Potreba Zveze državnih nameščencev Z uradniškim zakonom iz 1. 1931. je bila ukinjena Zveza državnih nameščencev, ki jc v času svojega obstoja dostojno zastopala interese vseh vrst državnih uslužbencev. Potre•ba po ustanovitvi skupne organizacije vseh vrst državnih uslužbencev se jc pokazala že v prvih povojnih lctih, ko je izšel naš prvi uradniški zakon. Čeprav so imele vse kategorije državnih nameščencev žc svoja strokovna in stanovska društva in združenja, vendar je morda prav to dejstvo vzbudilo novo potrebo — potrebo skupnega foruma, ki naj bi ustvarjal skupne in enotne zahteve iz raznih diferenciranih teženj posamcznih skupin. Zavest, da bo enoten nastop prav vseh vrst državnih uslužbenccv pri postavljanju upravičenih zahtev vedno uspešnejši, nego naglašanje teh zahtcv z raznih strani i-n v raznih oblikah, je utrudilo temelje tej, takrat povsem novi ustanovi. In prav v trenutkih, ko jc bilo treba zagovarjati skupne težnjc in zahteve po zboljšanju moralnega in gmotnega položaja nas vseh, se jc izkazalo, kako nujno potrcbna nam jc bila zvcza vseh uslužbenskih organizacij in kako uspešno njeno dclo. Toda zaradi določil zakona jc morala prenehati s svojim delovanjem. Zelo smo občutili pezo § 76. uradniškega zakona in s težkim srcem smo likvidirali Zvezo državnih nameščencev, ki si jc že utrdila temelje in s svojim delovanjem dokazala upravičenost in potrebo svojega obstoja. Toda nam je ostala lc še možnost stalnih zahtcv po vrnitvi pravice po skupni zvczi vseh združenj uslužbencev v reprezentativni močni in borbeni formaciji. Da nam je bila ta ustanova resnično potrebna in tudi koristna, nam izpričuje dejstvo, da smo naglašali potrebo njenc obnovitve vsako lcto v svojih resolucijah in v predlogih za finančni zakon zahtevali ukinitev zakonske določbe, ki onemogoča ustanovitev pTedstavništva nameščenskih organizacij vseh strok in položajcv. Potreba skupnega predstavništva vsch državnih nameščencev je postala še prav posebno izrazita koncc lanskega leta. Vojna vihra, ki je zadivljala širom Evrope, je povzročila prav resne pretresljaje v celotnem našem narodnem gospodarstvu. Odmev teh pretresljajev se je odražal v nestalnosti cen vsem življenjskim potrebščinam. V začetku malenkostni porast cen je zavzemal čedalje večje dimenzije in kakor kamen, sprožen v gorah, jc povzročil pravcato lavino, ki preti uničiti možnost življenjskega obstoja vsem javnim nameščencem. Ccne se dvigajo brez prestanka! In naše plače? Ze pred 1. septembrom lanskcga leta niso več dosegale življenjskega minimuma, sedaj pa ne zadostujejo več niti za golo preživljanje. In prav to dejstvo jc ponovno sprožilo vprašanje nujne potrebe skupne in enotne reprezentance vseh nameščenskih organizacij. Borba za zboljšanje našega gmotnega položaja, ki postaja z dneva v dan obupnejši, je od nas naravnost zahtevala skupno in enotno predstavništvo. V tch resnih časih, v tcm grozečcm dviganju cen, pri teh negotovih pogledih v bodočnost ni šlo več za diferencirane specialne zahtevc posameznih strok državnih uslužbencev, marveč je šlo in gre tudi danes še cdino in izključno samo za zboljšanje sedaj povsem obupncga gmotnega položaja nas vsch. Za dosego tega jc bil osnovan v Beogradu akcijski odbor. Rodila ga jc nujna potrcba, slabi časi in nevzdržne razmere, povzročene po stalnem in naglem naraščanju cen, so pripomogli k njegovemu obstoju. V tch resnih časih, ki grozijo upropastiti našc družine, a nas vse popolnoma sproletarizirati — v teh časih so se zatekle vsc nameščenske organizacije k edino možnemu izhodu v stremljenju po osnovanju skupnega predstavništva — izvolile so akcijski odbor, katerega glavna in edina naloga je bila borba za zboljšanje gmotnega položaja vsch državnih nameščcncev. Ad hoc sestavljeni akcijski odbor je torej moral prevzeti glavno nalogo Zvcze državnih nameščencev — začcti jc moral v najtežjih okoliščinah borbo za znižanje cen vscm življenjskim potrebščinam, odnosno borbo za zvišanjc plač. Toda v težkih razmerah postanejo vsi ljudje nestrpni in to se je videlo tudi v tej novi ustanovi. Naloga, ki je bila postavljena žc pred osnovanjem tega odbora, je sprožila še razna vzporcdna vprašanja, nastala je potreba skupnega glasila, nujnost snovanja zveze, vprašanjc taktike itd. In prav v teh vzporcdnih, in. nc pri glavnem vprašanju, so nastala nesoglasja in akcijski odbor se je razdvojil — poleg njega jc nastal še ccntralni odbor. Ni naša naloga, na tem mestu ugo tavljati vzroke in iskati povzročitelje tega razcepa, marveč hočemo ugotoviti le dejstvo, ki je brez dvoma silno kvarno za vsa naša stremljenja po zboljianju našega položaja. — V Ljubljani, kjer je bil osnovan banovinski akcijski odbor, se zastopniki niso dali speljati od glavnega vprašanja, borbe za zboljšanjc gmotnega položaja, na stranska sporna vprašanja, in prav zato je ostal tu 'oanovinski akcijski odbor cnoten in homogen in ni odvlsen ne od akcijskega, nc od centralnega odbora. In v borbi v tako težkih in izjemnih razmerah je enotnost nastopanja homo^enc cclote prvi pogoj za uspehe. Prav ta navcdena dcjstva so nam jasen dokaz, kako nujno potrebna jc Zveza vseh državnih nameščencev. Čc bi ta dbstajala, bi imela svoj odbor, izvoljen po delegatih vseh nameščenskih organizacij. Ta odbor, čeprav bi bili v njem dve struji, ne bi mogel razdvojiti vse nameščenske organizacije v dva tabora. Vsa stranska vprašanja bi bila namreč že prej rešcna — in v glavncm vprašanju — vprašanju potrebe borbe za zboljšanje obupnega položaja sta si tudi akcijski in centralni odbor edina. In p^rav to so razlogi, da ponovno naglašamo nujjno potrebo po osnovanju Zveze državnih nameščencev vseh strok in položajev.