študentski list Ljubljana, 22. decembra 1965 Letnik XVI. Številka 11 tribuna Najnovejši znani podatki kažejo določene težn|e v našem gospodarstvu. 2e sami podatki iz industrij> ske proizvodnje povedo, da se je proizvodnja že d6-kaj umirila. V prvih treh tromesečjih je namred proizvodnja naraščala takole:I. tromesečje — 13 otfc-stotkov; II. tromesečje — 8 odstotkov; III. trome-sečje — 8 odstotkov. V celotnem gospodarstvu pa je do konca novemb-ra opazen porast za 5 odstotkov. Lani je bil ta porast 15 odstotkov. Morda ti odstotki lahko koga privede-jo do napačnih sklepov, ker povečanja niso tako in-tenzivna, kot v prejšnjih obdobjih. Drznem si celb trditi, da so taki podatki lahko predhodniki težnje po stabilizaciji gospodarstva. Tako trditev delno pod-pira tudi dejstvo, da se je število zaposlenih v letoš-njem letu relativno minimalno dvignilo. Po drugi strani pa razveseljujeta obzorje tudi podatka o izvozu in uvozu. V novembru je bil izvoz za 21 odstotkov večji od lanskoletnega novembrskega izvoza, uvoz pa za 4 odstotke manjši. Plačilna bilan-ca s tujino je v novembru (samo v novembru) za milijardo dinarjev pozitivna. Vzporedno pa ne smemo pozabiti, da dolgoletna statistika opozarja, da se izvoz proti koncu leta vedno znatno dvigne. če bi bil nq-vembrski rezultat pričakovan, bi lahko ocenili prš» zadevanje za vključevanje v mednazodno delitev dela za._uspešno. Počakati pa je treba se nekaj mese-cev, da bo tendenca (če je) očitna. Pri nas je vsa leta povpraševanje močno prese-galo ponudbo. Kupna moč prebivalstva je bila večja od proizvodnih zmogljivosti (ne kapacitet!) gospodar-stva. Grafikon za november kaže občutno zmanjšanje povpraševanja, medtem ko ponudba nazaduje oziro ma minimalno narašča. Kupna moč, kupni skladi so se znatno zmanjšali. To potrjuje tudi podatek, da so se potrošniški krediti letos zmanjšali v primerjaviz istim razdobjem lahi za 43 milijard dinarjev. Iz tega bi lahko sklepali tole: »lažni standard«, ki smo rmj bili priča v zadnjih letih, postaja stvaren, čeprav drugačen. Skrbi vzbuja pri vsem tem samo počasno naraščanje osebnih dohodkov. Deloma temu botru-jejo razni politični faktorji, ki so ob začetku izvajanja gospodarske reforme ustvarili določeno mnenje iii prepričanje med upravnimi in samoupravnimi organi. Po drugi strani pa bi bilo napačno prezreti nezadd-voljiv porast produktivnosti dela. Novembrski podatki ponovno postavljajo na \rb dno mesto tudi problem investicij. Nihce ne marfe trditi, da ni potrebno znatno investicijsko vlaganje v gospodarstvo, kajti vsako širjenje materialne baze družbe in še posebno gospodarstva lahko samo poz^ tivno vpliva na jutrišnjo proizvodnjo in s terti V zvezi na življenjski standard, vključevanje v medna-rodno delitev dela in podobno. Zato se je tudi v re-formnih aktih predvideval določen odstotek poveča-nja investicij y gospodarstvU' Ugotavljamo pa, da so bila investicijska vlaganja v gospodarstvu manjša, kot smo predvidevali. Hkrati so bila prekoračena investicijska vlaganja v negospodarskih dejavnostih. Ne pretiravam, če trdim, da taka politika škodi in vzbuja skrbi. Morda je za razmišljanje zanimiv tudi podatek, ki je rezultat raziskave Ekonomskega inštituta. Poda-tek se nanaša na Slovenijo, izračunan pa je na osno-vi ekonomistom znane formule, ki%predstavlja pro izvodno funkcijo: p = f (Xi,x2, x,,......., xn), pri čemer predstavlja x delovno silo (zaposlene) in delovna sredstva, po drugi strani pa tudi produktiv-nost dela. Rezultat te proizvodne funkcije pa je tak: — če se delovna sredstva povečajo za 1 odstotek, se družbeni produkt kot posledica tega poveča za 0,0007 odstotka; — če se število zaposlenih poveča za 1 odstotek, se družbeni produkt kot posledica tega poveča za 1,2 odstotka. Kje so vzroki za to? Eden bistvenih je prav gotovo v strukturi delov-nih sredstev. Strukturni delež zgradb in podobnih de-lovnih sredstev v celotnih delovnih sredstvih je pre-velik. Drugi vzrok je v slabem izkoriščanju kapaci-tet zaradi »ozkih grl«, neracionalnega notranjega transporta, neučinkovite nabavne službe, majhnih se-rij, slabe discipline, težav z plektrično energijo, pa tudi zaradi nestvarnih obresti na poslovni sklad in nestvame amortizacije. Večina teh faktorjev je sub-jektivne narave, zato jih je z malo dobre volje in malo ekonomskega znanja moč odpraviti. Ugotavljamo lahko torej, da se poraja tendenca po globljih strukturalnih spremembah, kar je vseka-kor razveseljivo. Če to ugctavljamo, lahko hkrati trdimo, da se reforma našega gospodarstva razvija v tako smer in s tako intenzivnostjo, kot smo predvi-devali in kot si želimo. Premalo pozornosti posveča-mo enemu največjih problemov našega gospodarstva — izkoriščanju kapacitet. S tem pa je v neposredni zvezi tudi produktivnost dela, ki je v mnogih prime-rih odvisna edinole od izkoriščanja kapacitet. Na-pačno je iskati vzrok za nizko produktivnost vselej med delavci. često je pri nas delavčeva produktiv-nost oziroma intenzivnost dela večja od povprečja v visoko razvitih deželah, izkoriščanje kapacitet pa na istem nivoju primerjave na neverjetno nizki stop-nji. Uvajanje druge in tretje izmene je pri nas še vedno redkost, kot da ne poznamo osnovnih eko nomskih zakonov. Zakaj? Jaro Mihelač OSTI TEDNA ALI GRE RES ZA UUBEGA 60GA? »Po principu humanizma in marksiz-ma nima nihče pravice vsiljevati svojega uazora drugemu,« je zapisal Franc Križ-nik v svojem članku Še enkrat: Ljubi bog za rekreacijo v zadnji številki Tribune. Točno. A prav lahko bi se zgodilo, da bi kdo, ki bi ga vzpodbudile nekatere avtor-jeve s klicaji opremljene formulacije ob-rambe pravic religije v naši družbi in šo-li, odprl debato na nestrpnem nivoju in spomnil avtorja na znani izrek katoliške-ga izvora, ki se je pojavil v obdobju ure-janja odnosov med Cerkvijo in državo v Franciji: »Mi (katoličani) zahtevamo zase svobodo v imenu vaših principov, vam pa jo odrekamo v imenu naših«. Ali ni bil upravičen očitek, da se katoliška Cerkev tam, kjer ne more računati na vodilni položaj, sklicuje na versko svobodo, svo-bodo vesti ipd., kjer ima prevladujoč po-ložaj, pa gradi svoje teorije na evangelj-skem izreku: »Prisilite jih vstopiti« — je bilo rečeno na koncilu. Po dokaze za to ne bi bilo treba iti v srednji vek, niti po-segati po znanem Syllabusu Pija IX. iz prejšnjega stoletja, kjer med drugim pi-še: »Prekleta bodi trditev, da je prosto vsakemu človeku sprejeti in spoznavati ono vero, do katere ga je dovedla luč nje-govega razuma kot do prave.« Dovolj bi bilo le slišati mnenja o verski svobodi in odnosu med Cerkvijo in državo, ki so jih na koncilu izrekli tisti katoliški do-stojanstveniki, ki imajo ali menijo, da morajo imeti, hegemonijo v določeni dc-želi — zlasti španski škof je in člani rim-ske kurije. Ob njih se niso ježili lasje le ateistom in nekatolikom sploh, temveč tu-di samim cerkvenim dostojanstvenikom iz sodabnih laičnih držav, to je, k sreči, ve-čini na koncilu. Zaradi zadnjega dejstva in ker ne dvo-mim v jskrenost avtorjevega pristajanja na laičnolt države in laičnost naše šole, bi si raje dovolil nekaj pripomb k avtor-jevemu pojmovanju laičnosti šol. 1. Naše šole so laične, pravi avtor, nji-hov cilj ne more in ne sme biti ne vzga-janje ateistov ne religioznih Ijudi. Stri-njam se, ne sme biti in ni. če pogledamo naš zakon o šolstvu, ki govori o smotrih vzgoje in izobraževanja, vidimo, da ni niti besedice o religiji in ateizmu, pač pa, da je »treba usposobiti mladi naraščaj, da s svojim delom, slonečim na pridobit-vah znanosti in tehnike, prispeva k na-raščanju gmotne blaginje in kulturnemu razcvetu družbene skupnosti kot celote in osebni blaginji delovnega človeka ... Raz-vijati zavest o družbeni odgovornosti in usposObiti občane za aktivno udeležbo v družbenem življenju ... dati podlago za znanstveni pogled na svet in razvijati za-vest o ustvarjalni moči človeškega uma ... prispevati k oblikovanju vsestranske člo-vekove osebnosti, samostojnega in kritič-nega duha z intelektualnimi, karakterni-mi, moralnimi in delovnimi lastnostmi občana socialistične skupnosti...« (čl. 3) in da »vzgoja in izobraževanje temeljita na znanstvenih postavkah, na zgodovin-skih in kulturnih pridobitvah narodov Jugoslavije in drugih narodov ter na idej-nih temeljih in humanističnem duhu soci-alizma.« (51.13). Cilj marksizma ni »osvojitev duš,« tem-več sprememba sveta; naloga šole v mark-sističnem smislu je zato lahko le, da pri-speva k usposobitvi ljudi za sodelovanje pri takem spreminjanju sveta in k dosegi njlhove osebne sreče, ne pa, da jih pri-pravlja predvsem zato, da bodo ob kon-cu šolanja globoko prcpričani recitirali kot svoj credo recimo 11 tez^ o Feuerba-chu. Navedeni smotri šole ne govore o ničemer drugem, kot o tem, kakšen člo-vek je v načelu sposoben tak cilj ostva-riti. Tcžko, da bi kdo lahko nasprotoval takemu družbenemu cilju in takim vzgoj-nim smotrom samo iz razloga, ker je ateist ali pa, ker veruje v Boga, oziroma, da bi samo dejstvo, da kdo priznava ek-sistenco Boga ali ne, koga oviralo pri re-alizaciji takih smotrov. V tem smislu je tudi vprašanje ateizma ali religioznosti za družbo in šolo nepomembno; zato je Iah-ko privatna stvar, stvar osebnega prepri-čanja (poleg razlogov, da to MORA biti). Znano pa je, da šola pri realizaciji ta-kega programa zadeva kot na oviro ne na religijo nasploh ali Cerkev nasploh, tem več na konkretne religiozne predstave in cerkvena učenja (medtem ko lahko najde v mnogih elementih krščanskega nauka tudi oporo zanj). V tem sniislu pa šola, ne da bi hotela komurkoli vsiljevati ate-izem, ne more biti ravnodušna do religi-je. Ce znanstveno razlaga razvojni nauk, ob tem nujno zavrača svetopisemske predstave o stvarjenju rastlin in živali. Če tako šolsko učenje pripelje pri učen-cih do ateizma, ni temu kriv ne razvojni nauk ne šola, temve5 konservativni žup-nik, ki kljub cerkveni toleranci razvoj-nega nauka še vedno vztraja pri dobesed-ni svetopisemski zgodbi kot stvari Vere. Če je nekoč spoznanje, da se zemlja vrti okoli sonca, navajalo ljudi k ateizmu, te-mu nista bila kriva ne globoko verna Ko-pernik in Galilej, ne sonce, ki se ni ho-telo vrteti okoli zemlje, temveč Cerkev, ki je vztrajala pri nekih starih znanstve-nih predstavah kot zadevi verskega nau-ka. Danes zaradi vrtenja zemlje ni nihče ne bolj veren, ne bolj ateističen. In če bb-do nekoč ljudje odpadali od KATOLIŠKE vere, ker bo zadovoljivo znanstveno po-jasnjen nastanek žive snovi iz nežive, bo-do temu krivi tisti, ki najprej proglaša-jo Boga za vsemogočnega, nespoznavnega. povsod pričujočega itd., nato pa govo-re o njem kot o kosu pohištva, ki mora biti prisoten v šoli ali v družini, ki se obnašajo, kot da poznajo njegove načrte ali celo kot njegovi delodajalci in mu da-jejo naloge, da »razlaga« še nerazloženo in upravičuje neupravičljivo. Če si šola prizadeva vzgojiti aktivnega in odgovornega človeka, se mora ob tem boriti proti mentaliteti, po kateri je živ-Ijenjski ideal tip filistra. To se pravi, tu-di proti mnenju, da je najvišja človekova dejavnost kontemplacija in proti znani krščanski misli, »kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogu-bi«, če se ta interpretira v stilu: »kaj za-to, če gre ves svet k vragu, da le jaz ohra-nim svoj notranji mir.« S tem se ne bo-ri proti religiji, temveč proti določeni morali in mentaliteti; ki si je v nekem času privzela religiozno preobleko. Ce kljub temu izzveni kot napad na reli-gijo, potem so krivi tisti, ki iz določenih • razlogov (navadno interesov) vztrajajo na takih predstavah. Koncil kaže, da to uvideva tudi večina v katoliški cerkvi; če dovolj hitro, je dru* go vprašanje. »Lepo je proglašati versko svobodo in socialno pravičnost, toda to delamo nekoliko pozno. Nekdo je rekel, da je bil dovoljen ,primer Galilej'. Toda bil je tudi ,primer' Lamennais, Marx, Freud in danes Teilhard de Chardin (ka-toliški mislec, ki dosledno priznava evo-lucijo in proglaša delo pri počlovečenju materialnega sveta za najvišji religiozni poziv sodobnega človeka. — M. K.)«, je poudaril na koncilu neki indijski škof. 2. »Ali je slovenska šola namenjena pouku kakšnega svetovnega nazora ali sa-mo izkustveni znanosti in socialistični etično moralni vzgoji? Mislim, da samo drugemu! Kajti, če bi bila tudi prvemu, bi to pomenilo preganjanje vseh ostalih nazorov... Dialektični matcrializem ne spada v (laično) šolo.« šola res ni namenjena pouku svetov-nih nazorov. Skiepati iz tega, naj ostane-jo v šoli le izkustvene znanosti in etična vzgoja, pa je le nekoliko preveč poeno-stavljeno. Očitno šola ne more brez pred-metov, kot so na primer zgodovina, soci-ologija, filozofija in podobno. Bojim se, da pri teh predmetih neke nevtralnosti šole ni mogoče doseči in tudi v nobeni šoli v svetu, najmanj pa v katoliški, ni bila. Ni mogoče obravnavati zgodovine brez določene splošne teorije; ob še ta-ko velikem prizadevanju po nepristrano-sti je pri filozofiji treba obravnavati in ocenjevati razne filozofske sisteme z vi-dika določene filozofije itd. Ostati zgolj pri navajanju »dejstev« pomeni ravno ta-ko že izhajati iz določenega pogleda na svet in zgodovino. Lahko samo izbiramo ali bo obča teorija pri pouku zgodovine in sociologije zgodovinski materializem ali pa kaj drugega, ali bomo pri pouku filozofije izhajali iz marksizma, neotomiz-ma ali pa morda neopozitivizma. Zakaj smo se v državi, ki se je rodila iz soci-alistične revolucije, in v družbi, ki si po-stavlja socialistične cilje, odločili prav za marksizem, ni nobena skrivnost, saj je bil le marksizem vseskozi s svojo celotno strukturo usmerjen k oblikovanju soci-alistične družbe. če bi se pri pouku zgo-dovine ali sociologije ne opirali na zgodo-vinski materializem, ampak na katoliško učenje o dru^bi, potem bi to pomenilo progiašati državo za božjo ustanovo in kot tako večno, istočasno ko smo si na podlagi marksistične analize države kot prehodnega družbenega fenomena posta-vili preko programa ZK in ustave za cilj odmiranje države in državne prtsile. Marko Kerševan (nadaljevanje v prihodnji številki) IZIGRAN! JESENIČANI IN HOKEJ 66 Jesenice — center našega hokeja na ledu, " najkvalitetnejša ekipa SFRJ, ki bo s svojimi igralci sko-raj v celoti zastopala naše barve na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu 1966, mesto, ki je v Jugoslaviji največ prispevalo h kvaliteti ho-keja, bo ostalo v času svetovnega prvenstva brez vsake kvalitetnejše tekme. Prisiljeno bo gledati tekme skupine C, katerih kvaliteta igre je na nižjem nivoju kasor igra Jesenic s katerimkoli drugim klu-bom. Ali namerava hokejska zveza Ju-goslavije tako nagraditi svoje naj-boljše moštvo in s tem prizadeti vse ljubitelje hokcja na Gorenj-skem? Vsi vedo, da so Jeseničani žrtvo-vali precej časa in sredstev, da bi Jahko v času svetovnega prvenstva »ledali eno izmed tekem skupine B, kjer igrajo njihovi varovanci. Eden redkih, če ne edinstven primer je, da je celotno prebivalstvo potfprlo svoj Idub iz lastaih sredstev za pospešitev izgradnje umetnega dr-sališča pod Mežaklo. V ta namen je zbralo 78 milijojiov din. Toda eno so želje in prizadevanja prebi-valstva — drugo pa odločitve ho-kejske zveze Jugoslayije ter odnos osrednjega odbora »Kokej 66« do pododbora na Jesenlcah. Vseknkor je naloga osrednjega odbora, da v najkrajšem času ugodno reši dol-goletno željo Ijtibiteljem hokeja pod Mežaklo, da bi vsaj v eni lekmi svetovnega prvenstva gledali svoje izbrance na svojem drsališču. F. E. VfC, Kf KROŽI (V NAŠIH VRHOVIH) Riba smrdi pri glavi. (Za zdaj sa-mo na univerzi). UREDNIŠKl ODBOR: FRANCE ANŽEL (TEHNICNI UREDNIK) IVO MARENK RASTKO MOCNIK (ODGOVOR- NI UREDNIK) VILIBALD NOVAK (SEKRETAR: MILAN PINTAR DIMITRIJ RUPEL TRIBUNA - IZDAJA UO ZSJ — UREDNIŠTVO IN UPRAVA TRG REVOLUCIJE l/II — TE-LEFON 21-280 — TEKOCI RA-CUN 503-608-72 — LETNA NA-ROČNINA TISOČ DINARJEV. POSAMEZEN IZVOD 40 DI-NARJEV - ROKOPISOV IN FOTOGRAFIJ NE VRACAMO — TISKA ČP DELO, LJUBLJANA, TOMŠICEVA 1, TELEFON 23-522 - POŠTNINA PLACANA V GOTOVINI. NOVOSTI S KNJIŽNEGA TRGA V FRANCE AVČIN: KJER TIŠINA ŠEPETA — Kritizirajo nas — pa kaj? Mi smo demokra-fični: kritike ohjavimo; če mislimo, da kdo zadaja nizke udarce, ga opomnirno, sicer pa: ... skušali se bomo napakam v pnhodnje ogniti.......kritiko bomo upoštevali, si pa pridržujemo svoje mnenfe ... — Kakšno pa je to v.aše mnenje? — Vi ste pa res radovedni! AUFBIKS ARHITEKTI Slovenci smo znani pretepaei. Po-navadi pa nam uspe zbrati za to potrebno korajžo šele po določeni koncentraciji maliganov. To res-nico je pred leti neki profesor ce-lo napisal v knjigo; za kazen je bil tudi zaradi tega upokojen. Prav mu je. Take grehe delajo (v skladu z edino javno priznano vero) le ne-kateri, ki jih je zato treba indivi-dualno ožigosati. Pa poizkusimo. Ljubeznivi Ljubljanski dnevnik tndi to pot ni zatajil (glej: Super-biucovanje bodočih arhitektov, LD 14. 12. 1965). Brucovanje arhitektov na Bellevueju je opisal z vsem ž»-rom in dokazanim smislom za stopnjevano notranjo napetost zgodbe, kar je odlika vsakega res velikega novinarja. Elementi pretepa, ki so podrob-no opisani, spadajo v klasični re-pertoaj" slovenskih pretepov; zato o tem ne bomo zvedeli kaj bistve-no novega. Dejstvo, da je več štu-dentov zdelala pijača šele ob sed-tnih zjutraj, v praksi samo zanika splošno razširjeno mnenje, da je naša mladina zanič. Edino resnično novost predstav-lja slačenje študentke (predpo-stavljamo, da se je to resnično ttr di zgodilo), ubogi zaročenec pa, da jo je hitel nazaj oblačit. Na Slo-venskem smo bili (vsaj doslej) na-vajeni nasprotnega vrstnega reda. Članek se konča nekako takole: »Bilo je še več drugih dogodkov, ki pa jih zaradi delikatnosti ne moremo omeniti.« Skušajmo jih omeniti mi! To ni bilo superbrucovanje le bodočih, ampak tudi sedanjih ar-hitekiov. Huda kri je izbruhnila kot na-daljevanje obravnave »znanib di-lem« te stroke. Pretep se je začel s tem, da je« asistent ene »dileme« zgrabil za vrat študenta druge »dileme«. Za-tem se je pretepal kot vedno v zgodovini »Kanonenfutter« sam. Človek se ne more ubranifi zlob ne misli, da dokler Slovenci ne bomo sposobni uresničevati učin-kovitejše kritike naših razmer, se taklm ekscesom ne bo dalo odpo-moči. *" Druga zlobna misel: naj se »di-leme« tepo same v pouk in zabavo brucem. Ko bomo vse to dosegli, bodo tudi na novinarskih plesih točili le sifon in radensko. A. J. MEGALOMANUI ODSEKATI GLAVO že zopet je na vrsti naš »večni na-sprotnik« — nesrečni Ljubljanskj dncv-nik seveda. Prav je, da se ob tem vztrajno na-daljujočem se dialogu skušamo tudi načelno opredeliti. Kolegi novinarji iz LD si verjetno mislijo, da se je Tri-buna zarotila proti njim ter da irnamo s tem posebno veselje in da čutimo ob tem prijetno notranje zadovoljstvo. Vendar ne mislimo tako, ko pišemo oziroma kažemo na pojave, tolmačenja ali miselnost, ki se manifestirajo v tem časopisu. Ta časopis namreč naj-bolj pregledno odseva boleče stanje v našem tisku, ki bi ga bilo težko ustrez-no označiti z eno samo besedo. Zato ga moramo verjetno opisati z nekaj značilnostmi, kot npr. smisel za škan-dale, poceni senzacije, izogibanje žgo-čim problemom današnjega dne itd. Primer take lažne kritičnosti lahko zasledimo iudi v članku LD »Megalo-tnaniji odsekati glavo« z dne 10. de-cembra 1965. Z zanimanjem beremo uvod, ki nam daje slutiti, da se bo člankar lotil nečesa velikega in aktualnega. Naivno pričakuješ, da bo člankar skušal ožigo-sati kak naš (t. j. slovenski) primer me-galomanske graditve ali poizkusov v tej smeri. Primerov za to imamo na pretek. V Trg revolucije tiščimo tako rekoč svoje nosove. Energokemični kombinat Velenje hočejo graditi za vsako ceno (bolje rečeno: tudi brez denarja). V bistvu zato, da bomo imeli Siovenci svoj nacionalni plin. Ogromna investi-cijska sredstva vlagamo v železarne ši-rom Slovenije, četudi nimamo v pri-merni bližini niii rude niti premoga niti zadosti električne energije. Celo delovne sile zdaj primanjkuje itd. itd. Primerov megalomanije za domačo rabo je torej na pretek. Toda bog varuj. Te hrabrosti k sre-či LD še ne premore. Sicer pa, saj tu-di resnobno odmaknjeno Delo s pre-zirom molči o takih drobnjarijah. Clankar nam postreže z megaloma-nijo v Bosni: graditi nameravajo neko letališče; za to pa da bi bil potreben denar, ki ga je seveda škoda itd. Mislim, da kolikor nameravamo ta-ko prakso intenzivno razvijati, potem bo nujno, da se Bosanci čimpreje na-roče na LD. V njem bodo šele zvedeli. kaj vse je pri njih narobe. Da pa ne bi bili za tovrstne »naše« novice prikrajšani tni, bo nujno anga-žirati — vice versa— sarajevsko Oslo-bodjenje, Borbo itd., da bodo pisali o naših lumparijah, megalomaniji itd. Domač list pa nam bo služil Ie za »objektivno« obveščanje. Vsaka more-bitna kritika bo obvezno nakazala vsaj tri možne rešitve obravnavanega pro-blema (kljub temu, da se za te pred-loge nihče ne bo zmenil); glavno je, da se kritika konstruktivno zaposli itd. Za boljšo prebavo pa bodo skrbela poročila o seksualnem življenju direk-torjev, kriminalu itd. A.J. MARGINALIJE OB NEKEM PISMU Navezujem na članek Iva Marenka v sedmi številki Tribune, kjer avtor na kratko, vendar kritično osvetli nekatere probleme v Študentskem naselju, in na odgovor direktorja študentskega naselja Staneta Porente v 9. številki Tribune. čeprav se zavedam, da polemike, čeprav se tičejo zelo drobnih stvari, niso prijet-ne, nam pač ne more biti žal besed, kadaf gre za študente, njihov standard in splob študijske razmere. Ob prebiranju obeh člankov se bralec ne more znebiti občutka, da odgovor Staneta Porente ne razloži nič, oziroma ne pove skoraj nič o problemih, ki jih zastavlja Marenk. Neikaj splošnih in ver-balnih formulacy, lci so često med seboj zelo kontradiktorne, pač ne more razre-ševati situacije. Pač pa se je Stane Poren-ta v tem članku — kakor tudi pri vseh nastopih pred študeniti, pa naj gre za skupščine blokov ali nedavno" skupščino Zveze študentov v Naselju — predstavil kot verziran uporabnik konvencionalne modrosti. Majhne (v najboljšem primeru ostre) debate o postranskih podrobnostih omogočajo, da se kot nepomemben izklju-či vsak dvom o celotni problematiki štu-dentskih domov, ne da bi se to zdelo ozkosrčno in drobnjakarsko. Oglejmo si omenjeno pismo uredništvu z drugega zornega kota in probleme v njem po istem vrstnem redu, kot jih navaja Stane Porenta. Ad 1. Točka 1. in sklep pisma sta za-nimiva, če za nič drugega, zato, ker pisec v skorajda isti sapi zagotavlja dve stvari: a) »če bi kdo iskal javne ugotovitve, katerih po izjavi pisca članka ni bilo moČ dobiti, bi jih prav gotovo lahko dobil na upravi zavoda. To dejstvo že samo po se-bi pove, da je potemtakem vse, kar je na-pisano v tem članku, netočno in je na-migovanje na razne nepravilnosti v. žalji-vi obliki.« b) »Sicer pa ob tej priliki izjavljam, da v bodoče ne želim nikomur več dajati izjav v časopis. To naj velja kot skupen odgovor vsem tistim, ki se precej šte-vilno oglašajo za tak ali drugačen razgo-vor za objavo v časopisu.« Obeh izjav pravzaprav ni treba ko-mentirati. Zgolj zaradi tega, ker je bilo na nekaj, kar objektivno obstaja, nami-govano v žaljivi obliki, avtor članka, ki pa sicer opravlja javno vodilno funkcijo, sklene, da ne bo več dajal izjav v časopis. če je tako sklenil, prav. Samo potem naj pač dopušča možnost, da se bo še našel kdo, ki bo napisal članek, v katerem bo sicer vse netočno, pa bo vseeno namigo-val na razne nepravilnosti v žaljivi obliki. Za osebni standard članov delovne skupnosti se po mnenju S. Porenteupra-va zavoda zanima samo toliko, kolikor ji to narekujejo ustavna načela in načela, ki izhajajo iz splošnih predpisov zakona o delovnih razmerjih. Da je to zanima-nje res le tolikšno, mu lahko verjamem. Kajti če bi se več, bi se pač tudi kak član uprave moral sam pri sebi kdaj vprašati, na kakšen način so mu omogo-čeni realni osebni dohodki, ki so bolj pri-merni za uprave in delavce gospodarskih organizacij, koder praviloma ustvarjajo, ne pa trošijo vrednost. V zvezi s tem se postavlja vsaj dvoje vprašanj: Prvič: kdo v ŠN ima reaino več od do-tacij, ki jih daje družba? študentje, ali tisti člani kolektiva, ki zahtevajo in tudi prejemajo osebne dohodke v slovenskem povprečju? Stanovanje in hrana pa ver-jetno ne velja toliko, kot je slovensko povprečje. Naj to ilustriram z dohodkom upravnika doma: 106.000 stalnega dela + gibljivi del + stanovanje in hrana po štu-dentskih cenah. Pri tem pa taisti uprav-nik očitno nima pregleda nad tem, kdo ima pravico za bivanje v ŠN. Sicer no-vincev ne bi pošiljal k predsednikom blo-kov, da jim oni povedo, če je kakšno iz-praznjeno mesto. Neurejenost pri njego-vem poslovanju se kaže tudi v tem, da je ob vselitvi v Ilirsko stolpnico poleg štu-dentov medicine pošiljal tja tudi take, ki imajo edino zvezo z medicino kot pa-cienti, oziroma študente prvih letnikov, čeprav bi praviloma moral pošiljati višje. Ad 2. Gledano s stališča, da je zadeva sedaj na sodišču, sicer ni važno, kdo je sprožil postopek, dejstvo je samo to, da se je osebni dohodek nameraval zadržati kot ekvivalent za škodo pred ugotovitvi-jo pristojnega sodišča. Pač pa je direk-tor ŠN lahko sprožil postopek in tudi odpovedal stanovanje natakarici in to za-radi »prekrška«, ki se pri drugih članih kolektiva tolerira. Od javnega tožilca je tudi prinesel odločbo o povračilu škode, ne da bi prej obe omenjeni dejstvi pre-gledalo pristojno sodišče oairoma uprav-ni odbor zavoda. Ad 3. Ne gre, da sta povezani dve ta-ko važni delovni mesti, ki poleg božje previdnpsti ediini omogočata pregled, če dejansike vrednosti obrokov hrarae ustare-zajo kailkuliranim. Sicer pa je podobnih racionalizacij de-lovnih mest v ŠN več. Ekonomu ŠN se je poleg stanovanja v VI. bloku dodelilo tudi delovno mesto hišnika. Vendar pa še danes ni ugotovljrvo, kdaj balj deda: kot ekonom ŠN z dveurnim delavnikom in pomočjo dveh delavk, ali kot. hišnik bloka, ko mu pri nedelu vseeno nihče ne pomaga. Podobna je racionalizacija delov-nih mest v upravi. Ta delovna enota ima sistematiziranih trinajst delovnih mest (od tega vsaj za dve ni jasna njihova konkret-na sistemaitizaoija). Vendar je to racionali-zacija, kajti lahko bi izumili še kakšno delovno mesto, pa ga ne. Ad 4) Glede dobička v kuhinji bi ve-ljalo pripamnati le to, da je verjetno še realen. Ni pa v naselju jasno, kako in iz če-sa se formira sklad za gibljivi del pri osebnih dohodkih. Seveda je točna trditev, »da mora danes po številu enak kolektiv pripraviti skoraj enkrat več obrokov kot lani...« To se sicer sliši zelo delovno, lahko pa je tudi dvoumno, posebno, če tega ne podpremo s kakšnimi dejstvi. Možnih je več interpretacij. Da lani ti ljudje niso bili dovolj obremenjeni, (oziroma, dabi jih lahko bilo manj) in da so v celoti za-posleni šele letos. Oziroma, da še vedno ni jasno, zakaj so se dvignili osebni do-hodki, predvsem pa gibljivi del (in to ne samo za predpisanih 20 odstotkov, ki sle-dijo iz splošne podražitve) tudi v dru-gih delovnih enotah, čeprav ima največ zaslug za Porentovo trditev delovna enota menze. V finančnem planu za leto 1966 se predividevajo povprečno 1104 kosila in ve-čerje na dan. To predvidevanje je vetrjet-no osnovano na letošnjem številu izdanih obrokov. Potemtakem so v lanskem letu v povprečju pripravili 550 kosil in večerij. To pa očitno ne drži. Pač pa se na način formiranja gibljivega dela osebnega do-hodka verjefno vežeta dva sklepa upravne-ga odbora. Prvič: v kavarni se bodo vse cene for-mirale po tako nizkih cenab, kot je to le mogoče. Da to ne drži, pokaže že iztržek treh milijonov iz razlike stroškov za na-bavo in prodajo hrane, alkoholnih in nealkoholnih pijač. In to po odbitju ob-činskega in zveznega prometnega davka in osebnih dohodkov s prispevki. Dru-gič: dohodek, ustvarjen iz turistične de-javnosti v tem letu, naj bi se porabil za znižanje najemnine. Vprašanje, ki se po-javlja ob teh dveh ugotovitvah, je, zakaj in kako se porabi ta denar. Kaj pa, če so ti in podobni dohodki možni vir, da se doseže večji finančni efekt in s tem tudi večji čisti dohodek? če to drži, potem lah-ko upamo, da se 5 milijonov (ki jih po finančnem planu za leto 1966 nameravajo dobiti od najemnine ambulante v Ilirski), ne bo smatralo kot rezultat razširjenega in boljšega poslovanja. Ad 5) Vaibljenije študentov k sodelova-nju in to ne samo pri poslovanju kuhinje, ampak tudi pri vzdrževanju discipline v blokih in podobnih zelo pomembnih za-devah, pa je nekaterim doslej večkrat slu-žilo za izgovor lastni nedelavnosti. Po ta-kem snubljenju se skoraj vedno izkaže, da bi bilo marsikaj bolj v redu, če bi štu-dentje pokazaii več pripravljenosti za sodelovanje. Tako bi lahko pri sestavi je-dilnikov, patem ko bi jim bilo raaloženo, s čim ekonomat razpolaga, lahko odloča-li, ali bo pasulj v torek ali četrtek, ipd. Da se za tako važna opravila težko dobi študente, pa lahko delimo obžalovanje skupaj s S Porento. Pod točko 5. je zanimivo samo še to, da S. Porenta pritrjuje, da je mogoče z »neobjektivnim« obveščanjem, »z neres-ni^čnimi in žaljivimi obtožbami diržati v napetosti odgovorne člane delovne skup-nosti...« S tem pa, ko ocenjuje tako me-todo kot nepravično in destimulativno do titstdh, ki so v nevarnosti, »da bi ne zapad li v brezskrbnost in samozadovoljstvo«, pa posredno priznava, da je taka nevar-nost realno prisotna. Pa ne samo, da ob-staja, tudi dejstvo je, kajti nekateri »od-govorni« so bili v stanju napetosti. Iz psi-hologije pa je znano, da ima vsako stanje napetosti svoj izvor oziroma vzrok. Ad 6) Marenk daje tudi nekaj kritičnih pripomb na delo študentskih predstavni-kov v samoupravnih organih. Na to mu Porenta »lahko pove samo to, da so se zanimali za vsa navedena in tudi druga vprašanja ter dobili nanje odgovore in pojasnila«. Očdtno je res, da se je delo ne-katerih študentskih predstavnikov v uprav-nem odboru ŠN zreduciralo na vprašanja iri poslušanje pojasnil nanje. To je očitno tudi iz sporočila predsednice UO, ki ga je podala na nedavni skupščini Zveze štu-dentov. Očitno ji ni evidentna niti ena ne-pravilnost v poslovanju katerekoli delov-ne enote ŠN. če bi človek verjel njenemu poročilu, kakih pomembnih problemov in težav v naselju sploh ni. Ker se bojim, da s temi marginalijami (čeprav lahko nastanejo iz revolta) ne za-idem v primitivno jadikovanje ali oelo tako daleč, da bi to lahko kdo ocenil kot osebni napad, želim izraziti še nekaj predlogov. Skratka, želel bi doseči nivo ti. »konstruiktivne« kritiikie; 1. Smatram, da je v čim krajšem ča-su treba doseči fuzijo vseh študentskih do-mov in to pod okriljem univerze, ki bi morala biti najbolj zavzeta za študijske pogoje študentov. S posebnim ozirora na to, da je v sedanji situaciji, ko prejema zavod od univerze in sklada za šolstvo pri IS SRS okoli 129 milijonov dotacij letno, nesmiseln njegov zdajšnji status sa-mostojnega zavoda. Posebej še zaradi dveh razlogov. Prvič: njegov odnos do ustano-vitelja, to je univerze v Ljubljani, je prav-zaprav še vedno določen z odločbo o ustanoviitvi zavoda, ki datira prav iz leta 1952. Da pa se je od tistih časov na Slo-venskem marsikaj spremenilo, ni treba posebej poudarjati. Drugič: vprašljivo je, če je sklad za šolstvo pri IS SRS od uprave zavoda kdajkoli zahteval poročilo o porabi dotacije glede na postavljene argumente za njeno dodelitev. Ker se to ni dogajalo, je s tem nastala absurdna si-tuacija, da praktično nihče efektno ne nadzoruje distribucije in uporabe dodelje-nih milijonov. Absurdna tudi še toiliko, da življenje in poslovanje v zavodu praktično lireja zavod sam. Npr.: 38. člen predlo-ga statuta pravi: »O statutnih spremem-bah in o drugih vprašanjih bistvenega po-mena za ekonomski položaj delovnih lju-di ali uporabnikov zavoda odloča delovna skupnost z referendumom. Referendnra mora razpisati svet zavoda, če to zahte-vata dve tretjini članov delavne skup-nosti...« Torej če bi danes spoznali po-rabniki zavoda (ŠN, Gerbičeva, Ilirska), da je smotrna fuzija domov, mimo te ugotovitve ne bi mogli narediti kaj več. Torej referendum o študentih brez štu-dentov. Ker pa je poleg ljudske modrosti, da se brez več uprav laže živi, potrebna tu-di temeljita ekonomska analiza o poslo-vanju študentskih domov, ki naj bi izha-jala iz izhodišč položaja študija in uni-verze v našem času in prostoru, pa ča-kajmo boljših časov. To je vsekakor dol-goročna akcija, zato pa pridejo v poštev drugi razlogi. 2. Kuratorij študentskih domov in menz, ki se glede na strukturo članov nl izkazal, bi bilo potrebno nadomestiti z ne-ke vrste stalno komisijo pri univerzitefc-nem svetu. Ta pa bi se morala odlikova-ti predvsem po bolj kvalificiranem sesta-vu in večjem številu študentov v njej. 3. Nasploh v pregledovanju najvažnej-ših samoupravnih organov zavoda (svet zavoda in upravni odbor) ne moreš mi-mo občutka, da je njihova sestava še iz časov, ko smo imeli vrsto lepih (sicer ne delovnih) reprezentativnih organov. Mogo-če je prav v tej ugotovitvi vzrok za seku-larna sestajanja sveta naselja s tako ob-sežnim dnevnim redom, da so bile nje-gove rešitve že ob nastajanju diskreditira-ne. V tem organu so še vedno vsaj trije predstavniki (predstavniški organi sploh niso preveč efektni) neke imaginamo zadn-teresirane družbe. V najvišjem samouprav-nem organu zavoda je 11 članov delov-nega kolektiva, trije študentje in 7 pred-stavnikov družbe. študeotje so gotovo bolj zainteresirani za sodelovanje v tem in podobnih organih, kot pa npr. v ko-misiji za sestavo jedilnika. 4. V predlogu statuta zavoda bi bilo treba spremeniti člen 78 (pogoji za zased-bo mesta direktorja) tako, da za zasedbo tega delovnega mesta pride v prvi vrsti v poštev diplomirani ekonomist. Pa če-pfav samo s prakso v študentski organi-zaciji. Metod €erneti$ PREDLOG V Mali galeriji v Ljubljani razstavlja slike Vida Fakin. Njenih slik ne bomo gledali tam, kjer nam ponujajo svoj videz, torej ne bomo ugotavljali barvitosti, kako leži stara slovenska motivika v strukturah barve, kakšen filozofi-čen pomen obstaja za temi odnosi. V prostoru Ljubljane, Male galerije in slik Vide Fakin bo-mo premislili, kaj pomeni naslikana slika, ko visi v galerijski sobi nedoločenega mesta. Soba ni samo dnevna soba, kuhinja, spalni-ca ipd., ampak je vsak z zidovi ograjen pro-stor človekovega prebivanja ali gibanja, torej tudi galerijske dvorane, notranjost trgovin, to-varn, ulic. So sobe različnih videzov, a iste lo-gične zgradbe. Sobe so zato, da nas ogradijo od impulzov prirode (dežja, mraza, luči) in od stikov z ljudmi. Torej ohranja soba funkcijo živalskega brloga. Prostor sobe je ekskluziven, ker izključuje večino elementov celovitega pro-stora, ali pa jih zoži v minimalno prisotnost. Vendar v sobah tudi komuniciramo. V sobah galerij gledamo slike, v sobah stanovanj se po-govarjamo z ljudmi ipd. Ker pa komuniciramo v ekskluzivnem (delnem) ambientu, se od mož-ne komunikacije realizira le neznaten del. (Ve-čino možnosti zidovi izključijo, pustijo zunaj). Ambient galerije omejuje učinkovitost umetniškega dela na arhitektonski in urbani-stieni način. 1. Na arhitektonski način omejuje tako, da do minimuma (do nevtralno obarva-nih sten, do gladkega poda, do paznika) izklju-či celovit prostor. Posledica je, da se umetni-ško delo kaže kot celovit, samozadosten in po-poln prosto^ vendar so zidovi galerijske sobe neizogibno prisotni in gibajoči se gledalec jih neizogibno vidi in dojema kot oblikovalce br-loga. Ta brlog je pogoj, da se umetniško delo pokaže kot absolutno, s čimer pa se njegova odprtost bistveno uniči in osami v videz. 2. Na urbanistični način omejuje tako, da se umet-niško delo prikazuje samo na posebej določe-nem in po zgoraj opisani logiki oblikovanem ambientu, ki funkcionira kot psihosocialni fil-ter dojemanja. V logiki mesta ima sodobna galerija isto funkcijo, kot živalski vrt. Da bi dosegli večjo komunikativnost umet-niškega dela in da bi umetniško delo dobilo učinkovitejšo vlogo v oblikovanju prostora no-vodobnega človeka, predlagamo urbanizacijo vizualnih komunikacij. Namesto posameznih galerij naj se organizira omrežje razstavišč v vhodnih halah tovarn, veleblagovnic, osnovnih, srednjih, visokih šol, železniških postaj ipd. Taka razstavišča bi bila nasproti monstruoz-nim galerijskim labirintom miniaturna. Kon-Strukcija bi nosila vizualni material. Razstav-ljeni artikli bi morali biti formirani znotraj (te) nove smeri komuniciranja in iz formalne-ga in tehnološkega vidika zmožni takega nači-na razstavljanja. Razstave bi sislematično kro-žile po razstaviščih. To je maksimalni program. V danih razmerah predlagam, da se orisani načrt izvede v prostoru ljubljanskih visokošol-skih zavodov, v katerem obstajajo nekatere možnosti. Predlagam, da nacrt izvede kultur-na komisija pri UO ZŠJ v Ljubljani. Cenena razstavišča naj se vzpostavljajo na mestih, kjer Studenti študirajo, prebivajo in se gibljejo. Razstave naj krožijo od razstavišča do raz-stavišča, dopolnjujejo se lahko s spremljeval-nimi prireditvami (razgovori, projekcije doku-mentarnega materiala ipd.) To je tudi možni način, da se pričnejo pojavljati umetniška de-Ia na poti k sintezi. Marko Pogačnik WM Govoriti in molčati. DYLAN THOMAS, PRAPROTNI GRIČ Gre za kolikor mogoče popolno predstavlja-nje Dylana Thomasa — v lepo opremljeni knji-gi so zbrane pesmi, proza različne vrste, od-lomek iz avtorjevega radijskega razgovora z razmišljanjem o poeziji, pri nas že znana in eksperimentalno izvajana igra za glasove Pod mlečnim gozdom, pa še obsežna, s seznamom literature opremljena »spremna beseda o av-torju« prevajalca Jožeta Udoviča. Ni verjetno, da se takemu Dylanu Thomasu, ki ga in o ka-terem beremo v slovenski izdaji, pri nas zo-perstavlja kakšna druga podoba. Tako za nas ni legende o njem in njegovem vvaleškem ro-du, njegovem brezskrbnem in sproščeno-samo-uničujočem življenju, o njegovi fonogenično-sti in navdušujočih turnejah po Združenih dr-žavah Amerike, kjer je 1953. leta tudi urnrl. še manj imamo opravka z Dylanom Thomasom iz Britanske enciklopedije, s »slavljenjem bo-žanskega smisla, ki ga vidi v vsem človeškem in naravnem dogajanju«. Toda iz spremne be-šede izvemo dovolj o njem in njegovem živ-ljenju, o literarnozgodovinski uvrščenosti, o njem kot vodilni osebnosti generacije, ki se je uveljavila po in v nekem smislu proti tako ime- novani družbenokritični generaciji W. H. Aude-na, C. D. Lewisa, S. Spendera, lahko si ogleda-mo tudi analizo dela, zadnji odstavki, Udovi-čevo posredovanje Stephen Spenderjevih skle-pov iz spominskega članka, pa so videti ustre-zen okvir, izhodišče pisanja o tem, kaj je tu »vprašljivo«. Beremo namreč, da je poezija Dy-lana Thomasa kritika ozke dogmatične, po ka-teri je pesem mogoče reducirati na izraz druž-benih idej, ki jih ugotavlja pesnik s svojega položaja v družbi; da je kritika prepriča-nja drugih kritikov, da je pesem mogoče ana-lizirati kot skupek literarnih in intelektualnih vplivov; potem preberemo še vprašanje, ali lahko to, kar je predstavljal pesnik, živi še na-prej v naši dobi abstrakcij, posploševanj in različnih družbenih konceptov, pa še to, da pomeni pogledati v obraz času organizacijskih in birokratskih posploševanj z močno osebno vizijo brez strahu — najpomembnejšo vseh da-našnjih nalog in da je Dylan Thomas. Najpomembnejša vseh današnjih nalog — to je zelo zveneča beseda. Kako torej ugotoviti, ali gre res za nekaj novega in neizogibnega, kako opozoriti na pred kratkim izdano knji-go dandanes in pri nas, ko se ne da zanikati prisotnosti vsega, kar je sporno okoli oprede-litve kritike in če je res, da je delo Dylana Thomasa posebne vrste preizkušnja kritičnih koncepcij? Ali je in bo to delo bralcu močna osebna vizija? Za igro za glasove Pod mleč-nim gozdom in za prozo z avtobiografskimi Leon Dolinšek elementi tega vprašafci mogoče formulira-ti na tak način. Tufcre za osebno vizijo, ampak za izvirnejšo] spomnimo od Wolf( sanje o lepih, čud« ljudmi, ki so na no živi in sproščei kaj rožnatega, trpk( so sestavni deli možne, izgubljene st pri Thomasu, kolik( način branja, ki ti oi Toda sodobna p( zen, če jo reducirs so v vsaki pesmi. »hotel nekaj povedj redil, vemo že za rs dobni pesnik izbral ki omogoča ponoi povezanost iskanja V nekem smislu m nih del pri branju goča razkrivajoče »j vedno Dylan Thoi »kakor življenje ss telo, intelekt in čutnc va celota«, nam pre omogoča odločitev o govim tolmačenjem, načina, ki se ga iroyana. Gre za pi- majhnih svetovih z igljiv način resnič-[j ne ustvarja ne-;o-sladki smehljaji ija, saj gre za ne-Dobro, lepo je to ;oče se potrudiš za sodelovanje. d neobvezujoča. Ra-elemente proze, ki tie, da če bi pesnik to lahko tudi na-ije o tem, da je so-poraz in zanikanje, sjemanje, vemo za ;a, za razkrivanje. združitev raznorod-dc do platnic omo-ičine«. čeprav je tu is, poezija, ki je i, ki so v nji duh in jljiva in nerazdelji- ije z različnih ravni- »li lahko sledimo nje- so povezane z nami ali ne, ali^gre za i kacijo ali ne. Velja poskusiti. Nadežda Cačinovič GOVORITI IN MOLČATI Kdor govori, da bi nas o čem prepričal, je podoben na smrt obsojenemu, ki kriči, ker me-ni, da je nedolžen: kot podoba nas izziva in naš odgovor je molk. Kljub nesmiselnosti go-vorjenje je. Govoriti pomeni nič povedati in vendar nenehno nekaj pripovedovati. Govor-nik nekaj govori; pove, kar pač pove — nič. Vsakdo pa je več od niča. Kdor pa molči, tudi ne pove ničesar, ker govori vse. V zagati smo, ki jo dobro poznamo. če smo v družbi govo-rili, smo nejevoljni nase, če smo molčali, osta-jamo nezadoščeni, toda vedno znova smo se pri-siljeni odločati ali za govor ali za molk. Toda to ne drži v celoti in torej ni resnica. Zato sem tudi dal temu spisu naslov: Govoriti in molčati, ne pa, Govoriti ali molčati. Kajti go-voriti in molčati je odnos, v katerem se vzdr-žujemo izbire. Govorimo in molčimo takrat, kadar se ne odločamo ne za eno, ne za dru-go. — Se je mogoče ne odločati, če pa nas živ-ljenje vsak hip postavlja pred nove odločitve? Očitno se je. Hkrati govoriti in molčati pome-ni namreč pogovarjati se. Gotovo se ne pogo-varjamo, kadar bodisi samo govorimo bodisi samo molčimo. Samo govorimo, kadar prepri-čujemo, samo molčimo, kadar zanikujemo. Ideologija prepričuje oziroma zanikuje, umet-nost, v katero štejem tudi filozofijo, se pogo-varja. življenje pa je vse prej umetnost kot kieologija. Nihče ne ve, kaj bo čez nekaj hipov mislil, rekel ali storil — ideologija ve vse, tudi za poslednjo sodbo ali raj na zemlji. Ideolog trdi, da je edini pravilni pogled. na svet ma- terialističen ali idealističen, da je to dobro in ono slabo. Ideoiog razglaša nekaj za ideologi-jo ali kot ideologijo zavrača ali se v to, kar imenuje ideologijo, zaganja. Pogovarjamo pa se torej samo, kadar nam sploh ne pride na misel, da govorimo ali raol-čimo. Da bi dosegli to stanje, mora biti med nami nekaj, kar nas prevzame. To je, kadar smo pozorni drug do drugega, to pomeni, na-tančni v odnosu do samih sebe. če med nami ni pogovora, smo malomarni: govorimo, o če-mer bi morali molčati, in molčimo o onem, kar bi morali reči — in ker obsega pojem po-govarjati se vse naše obnašanje, tudi kadar kaj storimo ali opustimo, česar ne bi smeli. Nemogoče pa je seveda ugotoviti, kaj moramo v nekem trenutku in česa ne smemo: vse, kar storimo ali rečemo, je namreč prav in narobe. Ni kriterija, po katerem bi lahko razsojevali, ker nam ga življenje ne daje, in vendar nas, kot vidimo, sili k enemu, ko nam hkrati pre-poveduje vse drugo: vse je mogoče (vse je do-voljeno) in vendar je eno samo možno (eno sa-mo moramo). Kako globoko je človek kot bit-je (kot vsa bit) umetnina, ki se sama ustvarja in se doživlja v drugih in po njih dopolnjuje, doumemo ob pogledu na dva, ki se imata rada. Med njima je nekaj in z ozirom na to si pri-zadevata, da bi bila čim pozornejša drug do drugega, bolje rečeno, skrajno natančna y od-nosu do samih sebe. Zdaj je jasno, da pri po-govoru ne gre samo za prepričljivo tehtnost izgovorjenega, ampak hkrati tudi zamolčane- ga; da smo v pogovoru — naj bo razpoloženje takšno ali drugačno — lahki, ker je z nami, kakor bi se nekaj godilo, in delamo vse le na-pol zavedno; da je takrat nekaj, od česar smo odvisni in nam ne da, da bi trezno gospodarili sami s sabo; da smo pravzaprav težki, k»r to nosimo; prav tako, da se sogovornika ne pre-pirata, ko prepričujeta drug drugega o pravil-nosti svojih in zmotnosti nasprotnikovih mnenj, temveč razdajata. Gotovo jfe, da je po-. govor zmeraj tehten, se pravi, lahkoten. Kaj pa je tehtno in kaj puhlo, razločujeta lahko samo pogovarjajoča se — vse more biti eno ali drugo (ni pa lahko, ker to pomeni, da je vse: eno, kar je od začetka do konca). Zdaj pa se nam zastavlja vprašanje: ali se moremo pogo-varjati vselej, ob vsakem stiku z ljudmi? Odgo-varjamo z da in ne: mogoče je vse, redko mo-žno. Vsakogar se da pozabiti ali začeti spošto-vati, kdo pa včasih koga tudi ne more. V vsa-kem trenutku lahko vstanemo in odidemo ali prekinemo dialog — včasih pa nam je to ne-mogoče. Rečemo lahko: kadar se sogovornika spoznavata, drug drugega odkrivata v svoji in njegovi nerazložljivosti, se pogovarjata, kadar pa se poznata, drug drugemu mečeta v obraz svoji definiciji, se ne pogovarjata. Pogovori so lahko različno intezivni, odvisno od naših nag-njenj, s katerimi težimo drug k drugemu. Naj-močnejše nagnjenje je ljubezen, ki je samo sebe izžgala kot ljubezen. Tudi krog oseb, s katerimi se more kdo pogovarjati, je lahko raz-lično širok, pri enem širši, pri drugem ožji, ali pri enem in istem čez čas bodisi širši bodisi ožji — odvisno od vsakokratne človekove uso-de. Najodzivnejša je samota, v kateri človek iz^anja samega sebe iz sebe. Pogovor je sama odprtost, dogajanje, ki odpira, stanje, v kate- rem se odpiramo nju; nasprotno pa strašno moro napet energij do nevzdržn« več, da jih sprosti] po eksploziji. V zadnjega nihaja in vednost o lastnem se sploh nimamo v i i, ker se imamo ne- prestano pred očmi zivi neprisiljeni in s ajajo kot nepričako- vana sama — po sei pa so sunkoviti in ko računani in vselej ste iz nezadovoljstva. Ibujamo k odpira-prepir zapiranje, ipičenje strasti in jih ne prenesemo praznoto, ki ostane se obvladujemo do ipozabi dosegamo iju, v prepiru pa ogovoru so naši od- umevnost, v prepiru slepi, toliko tudi pre-nalnejši. Prepir ra-lovoljstvo pa je no- lovoljni, smo v vsa- dovoljni. Ker stre- ičujemo svet, ne jamo, pa smo do mo, bivamo v ne tranje — ker smo kem trenutku s sa žemo samozadovolj bivamo v biti. če se sebe voljni, same — biti. Gotovo si je itreči, kot se hoteti, vendar je biti ujet Jmega sebe najhujša ukletev. Pogovarjamo in pAno se obenem, med-tem ko se obladujemipodlegamo: vse poč-no zares, vse pa je, nemo ne — zares rn kot vemo, ne — res. česar: pri istem — jali in prepirali — n remo ostati, ker ne- kam težimo; da bi si jati se — tratiti Čas mo še umiranje; da 1 koriščali čas — ni m > ker tega ne vzdr-žimo. Tako lahko reč ree: pogovor in pre-pir sta, kot je umetno io je ideologija. Ce pa so morda I tetku naše besede o ideologiji izzvenele o lilno, so iz nekega vzroka, ki tiči globo! ta, da se upiramo nap moremo reci m- se hkrati pogovar- levali samo pogovar-kaže, ker je to sa-lj prepirali — iz- nas. Mislimo, da je Boris Paš MILOŠ MIKELN. INVENTURA 65 PAROLA: PROBLEM Nl V POGUMU, AMPAK V KVALITETI Inventura 65 je satirični kabaret, napisan pošteno, pogumno in duhovito, pa vendar ne-arnbiciozno. Marsikomu bi se stožilo po Mrožku in bi ga rad videl med Slovenci. Vendar en sam člo-vek ne more prehoditi poti, ki bi jo moral pre-hoditi ves narod. Drevo je, ki je prepletlo zem- LAŽNIVKA Več nefprijetnih vprašaiaj se mi zastavlja po gledanju tega, po naslovu sicer slovenskega Mma, v resnici pa nacionalno dezoaieriitirane medrepubli-šfce kopirodiikoije: kaikšna so pota našega, slovenske-ga fiima, kdiaj bamo končno diočakaLi konec nje-gove brezpredmetnosti, naivnositi in anemičnosti, kdaj bomo postali priče njegovemu pogumu in ne nazadnje — njegovi uinetniški odgovornosti? Kdaj bo ta film dapolndil svojo dolanost do naših ljudi, naših problemov, našega življenja? Kdaj bo ta naš film dal mandat za delo tudi mlajšim ustvar-jalcem, kot je to — z mnogo več zaupanja dn bve-ganja — storil film v južnih republikah in dose-gel, da nas zdaj daleč prekaša? Skraitka: kdaj bo-mo prenehali snemati štorije kot je bdla precl leti »Naš avto«, pa letos še nekteliko opravičljiva »Lu-cija« in zdaj komčsno še »Lažnivka«? In napirej: če je tudi film sestavni del kulture nefcega naroda, kafešein je potem prispevek »Lažnivke« naši sloven-sitei kultuni? Klijub vsej dobn volji bakšnega pri-spevka v njej ne morem najti. Ali pa so imeli ust-varjialoi tega filma nemara ambicioznejše namene? So nemara hoteli pirispevati k mednacionalini, ju-goslovanskd kuliturd, za kar bi gwori! velik delež, kl ga imajo pri tem filmu filmski diedavci iz drugih republik? So hoteli s tem fdlmom doseči, da bd si postali bližji, da bi se spoznali aili pa vsaj bolje razumeli? Ne vem, če so imeli takšen ciilj, posre-611 se jiim prav gotx>vo ni. Je bdl torej edini na-men tega filma dati zasaužitix nekaterdm filmskim delavcem in obenem še dokazati, da slovenski fi'lm še živi in (us#va>rja)? Je do snemanja fMma prišlo samo sato, ker zaradi spora o scenardjskem fondu med oibema ljubljansfkima hišatna ni bilo fno« priti do boljšega, domačega scenarija? Ce je tako, potem moiramo izreči svoje globoko n&stirinjanje s tem, da je bil ta film posnet. če-prav si sam iskreno že]im, ne samo vssbinsike, iz-razne in ideyne pogilobitve ter o-bogatitve našega filma, ampak tudi njeigove kvantiitaitivne okTeprJtve, sem vendarle mnenja, da bi tega ne smeli posku-šati doseči po vsej sild. Ce naš film res nima niče-sar povedati, potem naj moilči do takrat, ko bo venidaaile zmogel nekaj izpovedati, a to pač ne bi smelo biti niič drugega in nič manij kot resndca o ftlofvekovem bivanju. Še zlasiti pa zato ne, ker je snemainje filma diraga zadeva. Ironija pri vsem tem je, da je ideja »Lažnivice«, njena vsebina zanimiva in bi jo bi'lo vredno film-sko obde-laiti. Ne preveč 16po in ne preveč mlado defcle bre^peini po Ijubrani, a ne takšni, kot jo po-znanio — vsoti šibkili dn egoističnih čusteiv majh-nih loudi — ampak ljubesni, kot naj bi bila: než-na, predam, nepreračunljiva, zvesta, večna, takšna skratka, kot mora biti, da je vredna svojega ime-na. In ko končno sreča junaka svojih samotraih samj, se na koinou iaikaže, da je ta pravo nasproit-je tistega, o čemer je sanjala. »Lepi« Bata Dukič je preračunljiv slepar, ki liamesto o ljubezni sa-nja o denairju in je za dosego tega cilija priprav-ljen na vse: laguti, ponižati in zlomiti, a na koncu vendarle dočaka svoj košček kaitarze, ko vrne vsaj denar, ki mu ga je deikle slepo zaupala. Da, tema torej, kli b; lahko bila dragocema in bl jo biilo vredno obdelati, 6e . . . V tem filmu narn-reč, kakor da vseiga tega nihče ne jeinlje zares, ka-kor da vsi (z gledaici vred) komaj oakajo, da bo zgodbe čimprej koinec in da bodo lahko ald v go-stilmio zaipravljat (pošteno) zasluženi honorar. Ni divoma, da je osnovna silabost tega filma že v šdb-kem, skonstruirainem soenajriju Dragoslava Iliča. l^ si je zgodbo dzmislil in zamislill, na/pdsajl in raz-vleikel diailoge, tako da taraja fitai predpisano pol-drugo uro, a pri tem ni ndčesar občutil, ali pa je, pa tega ni zsnal povediate. A to je lahiko opravičdlo samo zanj, ne pa za tiste, ki so film dali na de-lovna program in ne nazadnje za filmske dedavce, ki so film djadelali. Ti so vsi po vrsti sleddld skrom-nosti scenairija in ostali neprizadeti ob zgodbi, kd so jo povedaii. Režija Igorja Preitnarja ne samo, da se ni znala i2jogniti praznini in slabostim sce-nairija, ampak jiih je še poaidainjala. Tatoo je tofcrat Pretnar, ki je doslej atal s »Petimd minutami raja« in »Samorastniki« — če že ne na sameim vrhu kva-litete jugostomnslkega filma — pa vsaj temu vrhu zelo blizu, z »Lažnivko« počenil v njegovo, z ne-uspehii mnog-o boflj obljudeoo dno. Edina, ki nas je skušala preprdčarti, da svojo vlogo resnično ob-čubi, je bila Mao -D 3 >u E 1 Vam ugaja pesniški stan? Bi radi postali pesnik? Se želitc sami naučiti veščin umet-nosli? Imate potrebo po prefinjenem duhov-nem uvpljavljanju? Da? Ne veste, kako? V ta natnen smo za vas izdelali: OSNUTEK POETIKE ZA LJUDSKO UPORABO! Osnova pesmi je papir. Bistvo pesmi pa je znamenje s črnilom. (Papir in pi-salni stroj lahko kupite pri Mladinski knjigi v Ljubljani.) In že lahko začnemo z vajami: 1. vaja: posamezni znaki; 1. vaja: skupine znakov; 3. vaja: posamezne črke; 4. va.ja: skupine črk; 5. vaja: posamezne besede; 6. vaja: skupine besed; 7. vaja: posamezne asociacije; 8. vaja: skupine asociacij; 9. vaja: posamezne podobe; 10. vaja: skupine podob; 11. vaja: preprosta morala; 12. vaja: bolj zapletena morala. Inteligentnejši interesenti bojo po tri- kratnem ponavljanju vsake vaje gotovo znali napisati preprosto pesem. gledam in se čudim Vendar vas opozarjam, da ni obvezno, da bo vaše pesmi sploh kdo razumel ali doživel, ker je v današnji zavesti ljudi »poezija« le povod za poezijo in ravno ta-ko slučajna kot pisk vlaka ali žvižganje prijatelja. Če bi pa vseeno radi v poeziji našli smisel svojega življenja in želite, da bi bila vaša pescm obvczna za le" še enega človeka razen vas, lahko naredlte sa-momor, ker se vam želja ne more izpol-niti. Povod za poezijo je prisoten le slu-čajno za vsakega drugega, razen za vas. Vendar ne storite samomora, saj st« pred spoznanjem nesmisla tudi živeli. Za življenje smisel ni potreben. Vaš smisel je vaše življenje, je vaša prisotnost tu in zdaj, za druge slučajna in za vas pristna. Zato hočete, da bo vsaj vaša pesem obvezna tudi za druge. Ampak če je za vas pristna, je za druge slučajna. Opustite po-ezijo in izrabljajte povode zanjo. Povod za pesem naj bo za vas slučajno priso-ten. da bo za druge pristen. Glede na svoje komentarje povodov za poezijo (in glede mojega komentarja OSNUTKA POETIKE ZA LJUDSKO UPO-RABO) pa si ne delajte iluzij. Njihova ob-veznost je v njihovi prisotnosti, v papir-ju, v črnilu črk. Aleš Kermavner 3 čudim se čudim se čudim se čudim se čudim taka stvar ki se ne pojavlja sama namreč stvar § % POLEMIKA ™ najbolj klavrni duhovi naše generacije *" o1 POLEMIKA *rS immanuel kant marko pogačnik aleš g kermauner sveti janez ©* POLEMIKA _w najmanj zanimivo vprašanje v zgodo- ^ vini človeštva t> POLEMIKA ^ vprašan je biti ali ne biti _ g POLEMIKA *& komentira največji huligan vseh časov g* aristoteles » POLEMIKA . g preberite in razumeli boste naš čas Q POLEMIKA < JD l 1 i .1 ouiafnuauii afu«apiunuio3( oupsnzfA izosfs uca^s besedna umetnina je v glasu besedna umetn - —- r .94 ts -¦* I ee e TS u I TOP POPS 1. TRESK DVEH VLAKOV — Zidam most 2. DIE SATIREN UND BRIEFE — Horac 3. MY BONNIE — Ray Charles 4. TIŠINA 5. GOVOR FILIPA II. — 16. stoletje 6. KRIK SMRTI — Moderato Can-tabile 7. MARIAE CARMINA — Franci Za-goričnik 8. MONDSCHEIN SONATA — Ntirn-berški proces 9. PAVJE VREŠČANJE — Artdele aU marjetica Komentar ni obvezen, zato stoji na strani. X i •un eup3saq ns«i§ a af Buiu^auin «upas»q nsv.\S TOP POPS KOMENTAR 2. Takrat, ko bi rad vse razumel, takrat me zanima Horac v latinščini. (In bi me tudi v slovenščini, če bi jo znal.) 3. Ray Charles se tako srčkano razburja, glavno pa je, da lahko iglo dvignem, kadar ga imam dosti. 4. V zvezi s komentarjem Raya Charlesa^je zanimiva tišina, ker si pred njo ne moreš za-tisniti ušes. 5. Ker govora Filipa II. nisem slišal, ga nisem mogel uvrstiti na četrto mesto. 6. Ce ne bi bilo sonatine, bi krik slišali samo enkrat, zato v TOP POPS nisem uvrstil sonatine, ampak krik. 7. Kadarkoli sem Francija poslušal, ga ni-sem videl; zato sem ga uvrstil, da bi ga ra-zumel. 8. Nasprotno Marijdnim pesmim pa sem klavir v filmu videl in slišal, zato sem ga uvr-stil, da mi ga ne bi bilo treba razumeti. Lojze „ i. g. plamen tisti gospod včeraj mi ne gre iz glave minevanje telesa minevanje nog in bit glave mojega klopa šelest glicinije in golega vonja norost morja čaj za dva kupi si čapljo samoten si jutro prihaja vsak čas Ona sem jaz, mladi popotnik, ona sem jaz niseni mogla reči od samega sramu nisem mogla reči Ona sem jaz Se vala noche, negro toro črn je tvoj bik zelena je omara tnoja že presežena lastnost baroka vrača se z nevihto: Every night I dream a little dream In tvoje skalnato poprsje, čaplja prva riba, ki mimo pride, moja bo In tvoje stoječe vode, čaplja druga riba, ki mimo pride, tvoja bo Ona sem jaz cerkev iz opoldneva Ona sem jaz Februar, mesec obrazov ne razločim te povsem Dorothea objokovalka strtih snopov kako si trudna soja Laterna magica je trohnela v naši hiši ko si nevednež rekel Ich wunsche eine Forelle im blau romanska cerkev pa vseeno stoji čeprav je burja zlizala vrata in si bil zavrnjen si bil in skozi ta ista vrata prihaja zdaj po srečanju v temi poletje in ves zbor je na nogah umor tako enostaven kot ta umor Et cum spiritu tuo s tvojim duhom nekaj ni v redu Dorothea zakaj bil si 11 in sem tekel po klancu navzdol in vejevje me ni motilo sem mrtev štirinajst dni dni zdaj prižgite luč je prosil mrlič so prosili otroci »bog mu daj muštačice« kako srbi ta bledordeči šipek kjer teče čreda in sem tebi hvaležen september* ker ostajaš v trnju in te zemlja ne rani raj kot zvezdnati oven noč prebita zunaj kolikokrat izzvenela fuga čutnost pasjih trav naj verjamem kakor prvo nedeljo? zapisal sem vprašaj kjer hodi spet odmev živali (glej) pratika: Hieron In tlim skupaj z mizo y rdečem oblačilu in v modrem oblačilu kot sta obglavljena v rokah držala (svoji?) glavi zavest in njen brat (Orest?) vogal na svatovščini V okviru ene same dimenzije je to tisti konj ko je izza hriba vzšlo tvoje oko in nedelja vilice V okviru dveh nasprotnih si dimenzij je to tista pot ko sem te nagovoril in ti je žlica padla iz ro" lipa V okviru treh tradicionalnih dimenzij do smrti sramežljiva mati prišli smo do oreha je to tisti oreh nagib in tihi vlak pogreba V času vseh dimenzij naj jočem ker nisem jaz tista dežela en sam grah ponj se je sklonila in aluminij je moja risba eugene lonesco dnevnik (odlomki) februar 1965 Preden se naučimo ne živeti in ne umreti, je zame težava, kako se najprej naučimo umirati. To je moj namen. Trenutek. Zadnji trenutek. Kakšno presenečenje! Pred mano neskončen zid, pečina, ki je ni mogoče preplezati. Neskončno preveč za moje moči, vsaj za danes. Moja naloga pa je, da ga pre-skočim, ali da grem prek njega. To mi pravi moje najgloblje čustvo, če s tem mislim svoje sanje. In čemu je mogoče verjeti, če ne temu, kar povedo sanje, ki so govorica mojih najglobljih misli. če je to izrečeno v sanjah, nisi pri zavesti, tudi to je način govora; nisi pri zavesti, sijajen si samo v sanjah. Tako sem se znašel v sredini trga, obkroženega z na-pol porušenimi hišami, z umazano sivino. Ta trg je bil le puščoben prostor, povsod suho trnje, starikav osat, nič cvetja, vse hrešči od suhote. Moja žena na moji desni. Pred mano, ogromna cerkev ali morda zelo visok zid cerkvene vrste, zid skoraj tako širok, kot visok: to je tako kot zid ogromne jetnišnice. Desno, spodaj, čisto majhna vrata, zaprta. Cerkveni zid, takole sivočrn, je kot preluknjan z majhnimi celicami bolj svetlo sive barve. To ima zdaj videz velikega pokončnega pokopališča, če ga gledaš zelo od daleč, kot bi se zdelo v ptičjem letu, če bi ne bilo navpičnosti. Na levi tega zidu, na levi, če gledam proti zidu, neke vrste stolp, zelo visok, na vrhu katerega opaziš baročno kupolo, ki jo podpirajo stebri, med kateri-mi vidim nd štirih koncih nebo, bolje prazen prostor, šaloben in bled. »Rekel si, da je ta cerkev lepa. Zdaj vidiš, da ni res. Prav narobe — zelo grda je«, mi pravi žena, ki doda: »To sem opazila pred tabo. In to je tudi mnenje Mauricea de G. On se spozna na to.« Kreneva na levo, da obhodiva poslopje. Pod stol-pom je prehod, ki vodi v kuhinjo, črno od umaza-nije, k preluknjanim zidovom, ki prepuščajo to bledo svetlobo, ki sem jo videl na vrhu stolpa. Pred levim zidom stara ženska, vsa v črnem; to je kuharica s črnim predpasnikom, pred počfne-lim zidom, z razobešenimi posodami, prav tako črnimi. Z nekaj koraki prečkava kuhinjo in se znaj-deva na strmem bregu, preraslim z istim trnjevim, osušenim rastlinjem, pod mračnim nebom. * »Rentgenska slika je pokazala, da imate raka na srcu. Mislili so, da bolečine v hrbtu prihajajo od arterioskleroze. To je bilo napačno. Zares je bil to rak. Toda resorbiral se je in zarasel.« — »Povejte mi resnico, doktor, prijatelj ste, ni mi treba lagati. Zmošen sem prenesti resnico.« — »Dobro, vse vam bom povedal, pazite, stopil vam bom na nogo. (Smeš-no govorjenje, toda dobesedno tako je rekel.) Tale rak, če že hočete vedeti, niste ga imeli, imate ga.« Poskušam obvladati svojo paniko. »Poglejte,« pravi doktor, »rentgenske posnetke. Ta deformacija pod srcem, ki je zavita, to je tam, kjer tiči rak. Poglejte sami!« Gledam srce, črno, ima obliko hruške, katere spodnji konec se podaljšuje vstran. Okrog srca te-men prostor, v katerem so videti majhne blede brazgotine ali poškodbe, ki se zdijo kot tiste male bele kosti, ki se vtaknejo v ^rajčni ovratnik, da osta- ne raven. Hudo mi je,^da ne morem pokazati svoje tesnobe, kajti več oseb sedi okrog mene in me je sram. Med temi Ijudmi je tudi ona. Njena silhueta je jasnejša od drugih. S prekrižanimi nogami na klopi kadi cigareto in se zdi, kot da ji ni mar za moj strah. Vprašam zdravnika: »Koliko časa je mo-goče živeti z rakom na srcu?« — »Dva, tri mesece, ali dve ali tri leta, to je odvisno od posameznikove žilavosti.« Bolj verjetno dva meseca kot dve leti, si pravim. S tako slabo nameščenim rakom se ne da živeti kaj prida dolgo. Naložil sem si, da se bom naučil umirati; glej! prepozno sem prišel na to misel, komaj začel sem. Saj ne bom imel časa. Najmanj dve ali tri leta je treba, da se naučiš smrti, da se rešiš vezi. Z., kateremu pripovedujem te sanje, mi pravi, da moj stfdh pred smrtjo skriva nekaj drugega. Opo-zori me, da ima to srce, ki mu ga moram narisati, značilen videz, kot da bi ga zagrabila in ujela neka roka. To pomeni, da ne more ubežati tej roki, ki ga stiska močno, ki ga ima v oblasti, ki prepoveduje svojo voljo, to pomeni življenje, da bi se osvobodilo in se razvilo, roki, ki zagotavlja smrtno grozo. ¦k Trpirri od življenja. Ves nevrotičen se oklepam te moje nevrotičnosti, navadil sem se je, Ijubim svojo nevrotičnost. Nočem ozdraveti. Od tega prihaja moj sinji strah, moje razburjenje od noči sem. * Divja želja, da bi pobil starce. Starci so nesnažni. Mladi so povprečni in bedasti. Vedno sem sovražil mlade Ijudi, posebno še, ko sem bil mlad. Pokloni, ki jih pri nabiranju odjemalcev delajo mladini uči-telji, je ena najbolj mučnih stvari, kar jih poznam. Kakšno pomanjkanje dostojanstva, kakšna strahopet-nost, kakšen nesmiself * Preteklost je za nami, prihodnost pred nami. Pri-hodnosti ne vidimo, vidimo preteklost. To je čudno, kajti nimamo oči na hrbtu. * Živim. Toplo je v sobi. Luč je. Vzamem knjigo. Kadur me je preveč strah, se potuhnem v trenutek. Dvomljivo gnezdo. stare sanje Nekaj let je tega, kar smo moja žena, hčerka in jaz preživljali počitnice v Angliji. Približno en mesec smo stanovali pri neki angleški prijateljici, D. Imela je zelo lepo hišo, ki je bila zgrajena v 17. stoletju, čudovit vrt. Za prijatelje, ki jih je povabljala, je namenila celo krilo hiše, urejeno bolj moderno. Sama je stanovala na drugem koncu s svojima dvema otro-koma. Zraven sobe z dvema posteljema, ki je bila pripravljena za naju, soba moje hčerke z eno po-steljo, ločena od najine s steno. Nekaj dni po našem prihodu sem imel čudne sanje, prav grozljive: ob-krožala me je desetorica zdravnikov v belem. Eden od njih mi pravi: »Gospod, moramo vam operirati možgane.« — »To ni prijetno, toda če je že treba, napravite to.« Nenadoma so zdravniki izginili. En sam se je vrnil, da mi pove, da so se zmotili, da mi nič ni bilo, da se lahko vrnem domov. Stvar se mi je zdela sumljiva, prosil sem zdravnika, naj mi pove resnico: »Imam rakasti tumor na možganih, ni ga mogoče operirati, zato me hočete pustiti domov; ro-tim vas, povejte mi resnico.« — »No prav, mi odgovo-ri zdravnik, če že hočete resnico, na možganih imate neozdravljivega raka.« Nato se prebudim v smrtnem strahu. Bila je zar-ja. Bleda luč je prihajala od oken. Spomnil sem se prijatelja, ki je umrl že pred časom za tumorjem na možganih. Med znaki njegove bolezni je bila tudi izguba čuta za smer. če je hotel na desno, se je zna-šel na levi. če je hotel k vratom, se je znašel ob oknu. Vstal sem torej, ves znojen, in da bi se pre-pričal, sem hotel videti, če še imam čut za smer. Namentl sem se k oknu: prišel sem do njega. Rekel sem si: zdaj podimo proti vratom; prispel sem tja brez težav, prav natančno. Odleglo mi je. Medtem, pod vtisom bojazni, sem nadaljeval s sprehodom po prostoru, da dosežem cilje, ki sem si jih enega za drugim sam zastavljal. Nočna omarica, drugo okno, omara, drugi zid in tako naprej. Moja žena, ki jo je moje gibanje prebudilo, je odprla eno oko in me vsa presenečena vprašala, če nisem morda znorel. Odgo-voril sem ji, da ne mislim tako in ji povedal vzrok za to »novo potovanje okrog moje sobe«. Odgovorila mi je, da je to noro, vzeti zares neprijetne sanje. Vrnil sem se v posteljo, toda nisem več zaspal. Proti deveti uri sva šla na zajtrk v jedilnico, na drugi konec hiše. Hišna gospodarica in moja hči sta že bili tam. Poslednja me vpraša: »Slišala sem te, kako si smrčal, papa, skoz steno, zelo glasno si smrčal.« — »Nisem mogel smrčati, najprej zato, ker ne smrčim, takoj nato pa zato, ker sem bil buden.« — »In vendar, smrčal si, in bilo je zelo naglas, in bilo je obupno smrčanje.« Protestiral sem, ko je gospa D. rekla moji hčerki: »Da, moja mala, brez dvoma je smrčal tvoj oče.« Umolknil sem, malce začuden. Ko je hčerka odšla, se je gospa D. obrnila k meni: »Oprostite, smrčali niste vi, pač pa moj ded. To ni bilo smrčanje, ampak hropenje v agoniji. Moj ded je umrl pred sedmimi leti,. 8. avgusta, danes je oib-letnica njegove smrti. Vsako leto na ta dan zjutraj, ob uri njegove smrti, se sliši njegovo hropenje. Po-mirite se, nič drugega nl« — »Vem, čemu in kako je umrl vaš ded, pravim. Umrl je od tumorja na možganih, poslali so ga v bolnišnico, hoteli so ga ope-rirati, potem so se zdravniki premislili, kajti kot mu je povedal na njegovo željo eden od zdravnik&v, je bil tumor neozdravljiv. Tako je umrl doma.« — »Kako to veste?« je odgovorila gospa D. »Točno tafco je bilo.« — »Sanjal ^em vse to, to noč«, sem odg>o-voril. Po tem dogodku se hropenje ni več ponovilo. Kvzrasel na mojem zelniku«. Zopet se moram povrniti k svojim prejšnjim besedain, da nepravilnosti ne vidijo le nekateri, moram pa dodati, da je malo takih, ki upajo svoje izjave posredovati javnosti. Naj torej povem, da je Tone Vrabl odgovoren le aa svoje besede, ki jih je podal na občinski konfe-renci ZMS v Celju, jaz pa odgovarjam za trditve, ki sem jih sam napisal in so objavljene pod mojim imenom. Tovariš Veljko Vlaliovič je na osmem kongresu ZKJ govoril tudi o kritiki kot sestavnem delu naše revolucianarne prakse in kot o metodi idejnega bo-ja ter je med drugim dejal, da kritika v socialistični družbi ni niti poklic niti privilegij. Kritika je pra-vica in dolžnost vseh delovnih ljudi (podčrtal V. V.), mačin njihovega praktičnega družbenega, samouprav-nega delovanja. Kritika, ki izhaja iz prafcse in je us-merjena k praksi, še ni postala stvamost na vseh področjih družbene dejavnosti, v vseh okoljih naše socialistione skupnosti. Na poti razvoja in izvajanja take kritike učinkujejo razlione težave in odpori (največkrat subjektivne narave — op. p.). Za zares marksistično, revolucionamo kritiko je bistveno, da kritizira tisto, kar je negativno, omejeno in nepo-polno, da hkrati opozarja, spodbuja in pospešuje ti-eto pozitivno in napredno v dani stvarnosti, kar s svojim razvojem lahko prevlada in premaga nega-tivno in omejeno... Toda tudi v boju zoper bolj za-ostale idejne nazore niso potrebni sodniki, ki obsoja-jo in presojajo (podčrtal V. V.), marveč graditelji, ki ustvarjajo, ki z novimi idejami in rešitvami od-pravljajo staro. Konstruktivno in argumentirano kritiko je tre-ba torej upoštevati, ne pa jo napačno razumeti in jo celo zatirati. Vladimir Vidmar Prosimo vse študente, ki se poslužujejo naših storitev, da podaljšajo izkaznice za letošnje šolsko leto 19G5/66, oziroma nabavijo nove, kolikor jih še nimajo. Za podaljšanje je potreben indeks, za na-bavo nove izkaznice pa indeks, osebna izkaznica in ena fotografija. Na razpolago smo vsak dan razen v sc>nlo od 11.15 do 14.15. študentje, ki nimajo iz-kaznic, nimajo pravice do naših storitev. Študentski servis ZAKAJ VČASIH LAŽEMO? Intervju s kalegom Brankom šlandrom v sedmi številki Tribune bi moral pojasnjevati; tako je vsaj želelo uredništvo z rubriko »Zakaj včasih molčimo?« Kaže pa, da je bilo novinarjema —bl in —nk močno nejasno, o čem včasih molčimo, in da se tudi v teku intervjuja nista niti malo potrudila, da bi si prišla na jasno, kje žuli čevelj APZ ali Akademik. Tako sta zapisala nekaj splošnih izjav in nekaj neresnic, za kar jima nepoučeni bralci iskreno čestitamo. Seveda, Tribuna je erio nadstopje nad Akademikovi-mi prostori. Kdo bi si lomil noge po stopnicah in še koga kaj vprašal. mogoče koga, ki je tudi že eno leto pri zboru. Ob intervjuju sem bil osebno prizadet zaradi izjav Branka Šlandra in novlnarjev —bl in —nk. Najprej novinarjema Tribune: diletantsko sta se lotila problema Akademika. če nista znala v uvodu k intervjuju napisati nič drugega, kot to, kar sta, potem vama ali.pisanje uvodnikov ne gre, ali pa sta iz kdo ve kakih razlogov zamolčala dejstva, ki jih najbrž tudi poznata. Pravita, da se o turneji ni pi-salo skoraj nič. Mogoče pa so bili krive počitnice, da nista opazila reportaže v Tovarišu, poročil in repor-taže v Dnevniku, reportaže v TT, teievizijske r.:Joor-taže na RTV Ljubljana, poročil in reportaže v radiu, reportaže in ocene v Naših razgledih ter kritične ocene v Tribuni. Novinarji, ki srno jih pcivabili s se-boj, si sicer ne domišljajo, da so zmožni pisati po-polne članke oziroma potopise; da p*a so pisali ne-objektivno, to je seveda tudi s pravniškega stališča huda obtožba. Sicer sem tehnik, a vem, da pišejo novinarji v skladu s sprejetim kodeksom in s svojo poštenostjo. Od petiii gostov, novinarjev na turneji, je sedaj odvisno, ali bodo terjali od vaju,. da se malo jasneje izražata in po možnosti pišeta, zlasti pa žalita šele po treznem preudarku. In če že žalita, bodita vsaj odločna, ne pa da se skrivata za nejasnimi »deloma«, »tudi« ild. V vseh šestih letih dela v zboru in pri Akade-mlku sem bil prepričan, da to, kako Akademik slu-ži svojemu osnovnemu namenu, namreč širjeoju ak-tivnega in pasivnega kultumega udejstvovanja med študenti, presojamo po opravljenem delu skupin in društva kot celote. Hvaležen sem novmarje-ma za poduk, da je osnovni problem struktura društva in sicer v zvezi z govoricami po kuloarjih in neobjektivnim pisanjem o turneji, ki je kljub svo-ji enkratnosti predstavljala komaj šestino lanskega dela. Mislil sem, da se ljudi in njihove delovne skup-mosti presoja po dejanjih in ne po kuloarskih čenčah. Ko sta omenjena novinarja tako lepo ugotovila, da so vsi, s katerimi sta se pogovarjala, potrdili kot resnico vse, kar.se o njej (turneji) govori, bi mogo-če koga zanimato naslednje: 1. Koliko je tistih vseh; to iz uvoda k intervjuju namreč ni razvidno in je lahko tudi samo eden, tur-neje pa se je'udeležilo 150 članov Akademika? 2. Kako, da si jima ni zdelo vredno kakorkoli preveriti, kaj je plevel in kaj je seme v tistem »vsem«, kar se govori? 3. Kaj je tisto vse, kar sta novinarja odkrila, iker gre gotovo za zelo pomembne reči, ko takoj po-tegnejo za seboj vprašanje strukture Akademika? Prepričan šem, d^ bosta omenjena novinarja glede na škodo, ki sta jo napravila društvu s svojim pisanjem, na ta vprašanja želela odgovoriti javno in na občnem zboru društva. Tako je po&tal Branko šlander pravzaprav žrtev novinarske nespretnosti, ki mu je omogočila javno soditi o stvareh, katere žal ne pozna najbolje in ki so zrasle na kdo ve čigavem zelniku. Ne vem, zakaj in zaradi koga se mu je zdelo potrebno javno la-gati, ko pa je jasno, da se pri tako veliki turneji, pripravljeni skoraj izključno na neprofesionalnem delu, ni mogoče izogniti napakam. Lahko bi bil spre-govoril o njih, pa bi mu bil sam hvaležen za to. Ta-ko pa moram izjaviti, da je laž, da je bilo vodstvo tumeje enajstčlansko. štelo je namreč samo tri ljudi. To so bili predisednik društva, organizacijski sekretar društva in vodja pripravljalnega odbora za organizacijo turneje Litvancev po Sloveniji. Člani društva, ki so precej več časa v skupinah, kot »že drugo leto«, dobro vedo, da so se dogajale pri dosti močnejšem razmerju kot 1 : 50 še dosti boij n^pri-jetne reči, kot so se na ruski tumeji. Najbolj boleča, nesramna in neresnična je iz-java, opremljena z ilustracijo, da »so ravno oni (to je vodstvo in spremstvo turneje) vedno sedeli v va-gonih I. razreda«. V resnici pa se- je pogosto do gajalo, da so ne samo člani vodstva turneje, ampak celo gostje novinarji stali v II. razredu,. da je lahko bilo drugim bolj ali manj upravičenim udeležencem turneje udobneje. Res je tudi, da se je vodstvo društva trudilo, da bi trem najeminentnejšim gostom na turneji vedno zagotovilo prostor v I. razredu. To so bili generalni tajnik univerze tov. Grgič, or-ganizaoijski sekretar UK tov. Petrovič in Tončka Maroltova. Menda je jasno, da je to bilo v skladu z načeli spodobnosti in spoštovanja. Pa tudi sicer si ne pred&tavljam, kako bi Branko s tremi ležišči re-šil problem stotih. Glede na to. da je Branko Šlander očitno pozabil, kako in kje se je vozil, lahko dobita novi-narja na vpogled dokumentacijo o številu ležišč I. in II. razreda za vse relacije od Ljubljane do Kau-nasa in nazaj. Ko bo Branko šlander več kot eno leto pri zbo-ru, mu bo postalo čisto jasno, da se ne APZ ne ka-terikoli druga skupina sploh ns bi sprijaznila s tern,. da bi jo na turneji »kotnandiral« kdo iz »patro-natskega« društva. že zdaj pa bi bil moral ve^eti, da je bila turneja v SZ šele polovica celotne akcije in kakor je bilo edino pravilno, da so organizacijo naše turneje v SZ vodili tamkajšnji organizatorji, tako bi moral Branko pomisliti, da so tudi njihovo turnejo po Jugoslaviji v celoti vodili organizaLorji našega društva. Če pa je tako, in če vemo vsaj približ-no, koliko sredstev je to terjalo od nas, tedaj bo spričo tega ugotovitev, da je vodstvo društva pre-malo tekoče govarilo v zdravicah, verjetno bodj bled argument zoper društvo in zoper njegov ustroj. Te-meljiteje bi se dalo o bistvenih stvareh pogovarjati samo na podlagi temeljitejših stališč in argumen-tov. Na ta način bi najbrž zelo hitro prišli tudi do skupnega sklepa, naj se s kulturo ukvarjajo kul-turnejo po Jugoslaviji v celoti vodili organizatorji pa organizatorji, kot bo slej ko prej moralo biti. Pa naj mi Branko ne zameri, če morda v nego-tovosti, kaj naj pripišem njemu in kaj novinarjema, po nepotrebnem razpravljam z njim, naraesto z njima. Marjan Špegel MHRDTHGD ALI ,,KULOARSKE ČENČE ^i Pmvzaprav mi ni jasno, kaj M. š. hoče — ali polemi-zirati z novinarjema o načinu in vsebini pisanja, ali se »pogovarjati samo na podlagi temeljitejših stališč in argu-mentov«. V celoti ni pričujoči članek ne eno ne drugo, ker v njem pogrešam ravno argumentov, viislim stvarmh, kajti pisec sam pravi, da je bil ob pisanju »osebno pri--zadet«. Najbrž je res, da mora biti pri vsakem pisanju nekdo prizadet — pisec ali bralec. Navadno sta oba, ker sicer nastane novinarsko skrpucalo. Morda intervju 2 Brankom Šlandrom takšen tudi je, toda zagotovim lahko, da pisca oziroma pisec (mimogrede, kolikor tule letijo očitki name kot na pisca, so namen zgrešili, ker nisem niti soavtor omenjenega članka. To zato, da ne bo kdo mislil, da se poskušam opravičevati!) —bl tega ne bi niti zapisal, če ne bi bil (k sreči se je izkazalo, dd je šlo za napačno informacijo) prizadet ob govoricah, ki so pa gostovanju Akademika krožile. Zato se postavlja vprašanje, zakaj M. Š. očila piscu laž, ki je »boleča« in še »neresnič7ia« povrhu. Lagal pravzaprav tu ni nihče, vsaj zavestno ne, saj M. š. sam pravi, da Branko stvari »žal ne pozna najbolje«. Ali kdo Akademiku kakšno stvar skriva? če premoremo tudi pri Akademiku notranjo samo-upravo, potem se mi zdi res malce čudno, kako da Bran-ko ne ve, kaj se pri njih dogaja. če je to nezaupnica — vsekakor podzavestna — notranji ureditvi in odnosom v dru-Uvu, potem je njegova »javna sodba«, če že ne kvalifici- rana, pa vsaj potrebna. Pozitivno se mi zdi namreč še dejstvo, da se je začelo o Akademtku razpravljati tudi na straneh Tribune. Drugo vprašanje, ob katerem je bil M. š. še posebno prizadet, pa je dejstvo, da se novinar ni potrudil, vprašati o zadevah ob Akademiku društve-no upravo. Mislim, da se za to ni treba opravičevati nikomur. Iz konteksta intervjujev izhaja, da so odgovarjali študentje, ki o posameznih stvareh so-dijo sami in na svoj način, neuradno. Užaljenost je zato čisto nepotrebna, ker niso bili užaljeni tiudi drugi. Vsaj ne na tak način. Med študenti se boriimo za čim širšo angažiranost, članek M. š. pa jim to pravico posredno odreka, če odmislimo napake, ki jih je napravil — bl. Sicer pa, mimogrede, tndi M., š. nastopa osebno, ne kot funkcionar Akademika. Naj mi bralci ne zamerijo, da sem bil dolg in dolgočasen, M. š. poučevati, kako naj se »uvodnv.ki« ne pišejo. Priznam, da ima verjetno prav. S svoijim zapisom va sem hotel le pokazati, kako se ne pcole-mizira. Slovenci smo pač nagnjeni k temu, da dirug drugega vedno in povsod radi zmerjamo, žal tudi preko tiska., če mi bo uspelo, da bo tega v bodioče manj, vsaj v Tribuni, ki tega doslej ni delala, potem sem namen dosegel. Sicer pa mislim, da ni tu vmes nobene uža\lje- ¦ nosti, vsaj kar se mene tiče. Ivo Marienk