezi s 7. členom odredbe o preskrbi prebivalstva z dne 25. januarja 1950. izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
PRAVILNIK
O POTROŠNIŠKIH NAKAZNICAH SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Potrošniki, ki so prevzeti v zagotovljeno preskrbo, se preskrbujejo s predmeti zagotovljene preskrbe samo na podlagi potrošniških nakaznic. Potrošniki v zdravstvenih in Socialnih ustanovah se preskrbujejo na podlagi seznamov potrošnikov.
2.	člen	~*
Potrošniške nakaznice zagotovljene preskrbe so enotne za vse Istrsko okrožje.
3.	člen
Potrošniške nakaznice so: osnovne, dodatne in turistične potrošniške nakaznice ter potrošniške nakaznice za uslužbence na službenem potovanju.
Osnovne potrošniške nakaznice so naslednje:
a)	za živila,
b)	za tekstilno blago in obutev.
Dodatne potrošniške nakaznice se izdajajo za dodatno pre-skibo potrošnikom, ki so prevzeti v zagotovljeno preskrbo, poleg osnovnih potrošniških nakaznic.
Dodatne potrošniške nakaznice so naslednje:
a)	za bolnike izven bolnišnice,
b)	za noseče žene,
c)	za udarnike, novotarje in racionalizatorje,
d)	za izredne potrebe.
Turistična potrošniška nakaznica je namenjena za preskrbo oseb na letnem dopustu.
Nakaznica za uslužbence na službenem potovanju je namenjena delavcem in nameščencem, ki potujejo po službeni doLnosti.
4.	člen
Potrošniške nakaznice se izdajajo potrošnikom na podlagi dokaza o svojstvu, ki jim daje pravico do potrošniške nakaznice določene vrste.
Potrošniške nakaznice se izdajajo preko krajevnih (mestnih) ljudskih odborov, podjetij, uradov, ustanov, in sicer na podlagi seznamov potrošnikov.
OSNOVNE POTROŠNIŠKE NAKAZNICE
A.	ŽIVILSKE POTROŠNIŠKE NAKAZNICE
5.	člen
Glede na razvrstitev potrošnikov v potrošniške razrede ima jo posamezne vrste živilskih potrošniških nakaznic sledeče označbe:
a)	za prvi potrošniški razred delavcev: R-l.
b)	za drugi potrošniški razred delavcev: R-2,
c)	za tretji potrošniški razred delavcev: R-3,
d)	za potrošniški razred otrok v starosti do 2 let: D-l,
e)	za potrošniški razred otrok v starosti od 2 do 7 let: D-2
f)	za potrošhiški razred otrok v starosti od 7 do 14 let: D 3.
g)	za ostale potrošnike: G.
6.	člen
Živilske potrošniške nakaznice imajo določeno številko odrezkov z navedbo predmeta, ki je zagotovljen potrošnikom.
Potrošnik lahko kupuje zagotovljena živila samo s potrošniško nakaznico, ki je predpisno potrjena.
7.	člen
Z živilskimi potrošniškimi nakaznicami lahko kupujejo potrošniki zagotovljena živila v vseh prodajalnah, ki so določena za prodajo takega blaga. Skladno s krajevnimi razmerami sme krajevni (mestni) ljudski odbor odrediti, da s’a določeni potrošniki preskrbujejo s posameznimi živili v določenih prodajalnah.
8.	člen
Živilske potrošniške nakaznice se izdajajo za en mesec vnaprej in veljajo za isti mesec. Potrošniki lahko kupujejo živila v času vsega meseca, za katerega je potrošniška nakaznica izdana.
B.	POTROŠNIŠKE NAKAZNICE ZA TEKSTILNO BLAGO IN OBUTEV
9.	člen
Glede na razvrstitev potrošnikov v potrošniške razrede imajo posamezne vrste potrošniških nakaznic za tekstilno blago in obutev sledeče označbe:
a)	za razrede delavcev: IR-1 in IR-2,
b)	za potrošniški razred otrok v starosti 2 let: ID-1,
c)	za potrošniški razred otrok v starosti od 2 do 14 let: ID-2,
d)	za ostale potrošnike: IG.
10.	člen
Potrošniške nakaznice za tekstilno blago in obutev imajo določeno število nabavnih točk in kuponov. Tekstilno blago in obutev se na podlagi potrošniške nakaznice kupi tako, da se odrežejo nabavne točke ali pa nabavne točke in kuponi.
11.	člen
Potrošniške nakaznice za tekstilno blago in obutev se izdajajo za posamezna tromesečja vnaprej.
Potrošniška nakaznica za tekstilno blago in obutev velja v območju okrajnega ljudskega odbora, ki jo je izdal.
S potrošniškimi nakaznicami za tekstilno blago in obutev lahko kupijo potrošniki zagotovljene industrijske izdelke v vseh prodajalnah, ki so določene za prodajo takega blaga.
Skladno s krajevnimi razmerami sme krajevni (mestni) ljudski odbor odrediti, da se določeni potrošniki preskrbujejo s posameznimi predmeti v določenih prodajalnah.
12.	člen
Potrošnik more kupiti zagotovljene industrijske izdelke s'amo na podlagi potrošniške nakaznice, ki je po predpisih potrjena.
Neizrabljene nabavne točke in kuponi iz preteklega tromesečja veljajo do 31: decembra.
Nabavne točke in kuponi, ki so izrezani iz potrošniške nakaznice, so brez veljave.
DODATNE POTROŠNIŠKE NAKAZNICE
Potrošniške nakaznice za bolnike se izdajajo' bolnikom izven bolnice, ki so prevzeti v zagotovljeno preskrbo in ki nujno potrebujejo dijetno ali močnejšo hrano. S temi potroš-
A. POTROŠNIŠKE NAKAZNICE ZA BOLNIKE — (BOL) T3. člen
B.	POTROŠNIŠKE NAKAZNICE ZA NOSEČNICE — (NOS)
14.	člen
Potrošniške nakaznice za nosečnice se izdajajo nosečnicam po dopolnjenem petem mesecu nosečnosti. Potrošniške nakaznice za nosečnice se izdajajo za štiri mesece vnaprej, S temi potrošniškimi nakaznicami kupijo nosečnice v času štirih mesecev dodatne količine določnih zagotovljenih živil.
Po petih mesecih nosečnosti dobijo nosečnice zase eno tekstilno nakaznico za izredne potrebe (VP), po sedmih mesecih nosečnosti pa še eno tekstilno nakaznico za izredne potrebe (VP1), da si nabavijo potrebno opremo za novorojenčka.
Ob rojstvu dobi otrok redno potrošniško nakaznico za tekstilno blago in obutev.
C.	POTROŠNIŠKE NAKAZNICE ZA UDARNIKE, NOVATOR-
JE IN RACIONALIZATORJE (UD)
15.	člen
Potrošniške nakaznice za udarnike, novatorje in racionalízatele se izdajajo osebam, ki so na predpisan način proglašene za udarnike, novatorje in racionalizatorje. Te nakaznice se izdajajo mesečno za živila in trimesečno za industrijske predmete.
Oseba, ki je bila proglašena za udarnika, ima pravico do dodatne nakaznice za udarnike za dobo treh mesecev. Ce pri delu stalno dosega normo, na podlagi katere je bila proglašena za udarnika, ima pravico do stalnega prejema dodatne nakaznice. Proglašeni novatorji in racionalizatorji imajo stalno pravico do prejema dodatnih nakaznic za udarnike. Ce je bila ista oseba večkrat proglašena za udarnika, ima pravico do prejema toliko dodatnih nakaznic za udarnike, kolikorkrat je proglašena za udarnika.
D.	POTROŠNIŠKE NAKAZNICE ZA IZREDNE POTREBE (VP)
16.	člen
Potrošniške nakaznice za tekstilno blago in obutev za izredne potrebe se izdajajo osebam, prevzetim v zagotovljeno preskrbo, za njihove izredne potrebe po tekstilnem blagu in obutvi, kakor so: ustanovitev novega gospodinjstva, smrt v rodbini, uničenje obleke in obutve zaradi požara, poplave ali drugih elementarnih nezgod, kakor tudi nosečnicam na način, ki je določen v 14. členu.
Poverjenik za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko dovoli v izjemnih primerih izdajo potrošniških nakaznic' za izredne potrebe tudi osebam, ki niso prevzete v zagotovljeno pVeiskrbo.
TURISTIČNE POTROŠNIŠKE NAKAZNICE
17.	člen
S turističnimi potrošniškimi nakaznicami se preskrbujejo z določenimi zagotovljenimi živili delavci, uslužbenci in nameščenci ter njihovi rodbinski člani, ki so na letnem dopustu izven svojega stalnega bivališča.
NAKAZNICE ZA USLUŽBENCE NA SLUŽBENEM POTOVANJU (SP)
18.	člen
S potrošniškimi nakaznicami za službena potovanje se preskrbujejo z določenimi zagotovljenimi živili delavci in nameščenci, ki so na službenem potovanju.
IZDAJANJE POTROŠNIŠKIH NAKAZNIC
19.	člen
Delavec, uslužbenec in nameščenec, ki stopa prvič v delovno razmerje, ima pravico do potrošniške nakaznice za tekstilno blago in obutev zase in za svoje rodbinske člane šele po treh mesecih nepretrganega delovnega razmerja. Ko prebije tri mesece" v delovnem razmerju, se izdajo njemu in njegovim rodbinskim članom potrošniške nakaznice za tek-
stilno blago in obutev za preteklo tromesečje, po šestih mesecih nepretrganega delovnega razmerja za dve tromesečji (za preteklo in prihodnje), za nadaljnja tromesečia pa redno kakor drugim potrošnikom.
Tromesečni rok za pridobitev potrošniške nakaznice za tekstilno blago in obutev se ne zahteva za gospodarske učence, študente ter učence srednjih in strokovnih, šol, vojne in de- . lovne invalide, rodbinske invalide, osebne in rodbinske upokojence, za gmotno nepreskrbljene osebe, ki niso pridobitno sposobne, ter za rodbinske člane teh oseb.
V tromesečni rok za pridobitev potrošniške nakaznice za tekstilno blago in obutev se štejejo:
a)	čas, prebit na mladinskih delovnih akcijah, tistim, mladincem in, mladinkam, ki se zaposlijo neposredno po odhodu iz delovne brigade;
b)	čas, prebit na tečaju, tistim tečajnikom, ki se tako0 po končanem tečaju zaposlijo pri delu, za katerega so se pripravljali na tečaju.
20.	člen
Delavec, uslužbenec in nameščenec, ki samovoljno pretrga delovno razmerje brez poprejšnje odpovedi ali ki zapusti delo pred iztekom odpovednega roka, mora oddati živilske potrošniške nakaznice in potrošniške nakaznice za tekstilno blago in obutev (svoje in svojih rodbinskih članov) podjetju, ustanovi ali uradu, kjer je do tedaj delal.
Podjetje (ustanova ali urad) mora dati delavcu, us \ž-bencu oziroma nameščencu potrdilo, da je .oddal potrošniške nakaznice, te nakaznice pa	takoj poslati	tistemu	ljudskemu
odboru odnosno banki, ki jih je izdala.
Ce delavec, uslužbenec ali nameščenec, ki samovoljno pretrga delovno razmerje brez	odpovedi	ali	zapusti	delo pred
iztekom odpovednega roka,	ne vrne	potrošniških	nakaznic,
mora podjetje (ustanova ali urad) o tem obvestiti ljudski odbor., ki je dal nalog za izdajo istih.
Delavcu, uslužbencu ali nameščencu, ki je samovoljno zapustil delo, se ob ponovni zaposlitvi izda živilska potrošniška nakaznica (zanj in za njegove rodbinske člane) šele. ko je v novem delovnem razmerju ostal najmanj 15 (petnajst) dni-
Ce delavec, uslužbenec ali nameščenec samovoljno pretrga delovno razmerje brez poprejšnje odpovedi ali zapusti delo pred iztekom odpovednega	roka, se	ob	ponovni	zaposlitvi
šteje, da prvič stopa v delovno razmerje in se mu prejšnji čas v podjetju (ustanovi, uradu), v katerem je doslej delal, ne računa v tromesečni rok, ki se zahteva za pridobitev potrošniške nakaznice za tekstilno blago in obutev.
21.	člen
Potrošniške nakaznice razdeljuje oddelek za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora potom poverjeništev za trgovino in preskrbo okrajnih ljudskih odborov preko Istrske banke in njenih podružnic.
Spiske potrošnikov, ki ,so v delovnem razmerju, ter njihovih rodbinskih članov izdelujejo podjetja, uradi in ustanove, kjer so upravičenci zaposleni, spiske ostalih potrošnikov pa krajevni (mestni) ljudski odbori.
Za izgubljeno ali kako drugače prešlo potrošniško nakaznico se ne izda dvojnik.
KAZENSKE DOLOČBE
22.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000.— dinarjev ali. s poboljševalnim delom do enega meseca se kaznuje, kdor stori katero izmed naslednjih dejanj, kolikor dejanje ni sodno kaznivo:
1.	kdor uporabi tujo potrošniško nakaznico;
2.	kdor da za izdajo potrošniške nakaznice netočne podatke;
3.	kdor pri nakupu zlonamerno predloži ali uporabi nepotrjeno potrošniško nakaznico;
4.	kdor uporabi živilsko potrošniško nakaznico odsotnega potrošnika, ki bi jo bil moral vrniti;
5.	kdor uporabi potrošniško nakaznico, čeprav je izgubil pravico do zagotovljene preskrbe;
6.	kdor kot delavec, uslužbenec ali nameščenec samovoljno pretrga delovno razmerje brez poprejšnje odpovedi ali zapusti delo pred iztekom odpovednega roka, pa ob odhodu ne odda potrošniške nakaznice podjetju (uradu ali ustanovi), v katerem je delal;
7.	kdor drugače prekrši predpise o izdajanju in uporabi potrošniških nakaznic.
23.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000-— dinarjev ali s poboljševalnim delom do dveh mesecev se kaznuje uslužbenca ali druga oseba, ki stori katero izmed naslednjih dejanj, kolikor dejanje n'i sodno kaznivo:
1.	uslužbenec, ki nmearno vodi seznam in podatke za evidenco in kontrolo potrošniških nakaznic, da je zaradi tega otežkočena kontrola številčnega stanja ali pravilna preskrba z zagotovljenimi predmeti;
2.	uslužbenec, ki ob izdaji potrošniške nakaznice ne razveljavi nabavnih točk in odrezkov za čas, za katerega zadevni potrošnik ni imel pravice do potrošniške nakaznice;
3.	oseba, pooblaščena za potrjevanje potrošniških potrdil oziroma potrošniških nakaznic, če potrdi nakaznico komu, ki nima pravice do zagotovljene preskrbe, ali če
, namenoma predloži potroš. za uvrstitev v napačen razred;
4.	hišni in ulični poverjenik, ki potrdi za potrošnika netočne podatke;
5.	prodajalec ali kdo drugi od osebja trgovskega podjetja, 'zadruge ali prodajalne delavske preskrbovalnice, ki s
svojo nepazljivostjo omogoči prodajo predmetov zagotovljene preskrbe na podlagi nepravilnih potrošniških nakaznic;
6.	uslužbenec, ki nemarno hrani potrošniško nakaznico ali nemarno ravna z njimi ali nemarno hrani odrezke in nabavne točke;
7.	uslužbenec ali druga oseba, ki drugače prekrši predpise o izdajanju, uporabi in'ravnanju s potrošniškimi nakaznicami, predpise o prodaji in obračunavanju prodanega zagotovljenega blaga ter predpise o evidenci potrošnikov v zagotovljeni preskrbi;
8.	odgovorni uslužbenec podjetja, urada ali ustanove, če ne vzame potrošniških nakaznic osebi, ki je zapustila delo, ali ki o tem ne obvesti ljudskega odbora, da bi ji ta vzel potrošniške nakaznice.
24.	člen
Kazni za prekrške iz 22. in 23. člena izreka izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949.
KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Natančnejše določbe za izvajanje tega pravilnika, zlasti določbe o izdajanju in potrjevanju potrošniških nakaznic, o ravnanju z nakaznicami in njih hrambi, o evidenci potrošnikov in o obračunavanju prodanega blaga, predpiše poverjenik za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
26.	člen
/
Z dnem uveljavitve, tega pravilnika prenehajo veljati vsi dosedanji zadevni predpisi-
z	27. člen
Ta pravilnik velja od 1. aprila 1950 dalje.
Kaper, dne 25. januarja 1950.
19
Na podlagi 10. člena in v zvezi s 7, členom odredbe o preskrbi prebivalstva z dne 25. januarja 1950 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
PRAVILNIK
O RAVNANJU Z BONI ZA NAKUP IN PRODAJO BLAGA PO VEZANIH CENAH
1.	člen
OBLIKA BONOV
Boni za nakup blaga po vezanih cenah se glasijo na vrednost po 200 din in po 1000 din.
Vsak bon ima tri dele: talon, potrdilo in kuponsko polo.
Na prven delu (talonu) sta natisnjeni številka in serija bona. Na tem delu se vpiše znesek, vrednost kuponov, ki se, izdajo koristniku, ime in priimek koristnika, nje’govo prebivališče in okraj ter datum, kdaj je bil bon izdan. Taíon podpiše pooblaščeni uslužbenec podjetja! zadruge) ali ustanove, ki je izdala bon.
Na drugem delu (potrdilu) se vpišejo isti podatki, kakor na prvem delu (talonu). Na potrdilo se pritisne pečat s podpisom kupca (odkupnega podjetja, zadruge).
Tretji del bona (kuponska pola) se sestoji:
pri bonih po 200 din iz 28 kuponov, in sicer: iz 4 kuponov po 1 din, 8 kuponov po 2 din, 8 kuponov po 5 din, 2 kupona po 10 din in 6 kuponov po 20 din;
pri bonih za 1000 din iz 28 kuponov, in sicer: iz 4 kuponov po 1 din, 3 kuponov po 2 din, 4 kuponov po 5 din, 3 kuponov po 10 din, 2 kup. po 20 din, 6 kup. po 50 din irç 6 kup. po 100 din.
Pri izdaji bonov se izročita koristniku potrdilo in kuponska pola (drugi in tretji del bona). Oba skupaj sta potrebna pri nakupu industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah. Samo potrdilo je tudi dokazilo pri določanju davčne osnove in ga zato obdrži koristnik.
Talon ostane pri podjetju ali zadrugi, to je tam, kjer so koristniku izdali bon, in je dokaz, da je bil bon izdan.
RAZDELJEVANJE BONOV ODKUPNIM PODJETJEM — (ZADRUGAM)
2.	člen
Bone izdajajo odkupnim podjetjem (zadrugam) poverjeništva za trgovino in preskrbo okrajnih ljudskih odborov preko Istrske banke ali njenih podružnic' na sledeči način:
odkupno podjetje (zadruga) dostavi naročilnico v treh izvodih okrajnemu poverjeništvu za trgovino in preskrbo, katero mora ugotoviti, če je podjetje pooblaščeno za odkup poljedelskih pridelkov po vezanih cenah ter potrdi dva izvoda z žigom in podpisom, tretji izvod pa zadrži za svojo evidenco. S tako potrjeno naročilnico v dveh izvodih se podjetje (zadruga) zglasi pri Istrski banki ali njeni podružnici, katera izda od okrajnega poverjeništva za trgovino in preskrbo potrjeno količino bonov. Banka potrdi na obeh izvodih naročilnice izdajo bonov ter zadrži za svoj arhiv enega, drugega pa dostavi v vednos' in evidenco okrajnemu poverjeništvu za trgovino in preskrbo, ko je predhodno vidiralo in potrdilo, da se boni smejo izdati.
Odkupna podjetja (zadruge) razdelijo prejete bone svojim odkupnim postajam in komisjonarjem, ki za njihov račun neposredno kupujejo pridelke od proizvajalcev, če so v območju okraja, kjer je sedež podjetja (zadruge).
Ako vrši podjetje odkup v obeh okrajih, mora napraviti ločene naročilnice in voditi ločeno evidenco za vsak okraj. Bone, ki jih odkupno podjetje potrebuje za odkupne postaje na področju okraja Koper, naročuje preko poverjeništva za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora v Kopru, za odkupne postaje na področju okraja Buje pa preko poverjeništva za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora Buje.
IZDAJANJE BONOV KORISTNIKOM
3.	člen
Koristniku izda bone kupec, ki neposredno kupi pridelke.
Prejem bonov potrdijo koristniki na priznanici (blagajniški temeljnici), na kateri potrdijo prejem denarja ali akreditivnega čeka, ki so ga prejeli za prodane pridelke.
Ce je znesek za odkupljene pridelke tolikšen, da se zanj ne morejo izdati celi boni (t. j. boni, ki obsegajo vseh 28 kuponov), tedaj se z izdanega bona odreže toliko kuponov, da se vrednost preostalih kuponov ujema z vrednostjo kupljenega blaga.
Ko se režejo kuponi, se mora paziti na to, da se preostali kuponi držijo potrdila, ker se blago lahko kupi samo s kuponi, ki se držijo potrdila.
EVIDENCA O BONIH IN ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL
4.	člen
Vsi tisti, ki so pooblaščeni za poslovanje z boni, morajo voditi dnevno evidenco o prejetih in izdanih bonih in o vrednosti bonov, ki jih imajo v zalogi.
, Da se ve, koliko bonov je izdanih koristnikom, se morajo na podlagi dnevne evidence pošiljati naslednja poročila:
a)	odkupne postaje in komisijonarij odkupnih podjetij pošljejo vsakih deset dni poročilo svojemu podjetju, od katerega so bone neposredno prejeli, in sicer v naslednjih rokih: za prvo dekado vsakega enajstega dne v mesecu, za drugo dekado enaindvajsetega dne v mesecu, za tretjo dekado pa vsakega prvega dne v naslednjem mesecu;
b)	odkupna podjetja (zadruge), ki so dodelila bone Svojim odkupovalcem, sestavijo na podlagi njihovih poročil mesečno poročilo, ki ga predložijo poverjeništvu za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora, od katerega so bone prejeli. Poročilo se mora predložiti vsakega četrtega dne v mesecu za pretekli mesec.
c)	Poverjeništva za trgovino in preskrbo okrajnih ljudskih odborov sestavijo na podlagi mesečnih poročil poročilo, ki ga pošljejo Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru — oddelku za trgovino in preskrbo, do osmega dne v mesecu za pretekli mesec.
Poročila morajo vsebovati podatke o prejetih in izdanih bonih, kakor tudi o sami vrednosti tistih bonov, ki so v zalogi pri oddelku za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odkupovalcih. Istrska banka pošlje poročilo o prejetih in izdanih bonih in pa o vrednosti bonov, ki s'o v zalogi oddelku za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora vsakega enajstega, enaindvajsetega in prvega dne v mesecu za preteklo dekado.
SHRAMBA BONOV
5.	člen
Bone in odrezane kupone hranijo vse ustanove in podjetja, kmetijske zadruge ter odkupne postaje, ki imajo z njimi opravka, kot vrednostne papirje v blagajni oziroma na mestih, ki so popolnoma zavarovani pred tatvino ali uničenjem.
OBRAČUNAVANJE STROŠKOV ZA NATISK BONOV
6.	* člen
Ob prejemu bonov plačajo koristniki v gotovini za vsak prejeti bon po 1 din.
Odkupna podjetja (zadruge) plačajo vsak bon, ki so ga dvignile pri Istrski banki po 1 din, in to ob prejemu bonov.
Za neporabljene bone, ki jih podjetje (zadruga) vrne Istrski banki, izplača banka po 1 din za vsak komad.
VRAČANJE NEPORABLJENIH BONOV
7.	člen
Ce imajo organi, ki izdajajo bone neposredno koristnikom ali jih razdeljujejo, več bonov kakor jih potrebujejo, vrnejo nepotrebne bone tistemu, od katerega so ih prejeli. Nepotrebne bone vrnejo s spremnim pismom, ki mora vsebovati podatke o njih številu, seriji, številkah in imenski vrednosti.
PRODAJA BLAGA V TRGOVINI PO VEZANIH CENAH
8.	člen
Koristnik lahko kupi blago, ki se prodaja v trgovini po vezanih cenah samo z bonom, in sicer le v območju svojega okraja v vseh prodajalnah, ki prodajajo tako blago. Blago lahko kupi samo na podlagi potrdila in kuponov, ki se morajo držati potrdila. Na potrdilu mora biti ime in priimek koristnika, prebivališče in okraj, pečat podjetja in podpis pooblaščene osebe. Bon se lahko uporabi samo tedaj, če se glasi na ime koristnika ali na ime člana družine, kateri pripada koristnik.
Ob nakupu blaga s'e odreže od bona toliko kuponov, kolikor jih ustreza vrednosti kupljenega blaga; vsi za prodano blago odrezani kuponi se morajo uničiti tako, da se preluknjajo ali prečrtajo.
Ko imetnik bonov izrabi vse kupone, obdrži potrdilo, ki mu bo za dokaz ob določanju davčne osnove.
OBRAČUNAVANJE PRODANEGA INDUSTRIJSKEGA BLAGA
9.	člen
Kmetijske zadruge in prodajalne okrajne zveze kmetijskih zadrug, ki prodajajo blago v trgovini po vezanih cenah, obračunajo prodano blago z odrezanimi kuponi. Vsakih deset dni predložijo okrajni zvezi kmetijskih zadrug poročilo o skupni vrednosti blaga, ki so ga prodali za bone. Ta poročila je treba predložiti v deh izvodih, in sicer dne dvanajstega, dvaindvajsetega in drugega v naslednjem mescu. Poročilu je treba priložiti tudi vse uničene kupone, ki so bili odrezani za prodano blago. Kuponi se denejo v ovitke, ki se predpisno zapečatijo. Na ovitku je treba naznačiti skupno vrednost vsebovanih kuponov. Blagajnik in poslovodja zadruge in prodajalne kmetijskih zadrug morata brezpogojno s svojim podpis'om na ovitku potrditi, da navedeni znesek ustreza dejanskemu stanju kuponov. Okrajna zveza kmetijskih zadrug potrdi vsaki kmetijski zadrugi in vsaki svoji prodajalni prejem uničenih kuponov na kopiji predlo-^ ženega poročila.
Na podlagi od kmetijskih zadrug in svojih prodajaln prejetih poročil sestavi okrajna -zveza zbirno poročilo o skupni vrednosti prejetih kuponov za prodano blago in ga pošlje poverjeništvu za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora. Poročilu priloži tudi kupone, ki jih je prejela od kmetijskih zadrug in svojih prodajaln. Poverjeništvo za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora potrdi prejem kuponov. Vsakega šestnajstega, šestindvajsetega in šestega dne v naslednjem mesecu pošlje nato poročilo okrožnemu oddelku za trgovino in preskrbo. Poročilo mora vsebovati podatke, koliko je bilo vsega prejetih kuponov za blago, ki so ga prodale kmetijske zadruge in prodajalne njih okrajnih zvez. Podatke za prodano blago je ločiti po vrednosti na:
a)	tekstil in obutev,
b)	umetno gnojilo in škropila,
c)	ostalo blago.
HRAMBA ODREZANIH KUPONOV
10.	člen
Kuponi, ki jih prejme poverjeništvo za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora s' poročili, se morajo hraniti najmanj tri mesece od dneva prejema. Poverjeništvo za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora mora komisijsko kontrolirati, ali kuponi v ovitku ustrezajo navedeni vrednosti. Prav tako mora trgovinska inspekcija Istrskega okrožnega ljudskega odbora, oddelka za trgovino in preskrbo, kontrolirati točnost števila oddanih kuponov. Po treh mesecih s'e kuponi komisijsko sežgejo, o čemer se sestavi zapisnik. Komisijo sestavljajo poverjenik za trgovino in preskrbo in poverjenik za finance okrajnega ljudskega odbora, uslužbenec trgovinske4inspekcije in uslužbenec grupe, ki vodi pri poverjeništvu za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora delo z boni. Kopijo zapisnika o tem, da so kuponi sežgani, pošlje komisija oddelku za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
ORGANIZACIJSKI UKREPI
11.	člen
Pri poverjeništvu za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora se mora sestaviti grupa najmanj dveh uslužbencev, ki vodi vse delo v zvezi s prometom z boni. Ta grupa vodi evidenco o prejetih in izdanih bonih, Vsaj enkrat na mesec pregleda delo z boni v podjetjih, po potrebi pa tudi v odkupnih postajah in kmetijskih zadrugah. Daje dalje navodila za pravilno delo z boni uslužbencem v podjetjih, odkupnih postajah in kmetijskih zadrugah ter sestavlja potrebna poročila za okrožni oddelek za trgovino in preskrbo. Razen tega kontrolira ta grupa pravilnost poročil, ki se predlagajo poverjeništvu, in vrednost odrezanih kuponov, ki so priloženi poročilom. Vsako odkupno podjetje, odkupna postaja ter kmetijska zadruga' in druga podjetja, ki imajo opravka z boni, morajo imeti posebnega uslužbenca za vodstvo evidence o bonih.
Uslužbenci, ki odgovarajo za evidenco o bonih, ne morejo biti premeščeni, in sicer: uslužbenci poverjeništva za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora ne brez dovoljenja poverjenika za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora, uslužbenci v podjetjih, podružnicah in odkupnih postajah ne brez soglasja z direktorjem podjetja, uslužbenci v kmetijskih zadrugah pa ne brez soglasja s predsednikom okrajne zveze kmetijskih zadrug.
Ti uslužbenci se ne smejo uporabiti za nobeno drugo delo, razen tistega, ki je v zvezi s prometom bonov v trgovini po vezanih cenah.
KAZENSKE DOLOČBE
12.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje:
1.	voditelj kmetijske zadruge in oseba, ki je odgovorna za blago in bone:
a)	če po čigar koli nalogu proda industrijsko blago iz sklada za vezano trgovino brez bonov;
b)	če izda blago iz sklada za vezano trgovino na podlagi kuponov, ki so odrezani od potrdila, ali bonov, na katerih ni potrebnih podatkov;
c)	če ne predloži v določenem roku vseh odrezanih kuponov, na podlagi katerih je bilo prosano industrijsko blago iz sklada za vezano trgovino;
2.	voditelj kmetijske zadruge ali odkupnega podjetja in uslužbenec, ki je odgovoren za evidenco, če ne predloži poročila v določenem roku ali če predloži netočne podatke;
3.	uslužbenec, ki se ne ravna po predpisih tretjega odstavka 11. člena;
4.	odgovorni uslužbenec, ki izda koristniku bon, ki nima vseh podatkov iz 1. člena.
Postopek vodi in kazen izreče izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških, z dne 18. julija 1949, za prekrške iz 3. točke tega člena pa predsednik Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Ta pravilnik se uporablja od 1. februarja 1950 dalje.
Tega dne prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi o prometu in ravnanju z boni za nakup in prodajo blaga po vezanih cenah.
Koper, dne 25. januarja 1950.
20
Na podlagi 10. člena in v zvezi s 7. členom odredbe o preskrbi prebivalstva z dne 25. januarja 1950 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
P R A VI L N I K
O BONIH, S KATERIMI KUPUJEJO KMEČKE OBDELOVALNE ZADRUGE IN ZADRUŽNE EKONOMIJE BLAGO ZA REPRODUKCIJO V TRGOVINI PO VEZANIH CENAH
1.	člen
Posebni boni, s katerimi kupujejo zadruge (kmečke obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije kmetijskih zadrug) industrijsko blago za reprodukcijo (seme, gnojila, malo kmečko orodje in podobno) v trgovini po vezanih cenah, se glasijo na zneske po 200. in 1000 din.
Od bonov, s' katerimi se kupuje blago široke potrošnje v vezani trgovini, se it boni razlikujejo po tem, da imajo na talonu, potrdilo in na vsakem kuponu natisnjeno veliko črko «R», ter po tem, da so na potrdilu poleg drugih podatkov vpisani podatki o nazivu kmečke obdelovalne zadruge (zadru'ne ekonomije).
2.	člen
Istrska banka izdaja preko svojih poslovnih organov prejete bone za reprodukcijo kmečkim obdelovalnim, zadrugam in zadružnim ekonomijam po nalogu poverjenika za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Naloge izdaja poverjenik za trgovino in preskrbo na predlog in v sporazumu s poverjenikom za kmetijstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Istrska banka poroča o izdanih bonih za reprodukcijo poverjeništvu za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora v čigar območju se nahaja kmečka obdelovalna zadruga, ali ekonomija, in oddelku za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
3.	člen
Predpisi pravilnika o ravnanju z boni za nakup blaga, ki se prodaja v trgovini po vezanih cenah, o- njih evidenci in kontroli ter o načinu kupovanja in obračunavanja tega blaga, ki se nanašajo na čuvanje, obračunavanje in evidenci prejetih in izdanih bonov, veljajo tudi za bone iz prvega in drugega člena tega pravilnika.
4.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 din ali s poboljševalnim delom do dveh mesecev se kaznuje, kolikor dejanje ni sodno kaznivo:
1.	voditelj ali odgovorni uslužbenec Istrske banke ali odkupnega podjetja:
a)	če izda bone iz 1. in 2. člena komu, ki do njih nima pravice;
b)	če he predloži pravočasno in v redu poročila o prejetih in izdanih bonih, ali če predloži netočno poročilo;
c)	če izda bon, na katerem niso vpisani vsi predpisani ali potrebni podatki;
2.	voditelj ali odgovorni uslužbenec ali nameščenec prodajalne:
a)	če proda blago brez bonov iž 1. in 2. člena;
b)	če blaga ne obračuna na predpisani način;
3.	odgovorna oseba, ki bon iz 1. člena da v uporabo osebi, ki ni član kmečke obdelovalne zadruge ali zadružne ekonomije.
Za postopek in izrekanje kazni je pristojen okrajni izvršilni ljudski odbor po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949.
5.	člen
Ta pravilnik velja od 1. februarja 1950. dalje.
Koper, dne 25. januarja 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Petrič Vladimir 1. r,	Beltram Julij 1. r.
21
Na podlagi 10. člena in v zvezi s 7. členom odredbe o preskrbi prebivalstva z dne 25. januarja 1950 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
PRAVILNIK
O DOLOČITVI NAJVISJEGA ZNESKA, DO KATEREGA SE KMETIJSKI PRIDELKI LAHKO PRODAJAJO PO VEZANIH
CENAH
1.	člen
*
Kmetijske pridelke lahko prodajo po vezanih cenah samo kmečke obdelovalne zadruge, zadružne ekonomije kmetijskih zadrug, gospodarstva, včlanjena v kmečke obdelovalne zadruge, ter mala in srednja individualna gospodarstva.
Katera kmetijska gospodarstva se štejejo po prednjem odstavku za mala in srednja, določi okrajni izvršilni odbor po predlogu krajevnega ljudskega odbora, in sicer v okviru splošnih navodil odseka za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora, upoštevajoč pri tem obdelovalno „površino, tržne presežke, strukturo gospodarstva, način obdelave zemlje in druge okoliščine, od katerih je odvisna gospodarska moč posameznega kmetijskega gospodarstva.
2.	člen
Vrednost kmetijskih pridelkov, ki jih individualno kmetijsko gospodarstvo lahko proda v trgovini po vezanih cenah v času od 1. febi-uarja do 31. decembra 1950, sme znašati največ
7.000	din za mala in 5,000 din za srednja gospodarstva, upoštevajoč dejansko vrednost tržnih presežkov tega gospodarstva.
3.	člen
Kmetje - člani kmetijskih obdelovalnih zadrug se bodo obdelovalna zadruga v času od 1. februarm do 31. decembra v trgovini po vezanih cenah preskrbovali z industrijskimi izdelki in drugim potrošnim blagom na ta način, da bo kmečka 1950 lahko prodala po vezanih cenah Jo zneska 14.000 din poljedelskih proizvodov na vsako posame/e} gospodarstvo, ki je v njej včlanjeno. To je odvisno od celotne vrednosti tržnih presežkov, ki jih kmečka obdelovalna zadruga prodaja odkup-■nim podjetjem (nabavno-prodajnim zadrugam-)
Prejete bone za nabavo industrijskega in drugega potresnega blaga v trgovini po vezanih cenah deli kmečka rbdcio--valna zadruga med gospodarstva v razmerju z oprav jen mi normiranimi delovnimi dnevi in številom članov, m sicer po navodilih, ki jih izda poverjenik za kmetijstvo pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru.
Kmečka obdelovalna zadruga lahko prodaja po vezanih cenah vse svoje kmetijske pridelke. Za tiste prodane kmetij-tijske pridelke, katerih vrednost presega najvišji znesek iz prvega odstavka tega člena, dobi bone za nabavo materiala za reprodukcijo (semena, umetnega gnojila, živinske soli, drobnega kmektijskega orodja, sredstev za varstvo rastlin in pod.).
4.	člen
Individualna kmetijska gospodarstva in kmečke obdelovalne zadruge, ki glede na strukturo svoje zemljiške posesti ne pridelujejo žita ali ga pridelujejo premalo, da bi 'zadoščalo za prehrano njihovih članov, lahko prodajajo po vezanih cenah svoje kmetijske pridelke tudi nad najvišji znesek, ki je določen v 2. in 3. členu tega pravilnika. Višino tega zneska določi poverjenik za trgovino in preskrbo v soglasju s poverjenikom za kmetijstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora,
Za prodane kmetijske pridelke, katerih količina presega najvišji znesek, lahko individualna kmetijska gospodarstva in kmečke obdelovalne zadruge kupujejo žito po nižjih enotnih cenah.
Koliko žita lahko kupijo na ta način in kako ga kupijo, predpiše poverjenik za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Kmetijsko gospodarstvo, ki na podlagi pogodbe stalno dela na zadružni ekonomiji kmetijske zadruge, lahko dobi bone za nakup industrijskega in drugega potrošnega blaga do zneska 10.000 din. V ta znesek se vštejejo tudi boni, ki jih kmetijsko gospodarstvo prejme za kmetijske pridelke, prodane po vezanih cenah iz svojega individualnega gospodarstva.
Znesek bonov, ki jih kmetijsko gospodarstvo dobi po določbi prednjega odstavka, se določi po opravljenih normiranih delovnih dneh.
Natančnejša navodila za uporabo tega člena izda poverjenik za kmetijstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v soglasju z poverjenikom za trgovino in preskrbo istrskega okrožnega ljudskega odbora.
6.	člen
Ce je pogoj za nakup posameznih industrijskih artiklov v trgovini po vezanih cenah prodaja določenih kmetijskih pridelkov, lahko poverjenik za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše, da se smejo ti kmetijski pridelki prodajati po vezanih cenah tudi tedaj, če njihova vrednost presega najvišji znesek iz člena 2, 3, 4 in 5 tega pravilnika.
Ce je nakup posameznega kmetijskega pridelka iz prednjega odstavka posebne važnosti, lahko poverjenik za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše, da smejo prodajati take kmetijske pridelke po vezanih cenah tudi gospodarstva, ki niso obsežena v 1. členu tega pravilnika.
7.	člen
Kmetijska gospodarstva in tista, ki so včlanjena v kmečkih obdelovalnih zadrugah, prodajajo svoje kmetijske pridelke po vezanih cenah na posebne prodajne nakaznice. Izdaja jih krajevni (mestni) ljudski odbor na podlagi seznamá, ki ga poprej potrdi izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
Natančnejša navodila o izdajanju, evidenci, kontroli ter o updrabl.i'an.iu prodajnih nakaznic se predpišejto s posebnim pravilnikom.
8.	člen
Individuala kmetijska gospodarstva iz 1. člena tega pravilnika in gospodarstva, včlanjena v kmečkih obdelovalnih zadrugah, ter zadružne ekonomije lahko prodajo po vezanih cenah do vrednosti, določene v členih 2., 3-, 4. in 5. člena tega pravilnika tud; tiste količine tistih kmetijskih pridelkov, ki so jih po veljavnih predpisih dolžne obvezno prodati (obvezni odkup).
10.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati vsi dosedanji zadevni predpisi.
11.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje tega pravilnika predpiše po potrebi poverjenik za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
12.	člen
Ta pravilnik velja od 1. februarja 1950. dalje.
Koper, dne 25. januarja 1950.
22
Na podlagi 10. člena in v zvezi s 7. členom odredbe o pie-skrbi prebivalstva z dne 25. januarja 1950 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
PRAVILNIK
0	PRODAJNIH NAKAZNICAH V TRGOVINI PO VEZANIH
CENAH
1.	člen
Individualna kmetijska gospodarstva prodajajo svoje kmetijske pridelke po vezanih cenah na posebne prodajne nakaz-
Individualna kmetijska gospodarstva Ionico prodajajo svoje kmetijske pridelke po vezanih cenah do zneska prejetih prodajnih nakaznic.
2.	člen
Prodajne nakaznice se glasijo na zneske po 1000 din.
Prodajna nakaznica ima dva dela: legitimacijo (prodaina karta) in kuponsko polo.
Na prvem delu sta natisnjeni številka in serija prodajne nakaznice ter znesek, na katerega se nakaznica glasi. Na 'lem delu se vpišejo: podatki o koristniku, ki se mu nakaznica izda, kraj in okraj njegovega prebivališča ter datum izdaje prodajne nakaznice.
Prodajno nakaznico podpiše član krajevnega (mestnega) ljudskega odbora, ki je nakaznico izdal.
Drugi del (kuponska pola) sestoji iz kuponov (odrezkov) različnih vrednosti, in sicer:
iz 6 kuponov po 100 din, 6 kuponov po 50 din, 2 kuponov pjo 20 din, 3 kuponov po 10 din, 4 kuponov po 5 din, 3 kuponov po 2 din in 4 kuponov po 1 din.
Kuponi, ki so . odrezani od prvega dela prodajne nakaznice, ne veljajo.
3.	člen
Prodajne nakaznice tiska oddeleic za trgovino-' in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Oddelek za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora razdeli prodajne nakaznice okrajnim poverje-ništvom za trgovino in preskrbo na podlagi njihovih zahtevni". Poverjeništvo za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora razdeli prejete nakaznice krajevnim (mestnim) ljudskim odborom na podlagi njihovih' zahtevnic.
4.	člen
Individualnim gospodarstvom, izdaja prodane nakaznice krajevni (mestni.) ljudski odbor na podlagi seznama, potrjenega od okrajnega izvršilnega odbora.
Krajevni (mestni) ljudski odbor ugotovi za vsako individualno kmetijsko gospodarstvo ali lahko prodaja. svoje kmetijske pridelke po vezanih cenah po 1. členu odredbe o določitvi najvišijega zneska, do katerega se kmetijski pridelki lahko prodajajo po vezanih cenah. Nato oceni za mala in srednja gospodarstva njihove letne tržne presežke ter na podlagi te ocenitve določi znesek prodajnih nakaznic, ki jih je treba dodeliti posameznemu, gospodarstvu. Ta znesek pa nikakor ne sme presegati skupnih tržnih presežkov. Te podatke vpiše krajevni (mestni) ljudski odbor v seznam gospodarstev in ga predloži okrajnemu izvršilnemu odboru v odobritev. Okrajni izvršilni odbor presodi, ali so predlogi za dodelitev prodajnih nakaznic pravilni, Jahko jih tudi popravi. Odobreni seznam vrne krajevnemu (mestnemu) ljudskemu odboru in mu pošlje ustrezno število prodajnih nakaznic.
Ko prejme krajevni (mestni) ljudski odbor odobreni se-z.nam in prodajne nakaznice, vpiše v prodajne nakaznice potrebne podatke, nato pa jih razdeli koristnikom.
Za vsako prodajno nakaznico plača koristnik pri prejemu
1	dinar.
5.	člen
Koristnik, ki ni zadovoljen z zneskom dodeljenih mu prodajnih nakaznic, ima pravico ugovarjati pri okrajnem izvršilnem odboru. Okrajni izvršilni odbor lahko po potrebi odredi naknadno ocenitev njegovih tržnih presežkov.
Koristnik, katerega tržni presežki so se v teku leta povečali, lahko zahteva, da se mu naknadno dodeli prodajnih nakaznic za toliko več do največjega določenega zneska. Odločbo o tem izda po predlogu krajevnega (mestnega) ljudskega odbora okrajni izvršilni odbor.
6.	člen
Ob nakupu kmetijskih pridelkov obdrži odkupno podjetje (zadruga) kot kritje zai izdane bone toliko kuponov iz prodajnih nakaznic, kolikor jih ustreza vrednosti kupljenih kmetijskih pridelkov, prodajalcu pa izda poleg kupnega zneska za enak znesek tudi bonov za nakup blaga po nižjih enotnih cenah.
Izdane bone obračuna odkupno podjetje (zadruga) s kuponi iz prodajnih nakaznic, ki si jih je obdržalo ob nakupu kmetijskih pridelkov.
Znesek obdržanih kuponov iz. prodajnih nakaznic se mora ujemati z zneskom izdanih bonov.
7.	člen
Kmečkim obdelovalnim zadrugam in zadružnim ekonomijam kmetijskih zadrug niso za prodajo kmetijskih pridelkov po vezanih cenah potrebne prodajne nakaznice.
Način, kako prodajajo kmečke obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije kmetijskih zadrug svoje kmetijske pridelke po vezanih cenah, določi poverjenik za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
8.	člen
Oddelek za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora in okrajni 1er krajevni (mestni) ljudski odbori morajo voditi posebno evidenco o prejetih in izdanih prodajnih nakaznicah .
Krajevni (mestni.) ljudski odbori morajo do 25. marca 1950 poslati poverjeništvu za trgovino in preskrbo okrajnega izvršilnega odbora pregled prodajnih nakaznic, ki so jih izdali posameznim individualnim gospodarstvom. Na podlagi teh pregledov sestavi okrajni izvršilni odbor zbiralni pregled po krajevnih (mestnih) ljudskih odborih in ga pošlje od 31. marca 1950 oddelku za trgovino in preskrbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
O prodajnih nakaznicah, ki bedo izdane po 25. marcu 1950, kakor tudi o spremembah pri posameznih individualnih gospodarstvih, morajo pošiljati redna mesečna poročila, krajevni (mestni) ljudski odbori okrajnim izvršilnim odborom do desetega, okrajni izvršilni odbori oddelku za trgovino in preskrbo pa do petnajstega dne v mesecu-
9.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 din ali s poboljševalnim delom do dveh mesecev se kaznuje, kolikor dejanje ni sodno kaznivo:
a)	odgovorna oseba, ki izda prodajno nakaznico komu, ki nima do nje pravice, ali ki izda prodajno nakaznico za večji znesek, kakor pa pripada posameznemu pridelovalcu po seznamu, potrjenem od okrajnega izvršilnega odbora;
b)	odgovorna oseba, ki ne ravna s prodajnimi nakaznicami na predpisani način;
c) kdor je odgovoren za pošiljanje poročil iz 7. člena, če takega poročila ne pošlje v redu in v določenem roku;
č) voditelj ali odgovorni uslužbenec odkupnega podjetja, če kupi podjetje kmetijske pridelke po vezanih cenah od koga, ki nima prodajnih nakaznic, ali če pri nakupu ne obdrži toliko kuponov iz prodajnih nakaznic, kolikor jih ustreza znesku izdanih bonov, ali če kupi kmetijske pridelke od koga, na katerega ime se ne glasijo 'prodajne nakaznice.
d)	kdor svoje prodajne nakaznice odstopi komu drugemu;
e)	kdor uporabi prodajne nakaznice, ki se ne glasijo na
njegovo ime.
Za postopek in izrekanje kazni je pristojen okrajni izvršilni odbor po predpisih odbora o prekrških z dne .18. julija
10.	člen
Za ravnanje s prodajnimi nakaznicami in odrezanimi kuponi iz prodajnih nakaznic, kakor tudi za obračun stroškov veljajo predpisi pravilnika o ravnanju z boni za nakup blaga, ki se prodaja y trgovini po vezanih cenah, o njih evidenci in kontroli ter o načinu kupovanja in obračunavanja tega blaga.
11.	člen
Ta pravilnik velja od 1. lebruarja 1950 dalje.
Koper, dne 25. januarja 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Petrič Vladimir 1. r.	Beltram Julij 1. r-
23
Na osnovi 1. člena pravilnika z dne 25. januarja 1950 o določitvi najvišjega zneska, do katerega se kmetijski pridelki lahko prodajajo po vezanih cenah, izdajam siedeče
NAVODILO
1.	Za mala kmetijska gospodariva se štejejo: v okraju Koper
a)	kmetijska gospodarstva, ki imajo obdelovalne zemlje v nižinskih predelih največ 3 ha;
b)	kmetijska gospodarstva, ki imajo obdelovalno zemljo v višje ležečih področjih in je rodovitnost te zemlje so-
razmerno manjša od one v nižinskih predelih, do največ 5 ha; v okraju Buje:
kmetijska gospodarstva z največ 5 ha obdelovalne zemlie-
2.	Za srednja kmetijska gospodarstva se štejejo: v okraju Koper:
. a) v nižinskih predelih gospodarstva z največ 8 ha obdelovalne zemlje;
b) v višje ležečih krajih gospodarstva z največ 8 ha obdelovalne zemlje; v okraju Buje:
kmetijska gospodarstva z največ 8 ha obdelovalne zemlje.
3.	Krajevne komisije morajo pri kategorizaciji kmetijskih gospodarstev upoštevati:
a)	površine obdelovalne zemlje, navedene v 1. in 2. točki, je smatrati le kot orientacijske ter se morajo upoštevati tudi vrednost tržnih presežkov, struktura, način obdelovalne zemlje in druge okoliščine, od katerih je odvisna gospodarska moč posameznega kmetijskega gospodarstva;
b)	donos zemlje, ki bi ga kmetijsko gospodarstvo imelo, če bi svojo zemljo intenzivno obdelovalo in sejalo one kulture, ki bi na tistem zemljišču bile najbolj uspešne in donosne (n. pr. paradižnik, povrtnino, grah in slično
namesto pšenice ali podobno)-Ge kmečko gospodarstvo, ki bi se po gornjih splošnih navodilih moglo smatrati za »malo«, obdeluje zemljo pomanjkljivo in površno, se kategorizira za »srednje«.
V istih okoliščinah se srednje gospodarstvo smatra za veliko in tedaj pride v poštev za prodajo tržnih presežkov po vezanih cenah.
TP št. 142/1
Koper, dne 28. januarja 1950.
V. d. poverjenika: Fili Janko 1. r.
Izdaja Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir, Koper. — Tisk tiskarne «Jadran». Koper