Gradbeni vestnik • letnik 68 • november 2019 258 ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI OPEN DILEMMAS OF THE NEW CONSTRUCTION LEGISLATION IN SLOVENIA prof. dr. Matjaž Mikoš, univ. dipl. inž. grad. matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova c. 2, Ljubljana Strokovni članek UDK 2-274.2:69(497.4) Povzetek l Prenovljena gradbena zakonodaja, sprejeta leta 2017, je bila v strokovnih krogih deležna številnih kritik, a tudi podpore, odvisno, katera interesna skupi- na jo je presojala. V prispevku so navedene nekatere odprte dileme nove gradbene za- konodaje, ki zahtevajo argumentirano razpravo, umaknjeno iz medijev in ob sodelovanju različnih udeležencev, ki jim gradbena zakonodaja določa pogoje dela. Med zainteresi- rane strokovnjake se gotovo uvrščajo gradbeniki, saj je Gradbeni zakon osrednji del pren- ovljene gradbene zakonodaje. V prispevku so obravnavane izbrane dileme, čeprav se jih je v razburkani strokovni razpravi po uveljavitvi nove gradbene zakonodaje pojavilo kar nekaj, odvisno, v kateri vlogi so se videli razpravljavci: investitorja, projektanta, nadzorni- ka, izvajalca, revidenta, izobraževalca … V korist vseh strok, ki sodelujejo v kompleksnem prepletu graditve objektov in slovenske družbe v celoti so nujni popravki veljavne gradbe- ne zakonodaje, ki ne bodo le kozmetični, saj bodo morali odpraviti nepotrebne anomalije. Ključne besede: avtorske pravice, Gradbeni zakon, graditev, inženirska zbornica, vodenje projektov Summary l The revised construction legislation in Slovenia adopted in 2017 has received a great deal of criticism, but also support, in expert circles, depending on the stakeholder considering it. The paper outlines some of the open dilemmas of the new construction legislation in Slovenia that require an argumentative discussion, withdrawn from the media and with the participation of various actors, to whom the Construction Act defines working conditions. Among interested professionals there are certainly civil engineers, as the Construction Act is a central part of the revised construction legislation. Selected dilemmas are discussed in the paper, although in the heated professional debate following the enforcement of the new construction legislation, there appeared quite some dilemmas, which varied according to the role of the discussants: investor, designer, super- visor, contractor and construction manager, auditor, educator, etc. For the benefit of all the professions involved in the complex interconnection of building construction sector and the Slovenian society as a whole, corrections to the new construction legislation are nec- essary, which will not only be cosmetic, as they should eliminate unnecessary anomalies. Key words: chamber of engineers, construction law, construction, copyright, project man- agement prof. dr. Matjaž Mikoš•ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI Gradbeni vestnik • letnik 68 • november 2019 259 ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI•prof. dr. Matjaž Mikoš 1•UVODNA RAZMIŠLJANJA 2•ALI SO ARHITEKTI ŠE INŽENIRJI? Zadnja prenova gradbene zakonodaje se je zgodila v želji po manjši regulaciji strokovnih profilov v Evropi in med izbrane profile je politika uvrstila tudi področje gradbeništva in strokovnjake, ki sodelujejo pri graditvi objektov. Izvedba prenove gradbene zakonodaje je potekala predvsem politično: brez celovite strokovne analize obstoječe zakonodaje, za- kaj je v novi gradbeni zakonodaji ukinjena obveznost revidiranja projektne dokumentacije (predlagana je bila za prvo bistveno zahtevo o mehanski odpornosti in stabilnosti in drugo bistveno zahtevo o varnosti pred požarom) (15. člen, [GZ, 2017]). Glavni motor prenove je bil sicer prezapleten in predolg postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Inženirska zbornica Slovenije (IZS) 1 in Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeni- štva (ZORG, ustanovljen 2014) sta se aktivno vključila v postopek spreminjanja gradbene zakonodaje in pošiljala pripravljavcu zakona svoje pripombe, 2,3 podobno je storila tudi Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Uni- verze v Ljubljani. 4 Ministrstvo za okolje in prostor, ki je vodilo pripravo prenove gradbene zakonodaje kot resorno ministrstvo, je po sprejemu nove Arhitekti v novi gradbeni zakonodaji Začnimo z dilemo v naslovu poglavja, ki se odpira kar sama, saj je v večjem delu nove gradbene zakonodaje uporabljeno poime- novanje »arhitekti in inženirji«, recimo že v naslovu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti [ZAID, 2017]. Odgovor na zgornje vprašanje je precej jasen – in sicer je nega- tiven, saj imamo vsi vtis, da je po tem zakonu arhitekt nekaj več in seveda tudi in predvsem nekaj drugega kot inženir. Nova gradbena zakonodaja se torej vrti okoli arhitektov in inženirjev, pri čemer so arhitekti skupaj s krajinskimi arhitekti in prostorskimi načrtovalci združeni v Zbornici za arhitekturo gradbene zakonodaje sprejelo obvezno na- vodilo upravnim enotam, 5 da je vloga vodje projekta (kar sploh ni reguliran poklic) za stavbe izključno namenjena pooblaščenim arhitektom – s tako »razlago« 12. člena ZAID se je postavilo na stran arhitekturne stroke v duhu njene kulturne in umetniške vloge in poslanstva, ki ji namenja poseben status na področju graditve objektov, predvsem stavb. Več o tem »zapletu« v nadaljevanju prispevka. Spor med arhitekti in (gradbenimi) inženirji, pogojno med Zbornico za arhitekturo in pro- stor (ZAPS) in Inženirsko zbornico Slovenije (IZS), je moč interpretirati kot interesni boj za prevzemanje vloge in obsega dela na po- dročju graditve objektov, ki je zapadlo v krizo po letu 2009, ko naj bi bili arhitekti zapolnili mesto in praznino, ki je nastala zaradi vpisne suše na gradbenih fakultetah v Sloveniji in po- tencialnega pomanjkanja gradbenih strokov- njakov v praksi. Več o tem na koncu prispevka. V času spreminjanja gradbene zakonodaje in ob ponujenih rešitvah se je gradbenikom pogosto ponujalo vprašanje, zakaj govorimo o Gradbenem zakonu in ne o (eno)stano- vanjskem zakonu. Mnoge rešitve, ki so našle mesto v novem Gradbenem zakonu, so dobre rešitve za področje graditve eno- in dvostano- vanjskih stavb, a ne tudi nujno dobre rešitve za mnoge druge stavbe in inženirske objekte. Prav tako ni jasno, kaj je bil vzrok preime- novanja starega Zakona o graditvi objektov (ZGO) v Gradbeni zakon (GZ) – morda se sliši ironično, a prenovljeni in preimenovani Gradbeni zakon je naletel na precej odklonilnih mnenj prav pri gradbenikih. Po sprejetju nove gradbene zakonodaje (t. i. zakonskega trojčka) so se v medijih začela prerekanja med udeleženci graditve objektov o tem, kdo je kaj pridobil in/ali kaj izgubil – odprle so se še stare zamere. Medijska vojna ne pelje nikamor, polni stolpce medijev, a na odločevalca (politiko, vlado in parlament) vpliva bolj malo. Kljub vsemu se ne moremo znebiti občutka, da je določena sprememba pravkar prenov- ljene gradbene zakonodaje nujna. To bo sicer sprejel slovenski parlament, stroka pa mora pri tem argumentirano razpravljati in ščititi svoje interese v okviru spoštovanja sožitja ter znanja in kompetenc drugih, ki sodelujejo v postopkih ustvarjanja grajenega okolja. V nadaljevanju bom navedel nekatere odprte dileme nove gradbene zakonodaje, ki jih vidim kot pooblaščeni inženir s področja gradbeni- štva ter kot dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. in prostor (ZAPS, www.zaps.si) inženirji zelo različnih strok, ne le gradbeni inženirji, pa delujejo združeni v Inženirski zbornici Slovenije (IZS, www.izs.si). Obe zbornici sta samostojni od leta 2004, pred tem so tudi arhitekti delova- li v IZS. Zbornici delujeta po dveh različnih principih, in sicer so v ZAPS organizirane tri sekcije: arhitektov, krajinskih arhitektov in pro- storskih načrtovalcev, odločanje je po sistemu »vsak član ima en glas«, v IZS pa je sekcij šest, prevladuje sekcija gradbenih inženirjev, odločanje pa je blizu proporcionalnega, »vsa- ka sekcija ima enako število glasov« v škodo največje sekcije gradbenih inženirjev. Ne po- zabimo tudi na dejstvo, da so na Univerzi v Ljubljani bili arhitekti skupaj z gradbeniki in geodeti del Fakultete za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo (FAGG) vse do leta 1995, ko so stopili na samostojno pot na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA). ZAPS v veliki meri svoje poslanstvo izpolnjuje z organiziranjem (razpisovanjem) natečajev, to je postopkov za izbiro najustreznejših ar- hitekturnih, krajinskoarhitekturnih in urbani- stičnih rešitev. Dokument »Arhitekturna politika Slovenije: arhitektura za ljudi« 6 [Žižič, 2018] v poglavju 2. Pametna rast arhitekturnim in urbanističnim natečajem namenja pomemb- no vlogo pri zagotavljanju ciljev arhitekturne politike – druga poglavja tega za arhitekte zelo pomembnega dokumenta, so še: 1. Ka- kovostna arhitektura; 3. Trajnostni razvoj in 4. Vključujoča arhitektura. 1 Osnutek gradbenega zakona za stroko nesprejemljiv, Delo in Dom, št. 40, leto 23, str. 25, 30. 12. 2015. 2 Zapisnik sestanka odbora ZORG z dne 5. 1. 2016. 3 Sporočilo za javnost z dne 12. januarja 2016 – ZORG: Ministrstvo naj Gradbeni zakon spiše na novo. 4 Dopis UL FGG št. 017-1/2016 z dne 6. 1. 2016; ministrici ga. Majcen (MOP) o stališču UL FGG do predloga nove prostorsko-načrtovalske in gradbene zakonodaje. 5 Zadnje navodilo z dne 12. 6. 2019, poslano vsem upravnim enotam, ZAPS in IZS. 6 Arhitekturno politiko Slovenije pod naslovom »Arhitektura za ljudi« je sprejela Vlada Republike Slovenije na seji 31. 8. 2017. Gradbeni vestnik • letnik 68 • november 2019 260 Arhitekturna politika je razumljena kot okvir za dolgoročno razpravo o nacionalni arhitekturni politiki in kot podlaga za sprejem zakonodaje, ki bo imela neposreden vpliv na kakovostno oblikovan prostor in arhitekturo. Cilji arhitek- turne politike so tudi skladni z deklaracijo iz Davosa z naslovom Za kakovostno kulturo gradnje (Baukultur). 7 Ministrstvo za kulturo na svojih spletnih straneh navaja, da se cilji deklaracije skoraj v celoti odražajo tudi v slo- venski arhitekturni politiki »Arhitektura za ljudi«, zato pričakujejo, da bodo vse te aktivnosti tudi v slovenskem prostoru pripomogle k razmis- leku o našem grajenem prostoru in konstruk- tivnem delovanju vseh nas, da na različnih ravneh in po svojih zmožnostih prispevamo k izboljšanju stanja našega grajenega prostora. Arhitekt je torej tisti strokovnjak, ki zagotavlja izvajanje arhitekturne politike v duhu Baukultur – kulture gradnje. 8 1 10. člen ZGO-1 [ZGO-1-NPB16, 2019] opre- deljuje delovno področje ZAPS in IZS (pregled- nica 1) in tako za ZAPS med drugim določa, da ZAPS deluje na področju prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitek- ture, tudi arhitekturnega in krajinskoarhitek- turnega projektiranja ter strokovnih izpitov za odgovorno projektiranje načrtov arhitekture in krajinske arhitekture. ZAPS tudi sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih arhitek- tov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in po- oblaščenih prostorskih načrtovalcev ([Kodeks, 2005], [Krajcar, 2018]). O graditvi posebnih zadolžitev ZAPS ni imel. ZAPS je tudi imel zakonsko določilo, da »predlaga ministru, pri- stojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje strokovnih rešitev v prostor- skih aktih ter za urbanistične, krajinske in arhitekturne rešitve nameravanih gradenj«. V domeni ZAPS so bile arhitekturne, krajinske in urbanistične rešitve nameravanih gradenj, ne pa tudi gradnja sama kot tudi ne gradbeno projektiranje katerihkoli objektov po ZGO-1. Ne pozabimo, da je ZGO-1 bil zakon o graditvi ob- jektov, ki je graditev specifično delil na tri faze ali področja dela, in sicer na: a) projektiranje, b) gradnjo in c) vzdrževanje. Arhitekti in univerza Habilitacijska merila Univerze v Ljubljani ponu- jajo delni odgovor na zastavljeno vprašanje, ali so arhitekti še inženirji. Na UL FA poznajo 4 habilitacijska področja: Arhitektura, Urbani- zem, Oblikovanje in Arhitekturna tehnologija. Na UL FGG poznajo 3 habilitacijska področja: Geodezija in geoinformatika, Gradbeništvo in okoljsko inženirstvo, Načrtovanje in urejanje prostora. Iz zapisnikov Habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani je razvidno, da želi UL FA že več let doseči spremembo interpreta- cije meril UL FA, ki jih potrdita Habilitacijs- ka komisija UL in Senat UL. Iz razpoložljive dokumentacije 9 sledi, da si UL FA prizade- va omogočiti izvolitev v naziv visokošolske- ga učitelja po pretežno znanstveni oziroma pretežno umetniški poti, pri čemer naj bi se habilitacijska merila na UL FA razlikovala za znanstveno-tehnično področje (Arhitekturne tehnologije) in znanstveno-družboslovna pod- ročja (Arhitektura, Urbanizem, Oblikovanje). Web of Science (Clarivate Analytics) uvršča področje Arhitekture, Oblikovanja in Urbanis- tično oblikovanje v indeks Art & Humanities (A&HCI), torej na področje humanistike in družboslovja, Urbanistično planiranje v in- deks Social Sciences (SSCI), torej med druž- boslovne znanosti, in Arhitekturno tehnologijo v indeks Science (SCI), torej na področje zna- nosti. Morda je zato bila izražena na Univerzi v Ljubljani tudi želja, da bi bilo mogoče na UL FA pridobiti habilitacijo celo po kombinirani poti – s kombinacijo znanstvene in umetniške poti kandidata (v poljubnem razmerju?). Na osnovi zgornje razprave je težko razumeti, zakaj naj bi znanje magistrov inženirjev arhitekture na področju projektiranja stavb bistveno presega- lo znanje magistrov inženirjev gradbeništva. UL FA meni, da zato, ker naj bi bili študijski programi UL FGG »usmerjeni predvsem v vodenje nadzora, stremijo pa tudi po tem, da obvladujejo vodenje gradnje, v kolikor ta pojem zakonodaja sploh vpelje«. 10 Posledica te dualnosti pri habilitiranju učite- ljev na UL FA je ta, da ima samo polovica visokošolskih učiteljev opravljen doktorat zna- 7 Deklaracija je bila sprejeta v Davosu januarja 2018, dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/ARHITEKTURA/a53a40671e/ Davos_Deklaracija_koncna.pdf. 8 Nekako mešamo izraza »graditev« in »gradnja«, ki sta del procesa graditve. 9 Zapisnik 13. seje Habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani z dne 24. 4. 2019. 10 Dopis UL FA št. 071-3/2019-5 z dne 10. 8. 2019 – odgovor dekana UL FA na članek »Je vodja gradnje arhitekt ali gradbeni inženir«, časopis DELO, 10. 8. 2019. ZAPS IZS določa strokovna načela na področju pro- storskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture določa strokovna načela na področju graditve objektov predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje strokovnih rešitev v prostorskih aktih ter za urbanistične, krajinske in arhitekturne rešitve nameravanih gradenj predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje konstrukci- jskih, tehnoloških in drugih inženirskih rešitev nameravanih gradenj skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področ- ju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinskega projektiranja ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področ- ju gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti in sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost pros- torskega načrtovanja ter arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja ... skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost grad- benega in drugega projektiranja, revidiran- ja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev … sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih inženirjev Preglednica 1• Primerjava nalog ZAPS in IZS pred sprejetjem nove gradbene zakonodaje (vir: ZGO-1 NPB16, 2019; 1 10. člen). Opomba: okrepljeno in podčrtano besedilo je avtorjev poudarek. prof. dr. Matjaž Mikoš•ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI Gradbeni vestnik • letnik 68 • november 2019 261 nosti, vendar ne nujno na področju nara- voslovja in tehnike, temveč tudi humanistike in družboslovja. Zanimivo vprašanje je, zakaj ima potemtakem diplomant/-ka tega študija naziv magister inženir/-ka arhitekture (mag. inž. arh.). Po uveljavitvi umetniškega doktorata bo meja med družboslovjem in inženirstvom (tehniko) na področju arhitekture in zaradi prenovljene gradbene zakonodaje tudi na področju graditve objektov (stavb in inže- nirskih objektov) vse bolj zabrisana ali vsaj zamegljena. 3•POKLICNE NALOGE POOBLAŠČENIH ARHITEKTOV IN INŽENIRJEV V 4. členu Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti [ZAID, 2017] opredeljuje poklicne naloge pooblaščenih arhitektov in inženirjev (začetek citata). (1) Poklicne naloge pooblaščenega arhitek- ta so arhitekturno projektiranje objektov, zlasti stavb in odprtega prostora, vodenje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov kakor tudi sodelovanje pri izdelavi drugih prostorskih izvedbenih aktov v delu, ki se nanaša na urbanizem in strokovno področje arhitekture. (2) Poklicne naloge pooblaščenega inženirja so gradbeno-tehnično projektiranje objek- tov, sodelovanje pri izdelavi prostorskih aktov v delu, ki se nanaša na njegovo strokovno področje, ter izvajanje gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, pri čemer se: – poklicne naloge pooblaščenega inženir- ja s področja gradbeništva nanašajo na strokovno področje gradbene stroke, zlasti na izdelavo načrtov gradbenih, geoteh- ničnih, voziščnih in podobnih konstrukcij stavb in drugih objektov ter drugih posegov v prostor in njihovo izvedbo, izdelavo grad- benih načrtov gradbenoinženirskih objek- tov, izdelavo statičnih in potresnih analiz, študij potresne ogroženosti objektov in geo- loško-geomehanskih analiz temeljnih tal ter preskušanje gradbenega materiala; – poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja elektrotehnike se nanašajo na strokovno področje elektrotehniške stroke, zlasti na sisteme, postroje, opremo, naprave in inštalacije proizvodnje, prenosa, distribucije, transformacije in akumuliran- ja električne energije, uporabe električne energije, zaščite pred delovanjem strele in drugih prenapetosti, zaščite pred nega- tivnimi učinki delovanja električne energije, razsvetljave, upravljanja, regulacije, avtoma- tizacije, meritev, krmiljenja, signalizacije in nadzorov, protieksplozijskega, požarnega in tehničnega varovanja, medijskih teh- nologij, telekomunikacij in informacijskih tehnologij; – poklicne naloge pooblaščenega inženir- ja s področja strojništva se nanašajo na strokovno področje strojne stroke, zlasti na področje energetike in inštalacij v stavbah in gradbenoinženirskih objektih, tehnološke opreme in postrojenja, hidro-, termo- in nuk- learnoenergetskih postrojenj ter prenosnih in distribucijskih cevovodov; – poklicne naloge pooblaščenega inženir- ja s področja tehnologije se nanašajo na strokovno področje tehnoloških strok, zlasti na področje kemije in kemijske teh- nologije, živilske, farmacevtske, lesarske in tekstilne tehnologije, metalurgije, sanitarne- ga inženirstva, zootehnike, biotehnologije, tehnologije tehniških proizvodov ter na po- dročje gozdarstva in varnosti in zdravja pri delu; – poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja požarne varnosti se nanašajo na načrtovanje ukrepov požarne varnosti in – poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geotehnologije in rudarstva se nanašajo na strokovno področje geoteh- nologije in rudarstva, zlasti na področje geotehničnih konstrukcij, geotehnologije ter izkopov in podgradnje za podzemne objekte. (3) Poklicne naloge pooblaščenega inženir- ja s področja geodezije se nanašajo na strokovno področje izvajanja geodetske dejavnosti, ki zajema izvajanje geodetskih nalog v skladu s predpisi, ki urejajo evi- dentiranje nepremičnin, geodetsko izmero in naloge v skladu s predpisi o državnem geodetskem referenčnem sistemu, geo- detske meritve, povezane s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov, zakoličbo ob- jektov, izdelavo geodetskih načrtov, kontrol- nih opazovanj in izdelavo deformacijskih analiz, transformacije podatkov med raz- ličnimi državnimi koordinatnimi sistemi in kartiranje, obdelavo, analizo in interpreta- cijo prostorskih podatkov. (4) Poklicne naloge pooblaščenega inženir- ja s področja prometnega inženirstva se nanašajo na strokovno področje prometa, zlasti na dimenzioniranje horizontalnih ele- mentov prometnih površin, načrtovanje in izdelovanje tehnoloških načrtov v prome- tu, izdelavo prometnih študij in prometnih modelov ter mobilnostnih načrtov, načr- tovanje prometne signalizacije, prometnih omrežij, ki temeljijo na prometnih modelih in prometnih napovedih, prometnih zapor, omrežja javnega potniškega prometa in konceptualnih zasnov prestopnih točk (postajališč), zasnov območij za pešce in umirjenega prometa, načrtovanje in iz- vajanje ukrepov za povečanje prometne varnosti, načrtovanje prometne infrastruk- ture, načrtovanje, razvoj in implementa- cijo transportnih tehnologij in inteligentnih transportnih sistemov. (5) Poklicne naloge pooblaščenega krajinske- ga arhitekta so krajinskoarhitekturno pro- jektiranje objektov, krajin in odprtega pro- stora ter sodelovanje pri izdelavi prostor- skih izvedbenih aktov, v delu, ki se nanaša na strokovno področje krajinske arhitekture. (6) Poklicne naloge pooblaščenega prostor- skega načrtovalca so vodenje izdelave prostorskih izvedbenih aktov. (7) Med poklicne naloge pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja in po- oblaščenega krajinskega arhitekta sodijo tudi nadzor nad gradnjo, izdelava izveden- skih mnenj, elaboratov in študij s strokovne- ga področja, za katerega so pooblaščeni, kot tudi svetovanje in zastopanje naročnika ter vodenje investicije. (konec citata) Prebiranje poklicnih nalog hitro privede do sklepa, da je ta člen spisan nehomogeno, saj so naloge pri posameznih področjih spisane različno, nekje zelo podrobno, drugje bolj pregledno. Nujna bi bila prevetritev 4. člena [ZAID, 2017] v smislu navajanja strokovnih nalog, ki jih inženirji res pridobijo v ustreznih študijskih programih, kjer z uspešnim za- ključkom študija pridobijo strokovne nazive, ki se uporabljajo v ZAID. Problematične se zdijo opredelitve: – področja prometnega inženirstva (angl. traffic engineering) kot posebnega poklica izven gradbeništva (angl. civil engineering), usmerjenega bolj v logistiko in promet, manj pa v prometno inženirstvo (konstruk- cije) in prometno infrastrukturo; – navajanje geotehničnih konstrukcij med poklicne naloge na področju geotehnologi- je in rudarstva; – navajanje možnosti, da pooblaščeni krajin- ski arhitekt izvaja nadzor nad gradnjo. ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI•prof. dr. Matjaž Mikoš Gradbeni vestnik • letnik 68 • november 2019 262 Pozitivna stran podrobnega navajanja kompe- tenc (poklicnih nalog) reguliranih poklicev (PA, PI, PKA in PPN) in za pooblaščene inženirje še podrobneje kompetenc (poklicnih nalog) inže- nirjev posameznih strok je dejstvo, da lahko navedene naloge opravlja samo ta poklic in ne kateri koli drug poklic. V alineji 7 4. člena ZAID je tako navedeno, da je npr. izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij s strokovnega področja, za katero so inženirji pooblaščeni, sestavni del njihovih nalog in ne nalog drugih poklicev. Izjema so sodni izve- denci, ki niso pooblaščeni inženirji in pišejo izvedenska mnenja, nujna bi bila uskladitev z normami nove gradbene zakonodaje. 4•VODJA GRADNJE KOT REGULIRANI POKLIC? V 1. členu (področje uporabe) [ZGO-1, 2002] je določeno: »(3) Graditev objekta po tem zakonu obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objekta.« Zakon se je torej nanašal na graditev objektov, kjer je gradnja ob projektiranju in vzdrževanju objekta ena od treh sestavnih delov procesa graditve objektov. Zakon o graditvi objektov je leta 2002 [ZGO- 1, 2002] v 2. členu tudi definiral naslednje pojme (začetek citata): – objekt je s tlemi povezana stavba ali grad- beni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami; – stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti; – nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, mo- tel, gostilna in podobna nastanitvena stav- ba, banka, pošta, urad in podobna poslov- na stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za raz- vedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanj- ska stavba; – gradbeni inženirski objekt je objekt, namen- jen zadovoljevanju tistih človekovih mate- rialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah. (konec citata) Vpogled na splet [ZGO-1- NPB16, 2019] po- kaže, da se zgoraj navedeni pojmi s spremem- bo zakonodaje ([ZGO-1A, 2004], [ZGO-1B, 2007], [ZGO-1C, 2009]) niso spreminjali. Ob- jekti se torej delijo na inženirske objekte (ti niso namenjeni prebivanju in ne gre za opravljanje dejavnosti v stavbah) in stavbe, te pa naprej na stanovanjske stavbe (stavbe, namenjene prebivanju) in nestanovanjske stavbe, namen- jene opravljanju dejavnosti. Te izraze lahko preverimo v Gradbenem zakonu [GZ, 2017], ki opredeljuje naslednje pojme (začetek citata): 1. bistvene zahteve so gradbenotehnične last- nosti, ki jih morajo izpolnjevati objekti za zagotavljanje njihove varne in učinkovite rabe; 2. dokončanje gradnje je konec izvajanja del, ki zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev in minimalno komunalno oskrbo objekta; 3. drugi gradbeni poseg je posledica grad- benih del, ni stavba ali gradbeni inženirski objekt, ter pomeni poseg v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminja podobo ali rabo prostora; 4. enostavni objekt je objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven; 5. gradbeni inženirski objekt je objekt, ki ni stavba in ni drug gradbeni poseg; in sicer so to objekti prometne infrastrukture (ceste, železniške proge, letališke steze, mostovi, via- dukti, predori in podhodi, pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni ob- jekti), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, industrijski gradbeni kompleksi, športna igrišča in drugi gradbe- noinženirski objekti; 6. gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževal- na dela v javno korist, odstranitev in spremem- bo namembnosti; … 25. objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbeni- mi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijski- mi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta. (konec citata) V Zakonu o graditvi objektov [ZGO-1, 2002] ni bilo določbe o odgovornem vodji projekta z zahtevo o prevladujoči stroki. Tudi sprememba zakonodaje leta 2004 tega ni spremenila [ZGO-1A, 2004]. Leta 2007 spremembe in dopolnitve zakonodaja doda zahtevo o odgo- vornem vodji projekta iz prevladujoče stroke, in sicer 45. člen (odgovorni projektant) dobesed- no določa: »(3) Kot odgovorni vodja projekta nastopa odgovorni projektant iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje.« [ZGO-1B, 2007] V praksi so to vlogo po spremembi leta 2007 še naprej prevzemali tako arhitekti kot tudi in- ženirji. V medijih se je večkrat pojavilo mnenje, da je to bilo narobe in da je sedaj po uveljavitvi nove gradbene zakonodaje čas, da se leta 2007 uveljavljena sprememba vendarle začne spoštovati, in to predvsem pri stavbah, kjer naj bi vloga vodje projekta pripadla izključno pooblaščenim arhitektom. Novi Gradbeni zakon [GZ, 2017] je povzel tako določilo, a ne dobesedno. GZ tako glede projektanta v 12. členu določa: »(3) Projektant mora za vodenje izdelave projektne doku- mentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje (v nadaljnjem besedilu: vodja projekta) in ki zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Vodja projekta koordinira izdelavo projektne dokumentacije in jo potrdi.« V čem vidim problematičnost zapisa: – Pri odločanju o prevladujoči stroki se v GZ uporabi izraz »namen gradnje« in ne več »namen objekta«, kot je to bilo določeno v ZGO-1C, in se vseeno govori o kontinuiteti opredelitvi o prevladujoči stroki, češ da je zapisana od leta 2007, a se samo ni izva- jala. 11 Mešanje obeh izrazov je vidno tudi v obveznem navodilu MOP iz junija 2019 11 Morda gre res samo za podrobnost, a hudič se skriva prav v njih; ali je zakonodajalec želel vnesti pomensko razliko pri opredelitvi prevladujoče stroke, ne vemo, se pa v medijskih zapisih stalno ponavlja opredelitev prevladujoče stroke glede na namen objekta, in ne, kot je pravilno, glede na namen gradnje – zadnji tak primer je odziv predsednika ZAPS g. Tomaža Krištofa v PP, 12. 10. 2019. prof. dr. Matjaž Mikoš•ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI Gradbeni vestnik • letnik 68 • november 2019 263 5•UNIVERZE IN GRADITEV OBJEKTOV Ali lahko zaposleni na univerzah sodelujejo pri graditvi objektov, in če, kako? Ali lahko univer- za projektira, in če da, ali le za svoje potrebe ali tudi na trgu? Statut Univerze v Ljubljani, v okviru katere kot članici delujeta Fakulteta za arhitekturo (UL FA) in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG), v svoji prilogi 1 ([Statut, 2019] str. 59) določa študijska področja svojih članic – dodana je šifra po KLASIUS-klasifikaciji in v oklepaju študijski programi na posameznem področju: a) Fakulteta za arhitekturo: (58) arhitektura in gradbeništvo (arhitektura in urbanizem); b) Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: (44) fizikalne in kemijske vede; (58) ar- hitektura in gradbeništvo (gradbeništvo, prostorsko in urbanistično planiranje); (52) tehniške vede (geodezija); (85) varstvo okolja (varstvo okolja). (povzeto po IZS, 2019, kjer je dodan kritični komentar IZS na to navodilo). – Po temeljitem razmisleku se ne moremo znebiti občutka, da je namen objekta pove- zan z vrsto in uporabo objekta (stanova- njska stavba recimo), medtem ko je pojem »namen gradnje« nedvomno ločen od na- mena objekta, ampak govori o gradnji sami – namen gradnje je lahko le dokončanje gradnje, torej sploh ne gre za projektiranje, ampak gradnjo samo. – Zahteva je zapisana pri projektantu in njegovi obveznosti, da za vodenje izdelave projektne dokumentacije določi po- oblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen grad- nje prevladuje. – Gre za zapis, ki očitno omogoča različna tolmačenja, kar gotovo ni dobro, saj omo- goča nagibanje tehtnice v eno ali drugo smer. 12 Mnenje MOP, da je vodja del za stavbe lahko le pooblaščeni arhitekt, ne zdrži presoje. Za ra- zumevanje zapišimo, da je [ZGO-1, 2002] gra- ditev objektov razdelil na projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov, GZ pa navaja, da se namen zakona uresničuje s projektiranjem, dovoljevanjem, gradnjo, uporabo, vzdrževan- jem in inšpekcijskim nadzorom. Če je imel MOP v mislih določbo iz leta 2007, ki enakopravno govori o odgovornih projektantih iz stroke, ki prevladuje glede na namen objekta, bi za stavbe morda to bilo še razumljivo (predvsem le za eno- in dvostanovanjske stavbe), da arhitektura kot stroka prevladuje pri teh vrstah stanovanjskih stavb. Če pa gre za gradnjo zahtevnejših objektov (tudi v primeru stavb), postajajo vse bolj pomembne bistvene zahteve za objekte, ki jih zakon določa »kot gradbenotehnične lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati objekti za zagotavljanje njihove varne in učinkovite rabe« (3. člen, [GZ, 2017]). Ali so pri nestanovan- jskih stavbah (bolnišnicah, letališčih, muzejih, hotelih, žičniških stavbah itd.) pooblaščeni inženirji gradbene stroke res neprevladujoča stroka glede na namen gradnje (dokončan- je gradbenih del in izvedba konstrukcije, ki izpolnjuje bistvene zahteve) v primerjavi s pooblaščenimi arhitekti? Vodenje projekta je odgovorna naloga, čeprav GZ v svojem 12. členu daje vodji projekta le nalogo koordinacije izdelave projektne do- kumentacije in obveznost njene potrditve. V zakonskem besedilu ni opredeljene nobene odgovornosti, ki bi izhajala iz te koordinacije. Tukaj je zakonodajalec zavedel vse stroke, ki sodelujejo pri graditvi objektov, da eni vidijo v imenu vodje projekta resnično vodenje in s tem odgovornost za rezultat, drugi pa razume- jo še besedilo naprej, ki pove, da je to vodenje pravzaprav koordinacija in podpis. Mnenje, da je vodja projekta glavni odločevalec pri projek- tu, 13 je na trhlih nogah, saj zakonodajalec ni zapisal, da vodja projekta koordinira in odloči, res pa je, da izdelek podpiše in si zanj skladno z razumevanjem svoje vloge kot arhitekt v primeru stavbe pripiše avtorstvo izdelka (na osnovi svoje arhitekturne zasnove). Nujno je torej razrešiti vlogo vodje projekta skozi oči ne le prevladujoče stroke in kako jo razumemo, temveč tudi prevzemanje odgovornosti za vodenje (koordinacijo in podpisovanje) pro- jektne dokumentacije in prilaščanje avtorskih pravic pri tem brez pravne osnove [IZS, 2019]. Izdelovalci projektne dokumentacije ne bi sme- li imeti odgovornosti, vodja projekta pa zaslug in apriornih avtorskih pravic [Kranjc, 2014]. 12 Razumevanje razlike med izrazoma »namen objekta« in »namen gradnje« je tako, kot ga vidim sam – zakonodajalec bi moral biti mnogo jasnejši, predvsem če trdi, da ni spremembe med ZGO-1 in GZ kljub zapisani razliki ter precej podrobno zapisanim definicijam v 2. členu GZ (2017). 13 Recimo v mnenju predsednika ZAPS g. Tomaža Krištofa v PP29, časnik DELO, 12. 10. 2019. 14 Dopis IZS št. 0147-0691/2019-2 z dne 14. 8. 2019. 15 UL FA ne šteje med konkurenčno dejavnost R 90.030 Umetniško ustvarjanje, če so izvedena umetniška dela ali stvaritve nujne za razvoj stroke ali pedagoškega dela posameznika. Statut Univerze v Ljubljani v svoji prilogi 2 (Statut, 2019; str.61) določa dejavnosti univer- ze in svojih članic – dejavnosti, ki jih opravljajo članice univerze v svojem imenu in za svoj račun, so: a) UL FA: M 71.1 1 1 Arhitekturno projektiranje, M 71.1 12 Krajinsko arhitekturno, urbanis- tično in drugo projektiranje, M 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovan- je, M 71.190 Raziskovalna in razvojna de- javnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije. b) UL FGG: M 71.1 1 1 Arhitekturno projekti- ranje, M 71.1 12 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje, M 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje, M 71.190 Razis- kovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije, M 72.200 Raziskovalna in razvoja de- javnost na področju družboslovja in hu- manistike. UL FGG je bila na osnovi zgoraj navedenih dejavnosti (Priloga 2, [Statut, 2019]) in na osnovi ustrezne vloge na Inženirsko zborni- co Slovenije (IZS) avgusta 2019 skladno s 14. členom Gradbenega zakona vpisana na seznam gospodarskih subjektov, ki opravljajo arhitekturno in inženirsko dejavnost [Seznam, 2019g], pod evidenčno številko podjetja 3058 14 med 121 1 vpisanimi podjetji na IZS. Med njimi ne najdemo Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA). Zakaj ne? Senat Univerze v Ljubljani je maja 2018 spre- jel seznam dejavnosti UL FGG, marca 2019 pa še seznam dejavnosti UL FA skladno s Pravilnikom o izogibanju nasprotjem interesov in delu izven Univerze v Ljubljani [Pravilnik, 2018] – seznam povzemamo s seznama dejavnosti članic UL (priloga v [Pravilnik, 2018]): a) UL FA: 15 M 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost – M 72.1 Raziskovalna ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI•prof. dr. Matjaž Mikoš Gradbeni vestnik • letnik 68 • november 2019 264 in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije, 16 M 72.2 Ra- ziskovalna in razvojna dejavnost na po- dročju družboslovja in humanistike. 17 b) UL FGG: M 71.1 1 1 Arhitekturno projekti- ranje, M 71.1 12 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje, M 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in teh- nologije, M 72.200 Raziskovalna in razvoj- na dejavnost na področju družboslovja in humanistike. Zanimivo, da UL FA arhitekturnega projekti- ranja (M 71.1 1 1) ter krajinskoarhitekturnega, urbanističnega in drugega projektiranja (M 71.1 12) ne navaja med dejavnostmi, ki bi bile v nasprotju interesov, čeprav druge članice UL to izrecno navedejo kot dejavnost pri sebi – ne le UL FGG (M 71.1 1 1 in M 71.1 12), temveč tudi 16 Dejansko gre za M 71.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije. 17 Dejansko gre za M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike – te dejavnosti v Prilogi 2 Statuta UL pri UL FA ne zasledimo. 18 Prispevek v časniku DELO dne 4. 9. 2012 z naslovom »Po hidrološki še vpisna suša« je obravnaval zmanjšanje vpisa na študij vodarstva in komunalnega inženirstva. UL BF (M 71.1 1 1 in M 71.1 12) in UL FF (le M 71.1 12). Morda je to tudi razlog, da se UL FA ni vpisala na seznam gospodarskih subjektov, ki opravljajo arhitekturno in inženirsko dejavnost, kot je to storila UL FGG. Facit: profesorji, zaposleni na UL FA, lah- ko projektirajo in izvajajo dejavnosti po GZ (2017), le da tega ne opravljajo preko fakultete, čeprav je UL FA registrirana za tako dejavnost, ampak se UL FA ni dala vpisati na seznam gospodarskih družb pri IZS in zato te dejavnosti ni na UL uvrstila na seznam dejavnosti, ki bi bile v konfliktu interesov. Zanimiva rešitev, ki kliče po ustrezni spremembi ureditve konflikta interesov na Univerzi v Ljubljani na področju dejavnosti povezanih z graditvijo objektov. Še toliko bolj, ker vlogo vodje projekta, ki je »sporna« v novi gradbeni zakonodaji, pooblaščeni gradbeni inženir, zaposlen na Univerzi v Ljubljani, mora opravljati preko univerze zaradi siceršnjega konflikta interesov, zaposleni magistri arhitek- ture pa lahko taka dela opravijo izključno drugje, torej tudi v lastnih zasebnih podjetjih. Na vprašanje, ali so integriteta, avtonomi- ja in avtoriteta pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja bolje ohranjene, če je strokovnjak zaposlen v javnem sektorju ali v lastnem privatnem podjetju, pa bomo morali še odgovoriti. Odgovor se skriva tudi v zavarovanju poklicne odgovornosti (odgo- vornosti za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti) pooblaščenih arhitektov in pooblaščenih inženirjev (14. člen [GZ, 2017]), predvsem v primeru kritja škode zaradi malo- marnosti, napake ali opustitve dolžnosti. Tukaj imajo univerze kar nekaj dela, da uredijo to področje enako za vse. Slika 1• Primerjava razpisanih vpisnih mest, števila prijav in števila sprejetih v prvem prijavnem roku (povzeto po [UL, 2019] grafikon 16). 6• ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV ARHITEKTURE IN GRADBENIŠTVA V OBDOBJU 2012–2018 Kriza v gospodarstvu in posledično (a še mnogo močneje) v gradbeništvu po letu 2009 se je močno poznala tudi v vpisni suši v gradbeništvu, na katero smo začeli opozarjati zgodaj. 18 Lahko bi pod- robno analizirali vpisna mesta na univer- zah v Sloveniji na področju arhitekture in gradbeništva in ugotavljali zmanjševanje vpisnih mest na področju gradbeništva in ohranjanje vpisnih mest na področju ar- hitekture, kar je posledica tudi zanimanja za poklice in zmanjševanja generacije, ki se je vpisovala v terciarno izobraževanje [UL, 2019]. Iz zadnje objavljene analize vpisov na študijske programe v Sloveniji za študi- jsko leto 2018/2019 povzemamo primer- javo razpisanih vpisnih mest, števila prijav in števila sprejetih v prvem prijavnem roku (slika 1). Razpisana vpisna mesta za študij na univerzah v Sloveniji so se v zadnjih 10 letih zmanjšala s 27.253 (2009/10) na 17.399 (2018/19) oziroma za dobro tretjino, število sprejetih v prvem prijavnem roku (kar kaže na največji in- teres za izbranim študijskim programom) pa se je zmanjšalo s 16.259 (2009/10) na 1 1.1 19 (2018/19) oziroma za slabo tretjino. Ker je za trg dela bolj pomembno, koliko diplomantov je končalo posamezni študi- jski program, poglejmo porazdelitev števila diplomantov predbolonjskih in bolonjskih študijskih programov na področju arhitek- ture (in urbanizma) ter gradbeništva (in vodarstva) na dveh največjih ponudnikih tovrstnih študijskih programov v Sloveniji: Univerze v Ljubljani (Fakultete za arhitek- turo – UL FA in Fakultete za gradbeništ- vo in geodezijo – UL FGG) in Univerze v Mariboru (Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo – UM FGPA oziroma njene predhodnice do 2016, tj. Fakultete za gradbeništvo – UM FG) (preglednici 2 in 3). Komentarja menim, da ni treba dajati, saj številke govorijo same za sebe. Število magistrov inženirjev arhitekture – mag. inž. arh. (skupaj z magistri inženirji arhitekti ur- banisti: mag. inž. arh. urb.) v zadnjih dese- tih letih močno prehiteva število magistrov inženirjev gradbeništva – mag. inž. grad. (tudi skupaj z magistri inženirji okoljskega gradbeništva – mag. inž. okol. grad. in prof. dr. Matjaž Mikoš•ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI Gradbeni vestnik • letnik 68 • november 2019 265 magistri inženirji stavbarstva – mag. inž. stavb.). Se potem lahko vprašamo, ali ni zadnja prenova gradbene zakonodaje v Sloveniji v veliki meri tudi posledica tega stanja in posledično poskusa arhitekturne stroke ob njeni močni kulturni in umetniški podstati prevzeti določeno vlogo inženir- stva in posebej gradbeništva, ker se raz- merja na trgu delovne sile spreminjajo med arhitekti in (gradbenimi) inženirji. Kdor bo želel odgovoriti na to vprašanje, bo moral še analizirati trg brezposelnih in potrebe slovenskega gospodarstva po arhitektih in gradbenikih. leto zaključka 543 arhitektura (modul arhitektura) 543 arhitektura (modul urbanizem) 543 arhitektura (modul notranje oblikovanje) 1375 arhitektura 337 arhitektura 17180 urbanizem UL FA UL FA UL FA UL FA UM (FG)PA UL FA 2012 81 9 12 39 2 0 2013 93 11 8 22 4 0 2014 56 5 5 75 4 0 2015 32 4 10 98 32 0 2016 140 17 34 107 26 0 2017 0 0 0 107 22 0 2018 0 0 0 128 25 9 vsota 402 46 69 576 115 9 skupaj arhitektura 1093 skupaj urbanizem 55 Preglednica 2• Pregled števila diplomantov predbolonjskih in bolonjskih študijskih programov na področju arhitekture in urbanizma v obdobju od 2012 do 2018 (vir: MIZŠ, eVŠ). Preglednica 3• Pregled števila diplomantov predbolonjskih in bolonjskih študijskih programov na področju gradbeništva, vodarstva in stavbarstva v obdob- ju od 2012 do 2018 (vir: MIZŠ, eVŠ). leto zaključka 550 gradbeništvo 879 gradbeništvo 592 gradbeništvo 62 VKI 533 VOI oz. okoljsko gradbeništvo 880 stavbarstvo 335 gradbeništvo UL FGG UL FGG UM (FG)PA UL FGG UL FGG UL FGG UM (FG)PA 2012 77 0 27 17 0 0 0 2013 88 2 9 23 0 1 8 2014 58 2 8 32 1 2 15 2015 48 12 2 19 5 3 15 2016 76 25 18 62 10 7 23 2017 0 42 0 0 16 7 26 2018 0 30 0 0 19 12 25 vsota 347 113 64 153 51 32 112 skupaj gradbeništvo 636 skupaj vodarstvo 204 skupaj stavbarstvo 32 VOI – vodarstvo in okoljsko inženirstvo ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI•prof. dr. Matjaž Mikoš Gradbeni vestnik • letnik 68 • november 2019 266 7•SKLEP Če sprejemamo nov Gradbeni zakon v duhu njegovega imena, da gre res za zakon o graditvi objektov v novi preobleki in ne le za stavbni zakon, so nujni popravki prenovljene gradbene zakonodaje: – Prenehati z medsebojnim obtoževanjem (predvsem po medijih), saj je nujna ar- gumentirana izmenjava mnenj, kjer naj konstruktivno (!) vlogo prevzameta ZAPS in IZS, MOP pa nepristransko (!) vlogo pred- lagatelja spremembe gradbene zakonoda- je in odločevalca s strokovnimi argumenti ter prepoznavno politično odgovornostjo za predlagane zakonodajne rešitve v do- bro vseh strok in slovenske družbe. V tem duhu bi moral MOP nemudoma preklicati obvezno navodilo upravnim enotam, kdo je lahko vodja projekta za stavbe iz junija 2019, saj nima pravne osnove (laik bi rekel, da je nezakonit). – Za vodjo projekta imenovati enakovredno pooblaščenega arhitekta ali pooblaščene- ga inženirja, brez navedbe o prevladujoči stroki glede na namen gradnje, ter tako omogočati vsem strokam, ki so dejansko že do sedaj opravljale to vlogo, prevzemati vlogo vodje projekta tudi po novi gradbeni zakonodaji brez omejevanja na posamezne vrste stavb in inženirskih objektov. Name- sto izključevanja in omejevanja omogo- čati arhitektom in inženirjem enakovredno sodelovanje ob striktni odgovornosti vseh deležnikov in zakonsko poudarjeni vlogi projektanta, ki imenuje vodjo projekta. Tu- kaj ne moremo zaobiti zahteve po primerni ravni strokovnega znanja naročnika in pro- jektanta, ki ga naročnik izbere! – Istočasno z brisanjem določbe o pre- vladujoči stroki uveljaviti spremembo zakonodaje, ki bo vodji projekta naložila tudi odgovornost ob usklajevanju izdelave projektne dokumentacije, ki je sicer nalože- na pooblaščenim inženirjem, izdelovalcem posamezne vrste projektne dokumentaci- je. Vzporedno s to spremembo tudi doreči odprto vprašanje avtorskih pravic vodje projekta v odnosu do avtorske pravice izdelovalcev posameznih načrtov (tudi projektov arhitekture). – V gradbeno zakonodajo ponovno umestiti proces revidiranja projektov (projektne do- kumentacije). – V terciarno izobraževanje čim prej umes- titi interdisciplinarni magistrski študijski program, ki bo izobraževal za potrebe vodenja projektov v skladu z najnovejšimi trendi in tehnologijami na področju graditve objektov in ki bo postopoma prevzemal vlogo vodenja projektov od pooblaščenih arhitektov in pooblaščenih inženirjev sklad- no s svojimi znanji in odgovornostjo, kar bi seveda zahtevalo formalno regulacijo tega poklica – danes reguliranega poklica »vod- ja projekta« ne poznamo! – Spremeniti opis poklicnih nalog poobla- ščenih inženirjev (4. člen, ZAID, 2017) na način, da bodo opisi medsebojno usklajeni glede na raven in podrobnost opisa med posameznimi profili pooblaščenih inženir- jev. – Razmisliti o zahtevanih kompetencah (kompetenčni profil) za posamezno po- dročje dela pooblaščenega inženirja, da ne bo to le spisek predmetov (predmetnih področij) na študijskih programih prve in druge bolonjske stopnje (oziroma enovitih magistrskih študijskih programih), temveč k temu dodati opis kompetenc in znanj, ki jih morajo izkazovati pooblaščeni inže- nirji posameznega področja. Dobra osno- va za tak opis so lahko referenčni okviri, ki so jih za bolonjske študijske programe na področju gradbeništva razvili v Nemči- ji [ASBau, 2018]. Za magistrske študijske programe druge stopnje takih referenčnih okvirov ne načrtujejo in študijski programi so v tem smislu deregulirani in lahko po- nudijo na velikem nemškem izobraževal- nem trgu zelo različne (in specializirane) profile magistrov gradbeništva. 8•ZAHVALA 9•LITERATURA Krajša različica prispevka je bila predstavljena na 5. dnevih gradbenega prava 14. novembra 2019 v Laškem in je izšla v zborniku tega strokovnega srečanja, ki ga je pripravil Urad- ASBau, Akkreditierungsverbund für Studiengänge des Bauwesens, e.V., Referenzrahmen für Studeingänge des Bauingenieurwesens (Bachelor), Berlin. 36 str. https://www.asbau.org/dl/ASBau_RR_2018_dl.pdf, 2018. GZ, Gradbeni zakon. Uradni list RS št. 61/17 z dne 2. 1 1. 2017. IZS, Inženirska zbornica Slovenije, Komentar k izdanemu pojasnilu MOP za vodenje projektiranja, http://www.izs.si/izpostavljena-novi - ca/komentar-k-izdanemu-pojasnilu-mop-za-vodenje-projektiranja-2577/, 1. 7. 2019. Krajcar, Š., Kryžanowski, Š., Starec, M. (2018) Ravnanje v primeru poseganja v obstoječe avtorsko delo (shematsko) – Priloga h ko- deksu ZAPS, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Ljubljana, 3 str., 2018. Kranjc, S., Avtorska pravica v arhitekturi, Zbornica za arhitekturo in prostor, Ljubljana, 32 str., https://www.zaps.si/img/admin/file/ avtorska%20pravica/Zaps_avtorske%20pravice%20v%20arh-2014-spread-2.pdf, 2014. ni list Republike Slovenije. Za njihovo delno podporo pri pripravi strokovnega gradiva, pri- kazanega v tem prispevku, se avtor prispevka najlepše zahvaljuje Uradnemu listu RS. prof. dr. Matjaž Mikoš•ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI Gradbeni vestnik • letnik 68 • november 2019 267 Kodeks, Kodeks poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev, https://www.zaps.si/img/admin/file/ AKTI%20ZAPS/2_Kodeks%20ZAPS_URL%206-2005.pdf, Uradni list RS št. 6/05 z dne 21. 1. 2005. Pravilnik, Pravilnik o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani – neuradno prečiščeno besedilo, 7. str., https://www.uni-lj.si/mma/npbdeloiizvenul1 1052018/2018051 1 10390377/, 2018. Seznam, Seznam gospodarskih subjektov, ki opravljajo arhitekturno in inženirsko dejavnost. Inženirska zbornica Slovenije, http://www. izs.si/imeniki-seznami/seznam-gospodarskih-subjektov-ki-opravljajo-arhitekturno-in-inzenirsko-dejavnost/, 2019. Statut, Statut Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-3898/statut- zbornice-za-arhitekturo-in-prostor-slovenije, Uradni list RS št. 81/18 z dne 14. 12. 2018. Statut, Statut Univerze v Ljubljani – čistopis, neuradno prečiščeno besedilo. 77 str., https://www.uni-lj.si/mma/statut_ul__cistopis,_ne- uradno_precisceno_besedilo_z_dne_27_7_2019/2019072609004168/, 2019. UL, Univerza v Ljubljani, visokošolska prijavno-informacijska služba, Analiza prijave in vpisa, Študijsko leto 2018/2019, 536 str., februar 2019. Vrhovec, A., Naj bo vodja gradnje arhitekt ali gradbeni inženir? https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/naj-bo-vodja-gradnje-ar- hitekt-ali-gradbeni-inzenir-232152.htm, Delo, str. 3, 29. 9. 2019. ZAID, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, https://www.uradni-list.si/_pdf/2017/Ur/u2017061.pdf, Uradni list RS št. 61/17 z dne 2. 1 1. 2017. ZGO-1, Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 1 10/02 z dne 18. 12. 2002. ZGO-1A, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS št. 47/04 z dne 30. 4. 2004. ZGO-1B, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS št. 126/07 z dne 31. 12. 2007. ZGO-1C, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov. Uradni list RS št. 108/09 z dne 28. 12. 2009. ZGO-1-NPB16, Zakon o graditvi objektov – neuradno prečiščeno besedilo, https://zakonodaja.com/zakon/zgo-1, 2019. Žižič, B. (ur.), Arhitektura za ljudi: arhitekturna politika Slovenije, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana, 44 str., https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/ARHITEKTURA/df0797cb33/Arhitektura_za_ljudi_SLO_2018-05-21.pdf, 2018. ODPRTE DILEME NOVE GRADBENE ZAKONODAJE V SLOVENIJI•prof. dr. Matjaž Mikoš