wm
1 Hamfri 4 Intervju:
Zdenko
Zavadlav,
OZNA 9 Demos in $ 10 Krajaorožja 14 Labodji
spev, TV 18 Intervju:
Suzana
Dewa,
Amnesty Int. 24 Fotolabor 28 Intervju:
Andrej
Poznič,
predsednik 38 Drugagodba
43  Karse Igorček nauči...
44  MaliTibet 46 Hrvatska
zora 48 Demokracija
TJVOHMNriK
KAVELJ 22
Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme!
Vem, ljube bralke in dragi bralci, da ste spektaklov od vojne sem že dobro vajeni. Tudi burk raznihbarv in odtenkov, od novega slovenskega parlamenta do spektakular-nega poskusa oboroženega ropa slovcnskega orožja. Da ste vsega hudega vajeni in s svojo trpežnostjo hvaležna tarča za razne neotesane vsiljivce, se poiten človek fce čuditi ne more.
Prav pisano ste morali gledati, kako vehementno je nova oblast odpravila zmikavte, zamaskirane v neke čudne cunje. Ljudem kar ni bilo jasno ali so Slovcnccm nenadoma zrasla jajca ali smo se v vsesplošni paniki preprosto pozabili usrati. Pa saj ni važno! Glavno, da so flinte ostale pod streho in mirno lahko čakamo na nov poskus provociranja s strani malo »posrbele« državne oblasti.
Vcrjetno &e sam Bog ne ve, kaj šele šefminister Lojze, če se tu nc pojavi znameniti »kavelj 22«. Kaj pa, če je bil to le strel nad glavo zaradi obscenega izbora dveh zelo pomembnih ministrov. Tisti tam spodaj namreč ie zmeraj veijamcjo, da sta šef policije in obrambe gjavna frajerja in da so vsi drugi pajaci za na oder. Namreč puter, ki ga onadva nosita na bučah namesto Sapk, je res že prekleto žarek.
In če, sicer brezmadežen, šefminister ne ve, da ima za policajministra tipa, ki hodi več po sodiftčih kot po ccsti, bi lahko vedel vsaj to, da se z radikalnostjo oblast lahko prevzame, ohrani pa hvalabogu ne.To se počne z maniro, v politiki imenovano prag-matizem. Žal je prav tega gospodu Peter-letu tu sfalilo, ko je talal ministrske stole. Da pa tisto o Bogu in grehu \z podnaslova drži kot hudič. bi on žc lahko vedel, ker je tam doma. Z Bizancem se bo namreč moral pogovaijati, če to hoče ali ne. In na ta način se bo prekleto težko. Kak cinik bi dejal: »Njegov problem!« Pa to v resnici ni. Toda kar je, je. Le cela slovenska demokracija bo izpadla kot farsa, če bo zaradi dveh greSnih tičkov padla cela vlada. Amen.
V Ljubljani, 24. maja 199O
Vaš Hamfri Bogart
P.s. Jutri, na sam (nekoč) veliki dan mladost, se v Ljubljani začne zapuščinska razprava, imenovana »Kongres ZSMJ«. Bojda bo tam slavnostni govornik sam predsed-nik dr. Jovič, ki nam bo Slovcnccm tisto zgornje povedal v precej bolj zasoljenem tonu. Čc seveda ne pride kaj vmes in bo kak&na manjša riba govorila o demokraciji in prihodnosti mladih duš. Tistih par vzncsenih mladcev, ki bo s seboj prineslo gnile paradajze v žepu, pa bo imelo zasvinjane žepe - a lepio sedmino.
TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana. • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448. • V urcdništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Tomi Drozg. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 10 din. • Oproščeno prometnegadavkapo sklepu št. 421-170/22.2.1973. • Naslednja številkaizide 1 l.junija 1990.
Tovariši uredniki Tribune,
V Vašem časopisu številka 8/14.maj 1990 ste pod naslovom Prof. Edvaid Kocbek/zadnjikrat ob-javili članek dr. Petta Urbanca. Urbanc v tem članku nedvomno govori o zelo resnihstvarh, ki bodo - upam nekoč tudi na Slovenskem - prcdmet resnega razgovora, vendar ostaja pri tem na near-gomentirani pamfletistični ravni, ki smo jo v zadnji petinštiridesetih letih prav pri komunistih tako obsojali. Urbanc ima seveda pravico, da ima o Kocbeku svoje mnenje: toda njegova argumen* tacija niso konkretna zgodovinska dejstva, temveč subjektivne, k brezprizivni in enostranski dis-kvalifikaciji usmerjene sodbe, ki ustrezajo njegovi ideološki izbiri. Zato z njimi ne kaže resneje polemizirati. Pri odločitvi, da se kratko odzovem na njegov zapis, so me vodile predvsem naslednje tristvari:
1) Urbanc trdi, da je Kocbek svoj razgovor v Zalivu leta 1975, s katerim se je vsaj v republiki Sloveniji začela razprava o poboju domobrancev leta 1945, »napravil zaradi sugestije partijske vrhuške«. Za to svojo trditev seveda ne navaja nobenih argumenotv. Vsi, ki smo tedaj v Trstu kupovali Zaliv, pa se dobro sporrrinjamo, kako so nas leta 197S prcgledovali na meji in nam stikali po žepih, če so v njih zaslutili kakršnokoli publikacijo. hkrati vemo, da so oblasti po objavi pogovora v Zalivu ne le Pahorju in Rebuli najprej
. onemogočaleinnatooteževalepotovanje v Jugos-lavijo, temveč zapirale tudi Kocbekove prijatelje in sorrrišljenike na Slovenskem. In kočno je znano, da se po prcganjanju, ki je sledilo pogovoru v Zalivu, tudi Kocbek ni nikoli več pobrel. Ta pogovor je bil začetek njegovega duhovnega in telesnegakonca.
2) Urbanc vidi višek možne slovenske narodne sprave v postavitvi spomenika in spominskih obeležij, ki bodo - ob prisotnosti vseh sprtih strani - formalno in uradno postale simbol »našega pomdrjenja«. Pri tem je njegov spis daleč od tega, da bi prispeval k zaželeni porrriritvi. Kajti sprava in pomiritev - poskoraj pol stoletni razdeljenosto, ki je polnila grobove - ne morc biti v tem, da sebi in mrtvim postavljamo nove spomenike. Bistvo sprave je lahko le v temeljitem in razločujočem prerrrisleku slovenske polpretekle zgodovine. Ta premislek pu predpostavlja razumevanje ne le lastne, temveč tudi nasprotnikove tragike. Vse ostalo je - vsaj v mojih očeh - nov ideološki ekskluzivizem, ki se v svoji temeljni intenciji in strukturi ne odmika bistveno od tistega, kar smo vsa leta po vojni živeli in doživljali na Slovenskem.
3) In končno: to pismo pišem med drugim zato, ker sem bil vletih 1967/68 sam urednik študentske Tribune. kdorkoli bo listal po tedanji Tribuni, bo videl, da je bila tudi cilj študentske generacije, ki jeTribuno tedaj urejala, demokracija. Todaobtem demokracije že tedaj nisem razumel (in nismo razumeli) v podobi neargumentiranega pljuvanja po ljudeh. V tem smislu je zame Tribuna - takšna kot }t danet - preocg katasttofifen doka* negrol« slovenske politične kulture na tej, s phspevki slovenslrih emigrantov, ki jih objavljate pa tudi na oni strani oceana. Kocbekova vztrajna zahteva po individualnem soočanju z zgodovino in stalnem preverjanju lastnih odločitev v konkretni zgodovinski resničnosti, ki lahko - kot edina prava
potrditev - tako posamezniku kot kolektivu zagotovi zgodovinsko prepričljivost, na Slovenskem očitno ni našla plodnih tal, saj je ostala brez pravega odmeva ne le pri komunistih, temveč tudi njihovih nasprotnikih.
Dr. Peter Vodopivec, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani
SINDIKALNA NEODVIS-NOST!
V srcdstvih javnega obveščanja se pojavljajo manipulacije s pojmom NEODVISNOST in SVOBODA sindikatov. Nekatri sindikati si namreč neupravičeno prilaščajo nazive svobodni in neodvisni. Obstajajo mednarodni kriteriji, ki so zajeti v konvencijah mednarodne organizacije dela-MOD.
Konvencija št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic 1948 govori; 2. člen
1. Delavske in delodajalske organizacije imajo pravico, da sprejmejo svoje statute in splošne upravneakte.dasvobodnoizbirajosvojepredstav-nike in se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe.
2. Državne oblasti ne smejo te prvice omejevati ali pa zavirati njeno zakonito izviševanje.
4. člen
Ni dovoljeno administrativno razpustiti in preprečiti dejavnosti organizacij delodajalcev in delavcev.
SFRJ jo je ratificirala 8. 4. 1958 (Službeni list FNRJ.šL 8,6.8.1958).
Konvencija ŠL 98 o uporbi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja 1949 govcai:
1. člen
1.  Delavci morajo biti zavarovani proti dis-kriminaciji, ki bi ogrožala sindikalno svobodo na podroČju zaposlovanja.
2. Delavce je treba zavarovati zlasti pred dejan-ji, ki imajo namen:
a) da se delavec zaposli le pod pogojem, da se ne včlani v sindikat ali pa iz njega izstopi,
b) da se odpusti delavca ali da se mu škoduje kako drugače zato, ker je član sindikata, ali zato, ker se udejstvuje izven delovnega časa ali s pris-tankom delodajalca v delovnem času v sindikalnih tiejavnostih.
2. člen
1.  Organizacije delavcev in delodajalcev morajo biti zavarovane pred vsemi vmešavanji enih na račun drugih, neposredno ali posredno, ali prek njihovih agentov ali članov ob njihovem us-tanavljanju, delovanju in upravljanju.
2. Kot vmešavanje po tem členu štejejo ukrepi, s katerimi se ustanavljajo organizacije delavcev, ki so pod vplivom delodajalcev, kakor tudi vzdiževanje delavskih organizacij s finančnimi
sredstvi delodajalcev ali drugače z namenom, da te organizacije nadzoruje delodajalec ali or-ganizacije delodajalcev.
SFRJ jo jeratificirala 8.4.1958 (Uradni list FNRJ.ŠL 11/1958).
Če SSS hoČejo delovati kot neodvisni sindikat, morajo upoštevati te konvencije in »e odreči vzdrtevanju »vojc organizacije » •trani delodajal« ca - podjetja, kar pomeni, da podjetja in ustanove ne smcjo vzdrževati sindikata oziroma njegovega kadr.a Prav tako obstaja možnost, da bo ZKS -DPS preko vodilnega kadra (ki so v veliki večini njihovi člani) v podjetjih in preko SSS hotela ohraniti prevladujoč vpliv nad delavci in jih uporabiti (z njimi manipulirati) za oviranje prvič demokratično izbrane oblasti v Sloveniji.
Verjamemo, da nova oblast nima namena ponavljati istih napak kot bivša in si podrediti delavce. Takšne težnje se že kažejo s strani SDZS, ki je soustanovitelj ZNSS (Tomšičev sindikat). Tak sindikat ni in ne more biti neodvisen, ker je podaljšana roka SDZS in je tako strankarski. Upamo, da se zgodovina ne bo ponavljala. Zvezo neodvisnih sindikatov Slovenije naprošamo, da spremeni svoje ime, ker uporablja ime naše or-ganizacije, ki se glasi Neodvisni sindikati Slovenije. Takšno podobnost smatramo za mampulacijo delavcev s strani F. Tomšiča, ki je bil iz naše organizacije zaradi nekorcktnih dejanj izključen. Naša organizacija pod tem imenom deluje že več kot leto in pol. Kljub temu pozdravljamo ustanavljanje novih sindikatov kot tudi pozitivne premike v SSS in upamo, da bo med sindikati v Sloveniji prišlo do sodelovanja na področjih, ki so za delavce pomembna.
Neodvisni sindikati Slovenije
predsednik RastkoPlohl
PELAVCEM ELANA
Ta tekst setn poslal na urcdništvo Dela že 23. aprila, vendargavsedodanes (20.5.)nisoobjavili.
Lansko leto je Elan na ljubljanslrih Prulah ob Karlovškem mostu odkupil in prenovil lepo (Plečnikovo) vilo. Takoj, ko so se v začetku letošnjega leta Hanovci tja vselili je bilo okoli nje parkiranih vedno več najmodcrnejših in čisto novih avtomobilov najbolj znanih svctovnih znamk. To se je dogajalo od konca lanskega leta pa vse do pred kratkim. Pred približno dvema tednomapa (tedenprej, kot se je začelo v časopisih pisati o Elanu!), kot da bi se nekaj zgodilo, teh številnih limuzin ob vili na Prulah ni bilo več.
Do tu seveda vse lepo in prav, sedaj pa, ko beremo, v kakšni nelikvidnosti se je naenkrat (?) znašel FJan, dobijo ti avtomobili povsem drugačen predznak. Ddavcem Elana zato priporočam, da se pošteno pozanimajo, kako to, da so si vodilni Elan prav tc mesece, ko so že tnorali vedeti za »krizo* v svojem podjetju, kupovali toliko tako dragocenih avtomobilov.
Ljubljana, 21. aprilain 20. maja 1990
ivo Žajdela LjuHjana
Gabriielu .Telnikarju
Če prav razumem pisanje Gabrijela Jelnikarja, se nekomu toži za časi, ko so lahko razni RDECI BARONI delili kar takole podolgem in počez!« Mislitn, da jim je zares odzvonilo - samo malo pozno.
Kar se Baronov tiče, pa tako odhajajo eni v norišnice, drugi med samomorilce, tretji pa barve menjaL Skratka, vse manj jih je.     Milan Bregar
Sušica 23, Ivančna Gorica
KULTURNA REVOLUCUA
Prvič se vam oglašam, čeprav že nekaj časa berem vaše glasilo, v katerem med drugim razkrivate tudi mnoga povojna grozodejstva Komunistične partije oziroma njenih lideijev in sploh velikih osvoboditeljev naše domovine.
Šele danes prihaja na dan, kaj vse so takoj potem, ko je Nemčija padla na kolena in je bilo vojne konec, delali naši revolucionarji. In mnogi med njimi živijo še danes, le da so že upokojeni in za svoja krvava dejanja - pobijanje - jim naša družba daje privilegirane pokojnine. Ni kaj, za to so sami pravočasno poskrbeli, ko so bili na oblasti.
Pred seboj imam Tribuno številka 8. z dne 14. maja 1990, kjer sem na strani, ko je govora o E. Kocbeku, med drugim zasledil, da je Matija Maček dejal, da je bila slovenska revolucija naj-bolj humano dejanje. Dovolite, da k temu dodam. Ce me spotnin ne vara, sem bil kot novinar -dopisnik na spominski komemoraciji, ko je imel na Osankarici, kjer je leta 8. januarja 1943 padel I. Pohorski bataljon oziroma 69 borcev in bork, svoj slavnostni govor tudi sedaj že upokojen slovcnski revolucionar, zvezni notranji minister itd., Stane Dolanc, poslušalo ga je kar nekaj sto ljudi, med njiirri mnogo svojcev padlih partizanov.
Tudi Stane Dolanc je tedaj med drugim povedal, da je bila Osvobodilna fronta veliko kultumo dejanje, kar je večkrat poudaril. Resda ne morem trditi, da pa je s to svojo tezo o kulturni revoluciji že todi misUl na čiščenje Slovenije sovražnikov, ki so urrnli mučeniške smrti v Kočevskem Rogu, Teharjih, na Krasu, Škofji Loki pa tudi pod gradom Borl blizu Ptuja. O tem še ni bilo nič pisanega, raziskanega. Ljudje, ki so bili priča temu pokolu, to vedo.
Preseneča me tudi zapis, ko je dr. Peter Urbanc zapisal, da Nemci v Kragujevcu niso pobili 7000 Ulc«v atnpak 1« 2300? Kako jo u prllel do leh podatkov. Zakaj so si »osvoboditelji« dovoljevali takšne pretirane neresnice. Takoj se mi postavlja vprašanje, koliko je bilo žrtev v Kraljevini?
Ob vseh pobijanjih, ki so jih množično izvajali naši partizani, in so se namesto velikodušnih zmagovalcev izkazali kot surovi maščevalci, os-tane človek, ki ima duSo in srce, resnično brez besed. Vsekakor gre velika zahvala Tonetu Svetini, ki je pivi pisal o genocidu v svoji knjigi Ukana. O Dachauskih procesij pa raje ne iz-gubljam besed. Tu me najbolj presenečajo in-scenirane obtožbe, ki so jih bili primorani pisati, ker je to od njih zahtevala Komunistična partija, kot se je pač tedaj imenovala Zveza komunistov, ki pa jc sedaj k temu dodala še kratico SDP. Tedaj so padli pod streli, bili obsojeni na trpljenje po zaporih, poscbno na Golem otoku, celo mnogi bord, revolucionarji, povojni politiki, kot je
recimo primer zakoncev iz Slovenj Gradca (imen se trenutno ne spomnim). Oba, mož in žena, sta bilaobsojena na smrt. In kazen je bilaizvršena. Da ne opisujem kalvarije Andreja Bohinca in mnogih drugih.
Noben kenotaf, nobeno opravičevanje mrtvih nc more obuditi k življenju. Še tako velikadenarna odškodnina tem ljudem ne moie povrniti zaupanja v tedanjo, uparn, da ne več tudi sedanjo oblast. Osebno menim, da bi bili edinole ti politični kaznjend, ki so prenašali hujše muke kot Kristus na križu, upravičeni do izrednih pokojnin, ne pa tisti, ki so bili iniciatorji, varno zakriti, in-sceniranih obtožb in obsodb. Žalostno, da se je lahko to dogajalo na Slovenskem, med nami Slovenci, ki se imamo za najbolj human in kul-turen narod. Škoda le, da se imaio za humaniste največji slovenski krvniki.   Franjo Hovnik, Ptuj
Spoštovani,
Obveščam vas, da sem ob branju svojega članka Evropa zdaj ali nikoli več - naši v Strassbourgu, Tribuna št. 8 14, 1990, str. 29, 2.odst., opazil hudo tiskarsko napako, ki meče slabo luč na strokovnost članka in njegovegaavtorja.
Prvi stavek omenjenega 2. odst. se v objavljeni verziji glasi:»Najin položaj opazovalca je bil pogojen z dejstvom, da lahko na tekmovanju sodelujemo samo študenti držav podpisnic Evropske konvencije o človekovih pravicah.« Pravilna formulacija pa je nas-lednja:»Najin položaj opazovalca je bil pogojen z dejstvom, da lahko na tekmovanju sodelujejo samo študenti držav podpisnic Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Kot lahko vidite, je v ,pravilni obliki glagol »sodelovati« v 3. os. mnozine, ne pa v 1. os. množine, kar pa je v tem primeru bistvena
vsebinska razlika.
Zato vas vljudno prosim, da v naslednji številki Tribune na dovolj vidnem mestu objavite ustrezni popravek.
P.S.
Glede na to, da je bila skupaj s tekstom objavljena reklama za Ženevski klub, bi rad poudaril, da potovanje ni bilo organizirano v okviru omenjenega kluba, ki deluje na Pravni fakulteti.
Z odličnim spoštovanjem:
Mitja Jelenic Novak
NORCEVANJE
Da se »uredništvo* Tribune dela norca iz mene, mu ne bom zameril. Nimam nič proti, če se z menoj poheca. Da pa se dela norca iz bralca, zahtcva moj odgovor.
»Marko, enoletni mandat ti je že pred časom potekel, predsedstvo jc razpadlo, UK ZSMS pa po sklepu kongresa v Portorožu ne obstaja več. Iz navedenega je razvidno, da ti ne bo treba odstopiti. UREDNIŠTVO«.
Takšen je važ komentar pod mojim pismom v prejšnji štcvilki. Bralcc naj si, prosim, ogleda impresum te iste številke in našel bo stavek: »Tribuna jc glasilo UK ZSMS Ljubljana«. Čudim se, kako lahko izhaja časopis, ki nima izdajatelja. Uredniki Tribune dobivajo plačilo iz računovodstva UK ZSMS, ki tudi krije njihove vsakomesečne izgube. Denar pa še v obljubljeni dt-želi ne pada z drcves.
»Uredništvo« Tribune je na zadnji seji PUK zaprosilo, naj urednikoma podaljša funkcijo vršilccv dolžnosti še za tri mesece, ob prošnji za dodatno izredno dotacijo Tribuni. Čudno, da ste prosili telo, ki ne obstaja več.
In »moj mandat, ki je te pred časopm potekeU. Predsedstvu seje leto izleklo marca, konferenca UKpaje z dopisnim sklepom vsem organom (torej tudi predsedslvu) podaljšala mandal do ustanovitve parlamenta, skupaj z drugimi določili, ki so omogočila legcden prenos pravnega nasledstva na Študenlsko Zvezo Slovenije - in ta sklep je omogočil tudi izid te številke Tribune in njeno nadaljnje iz-hajanje.
Da ne bi napak razumel. Ne grc mi za poudar-janje organizacijc, ki je kmalu - nam vsem v veselje - ne bo več. Želel pa bi si bolj objektivna stališča »uredništva« - zaradi slike, ki si jo ustvarjabralec.
Ob vsem besu Tribune proti nekaterim članom zadnjega predsedstva UK se povsem strinjam, da smo člani P UK prav malo naredili. Peljali smo le najnujnejše zadeve, tisti, ki nismo odstopili in tisti, ki so.* Ali je bil khv zelo sproščeni princip delovanja (vsak si je sam izbral področje svojega dela in delal tam, kjer se je počulil sposobnega in koristnega)! nekoliko. Nekoherentnost in nekompetentnost sta značilna za sisteme, kjer je vsakdo odgovoren za vsc in nič. Sindrom P UK jc bila prevelikanemarnostin malo voljedodela. Tako bi morali storiti ogromno, naredili pa smo bolj malo. Še kar smo začeli, smo ponavadi pustili napol poti.
Da takone imene vemkaj nastati, jeočitno; in tudi novi študentski zvezi bi dal v premislek - po začetni vneni cfektivno6tradadiasJi6iopade. Problemmajhne učinkovitasti bo obstajal, dokler bodo študentski predstavnikitudisairaštixinali,iirelipredavanja,izpitE, vaje, ppgcsto finančne težave, predvsem pa svojo mladost-inpoiegnjelezdDmaločasa..
Marko Gospodaiič
Tukaj moram izvzcli Nevo in Aleu, ki sta vztrajno vlagala svojo energijo in neprestano žnvovala svoj čas. S XIV. blokom bosta Uhko pokazaU toliko kot morda vsa tri zadnja pred-sedstvaskupaj.
OZNA
UDARNA PEST PARTIJE
Zdenko Zavadlavje enaprvih oseb na Slovenskem, ki so kot neposredne priče, odkrito spregovorile o naši polpreteklosti. Po 40-ihletih hermetično zaprte svetle podobe NOB in socialistične revolucije. Tako hermetično zaprte, daje marsikdo ob Zavadlavovih pripovedih doživel Šok.
Biloje leta 1984. Še ne tako daleč nazaj, pa vendarle, tudi v naslednjih šestih letihje vedno bolj aktivno razkrival temne plati komunistične revolucije na Slovenskem, s čimer je ta dobivala monstruozne oblike slovenske golgote. Sam je v tej boljševistični revoluciji aktivno sodeloval. Je neposredna priča številnih grozljivih dogodkov, ki so se prav neverjetno kulminirali v dneh in mesecih takoj po »osvoboditvi«. Velika morija domobranske vojske ter grozljivo »čiščenje« »sovražnikov nove socialistične oblasti«, od Primorja, preko vse Slovenije, do Prekmurja, v kateremje nova oblast s svojo eksekutivo Ozno in Knojem v vsakem večjem slovenskem kraju odpeljala z domov in nato pobila številne pripadnike tako imenovanega buržoaznega sloja, ponekod celo z druzinami vred; vse toje samo potrdilo, daje KPS že od leta 1941 šlo samo za revolucijo in prevzem oblasti. Okupacijaje bila samo enkratna priložnost.
Zdenko Zavadlavje ze veliko tegapovedal. Zaradi tega mu že dalj časa vztrajno, skoraj vsak dan grozijo. Na srečo seje prav sedaj začel trgati plaz pripovedi Ijudi, ki so do sedaj molčali.
Zaradi časa in dogodkov, v katereje bilpahnjen, in zaradi kasnejših krivic, koje po nedolžnem sedel šest let v socialističnih zaporih, ima še posebno pravico do izpovedi.
Pravkar je v tisku njegova knjiga dnevnikov in spominov, ki zajema čas od »osvoboditve« do konca leta 1945. Knjigo bo močkupitiv začetkujunija, izdajapajo sedajže »zloglasna«LeljakovaZaložbazaalternativno teorijo iz Maribora. Že sedaj lahko povemo, da gre za knjigo, ki bo zaradi svoje sproščenosti pričevanj odprve do zadnje strani do sedaj povsem zamolčanih dogodkov vzbudila veliko zanimanja. Spadala bo najtesneje ob bok Črnim bukvam ter zapisom o Teharjih in Kočevskem Rogu...
TRIBUNA: Ob okupaciji Slovenije leU 1941 ste bili mlad fant. Kaj vas Je pripeljalo do tega, da ste se ie Ukrat odločili za stran, ki se je takoj za tem razvila v boljševistično mašinerijo, ki jo je na Slovensko prinesla Komunistična partija Slovenije? Verjetno ste imeli takrat na so-cial(istič)no revolucijo drugačne poglede in pričakovanja, kot jih imate danes?
ZAVADLAV: Rojen sem bil v stari kmečki hiši na Goricah nad Šoštanjem 29. maja 1924. leU. Stara mati je vedno tidila, da je bilo to na dan nekega svetnika, kar je tudi meni namenjeno. Pa se je, izgleda, grozno zmotila. Oče Nace je bil kmečki sin iz Štandraža, ubogi pisar pri šoštanjskih trgovcih, emigrant s Primorske, goriški gimnazijec, tigrovec, pa Se primorski orjunaš. Mati Flora, Tržačanka, je bila hčeika tržaških trgovcev, pravzaprav nekdanjega
vse tja do Celja. Zvečer smo začeli poslušati radio Moskva, ki se je začel ob deseti uri z intemacionalo. Vsi skupaj smo bili vzhičeni. Poleg »Slovenske mladine« sem začel raznašati še razne druge brošure o svetli bodočnosti v komunizmu, ki jih je imel oče doma vedno več. Takratnega komunističnega or-ganizatorja Slavka Šlandra je partijska celica iz Soštanja, ki ji je pripadal ludi moj oče, nameslila kar v naši hiši, ki je bila malo ven iz naselja. Oče in jaz sva bila strašno navdušena, mati pa ne preveč. Po vsem tistem, kar je Slavko Šlander razlagal, je menila, da nam bo po zmagi boljševistične revolucije Slo slabše, kot nam gre sedaj.
Komunistično sem se vzgajal z VKPb-jem in Diamatocn. Sprejet sem bil v Skoj, kjer mi je bilo na aktivih lepo, razen vsakokratne nesrečne kritike in
svojem prejšnjem sozaporniku, ki je postal medtem velika živina v (partijski) policiji.
Tako setn bil notri - v mašineriji, ki ji takiat še zdaleč nisem videl bistva in posledic.
TRIBUNA: Postali ste revolucionar.
ZAVADLAV: Ja, Sli smo se revolucijo. Tu smo počelitudi zelogrde stvari. Smrt jepostalamoj stalen ¦piemljevalec. Ze v začetku vojnc, ko smo se z Bojanom Štihom, Kajuhom in Milanom Pogačnikom pogovaijali o sovjetski Sloveniji. Spominjam se, kako se jc Milan Pogačnik zatekel v stanovanje mojih staršev v Židovski ulici v Ljubljani, dulevno uničen in poln problemov, potem, ko je kot varnostnik pri VOS-u likvidiral Slovence na Večni poti pod Rožnikom.
štandraškega konjskega voznika in hčere kolonov iz Števerjana.
Tako sem zadihal v vsej revščini tam nad še zeleno Soštanjsko dolino, ki je danes na žalost socialistično razvojno uničena. Po osnovni šoli v Šoštanju je sledila zaradi materialnih težav staršev rcalna gim-nazija pri bogaiejših starih starših v Ljubljani. Vsak dan peš iz Rožne doline za Bežigrad.
Po materi sem bil veren, oče pa je imel težave s Soštanjskim župnikom. Tako sem po eni strani hodil k maii v Selunju in ipovtdi, na dmgi pa iem i kolesom raznašal zaplenjeno »Slovensko mladino«
samokritike, pa še diskusije o trockistih, za katere sem imel občutek, da niti sami ne vedo, za kaj gre. Izgleda, da so na vsak način hoteli imeti trockiste tudi v Sloveniji.
Po okupaciji je moj prijatelj Karel Destovnik odšel v Qek poskus prostovoljcev, sam pa sem z materjo po zaprtju očeta pobegnil v Ljubljano, nato po vmitvi očeta iz Srbije v Gorico, od tam pa zaradi sodelovanja v prvolnem Vosu v zapore v Rim. Po kapitulaciji Italije pa sem bil po očetovem prizadevanju izpuščen, nakar sem odšel v partizane. Javil sem se namreč pri
Drugo moje srečanje s smrtjo je bilo, ko sem bil pripadnik mladinske OF v Gorici. Kot starega skojev-ca me je partijski organizator Tone Velušček zadolžil za likvidacijo dveh »sredincev«: novinarja Tonela Kemperla in publicista dr. Kralja. Bila sta potencialna sovražnika organizacije narodnoosvobodilne borbe. Kralj je bil tedaj v Rimu, Kemperle pa v Gorici. Dobil sem tudi dodeljenega likvidatorja, ki naj bi strcljal na Kemperla. Obveščevalno sem organiziral celotni scenarij, ki pa se k sreči ni izvršil. Kemperle je ostal živ, kasneje sva se srečala v goriških zaporih, njega so takoj izpustili, jaz pa sem presedel kar leto in pol.
Potem sem se srečal s smrtjo, ko bi moral iti na partijski tečaj v Čepovan, ki pa se je vršil v Cerknem. Se danes ni razčiščeno, kdo je zakrivil izdajo tega pred enim dnevom tja premeščenega tečaja. Nekaj je jasno: v cerkvenem stolpu ni bilo nobenega mitral-jeza, ki naj bi streljal na tečajnike. Takral so postrelili vrsto nedolžnih ljudi. Bojan Stih mi je enkrat povedal, da je zelo nasprotoval ustrelitvi »krivcev«, med katerimi sta bila tudi dva znana duhovnika izven obstoječe sodne organizacije.
Tudi tisti Schif z Vukom in njegovo ženo v Trstu sta še vedno mrtva za mano. Kdo je pobil Vuka? Kdo si je izmislil črno roko na Primorskem? Dejstvo je, da je bil na eni strani krščanski socialist Stanko Vuk, na drugi strani pa organizacija panizanske Ozne na Primorskem in v Trstu z Dušanom Furlanom in Vit-kom Hlajem. Pa Vukova zaščita goriške Ozne z vsem iskanjem obveščevalnih resnic in s Schifovo ustelit-vijo. Kaj je res? Obstajajo tudi fojbe v Goriških Brdih iz medvojnega časa, v katere so naši pridno metali ljudi. Spominjam se enega, ki so ga naši povsem po nedolžnem vrgli v f ojbo, nakar mu je uspelo splezati ven in moral sem ga obiskati v goriški bolnici, kjer sem mu predlagal, naj se izgubi v Furlanijo, ker drugače ga bodo naši spet pobili. Pobijali smo na »osvobojenem ozemlju« v Renčah, tudi ženske, in tudi s krampom smopokončaličlovekablizuMima... Že omenjenega Dušana Furlana, ki je verjetno kriv za smrt Stanka Vuka v Trstu ter za mnoge druge poboje na Goriškem in v Goriških Brdih, je Bog kaznoval z moderno tehniko na Krvavcu - zaletel se je v drog smučarske vlečnice ter se ubil.
TRIBUNA: Vrhovi revolucije so vas poleti 1944 poslali na Štajersko.
ZAVADLAV: Sredi poletja 1944 sem dobil poziv iz baze 24, kjer je načelovalo poveljstvo Ozne z Mačkom na čelu. To je bilo na Stražnjem vrhu nad Crnomljem. Ko sem odhajal, so mi priredili v os-vobojenih Renčah na pragu Gorice odhodnico v stilu divjcga zapada. Vedevejevci s Carjem na čelu so pripeljali pržute in sod vina v karjolah. Vedevejevci, obveščevalci, domači aktivisti, mladinke, vse skupaj je bilo v Žigonih. Sledilo je pravo žretje, ples, zabava s streljanjem v vinske sode ter nastavljanje ust pod curke vina, metanje in iskanje odprtih ročnih granat med noge plesalcev, kar je počel vedevejevec »Sib«. Sledilo je slovo od staršev, ki so prišli iz Gorice, nato pa odhod z nekaj kurirji iz zaščitne čete na Dolenjsko po TV liniji. Med čakanjem na novi razpored sem tam spoznal »puklastega« Miho, ki je prav tako čakal na novo razporeditev. Čakali in popivali smo v edini gostilni v Cmomlju. Za mojo divjezapadno odhod-nico so zvedeli še pred moiim prihodom. Napovedana mi je bila razporeditev na Stajersko. Noč me je zatek-la na poti iz gostilne v Čmomlju, kjer smo zapravljali zadnje lire in cigarete, proti bazi 24 skupaj s »puklas-tim« Mihom. Naenkrat vse okoli naju streljanje iz pušk in mitraljezov. Avioni v zraku so že odhajali.
Miha proglasi »napad na osvobojeno ozemlje«, bežimo proti Stražnemu vrhu, nakar Miha skoči na moj hrbet ter me s pištolo prisili, da ga nesem. 5ele v prvih hišah pod Stražnim vrhom izvemo, da je os-vobojen Beograd.
Čeznekaj dni je sledil odhodna Štajersko. Skupaj na pot so mi obesili še nekega avstrijskega komunis-tičnega funkcionarja, ki je prišel iz Barija. Po naročilu Angležev naj bi ga spravili v Avstrijo v stik z odpor-niškim gibanjem. Na poti dežuje kot vrag in zaradi stokrat prekletega Avstrijca nisem smel prenočevati niti jesti na TV stanicah. Grozljiv je bil prehod v
čolnu preko narasle Save. Avstrijec toliko da ni izskočU. Sledila je popolna tnegla nekje na Menini planini. Premočen in ožuljen Avstrijec v novi angleški uniformi in novih čevljih se upre, noče več naprej. Kurirji pa so morali držati svoj tempo, če so hoteli priti pravočasno na dogovorjeno mesto. Znašel sem se v situadji, ko sem ga moral med preklinjan-jem, on nemško, jaz slovensko, pošteno prebutati in obrcati. Nakar me je le razumel in šel naprej. Bil je revež, a kaj sem hotel. Kaj pa hudič leze v partizane! Po večih peripetijah se le znajdem nad Framom, kjer odkrijem v Loki namembno postajo TV13S s koman-dirjem Simo.
TRIBUNA: Kako ste doživeli osvoboditev?
ZAVADLAV: Pričakal sem jo 8. maja na framskem Pohorju, Moral i«n proti Slovenskim Konjicam, nakar sva s kurirjem na poti naletela na nemikega podoficirja s čudovitim belim lipicancem na povod-cu. Hotel se je predati. Konja, ki sem ga tako dolgo zavidal partizanskim oficirjon, končno le dobim. Na Nemca skoraj pozabim ter mu šele na njegovo željo pojasnim, da bo že Se koga srečal in se mu predal. S kurirjevo pomočjo splezam na konja in odjezdim. Vendar to jahanje le ni bilo tako enostavna stvar. To ugotovim po nckaj urah jahanja po Pohorju. Konja
tntervju
sem se končno z razbolelo ritjo znebil, ko sem ga podaiil sodelavcu, ki je odhajal na Koroško.
Sledilo je organiziranje Oznc v Mariboru. Or-ganizirali smo straženje na pomembnih mestih, predvsem mostovih. Na pošti smo srečali Bolgare, ki so nekaj odvijali. Nagnali smo jih in kitialu bi se morali streljati. Kaj hudiča so jih spustili v Slovenijo! Posod jih je bilo polno z vozovi in konji. Telefonska centrala je k sreči že funkcionirala. Na rafineriji se spremo z nekakšno komando mesta, ki je hotela odvažati bencin. Tega smo nato zasegli za potrebe Ozne in VDV. Na križišču železnice na Teznem je bila strašna zmeda. Vsepovsod vlaki in vagoni, v njih pa vse mogoče, od ustašev do ilalijanskih nemških ujetnikov. Na vagonih celo osebni avtomobili. Izbral sem si Steiner 220, kabriolet, ki so mi ga nato Italijani iztovorili. Na banko pridemo prepozno, v sefu so ostale le ničvredne kriegsmarke, medtem ko so reichsmarke že odnesli ruski oficirji, ki so prišli v mesto z Bolgari že dopoldan.
Oznovci in vedevejevci smo začeli z aretacijami, zapori se začno polniti, splošni džumbus je trajal nekaj dni. Vojaki gor in dol, naši, bratski, bolgarski, Rusi, tudi neki avstrijski partizani. Povsod jepokalo. Vsi pa so nekoga vodili in zapirali. TRIBUNA: Skozi Maribor se je valila velika množiea Hrvatov, najprej od juga proti Avstrijl, nato pa po dravski dolini nazaj skozi Maribor. Mnogi so bili v bližini Maribora tudi pokončani.
ZAVADLAV: Zadnje dni vojne, nato takoj ob prihodu v Maribor pa vse do srede maja sem se kar naprej srečcval z ustaši oziroma Hrvati nasploh, domobrani in civilisti, moškimi, ženskami in otroci. Najprej sem jih tik pred osvoboditvijo videl na »veliki stezi« pred Framom, umikajoče se pred partizani z okupalorjcm v Avstrijo. Ob tem pa sem kadil še njihove čudovite cigarete, ker so naši framski pohorski partizani zaplenili nek njihov prehranjeval-ni iransport. Na dan osvoboditve so bili spet skupaj z iulijanskimi nemškimi ujetniki ter z vsemi raz-nolikimi begunci pred paitizani v vlakih na želez-niških tirih mariborskega predkolodvora.
Nato srečujemo Hrvate spet kot vojne ujetnike v uslaških, domobranskih uniformah in v civilu, pa ženske in otroke, ko so jih gonile s Koroške vračajoče se enote 3. annade, iz dravograjske smeri pa proti Ptuju. Hrvate so Angleži vmili pri Pliberku. Ponoči so se te kolone ustavljale v tezenskih gozdovih, ki so bili prepredeni s protitankovskimi jarki. Nekaj noči se je slišalo streljanje iz lahkega orožja iz tiste smeri. »Pancerjarki« so se počasi polnili z nato zasilno zasutimi tmpli Hrvatov. Isto se je dogajalo nato tudi na naslednjem počivališču okoli Šterntala (Kidričevega) pri Ptuju v tamkajšnjih gramoznih jamah. Tako so pripovedovali naši oznovci iz Ptuja. Čeprav policaji, smo bili nad takšnim grozljivim ravnanjem naše bratske armade nekam zaprepaščeni! Tezenski gozdovi so lorej veliko množično grobišče, prav tako okolica Kidričevega.
Nekega dne sem v naših oznovnskih zaporih zas-ledil nekc civilisle-Hrvate. Najprej se je govorilo, da so spremljajoči civilisti umikajoče hrvaške vojske. Eden izmed njih, star in ogromne postave, v mahedravi obleki ter s svojim desetletnim sinom je deloval prav usmiljenja vredno. Ne vem, zakaj sta se mi smilila, verjetno pa zaradi izkazovane ljubezni in skrbi očeta za otroka. Pri namestitvi in prehrani sem jima zato holel pomagati, otroku sem prinesel v zapor i nekaj jabolk. Drugače pa nistno mogli o Hrvatih sami nič odločati, ker zadeve nismo poznali, ampak smo lahko le obvestili vojaško Ozno v mestu nastanjene enote 3. armade.
Končno tmo dočakali obiik vojnikih oznovcev v sodnih zaporih zaradi predaje neslovenskih zapor-nikov. Med njimi je bila tudi neka tovarišica iz Like. Najprej smo jih seznanili z malošlevilnimi papirji zapomikov, nato pa smo jim pokazali še zapornike. Dogajalo se je na hodniku sodnega zapora. Tudi tisti »moj« gorostas z otrokom je bil med njimi. Oznovka iz Like je kar planila na njega in še dva druga: »Jel me poznate?« Gorostasta in še enega je postavila ob steno ter začela vanju streljati s pištolo. Pravzaprav je streljala okoli njiju. Gledali smo, kaj se bo zgodilo. Nič drugega seni zgodilo, lepovenam, da je zapomik gorostas uslaški zdravnik iztaborišča Jasenovac. Ona satna je bila nekaj časa zapornik v taborišču. Nato so jih odpeljali v Zagreb ter tam predali na sojenje.
še prej, ko sem nato za trenutek ostal na hodniku sam z zaporniki, scm zužilkom pripeljal eno na gobec gorostasu, ker mi je s svojim prepričevalnim jamran-jem in z otrokom vzbudil tako usmiljenie. Od mojih spremljevalcev so jih dobili še nekaj. Čeprav so se nato umili, so se jim po obrazu poznale praske, zato nas je tista liška oznovka nadrla, ker bi se jim v Zagrcbu to lahko še poznalo, in še, da bi jih lahko znali bolj strokovno mlatiti.
TRIBUNA: Zapore ste hitro polnili. Poleg mariborskih zaporov sta iz tistih časov znani taboritti Šterntal in Hrastovec.
ZAVADLAV: Bolj ko smo Sli v svobodo. več zaporov in taborišč smo potrebovali za sodelavce okupatorja ter preostale okupatorje nemške narod-nosti. Nikakor nisem razumel: kot partizan pred os-voboditvijo sem imel občutek, da Slovenci v glavnem sodelujejo z nami, naenkrat pa je izgledalo, da jih je bilo kar precej proti in jih sodelovalo z okupatorjem. V Mariboru je Ozna prevzela sodne zapore kot preis-kovalne, prav tako pa smo prevzeli policijske zapore v Slovenski ulici, kjer smo morali najprej prcgnati neko samozvano partizansko »policijo«, kaznilnica preko Drave pa je oslala pod komando raznih sodišč,. prav tako taborišče v Brestemici.
Tudi okrajne Ozne so imele vsaka zase svoj preis-kovalni zapor, tako v Slovenski Bistrici, Prevaljah, Ptuju, Lenartu, Radgoru, Ljutomeru, Murski Soboti in Lendavi.
Proti koncu maja pa nam je načelnik povedal, da bomo sprejemali tudi zapornike z Gorenjske in da zato moramo pridobiti še eno laborišče. Puklasti Miha je predlagal Hrastovec v Slovenskih Goricah ter ga nato tudi organiziral. Najprej so bili v Hrastovcu zapomiki obeh spolov iz okolice Kamnika in Domžal, bili pa naj bi sodelavci Nemcev, Kulturbun-dovci, Parteigenossovci in Volksdeutscherji.
Tiste, ki smo zaprli v Mariboru zaradi »čiščenja« okolice posameznih oblastnih objektov, ali pa so bili privedeni od ljudi in partizanov kot pripadnike Kul-turbunda, Parteigenossovcev in Volksdeutscherjev, sploh niso pošiljali v taborišča, ampak so jih potem, ko smo privedli še njihove dmžine z minimalno prtljago, enostavno pregnali pri Šentilju v Avstrijo, kjer so bile na meji enote Rdeče armade. Pripeljali smo jih na mejo, spustili s kamionov, pokazali mejo, nato pa zapokali v zrak! Kolona je tekla s culami proti meji, Rusi pa so se smejali. Glavno taborišče za mariborsko okrožje pa je bilo v Šterntalu (danes Kidričevo) pri Ptuju. Taborišča so zgradili Nemci v gozdovih na Dravskem polju pri naselju Stmišče -Stemtal, kjer so začeli graditi tovarno aluminija, ki naj bi bila na najjužnejši točki nemškega Recha ter uporabljala boksit iz samostojnc Hrvaške, italijanske Dalmacije in Hortijeve Madžarske. Električno ener-gijo pa naj bi dobivala iz že zgrajene elektrame v Dravogradu ter gradcčc se clektrarne na Mariborskem otoku. Taborišče so Nemci naselili s Štajerci, ki so zaradi rasnih in političnih razlogov dobili belo heimatbundovsko legitimacijo, ker niso bili predvideni za nemške državljane. Taborišče je imelo delovni značaj. Bilo je zgrajeno z nemško pedantnostjo: mrežna ograja, osvellitev, stražamice, vhodna vrata, upravni prostori, barakc za osebje, jedilnice, kuhinje, skladišča, podzidane barake za taboriščnike s stranišči in umivalnicami, osrednje dvorišče, urejene poti. Bilo je primemo za služenje potreb kar za par tisoč Ijudi.
Ob koncu vojne je nemška uprava taborišČa raz-padla, taboriščniki pa so se razšli na svoje domovc. Izgleda, da so taborišče najprej uporabili za »ustaše«, ki so jih Angleži pri Pliberku zavmili, jugoslovanske enote 3. armade, sestavljene pretežno iz Srbov, pa tudi četnikov, mobiliziranih po osvoboditvi Srbije, pa so jih gnale proti Hrvaški. Mimohod teh kolon je trajal kar par dni. »Ustaši« pa so bili: pravi ustaši, hrvaški domobranci, in pa civilisli, moški, ženske in otroci. V Šterntalu je imela 3. armada spet postanek teh kolon, nakar so sledile masovne likvidacije vojakov in civilistov, tako kot že v tezenskih goz-dovih. MeUli so jih v liste jamc, kjer se je pod Nemčijo kopal gramoz za gradnjo tovame.
Taborišče Šterntal je upravljala Ozna za Slovenijo skupaj z okrožno Ozno za mariborsko okrožje. Zavarovano je bilo z vojaki štajerske birgade Narodne obrambe - Knoja s štabom v Mariboru. Taboriščc smo najprej uporabili za kočevske Nemce, potem ko ni bil več možen direkten izgon v Avstrijo pri Šentilju ter po začasni uporabi barak na Teznem. Hkrati stno tja zapirali tudi tiste Štajerce nemške narodnosli, ki so sodelovali v nemškcm aparatu in so čakali na sodišča ali izgon. Uradno naj bi bil režim enakovreden tistemu v drugih kaznilnicah in preis-kovalnih zaporih in prepovedana so bila kakršnakoli maščevalna dejanja. V resnici ni bilo tako, ker se zasliševalci oznovci, ki so prihajali zasliševat v taborišče, še posebej pa stražarji knojevci niso obnašali, kot jim je bilo ukazano. Pa tudi smrtnost je bila velika. Higijenske razmere so bile vedno slabše zaradi vedno večje gneče moških, žensk in otrok in
seveda zaradi slabe prehrambene in druge oskrbe, zlasti zdravstvene. V gozdu za taboriščem so pokopani mnogi umrli v tistih razmerah.
Spomnim se prizorov, ko sem nekoc prišel v taborišče po dva nemška ovaduha. Pogledal sem v kuhinjo in jedilnico. Ravno je bil čas »kosila«. Natlačeni zapomiki so jedli neko vodeno smrdečo brozgo. Iz barak s taboriščniki je neznansko smrdelo, tako da vanje niti nisem stopil. Izgledale so strašno natlačene, ob vhodih pa nekaj žensk in otrok. Vsi skupaj so izgledali zelo preplašeni, ko some zagledali v oznovski uniformi.
Naenkrat sem zaslišal petje »Hej brigade hitite«. Začudil sem se, kako to, v taborišču? Zagledal sem kolono taboriščnikov, ki je prihajala v peterostopih po poti od barak proti jedilnici. Taboriščniki so peli, zraven pa je šlo nekaj knojevskih stražarjev. Med stražarji je bil zloglasni maščevalni knojevec, ki so mu še mladoletnemu Nemci zažgali hišo s starši in brati vred. V rokah je imel kol in tepel tistc, ki niso hoteli peti. Šele ko sem prišel blizu, sem slišal, da so peli s popačenim besednjakom: »Hej prigate, hej prigate...« Spremljajoči stražar mi je povedal, da so Kočevarji. Selitev zanje se je namreč zataknila, ker jih Angleži niso hoteli več sprejemati v svojo zased-beno cono Avstrije.
Oktobra 1945 smo »transportirali« na Hočko Pohorje tudi zapomike iz Štemtala. Njihovi ostanki ležijo na območju kmetije Zgomji Brnik pod domom Planinka. Enemu je v tisti strašni noči uspelo pobeg-niti. Lansko leto, 45 Iet kasnejc, se je javil uredništvu
Mladinc. Živi v Waiblingenu v Nemčiji, piše pa se Karl Cepl.
TRIBUNA: V vsesplošni zmešnjavi tistih prvih »osvobodilnih« dni je prav v Mariboru prihajalo do velikih ekscesov »bratskih osvobodilnih vojska«, predvsem Bolgarov in srbske 3. armade.
ZAVADLAV: Videz Maribora 9. maja 1945 mi bo večno ostal v spominu. Zaznamovan je bil z nepreglednimi kolonami vozov, konjev in vojakov v neznanih unifomiah, ki so se vile preko dravskega mostu in celotnega mesta. Bila je bolgarska vojska, še do včeraj fašistična, naenkrat pa kar »osvobodil-na«. To pa zaradi nespametnega intemacionalizma in dovoljenja naših voditeljev. Kolona se je že od jutra vila s ptujske strani proti dravski dolini. Njeno gibanje je spremljalo nespretno plenjenje po mestnih ustanovah in civilnih hišah in stanovanjih. Naše enote so v mestu komaj preprečevaJe njihovo plenjenje. K sreči so v par dneh izginili proti Dravogradu in Koroški, kjer, so govorili, da so res nekaj pomagali naiim enoum.
Po isti poti so 10. maja zjutraj priSle tudi bratske enote 3. armade. Bolgari so se po nekaj dnevih spet vračali, pot pa so izkoriščali predvsem za polnjenjc vozov, kjer je bilo vse od koles in pohištva, tovar-niških strojev, telefonskih aparatov, vodovodnih inštalacij, pa do ptic v kletkah. Vendar so jih tako domače partizanske enote kot tudi tiste iz 3. aimade vsekakor najbolj mračno obdobje v zgodovini slovenskega naroda.
Ivo Žajdela
ZA   RADIO    GLAS LJUBLJANE-
ODDAJE, KIJIH MORATE POSNETI:
Slovenska redakcija BBC-ja je pripravila kratke tečaje angleškega jezika.
Na sporedu RADIA GLAS LJUBLJANE vsako soboto ob 11.15. (Prva oddaja bo na programu 2. junija.)
Generalni pokrovitetf vseh teč^jev je EKSPRES OPTIKA MIRO KRSTIČ, TRŽAŠKA15.
DENAR
SVETA
VLADAR
Nič ni zastonj in tudl DEMOS ne. Kako je bivša oblast dobivala dcnar za svojc neumnostit vemo. Kako je denar dobila nova oblast, da jc oblast sploh postala, pa žal še ne.
Da so DEMOS množično podprli Slovenci živeči v tqjini, sc je do sedaj samo šušljalo. Ni bilo greh vzetl. Nasprotno, le hvala bi se spodobilo reči. In kot se je Bavčarjev odbor lani pozabil zahvaliti avstralsklm Slovencem za tistih 12.000 dolarjev, se tudi Demos ni uspel kaj prida zahvaliti svojim darovalcem. Koliko so demosovci nabrali osebno, vc samo Bog. Koliko pa so nabrall samo kanadski Slovenci, vemo tudl mi. In sedaj z nami tudi VI. Seznam posameznih darovalcev je žal predolg, da bi ga priobčili v celoti-Če pa koga zanima, si ga lahko ogleda v našem uredništvu. Vsota seveda ni dokončna, predstavlja le majhen del podarjenega budžeta, s katerim je razpolagal Demos v predvolilnem boju.
V upanju, da bomo kdaj ugledall celoten seznam, vas prav lepo pozdravlja
uredništvo TRTOUNE ps. Vas in nas pa verjetno zanima tudi to, zakaj se je porabll. Čao!
4. STRAN - APRIL 1990 - SLOVENSKA DRŽAVA
AKCIJA »DEMOS
Nabiralna akcija za finančno podporo d
emokratskim strankam na bližnjih volit-vah v Sloveniji odlično napreduje.
Kot je razvidno iz priloženih spiskov, smo do danes prejeli okoli 32.000.00 dolarjev. Čeki pa še prihajajo.
Zelo je razveseljivo dejstvo, da je ta vsota bila rezultat SPONTANEG od-zivademokratskih Slovencev v Kanadi. Ni bilo od nikoder nobenega pritiska, niti beračenja: Ljudje so se sami odzvali našemu skromnemu oglasu na letakih in v S.D. TO JE NARODNA ZVEST!
PRVI seznam, objavljen dne 23. marca, ki pa še ni popoln. Darovalci so imenovani po kronološkem redu prejemkov. Kjer ni drugače naznačeno, so darovalci iz Metro Toronta. Podobno razdelitev med Demos-stranke bomo objavili ob zaključku katn-panje.
Dasi je vsota nabranega denarja visoka, nam greni veselje zavest, da je število darovalcev tako nizko. Kje je sedaj tistih 25.000 Slovencev v Torontu, o katerih
vedno govorimo. Ali sta Šola in vojaška služba doma popolnoma utopili njih narodni čut? Prav tako nekateri stari politični emigrantje pozabljajo, da so prišli v Kanado iskat pravo demokracijo. Ko jo sedaj doma po 45 letih želijo vzpostaviti, so gluhi za njihove napore. Tukaj bo potrebno še veliko izpraševanja vesti!
Objavljamo imena in zneske dobrot-nikov akcije »DEMOS«, ki se še nadaljuje. Vabimo tiste, ki še želijo prispevati, da to storijo čimprej. Končni obračun za celo akcijo bomo dali ob zaključku.
Denar je v varnih rokah.
Vsa čast in zahvala pa vsem tistim, ki so se takoj in tako širokogrudno odzvali povabilu!
Pri vsem tem pa ni prezreti dejstva, da je velika zasluga za ta uspeh tudi to, da so pri organizaciji nabirke sodelovali VSI zavedni demokratični delavci v harmoniji s Slovensko-kanadskim svetom. To nas
navdaja z upanjem, da lahko na tako skup-no sodelovanje računamo tudi v bodočnosti. Živela svoboda, demokratska Republika Slovenija!
SKUPNA VSOTA: Lista 1.                         $ 16,150.92
Lista2.                              8,760.00
P.K.LISTA           4,000.00
HAMILTON        2,980.00
VSEGA:
$31,890.92
Mark Kuk, blagajnik Slov. Kanadski svet
Eventuelne prispevke pošljite na: Mark Kuk, 18 Northfield Rd. Scarborough, Ont. MIG 2H4
DAN DOLGIH NOZEV
Je general Ivan Hočevar sodeloval pri prvem Jovičevem udarcu!? Enote Teritorialne obrambe - armada s pipci?!
Začelo seje. Imperij vrača udarec. Svoje kremplje steguje po orožju Teritorialne obrambe (TO), s tempa ji zeli zadati smrtni udarec. Vseje bilo mirno, dokler seje slovenska politika še udinjala Beogradu. Toda leta 1987jeparanoičen strahpredbegom Slovenije mobiliziral generalštab inpredsedstvo SFRJ, ki sta s skupno akcijo udarilapo TO. Še istega leta seje Vojaška policija JLA preimenovala v Vojaško policijo oboroženih sil, leta 1988 pa seje enako okitil še generalštab. Vnovem generalštabu oboroženih sil so ostali stari Ijudje, starešine JLA, ki so kot za šalo, brez vrednosti zvezne in republiških skupščin, pohrustali TO. Slovensko predsedstvo se je dalo spet enkrat prijateljsko prepričati, da ne bo to v ničemer ogrozilo slovenske avtonomije. Lojze Briški in Janko Kušar, ki sta bila takrat republiški sekretar za Ijudsko obrarribo in komandant Republiškega štaba za teritorialno obrambo, pa sta v svoji naivnosti le zagrizla v vabo, da bi zaradi centralizacije koncepta SLO in DS lahko postala člana VojaŠkega sveta v Zagrebu. V zameno naj bi bil komandant zahodnega bojišČa član Komiteja za SLOin DS republike Slovenije. Natojev začetku leta 1988 udarilo še predsedstvo SFRJ, kije izdalo ukaz, naj se število pripadnikov TO v drzavi do konca leta 1990 zmanjša za 13,7 odstotka. Enote pa najlažje zmanjšaš, če jih predhodno razorožiš. In kdo je podpisal razorozitev? V Sloveniji nihče drug kot njihov komandant, generalpodpolkovnik Ivan Hočevar, ki se muje zdelo za malo, da bi o ukazu iz Beograda obvestil vsaj slovensko predsedstvo in obrambnega ministra Janeza Janšo.
Enote teritarialne obrambe so se začele osamosvajati v nemimem letu 1968, pred tem pa so bile partizanske for-macije v okviru JLA. Iz prejšnjih 110.000 mož je število teritorialcev skokovito naraščalo. Kmalu jih je bilo 250.000, nato leta 1975 760.000, danes pa nosi teritorialno uniformo že nad milijon Jugoslovanov. V povprečju je v enote TO vključenih 5,62 odstotka prebivalcev naše države, v republikah pa se odstotek giblje različno, od 4 do 8, medtem ko bi ga zvezno predsedstvo rado v vsej državi znižalo na 5 odstotkov. Ukaz o zmanjšanju naj Slovenije ne bi prizadel, saj je v enotah TO le okrog 4 odstotke prebivalcev republike, vendar je po Jovidevem govoru mogoče razumeti, da je bila akcija sprožena le proti Sloveniji in sedaj še proti Hrvaški, od koder prihajajo alar-mantne vesti Kontraobveščevalne službe (KOS), da si želita obe republiki do kon-federacije priti s pomočjo republiških armad. Res je, da je predvsem slovenska TO veliko bolj opremljena kot v ostalih republikah, čeprav naj bi še leta 1984 odvajali le 0,3 odstotka narodnega dohodka, leta 1988 pa naj bi bil delež še manjši (0,23 odstotka).
Na Balkanu puška poje, na Balkanu se rožlja, kdo zdaj spet orožje krade, izkrvijeinmesa!
Družbeni plan »0,4 odstotka za Teritorialno obrambo« ni bil nikoli dosežen, medtem ko gre še pri teh pičlih sredstvih, ki se z vojaškim uradnim (4,8) in neuradnim (10.2) proračunom sploh ne morejo primerjati, kar tretina za plače uslužbencev v občinskih, pokrajinskih in v republiškem štabu. Tako so leta 1986 v republiškem štabu za TO zbrali 326 starih milijard dinarjev, zaposleni pa so jih »požrli« kar 115. Podobno je bilo leta 1987, ko jih je od zbranih 928, za nakup novega orožja, vzdrževanje starega in vojaške vaje ostalo le 612. Da je naSa TO tudi bolje pripravljena in vodena kot v ostalih republikah, je zasluga tudi v tem, da v samih štabih nismo prekomerno zaposlovali, oziroma jih birokratizirali in drobili. Za enako veliko vojaško območje pridejo na enega našega poklicnega teritorialca na jugu dežele kar trije uslužbenci. Tako je v štabu v Banja Luki zaposlenih 36 ljudi, medtem ko jih je v Mariboru 12. Kdo se boji...
Da pa bi imela armada nadzor nad pretokom orožaj, mora iti vsak nakup preko generalštaba. Pri tem pa vojska še dodatno odira občinske štabe, ki so dolžni vso vojaško opremo z orožjem vred kupovati precej dražje v Vojaških servisih. Direkten nakup v vojaških podjetjih - v Sloveniji jih je 84 - je nemogoč, uvoz pa so le pobožne sanje, oziroma te ožigosajo kot izdajalca, če na to sploh pomisliš. Slednje sta to prva in zadnja poskuiala   narediti    leta    1971    takratni
Slovo od orožja
nenavadni prizor je neprijetno presenetil nove poslance, ki so prihajali na prvo zasedanje nove šentjurske skupščine. Na parkirišču pred stavbo so vojaki na vojaške kamione nalagali orožjc teritoriaine obrambe. Praznjenje občinskega skladišča TO je sprožil telegram z ukazom, ki ga je podpisal generalpodpolkovnik Ivan Hočevar.
Poslanci so v protestu republiškemu pred-sedstvu zapisali: »Zahtevamo, da se ozadje povelja, katerega posledica je ta odtujitev orožja, takoj prouči, to povelje zavrne, orožje pa vrne v naše skladišče.«
Je že kak jugoslovanski general prostovoljno odstopil? Zaželimo mu obilo sreče!
republiški komandant Bojan Polak-Stjenka in komisar Albert Jakopič-Kajtimir, po gonjah iz Beograda pa so ta »greh« pripisali kar med ostale Kavčičeve.
Leta 1978 je v različnih oblikah izobraževanja in izpopolnjevanja sodelovalo več kot 50.000 pripadnikov TO, v enote pa so sprejeli nad 6.000 mladincev - pros-tovoljcev, od tega skoraj polovico deklet. Danes je v teritorialno obrambo republike Slovenije vključenih okrog 73.000 mož, kamor pa ni prišteto številčno stanje enot Civilne zaščite (CZ). Ta je v Sloveniji posebnost, v mirnodobskem času pa je samostojna. Pripadniki dobivajo pozive za vaje tri do štirikrat v petih letih, ker pa se za usposabljanje izdvaja le 9-11 odstotkov sredstev TO, posameznik preživi v tem ob-dobju le največ 15 dni v centrih za usposabljanje oziroma na terenu (vaje v petih letih: enkrat šest dni, dopolnilno urjenje do dvakrat po dva dni in mobilizacijska vaja). Kljub redkim vajam pa so bile v zadnjih
Vika Potočnik, žena, ki je kot delegatka v zvezni skupščini bila neizprosen boj z mlini na veter alias vojaškimi organi, in na zastavljena vprašanja šele po nekaj mesecih dobivala polovične ali lafcne odgovore, če ni že prej obupala, je ob tej odtujitvi orožja TO povedala: »Rešitev vidim le v tem, da obveznikom v TO razdelimo orožnc liste. Ali si ga bodo odnesli domov ali pa bo ostalo v skladiščih, je še drugo vprašanje. Tako bomo edino lahko rešili preos-tanek orožja, ki je še ostalo v posesti TO, med-tem ko za vojaška skladišča velja, da imajo za pariamentarce devet ključavnic«
sedmih letih do leta 1988 slovenske enote TO trikrat prve in štir^krat druge po usposobljenosti v državi. Cemu torej plan za razformiranje najboljših enot TO v državi? Že na prvi pogled je očitno, da je vzrok politične narave in ne vojaško-taktične, kot se rad izrazi vojaški vrh. Ver-jetno je prav ta uspešnost prestrašila generale ir predsedstvo. Vsi dosedanji večji manevri so bili namreč ocenjeni pozitivno, pa naj je šlo za vojaško vajo »Svoboda 71«, kjer je sodelovalo 40.000 pripadnikov oboroženih sil (mednjimi oborožene mladinske čete TO) ali za vajo »Jesen 87«, kjer so na primer v Ribnici in Kočevju zabeležili pri delni mobilizaciji kar 96-97 odstotni odziv prebivalstva. To je bila praktično skrajna meja, kajti za vse druge pripadnike TO so naknadno ugotovili, da so bili v tem času upravičeno odsotni.
Ce torej verjamemo poročilom, ki so jih napisali vojaški opazovalci iz generalštaba JLA, ki so do leta 1988 neprekinjeno hvalili koncept organiziranosti in delovanja TO v
Tudi TO ni bila imuna...
Za obrambo suverenosti, rcvolucije in socialis-tičnega samoupravljanja boZKS skupaj zdrugimi organiziranimi samoupravnimi socialističnimi silami utrjevala, uveljavljala in razvijala SLO in DS kot enotno množično gibanje... V razvoju TO je ena najpomembnejših nalog članov Zveze komunistov skrb za idejnopolitičnoizobraževanje njenih pripadnikov, za hitrejše oprcmljanje TO s sodobnimi srcdstvi za množični oboroženi boj ter za usposabljanje... (Iz resolucije 9. kongresa ZKS)
vseljudskosti oziroma množičnosti, nam je nerazumljiv prvi negativni članek v maju 1988, ko je generalpolkovnik Stevan Mirkovič (kmalu ga je zamenjal še danes ustoličeni generalpolkovnik Blagoje Adžič), načelnik GS oboroženih sil SFRJ zapisal, da so »dileme premagane in nekatere negativne tendence (paralelizem TO v od-nosu na JLA) zaustavljene«. Danes pa se v vojaških revijah pojavljajo ugotovitve, da je samo TO preštevilna, da njena naravna povezanost z JLA razpada, med-tem ko gredo v skrajnosti celo tako daleč, da TO označujejo kot »popolnjevalne« enote JLA. To, potem njen tretma pri nabavi orožja, nenehno spreminjanje njenih or-ganizacijskih struktur, nespoštovanje slovenskega jezika kot poveljevalnega v njih (dopisi prihajajo iz Beograda v ¦rbohrvaldini) tor v««j posrodcn nudzor n«d kadri - predsedstvo SFRJ postavlja republiške komandante, nadzor vojaške policije, nam da jasno vedeti, da vojaki sicer govorijo o nevarnosti nekakšnih republiških armad, v resnici pa imajo Teritorialno obrambo za drugorazredno oboroženo silo. Tako ni čudno, da so letalski enoti slovenske TO vojaki leta 1989 prodali zastarela letala kragulj J-20, ki so bila predvidena za odpad. Čudno je le, da jih je republiški štab kupil. Morda je odločilno vlogo pri tem igralo to,
Še ne zmazek
Na Hrvaškem kroži še drugi dokument, ki gaje podpisal nener»\ NikolaGrubiMČ. V i\jemvojska od občinskih štabov TO zahteva oceno občinskih volitev, volitev v Sabor, spisek o strankarski pripadnosti rezervistov, pa tudi njihov odnos do Jugoslavije ter koncepta SLO in DS.
da je komandant Republiškega štaba TO letalski offcir, generalpodpolkovnik Ivan Hočevar.
Kukavičjejajce?!
Koga nam je predsedstvo SFRJ poslalo tokrat? Vsekakor človeka, ki ima le še nekaj let do upokojitve, kar pa je v skladu z dosedanjo prakso, ko so postajali poveljniki Teritorialne obrambe aktivni, skorajda že odsluženi slovenski generali. V zadnjih letih so tako počasi zmanjševali bojno moč TO generalpodpolkovniki Edvard Pavčič, Radislav Klajnšček, Miha Petrič, Branko Jerkič in kot vse kaže, danes Ivan Hočevar, ki je za svoje zasluge nedavno dobil najvišje armadno priznanje - nagrado 22. december.
Ivan Hočevar je končal višjo vojaško akademijo in Šolo za ljudsko obrambo. Vojaško letalsko akademijo je zaključil kot najboljši v svojem letniku s priznan-jem 'Titov gojenec'. Letel je z različnimi letali in končal inštruktorsko šolo letenja, nato pa opravljal različne naloge po gar-nizijah, bil komandir oddelka gojencev v letalski vojaški akademiji, učitelj innačelnik letalske katedre, pomočnik načelnika inštituta za znanstveno - raziskovalno delo v vojaškem letalstvu in protizračni obrambi, načelnik in komandant centra visokih šol VL in PZO... Kot sam pravi, je pri vsem tem veliko pozornost namenjal partijskemu delu, v preteklem mandatu pa je bil tudi član CK ZKJ. To in usposobljenost slovenske TO sta pripomogli, da je dobil še omenjeno priznanje. Pri podelitvi je poudaril, da je takšno zavidljivo stanje zasluga cele profesionalne ekipe in vseh pripadnikov teritorialnih enot. Torej še enkrat vprašanje, zakaj nenehno šikaniranje slovenskih teritorialnih enot -vrh je doseglo z ukazom o obvezni oddaji njihovega orožja, ki je last slovenskih dav-koplačevalcev, v vojaška skladišča. Razoroževanje, ki močno diši na izpolnitev ene od Jovičevih groženj, skorajda spominja na Rankovičevo akcijo, ko je v letih 1955-
1956 poveljeval zbiranju orožja na Kosovu. Razlika je le v tem, da so takrat udbovci zaradi upiranja albanskega " prebivalstva surovo pretepli okrog 30.000 ljudi, danes pa je vse to potekalo mirno, ker so v večini štabov TO, vključno z republiškim, tvomo sodelovali s konfiskacijskimi enotami vojske. V Šentjurju so se sicer poslanci nove skupščine temu uprli, a je bilo že prepozno. Armadi kaj dati, pa pomeni, da ni niti sigur-no, da boS to spet vldel vsaj v onostranstvu (Zakaj je tako? - odgovornanaslednji strani). In zakaj je to klasična razorožitev oziroma morda celo kraja? Zato, ker še nisem slišal, da bi v Sloveniji prišlo do primera kraje iz skladišč Teritorialne obrambe. Sem pa nažalost slišal za podobne primere, ki so se zgodili v vojaških skladiščih, pri tem pa so sodelovali celo vojaške starešine. Sicer pa je bilo že pred tcm ukazom tako ali tako kar tri četrtine vojaške opreme TO spravljene v vseh mogočih vojaških skladiščih. Kot pripadnik enot Teritorialne obrambe v Mariboru sem moral na primer po opremo v vojašnico Slava Klavora.
General brez armade
V začetku novembra 1989 je komisija CK ZKS za SLO in DS organizirala okroglo mizo, na katero je povabila tudi generalpod-polkovnika Ivana Hočevarja, ki pa je celod-nevno razpravo popoldne demonstrativno zapustil. Le kaj je tako razjezilo generala?
Ivan Hočevar se je v razpravi oglasil šele popoldne, medtem ko je dopoldne mimo in zbrano spremljal potek dogajanja. Del osnut-ka prograriiskega dokumenta ZKS o obrambi je označil za nejasnega in nekoherentnega. Razpravljalcem je očital, da ne vedo, kaj je sistem, kaj doktrina, kaj organizacija. Ni se strinjal s predlogi za depolitizacijo oboroženih sil. Po njegovem mnenju bi bil to korak nazaj v 19. stoletje. Dejal je tudi, da lahko o JLA razpravlja le zvezna skupščina, saj bi razprave v posameznih skupščinah razcepile enotno jttgos-lovansko stališče. Nasprotoval je tudi pravici do ugovora vesti, saj meni, da je to Ie prelaganje državljanske dolžnosti na pleča ostalih obveznikov. Oporekal je trdit-vi, da vojska vstopa v družbeni prostor le preko svojih vrhov, medtem ko nižji kadri živijo v nekakšnih prostovoljnih getih - v oficirskih blokih, in da z ljudmi iz okolja
praktično nimajo nobenih stikov. Na izjavo prvega poveljnika Teritorialne obrambe Slovenije Rudolfa Hribernika - Svaruna, da se sovražnik skriva v lastni hiši, torej v naših glavah, v šali pa je še dodal, da nas ta trenutek lahko napadajo le Marsovci, general ni reagiral. So ga pa dokončno dvig-nile besede dr. Antona Grizolda, da se morajo vojaške strukture v celoti podrediti civilnim, oziroma da morajo imeti slednje ustavno-pravni nadzor nad njimi, kar pa samo po sebi ni dovolj za preprečitev vseh kanalov militarizacije. Ivan Hočevar je jezen zapustil razpravo.
Pravijo, da najbolje spoznaŠ človeka v neposrednem dialogu. General Hočevar se po svetovnih demokratičnih normah ni predstavil v najboljši luči in le vprašanje časaje bilo, kdaj bo do takrat samo verbalne poglede uporabil v dejanjih. Ni nam bilo potrebno predolgo čakati, kajti ukaz z njegovim podpisom že nekaj časa kroži po Sloveniji. Toda največjo ironijo iz Grizol-dovih besed je naredil prav naŠ poveljnik Begulme, ki o prvotnem ukazu ni ničesar sporočil ne predsedstvu ne skupščini ne obrambnemu ministru Janši, temveč je na svojo pest izdal dodaten ukaz. Komuje torej podrejen komandant slovenske Teritorialne obrambe? Videti je, da se je general Hočevar že odločil. Toda ukazi o preimenovanju JLA v oborožene sile, kar naj bi zajelo tudi TO, nimajo nobene us-tavno-pravne podlage, saj o njih niso razpravljali, še manj pa jih potrdili, niti v zvezni skupščini niti v republiških skupščinah, prav tako pa ne pri zveznem odboru za SLO in DS.
In na koncu še premisa o paroli: Več slovenskih oficirjev vJLA! V čem bomo na boljšem?
Gregor Preac
Rešitev: Vojaki so preveč rdeči, da bi jih imeli čast srečati v nebesih!
Discipliniranje generala?!
Prcdsedstvo republike Slovenije je sklenilo, naj oro^je, ki je Se ostalo v skladiščih TO, lam tudi osUne. Generala Hotevarja je pooblastilo za nadaljnje ukrepanje. Toda »prostega« orožja je zdaj ostalo le Še toliko, da bi lahko oborožili le častno stražo za predsednika Kučana.
PROTESTNAIZJAVA O POSEBNEM DAVKU ZAJLA
Začasni izvršni odbor Mladinskega sveta Slovenijeje napodlagi informacij v javnih medijih obravnaval predlog Zveznega izvršnega sveta, da zvezna skupščina po hitrem postopku sprejme Zakonoposebnem zveznemprometnem davku na izdelke in storitve za finan-siranje JLA. S tem naj bi sedanji začasni Zakonpodaljšali.
V zvezi s to namero ZIS ostro protes-tiramo proti takemu načinu zbiranja sredstev za JLA, ker:
-  izraža skrajno ciničen odnos do potrošnikov,   še  posebno   mlade populacije;
-  pomeni prelivanje dela družbenih sredstev, namenjenih za tako im-enovane družbene dejavnosti, kijihje v veliki meri deležna mladina, v »žakelj« zafinansiranje JLA;
-  nasprotuje vsakršni pametni logiki zbiranja sredstev za potrebe države;
-jev nasprotju s sodobnimi težnjami po krepitvi civilne družbe in ustrez-nejšemu urejanju infinansiranju civil-nih potreb družbe in še posebno potreb mladih;
- neposredno zavira razvojstoritvenih dejavnosti.
Zahtevamo, da:
- skupščina Republike Slovenije ne da soglasja za sprejem tega Zakona;
-  se zvezna vlada temeljiteje posveti urejanju finansiranja civilnih potreb prebivalstva.
Začasni Izvršni odbor Mladinskega sveta Slovenije
MLADINSKISVET SLOVENIJE                       1
Predstavniki mladinskih in drugih zdndenj smo ugotovili, da v pluraini druŽbi obstaja potreba po avtonomnem organiziranju mladih in njihovi skupni organizaciji, ki bo ščitila prostor pluralnega in avtonomnega združevanja mladih in njihavih interesov.
Zato smo ustanovili Mladinski svet Slovenije kot naSo skupno organizacijo s sedetem v Ljubtjani.
NAMEN MLADINSKEG A SVETA
Naše namene je mogoče stmiti v tri temeljne prostorske usmeritve:
1.   Delovanje znotraj Mladinskega sveta, v katerem bomo spodbujali vzajemno razumevanje, izmenjavo izkušenj in informacij ter pripravljenost za medsebojno sodelovanje mladinskih združenj. Spodbujali in razvijali bomo skupne aktivnosti in izražanje mladinskih združenj ter podpirali ustanavljanje skupnih organizacij.
2. Delovanje nasproti drugim družbenim institucijam
Mladinski svet Slovenije kot insttiucija v prostoru avtonomnega združevanja mladih bo vztrajala, da jo državni organi in arganizacije sprejmejo kot posvetovalno družbeno in-stitucijo, s katero se je nujno posvetovati ob vsakršnem oblikovanju in izvajanju mladinske politike. Da bomo to moč dosegli,morajo sodelujoča združenja usklajevati in tudi ustrezno predstavljati svoje interese. S tem bomo odločilno vplivali na mladinsko politiko in zakonsko urejali mladinsko problematiko. Uveljavili bomo pogoje za integralno izvajanje programov za mladino in njena združenja v skladu s skupnimi interesi članic in mladine nasploh v javnosti in posebej v odnosu do slovenske skupščine in vlade.
3.  Delovanje Mladinskega sveta v prostoru avtonomnega združevanja mladih in celotne družbe bo v uveljavljanju vsestranske družbene participacije in vpliva mladih tcr njihovih združenj na upravljanje družbe, spodbujanju svobodnega združevanja mladih in razvoju sodelovanja Mladinskega sveta Slovenije in njcgovih članic s sorodnimi or-ganizacijami doma in po svetu. Smatramo, da ni potiebno posebej poudarjati, da bomo nasprotovali vsem militarističnim, šovinističnim, diskriminirajočim in totalitarnim tenden-cam.
STALIŠČE ZAČASNEGA VODSTVA MLADINSKEGA SVETA SLOVENIJE DO OBLIKOVANJA MLADINSKEGA SVETA JUGOSLAVIJE
Ne odklanjamo možnosti institucionalnega povezovanja med legitinnnimi predstavniki mladinskih organizacij in mladih v Jugoslaviji. Vendar menimo, da plodno sodelovanje ni možno brez konfederalne strukture skupne institucije in konsenzualnega načina odločanja. Nova skupna institucija ne more nastati na ruševinah ZSMJ! Nastane lahko izključno na podlagi dogovora med nastalimi in nastajajočimi oblikami združevanja mladinskih organizacij na ravni posameznih republik in pokrajin.
COCKTAIL SPRENEVEDANJA
TV SLOVENIJA - ZADNJA TRDNJAVA MEDIJSKEGA KONZERVATIZMA
13 odaljšana roka nekdanje oblastije še danes njen zaveznik. Triintridesetletna tradicija bivše Ijubljanske M. Tv kajpak ne more kar čez noč spakirati svojih ideoloških kovčkov. Pa ne zaradi pregloboke zakorenin-jenosti, ampak zaradi tistih, ki so jim pred časom drhteli stolčki za svojega rešitelja, predsednika Kučana, in onih, ki si še vedno ne upajo objaviti ničesar brez njegovega inprenoviteljskega blagoslova.
Tradicija rdečih slinčkov bo kapitulirala takrat, ko bodo steklena vrata na Moša Pijadejevi še zadnjič salutirala partijskim marionetam. Kameleoni pa so včasih tudi koristne živali.
VISKANJUIZGUBLJENE HRBTENICE
Brez zaupanja v novinarje ni novinarjev, ki bi jim bilo mogoče zaupati. To sumničenje, ki v času neporavnanih računov razjeda gledalstvo, še bolj pa novo oblast, je doživelo vrhunec s famoznim štrajkom, ki so ga novinarji TV Slovenije sicer že teden dni prej napovedali, vendar se je vsa stvar obrnila. In to najbolj v korist TV oligarhije.
»Nikoli še ni bilo toliko ljudi na kakšnem zboru kot takrat. Sploh se ni dalo priti v sejno sobo. Besedo pa so imeli le nekateri...« Kateri?
»Ne vem, ker nisem prišla noter... Ja, očitno novinarji ne, ker smo stali pred vrati, vsaj nekateri,« pravi nekdanja urednica notranje politične redakcije, Ljerka Bizilj, o tihem štraj-ku zoper kadrovsko, organizacijsko in programsko anarhijo v Hiši. Po dogodkih v skupščini, kjer se je prvič zgodilo, da so novinar-ji z galerije nekomu bučno aplavdirali (Miletu Setincu), pa je bilo zopet trcba reagirati. A ven-darle. Sama fasada štrajka je bila videti prelepa, da bi ji povsem verjeli. Organizatorji stavke -Labernik, Bergant in Grah - so le-to lepo iz-koristili in četudi je bila vsa stvar navzven videti homogeno, jih vsaj nekateri novinarji znotraj Hiše niso podprli. Vedeli so pač, kam vse to pelje.
»Nobene stavke pa ni bilo takrat, ko so novinarje metali ven,« se huduje Lado Ambrožič, trn v peti urednikov in eden redkih protagonistov objektivnega in neodvisnega
novinarstva, ki je zadnja dva meseca praktično brez konkretnega dela (nazadnje je oblikoval utrip, v katerega je na svojo roko uvrstil Kučana iz časov njegove partijske mladosti).
Da je bil štrajk »rnedvedja usluga nekaterim«, se strinja tudi Biziljeva, ki meni, da se je bilo nujno upreti načinu, kako se jih napada, kar pa ne pomeni, da se novinarji strinjajo z vsem, kar se znotraj Hiše dogaja. Kakršnokoli paktiranje med uredniki in novinarji negira tudi Tadej Labernik, urednik Tednika in eden štrajkovnih aktivistov. »Slučajno se je zgodilo tako, da je vodstvo pritegnilo. Štrajk je pripravil naš novinarski sindikat, potem pa je vodstvo dalo svojo izjavo zraven naše.«
Po drugih informacijah pa naj bi bil prav Labernik tisti, ki je vse zakuhal. Tihi štrajk je namreč organiziral v času, ko so se nekateri foteljaši nahajali v Kopru na snemanju. Po njihovi vrnitvi naj bi se na vso moč opravičeval Grahu, da stvarpač ni bila tako mišljena. Svojo pripadnost je potem najbolje izkazal v času bučne stavke, ko je dobesedno paktiral z vrhuško. Res zvito, ni kaj. Tednik papropada. In kdo je trenutno močnejši na TelevizijiV Novinar-ji ali uredniki? »Ne vem. Mislim, da bodo nekateri uredniki vedno močncjši. Pred dvema mesecema smo se pogovarjali, da bi že bil čas, ko bi sposobnost postala merilo, in če Slovenija tega prestopa v to novo kvaliteto ni naredila s temi volitvami, smo potem tam, kjer smo bili ali pa še na slabšem. Tokrat je moj kolega Ambrožič, ki je zame zelo dober novinar, rekel: Oh, saj veš, vsaka oblast potrebuje kameleone in tako bodo kot prej spet isti potegnili kratko,«
razmišlja Biziljeva, ki je svoje nekdanje ured-niško mesto želela zapustiti že po treh mesecih, pa sa ji tako spretno obljubljali spremembe, da se je šele po letu dni umaknila Nini Komparič.
Kljub sočnim mučkam in nedolžnem sprenevedanju nekaterih konvertitov, je oblast v sodelovanju z mrhovinarji že naredila spisek za odstrel. »Tak spisek lahko napiše vsakdo, tudi jaz. Komentirala ga ne bi. Lahko bi rekla le, da je nekaterim v poseben užitek,« se nasmiha Ljerka Bizilj, ki se tudi nahaja na čmi listi: »Saj ni treba iti, ker tako ali tako ne moreš delati, ali pa to v takšnih razmerah počneš zelo težko. Šele scdaj, pri volitvah, semprišla zraven. Zadnjaleta pa sem težko in zelo malo delala. Ne znamo razmejiti, kdo bi kaj naredil. Enkrat te hočejo poslati na tržnico, drugič pa zahtevajo, da narediš komentar!« Lado Ambrožič pravi, da je naivno razmišljanje, da bo opozicija obdržala v rokah medij, ki po mnenju nekdaj uspešnega televizijskega reporterja Rudija Klariča lahko kar 70 % gledalcev spremeni mnenje, za razliko od radija in tiska, ki se s takšno močjo lahko pohvalita le s 40 % oz 20 %: »S tefn medijem je možno ljudi prepričati, da neka stvar, ki je elementarno nekvalitetna, postane kvalitetna in obratno.« Ambrožič opozarja, da bi bilo treba zamenjati tiste, ki so bili eksponenti prejšnje politike. Tisti, ki jim je bila vseskozi pomembna stroka, pa naj ostanejo: »Dosti je ljudi, za katere se sploh ne ve, kaj delajo. So tudi takšni, ki niti na eno stran ne morejo napisati, kaj so zadnja leta delali.«
Po Klaričevih besedah bi vodenje TV morali prevzeti neformirani ljudje, četudi amaterji in
diletanti v televizijsko-tehnološkem smislu: »Kajti bolje je, če so v vsebinskem smislu pošteni in spodobni razumeti besedo demok-racija. In to tisto, ki jo razume svet.«
Lep primer kaotičnega oportunizma komen-tira Lado Ambrožič, ki ga v petnajstih letih novinarskega službovanja niso poslali na noben kongres, saj so bila tovrstna poročanja največja
ZORAN MEDVED - Iskal ježensko, našel Par-tijo
VSIPREDSEDNIKOVI AGITATORJI
V času pred volilno evforijo je ZKS-SDP na Televizijo poslala prijavnice, da bi ugotovila, kdo je še njihov. Od kakšnih stodvajsetih komunistov, je zadevo izpolnilo le kakšnih 10%, ostali so se prelevili. Nekateri pa so tudi čakali, kako se bodo iztekle volitve. Med njimi tudi Zoran Medved, zadnji sekretar OO ZKS na Televiziji. Lidija Hren, Drnovškova znanka, sicer znana po pristnih stikih z ljudmi na položajih, pa se je prav neodločno obračala po vetru. Tako so si mnogi oddahnili po Kučanovi zmagi in to še toliko bolj zaradi odgovornosti, ki jo je TV Slovenija kot Kučanov III. volilni štab sprejela mesec dni pred volitvami. Takrat je Stane Grah, direktor TV programov in glavni urednik, zbral ekipo, ki so jo sestavljali Branko Maksimovič, Lidija Hren, Ljerka Bizilj, deloma Tadej Labernik in Tanja Starič, in je bila vključena predvsem zaradi poznavanja bivše opozicije, saj jo je prva začela spremljati še v času, ko je bila etiketirana kot altemativa. »Projekt Kučan« je uspel, kljub vsemu pa se še danes nekateri niso sprijaznili, da je zmagal Demos. Treba je omeniti še Draga Bulca, nesojenega ministra za turizem, ki je za razliko od Grahovih operativcev v TV štabu deloval v II. širšem volilnem štabu - Delu marketing.
Pri vprašanju o občutkih pri forsiranju »projekta« Tadej Labernik debelo pogleda in: »Ha, ha, za to nič ne vem!« Podobno reagira tudi Ljerka Bizilj, ki za to prvič sliši in prizna: »Ceprav ne veijamem, da bi si kdo v Hiši kaj takega upal storiti, sama tega zanesljivo ne bi izvedela, ker sem preveč glasna, da bi mi kdorkoli takšne stvari zaupal.« Labernik tudi zatrjuje, da je bilo soočenje predsedniških kan-didatov vsaj z njegove strani korektno vodeno. Ob očitku, kdaj in s kom je pisal vprašanja za kandidate, pa se presenečeno nasmeje.
LJERKA BIZILJ - "Bi zapustili TV Slovenija in odšli v kakšno porajajočo se konkurenčno, kjer bi vam dali proste roke in bi se po svoje ukvarjalispolitiko?"
"Če me v tem trenutku vprašate, takoj!"
LADO AMBROŽIČ • Upornik z razlogom
No, tudi na relaciji TV - Partija so se nekatere stvari precej liberalizirale. Sedaj namreč ni več treba na Tomšičevo nositi kopij prispevkov, ampak zadostuje že posvet Kučana in Ribičiča z Grahom in še kom. Ker je lelevizija oligarhija ob zadnjem resnem napadu nesporno ugotovila, da tako kompromitirana, kot je, ne more v resen spopad z oblastjo (v direktnem spopadu ji zavol-jo raje ne more pomagati niti predsednik niti stranka), hoče na ključna mesta postaviti svoje -nove ljudi, seveda z namenom, da bi obdržala svoja mesta. Po tej reorganizaciji bi se poskrili v senco in čakali, da se vse skupaj obme.
RUDIKLARIČ - Bodoči šef TV Slovenija?
MNA KOMPARIC • Bivša Marina Pičkon
praktična odlikovanja s strani Partije: »Če se je v oddaji Naš kraj kdaj pojavila cerkev, so jo uredniki s pomočjo montažerjev takoj razrezali. Danes pa isti uradniki forsirajo verske oddaje. Da bi ostali na položaju, bi šli tudi v cerkev.«
Zanimiv primer je tudi Uroš Lipuščck, ki je zlezel v rit Dernosu. Lipušček, ki naj bi po reor-ganizaciji postal urednik informativnega programa, nima podpore v redakciji, saj je preveč obseden z ameriškim tipom novinarstva. Kombinacija z Demosom bi ustrezala Grahu, ki bi se skril za njim, dokler se situacija ne obrne. Kasneje bi se zamenjala. Tako bi se nekako spreobrnila celotna podoba, kateTe namen je oh-ranjanje pad pozicije.
Pomembno vlogo bodo igrali tudi klani, ki so se že pred časom formirali glede na pokrajinsko pripadnost ali majhne skupine s specifičnimi in-teresi. Varno je biti znotraj ene ali druge grupacije. Kranjski klan vodi direktor Bajželj, ki ima povsod svoje ludi in mu nosijo infor-macije. Prodoren je kJan, v katerem Labernik in Terček rineta naprej Peroviča, ta pa naj bi jima omogočil nadaljne vegetiranje na TV. Svojčas je bila popularna tudi Picekova banda z Janežičem in Grahom na čelu. Znotraj vladajo posebni odnosi in zaupa se le določenim ljudem. Mafijski pluralizem je eden od glavnih krivcev, da so na Televizijo prihajali nesposobni ljudje. Drugi krivec je politika (dobre zveze, sorodstveni od-nosi). Le kot primer, Zoran Medved je postal urednik kulturne redakcije šele po direktivi z vrha, po kateri so šefi prepričali člane delavskega sveta, ki so ga poprej zavmili, da on to mora biti.
DRAGO PECKO - Eden redkih urednikov s hrbtenico
Tik pred zakijučkom redakcije smo izvedeli, da je gospod Pečko zbolel. Želimo mu čim-prejšnje okrevanje.
uredništvoTRIBUNE
TADEJ LABERMK ¦ Resnica mu Je Ijuba, ne pa tudi giljotina
STANE GRAH - Prej Janžičeva marioneta, zdaj prodan samodržec
je tu še ena usodnejša zagozda, ki je prej ni bilo čutiti, je pa ekonomske narave,« razmišlja Drago Pečko, urednik dokumentarnega programa, in poudarja, da so zahvaljujoč neki politični logiki na odločilna mesta prihajali ljudje, ki poprej niti po naldjučju niso imeli ničesar s stroko: »V tistem mandatu se je potem dogajalo vse mogoče, najmanj pa listo, kar smo vsaj nekateri pričakovali - da bo ta Hiša nekoč konstituirala jedro, iz katerega naj bi se v obrat-nem smislu kadrirali ljudje, ki pridobijo dovolj relevantno znanje za odločanje tudi v drugi sferi, ne le televizijski. Proces pa je potekal ravno obratno.«
foto: Milan Mrčun Tomi Drozg
BRANKO MAKSIMOVIČ - Se še spominjaš tistega Večera, draga?
»V posameznih delih Televizije je še pred časom vznikla potreba, da je že skrajni Čas, da se odlepimo od takoimenovane suženjske vloge ideologiji - tej skorajda že zdrizasti pragmatični odprtosti na dnevno resnico. Ni uspelo. In to predvsem iz strahu za deiovna mesta, položaj, ki ga je nekdo imel. Po drugi plati pa zaradi preproste netnoči razvijati tiste prvine dela in poslanstva talcšne Hiše, ki ji preprosto pravimo stroka. Neznanje je bilo tisto in zaradi tega se je bilo lažje zateči političnim implikacijam, ki so bile osrednje vodilo odločanja in programskega urejanja te Hiše. Razmere dandanes niso bistveno drugačne, morebiti še celo slabše, ker
LET NAD
KAMELEONSKIM
GNEZDOM
¦    elcvizija in Paitija sta sc najbolj zbližali v času svinčenega postliberalizma v
.M.   scdemdesetih letih, od takrat pa do danes se je posiljeno ljubitnkanje, po zaslugi
bolj ali manj glasnih hcretikov, sprevrglo v posvetovalni petting. Če bi naštevali vse
sadove njuncga razmerja, bi iz te številke Tribune nastal informativno katarzni bilten
TV. Zato sc lokrat omejitno lc na eno prigodo iz leta 1983.
V tcm času so Televizijsko vihuško predstavljali Ferdo Lužar, generalni direktor, Jože Smole, predsednik skupSčine RTV, Jože Meden, dircktor tenieljne organizacije in Darko Marin, sekretar OO ZK T V Ljubljana. Problem je nastal z zadnjo, 12. epizodo »Zgodovine Slovencevv fllmskih freskah, ki jo je zrežiral, posnel, napisal scenarije, snetnalne knjigc in končna besedila - Rudi Klarič, pri vsebinski zasnovi in zbiranju zgodovinskega gradiva pa so mu pomagali strokovni sodelavci. Klarič je v tem času žc zaprosil za razrcšitev delovnega razmcrja, kcr kol pravi: »Niscm mogel spremeniti razmcr, ki scm jih občutil kot slabe, ustvarjalno destimulativne, v ekonomskem in moralncm smislu pa dnižbcno škodljivc« Tako je dobršcn del serije zaključil v odpovcdnem roku.
V sporni epizodi jc šlo, kot pravi Drago Pečko, za razčlenitev tedaj že razpoznavnih dcviacij našega sistema: »Kar je zadevalo najinega dogovora, bi ta epizoda že bila prcdvajana, čc sc ne bi v celotno usodo vpletie osebc z veliko politično močjo v Hiši. Janez Vipotnik je sklical skupino ocenjevalcev... ne, mcne ni bilo zravcn..., in z ncpopustljivo logiko vztrajal, da sc dokončno zaklene v arhiv. Ogled epizode jc organizirala OO ZK in ne poprej in ne poslej ni bilo toliko ljudi na takšnetn ogledu.«
Zakaj takšno zanimanje? Klarič je namreč v sklepnctn besedilu te epizode razčlen-jcval povojno obdobje, pri čcmer jc opisoval tiste zgodovinskc okoliščine, ki se niso ravno ujemale s šolskimi učbeniki. Izbral je nekatere primcre napačnih odločitev in
slabih ravnanj »tvorcev socializma« in jih označil kot osrednjo zaviralno silo v svobod-netn intelektualnem in gmotnem razvoju družbe.
Klarič se dobro spominja, kajmu jcnekoč svetoval Janez Vipotnik: »Ni važno, kaj je res, pomembno je, kaj je dobro za nas. Vcš, to je vse res, zgodovinarji so pregledali, da ni nobene napake v tem tvojem razmišljanju... Ampak ti preprosto ne smeš tako razmišljali!«
Drago Pečko je takrat na partijskem sestanku kot urednik DFR prevzel vso odgovor-nost, ki jo je imel v zvezi s serijo.
»Dogovor s Klaričem je bil, da tni je v vsebinskem kontekstu celotne serije sama epizoda nespoma. Zame je bilo vprašanje izrazito scenaristično-profesionalne narave. Za tisti čas je bila namreč dikcija, ki jo je uporabljal avtor, mogoče nespretno uporabljena s tisto eksaktno neposrednostjo,« razčlenjuje Pečko in v zvezi z bunkcrjcm zatrjuje, da je ta nesrečna 12. epizoda edina stvar kar zadeva dokumentarni program, ki ni bila objavljena: »Imela je status nedotakljivosti, bila je v policijski dokumcnlaciji in ni si je smel ogledati vsakdo. Svojčas sem jo tudi sam iskal, ker sem jo želel uvTstiti v program, a sem v naši dokumentaciji dobil podatek, da te oddaje ni. Cez tri tedne pa se je trak pojavil. Kje in kako se je izgubil, ne vem.« 12. epizode serije »Zgodovino Slovencev v filmskih freskah« bi po Pečkovem mnenju danes lahko mirno objavili in to z ustrezno predznačitvijo. »Zdaj gre zgolj za moralno avtorske kriterije, ki pri tem nastopajo. Glede na to, kaj je TV storila z Rudijem Klaričem, smo na zelo občutljivem področju dogovarjanja. Vprašanje objave te epizode je sedaj neke vrstc nepogojni dogovor z avtorjem.«
Bojan Krajnc
MAGNETOGRAM S SESTANKA OO ZK TV (1983)
Po uvodni informaciji o zapletih v zvezi z 12. cpizodo »Zgodovine Slovencev v flbnskih frcs-kah«, sc jc razvila živahna razprava. V njej so bila izrečcna tudi naslednja stališča:
Darko Marin: V tcj oddaji jc Rudi Klarič šel v odkrit obračun z ZKJ. Njcgovo navajanje prepada med partijo in Ijudstvom, mcglcne, nejasne prihodnosti, ni samo zgodovinsko netočno, temveč tudi sovražno podtikanje. Zaradi tega je potrebno oddajo odločno zavrniti in se obcncm vprašati o odgovornosti vseh, ki so sodelovali pri njenem oblikovanju. V DFR naj podrobneje raziščejo, kako jc prišlo do oblikovanja take oddaje, predvscm z namenom, da se takim in podobnim izkušnjam v prihodnje izogncmo;
Boris Bergant: Čeprav smo se z odločitvijo, da 12. cpizodene uvrstimo vprogram, izognili hudi programski napaki, nas oblikovanje tc oddaje opozarja na možnosti zlorabc ustvarjalne svobode. Epizoda, kakršno smo viddi, jc plod zavcstnc odločitve avtorja, zato naj povme stroške, ki so nastali z izdelavo tega pamfleta. Glede na ravnanje Rudija KlariČa je potrcbno temeljito proučiti odnos z niim kot svobodnim ustvarjalcem.
Luka Skoberne: 12. epizoda Zgodovine Slovcncev v fibnskih freskah je v popolnem neskladju z vcljavno programsko politiko. Da je bilo mogoče oblikovati tako oddajo, ponazarja veliko ustvarjalno svobodo na TV, ki pa jc bila v tcm primeru zlorabljcna. Avtor se jc v omcnjcni oddaji povscm razšel s temeljnimi izhodišči programskcga delovanja RTV Ljubljana, zato je razumljivo, da na taki osnovi z njim ni mogoče vcč soddovati.
Aleks Štakul: V oddaji so tudi teze, ki odkrito pozivajo k znišitvi obstoječcga družbenopolitičnega sis-tema. To jc izničevanje napredne usmeritve ZKJ in vsch
prizadevanj jugoslovanskedmžbe. V svojem delu je imel Klarič izjemen položaj, o vsem, kar je pripravljal, se je pogovarjal mimo usialjcnih postopkov. Poleg tega, da je potrebno ugotoviti njegovo materialno odgovornost, moramo vztrajati, da televizija Ljubljana v prihodnje z njim ne sodeluje v nobeni obliki. Naša stališča moramo posredovati tudi drugitn ustanovam, Vibafilmu, Kultumi skupnosti.
Marja Cerkovnik: Ves čas smo o Rudiju Klariču govorili kot dobrem snemalcu toda slabem piscu. To oceno potrjuje tudi 12. epizoda.
Jurc Pengov: Ko Klarič dvomi o sposobnostih vodil-nih ljudi, ima deloma prav, vsaj ko gre za razmere v naši hiši. Ko bi bili vodilni delavci odločnejši, bi te oddaje ne bilo. Zavzemam se, da veljajo enaka pravila za vse delavce, kakor tudi za polno odgovornost. Klarič mora poravnati gmotno škodo, ki je nastala z izdelavo takega pamfleta, v prihodnje pa mu je treba preprečiti kakršnokoli sodelovanjenaTeleviziji.
Tugo Klasnic: S Klaričem smo zmeraj ravnali »v rokavicah«, čeprav so bile z njim nenehne težave. Kar zadeva 12. epizodo Zgodovine Slovencev, je v njej veliko neresnic in tendencioznosti. Posebej je značilno, da skoraj ne omenja NOB.
Janez Kranjc: V ozadju tako oblikovane epizode Zgodovine Slovencev sta kadrovska politika in or-ganizacija dela na TV. Klarič je predvsem izkoristil organizacijske slabosti in projekt nenehno širil. Zaskrbljujoče je tudi, da je o njegovem izdelku v naši hiši slišati tudi pozitivne ocene.
MarjanLah: Po glcdanju 12. epizode se strinjam, da je Klarič dober kamerman. Mislim pa, da besedila za to oddajo ni napisal sam. To bcsedilo jc podobno raznim »kavarniškim razmišljanjem«. Vztrajati je tudi potrebno
glede materialne odgovomosti Klariča za stroške, ki so naslali v zvezi z 12. epizodo.
Drago Pečka za prvih 10 cpizod jc Klarič oddajal besedila šc pred montažo, za 12. epizodo smo se dogovorili, naj bo ponazoritcv dosežkov Slovenije po 2. svctovni vojni. Izdelek je seveda v popolnem nasprotju z dogovorjenim konceptom. Kot urednik prcvzemam vso odgovornost, ki jo imam v zvezi s to serijo.
Darko Marin: Vse to mora biti za nas izkušnja, da se kaj podobnega ne ponovi. Z našimi slališči moramo seznaniti vodstvo RTV kakor tudi uslanove zunaj naše hiše- prcdvsem Kulturno skupnost, Viba-film inDruštvo novinarjev.
Stine Vardjan: Vse to nas opozarja, da moramo biti budnejši in da sproti opozarjamo na morebitnc napake.
Dorica Makuc: Rudi Klarič nam jc bil poslan v redakcijo iz najvišjega vodstva Televjzije. V redakciji stno vedeli, da nima dovolj znanja in izkusenj, da bi mogel obdelati tudi zahtevne družbenopolitične teme. Prav bi bilo, če ugotovimo, kdo je pravzaprav sprejel odločitev o seriji »Zgodovina Slovencev v fllmskih fres-kah«.
V razpravi se je oblikovalo naslednje stališče članov OOZKPIPTV:
1.12. epizoda »Zgodovine Slovencev v filmskih fres-kah« je sektaški pamflet, ki je v popolnem nasproJju s programsko politiko RTV Ljubljana.              (
2. Programskcmu vodstvu televizije, člani osnovne organizacije ZK PIP predlagajo, naj prekine vsakršno sodelovanje z Rudijem KJaričem tcr mu prcpove vstop v hišo. Zavzemamcx se, da TV v prihodnje nc objavi nobenega izdelka, kalercga avior je Rudi Klarič.
3.0 stališčih bomo scznanili tudi Viba-ftlm, Kulturno skupnost Slovenije tcr Društvo novinarjev Slovenijc.
Takšne ali podobne podlc zvijačnosti se dogajajo širom sveta vsak dan, tudi sedaj, ne glede na geografsko ali politično razporeditev sveta, ne glede na razvitost ali nerazvitost posamezne države sveta.
Dogajajo se tako v najbolj demokratičnih deželah kot v naj-bolj totalitarnih državah sveta. Ni izjem; ne v Afriki, ne v Evropi, ne v Aziji, ne v Južni, Srednji in Sever-ni Ameriki.
Nasprotnike sistema je najbolje onemogočiti na ta način, da se jih enostavno umakne, ugrabi in nato do dosege zaželenega cilja muči in hira na policijski postajah, raz-noraznih skrivnih deportacijskih taboriščih in vojaških barakah. Cel svet brez izjeme sodeluje pri tem dejanju zla. To je vladna varnostna strategija, ki ima za posledico oh-ranitev obstoječega stanja znotraj posamezne države, kjer se ta prefinjeni teror izvaja. Stanje, ki odraža zatiranje, ubijanje, grožnje, zapiranje in onemogočanje posameznikov, ki razmišljajo drugače kot vodilna politična struktura ljudi na oblasti.
To stanje vsesvetovnega bol-nega duha želi spremeniti ali vsaj poskuša spreminjati organizacija, ki je nastala prcd skoraj irideslimi lcti.
Pisalo se je leto 1961; po svetu so množično zapirali politične nasprotnike, v NDR so zapirali španske sindikalisle, v Južni Afriki so kruto ravnali z zaprtimi, v ZDA so preganjali borce za državljanske pravice, v Sovjetski Zvezi so se odvijalimontiranipolitičniprocesi. Drugod po svetu so zapirali, mučili, ubijali ljudi, kcr njihova mnenja niso bila sprejcmljiva za "ljudstvo"naoblasti.
In tega letaje v mesecu maju izšel v OBSERVERJU in LE MONDU članek z naslovom Pozabljeni zapomiki, ki ga je napisal Pelcr Benson. Vsebina članka je za takratni čas odražala zahtevo po akciji za osvoboditev ljudi, imenovanih zapomiki vesti, zaprtih zaradi svojih verskih in političnih prepričanj. Po preteku enega meseca od objave članka so se za pomoč tem ljudem ponudili ljudje različnih kompetenc z vseh koncev sveta. Posledica vsega skupaj pa je bila, da je bi'o konec leta 1961 ustanovljeno mcdnarod-
^^ e vam je že zgodilo, da so vas na silo odpeljali pozno kJf ponoči nemano kam? Ste bili morda deležni groženj; ali so vas pretepli in mučili v kakem policijskem ali drugem neznanem vozilu? So vam grozili z usmrtitvijo, posilst\>om, prisilnim psihiathčnim zdravljenjem? So vaši družinski člani doživeli čudno nesrečo v še bolj čudnih okoliščinah? So šikanirali vaše sosede in poznane, ste bili zaslišani z goro nesmiselnih vprašanj ZAKAJ, na katereje nemogoče logično odgovoriti z ZATO? In to vse zaradi tega, ker NJIM niste povšeči, ker ste nonkonformist.
no gibanje Amnesty International, ki je danes, po dobrih tridesetih letih delovanja, preraslo v dinamično organizacijo, ki Šteje že čez 700.000 članov, združenih v 3985 skupin razprostranjenih po 62 državah sveta.
Primarna naloga te organizacije je zaščita človekovih pravic v vseh primerih, ne glede na ideologijo vlade ali njenih žrtev. Organizacija deluje po principu človekovih pravic, ki jih je v Združenih narodih in telesih sprejela vsa mednarodna skupnost. Amnesty International in njeni člani se z neizčrpnim idealiz-mom in svojim delovanjem prizadevajo za takojšno in brez-pogojno izpustitev zapornikov vesti; ljudi ki so zaprti, priprti ali kakorkoli drugače fizično omejeni zaradi svojih političnih, verskih ali drugih prepričanj (etičnega porek-la, spola, barve kože ali jezika), v kolikor niso uporabljali ali zagovarjali nasilja.Nadalje se bori za pošteno in takojsne sojenje, ki ustreza vsem mednarodnim stand-ardom poštenega sojenja, vsem političnim zapornikom ter nasprotuje pripiranju ljudi brez sojenja v razumnem času. Nasprotuje tudi mučenju in drugim oblikam krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaz-novanja zapornikov ter smrtni kazni, ne glede na to, ali so zapor-niki uporabljali ali zagovarjali nasilje ali ne.
Jugoslavija ni izjema v kršenju človekovih pravic, tako da v preteklosti ni bilo mogoče us-tanoviti Amnesty International zaradi danes vsem nam znanih dejstev. Prav ta dejstva so prispevala k temu, da pa se je končno, skoraj po treh desetletjih po ustanovitvi svetovnega gibanja Amnesty Intemational na ozemlju socialistične družbe le formirala skupina Amnesty International, ki se bori proti kršitvam človekovih pravic in seveda proti vsem tistim, ki človeku storijo krivico.
Kaj to svetovno gibanje pomeni v Evropi, kaj pravzaprav dela Am-nesty International danes v slovenskem prostoru in kateri so njeni glavni cilji delovanja; vse to in še več je povedala za Tribuno idejna voditeljica jugoslovanske skupine Amnesty International, šarmantna gimnazijka SUZANA DEWA.
LJUBITE SE, MILJONI
ALI
AMNESTV
INTERNATIONAL
1.
T R IB U N A: Kakšna je osebna izkaznica jugoslovanske skupitie Amnesty Interna-tional?
D E W A :Uradni začetek Amnestya na naših tleh sega nazaj na dan človekovih pravic, 10.12. 1988, čeprav so bili žal neuspešni pos-kusi v tej smeri že na Hrvaškem. Naša prva naloga je bila podreti medijsko blokado in čimbolj jasno predstaviti Amnesty širši jav-nosti. S tem namenom smo lani izdali prvi slovenski prevod letnega poročila Amnestyja za leto 1988 in priredili Teden Amnestyja z različnimi prireditvami v korist preganjanih otrok po svetu. Zdajšna izdaja zbornika ZAROTA UPANJA in časopisa AMNESTY INTERNATIONAL je nadaljevanje medijske kampanje. Seveda smo med tem časom pošil-jali apele in se ukvarjali tudi s povsem or-ganizacijskimi zadevami, od zbiranja finančnih sredstev do širjenja članstva. Trenut-no nas je zdaj 150 članov. Povezani smo z mednarodnim sekretarijatom Amnestyja v Londonu, ki nam pošilja relevantne podatke o kršitvah človekovih pravic po svetu, mi pa Londonu prav tako poročamo o našem delovanju.
2.
T RIB U N A: Ste še vedno pod patronatom OK ZSMS - Liberalne stranke Kranj?
D E W A : Nikoli nismo bili pod patronatom liberalcev. To je zmotno prepričanje. Liberalci pravzaprav vedno bolj ugotavljajo, da smo jih izkoristili, kjer smo jih le mogli. Z ZSMSsmo se povezali takrat, ko je bila ta še mladinska organizacija, ki je dajala zaledje vsem novim družbenim gibanjem. In Amnesty Internation-al tedaj ni mogla delovati in še vedno ne more delovati kot pravna oseba, niti nima svojega
žiro računa, ne more prijavljati svojih prireditev, zato nekoga rabi. Naše skupine še vedno ustrezni organi niso registrirali, ker ni v našem interesu zavzemanje za SLO in DS, manj trapastega zakona, ki bi drugače urejal to področje, pa še vedno ni. Moram reči, da ZSMS ni imela nikoli vpogleda v naše delovanje, verjetno niti enega našega članka v časopisu ni prebrala. Vedo, da smo Amnesty International in je čisto v redu, če nam podpišejo kakšno pogodbo. 3.
T R I B U N A : Kako se bodo v nas-tajajočem, nanovo definiranem političnem prostoru Evrope stvari okoli človekovih pravic urejale nadalje; in kako vidi samo sebe Amnesty International v tem pros-toru?
D E W A : Ja, je problem. Namesto da bi bih Amnesty International v deželah nekdanjega realsocializma oziroma v Vzhodni Evropi, kamor tudi nas štejejo, velik medijski dogodek.spektakel, boom, so ljudje zdaj prepričani, da je z vsem starim pometeno in da bo zdaj vse krasno, da pri njih ne bo več političnih zapornikov. Zato niso preveč zainteresirani za tako obliko delovanja in niti ni toliko aktualna. Na Zahodu je situacija popolnoma drugačna. Morda so zat adi svojega kompleksa kolonializma bolj karitativno, misijonarsko nastrojeni. Vedno so se pripravljeni boriti za nekoga, ki ga tepejo v Gani, na Vzhodu pa na takšno aktivnost ni pripravljen skoraj nihče. Podpirati že, z be-sedami, da bi se aktivno vključili, to pa ne. Ta problem, kolikor sem uspela ugotoviti na med-narodnih srečanjih, je najbolj izrazit v tem delu sveta. Skupine, ki naj bi v Vzhodni Evropi začele odpirati področje Amnestya, se že na začetku srečujejo s tem, da morda ne bodo uspele, ravno zaradi tega, ker za domačo jav-nost tujina ni aktualna. Računamo na to, da se bo z ustalitvijo političnega prostora zavest ljudi pri nas razširila in da ne bomo gledali samo nase.
Na Poljskem imajo zelo lep način prepričevan-ja ljudi, in sicer, da bi lahko zdaj, ko so drugi toliko let in desetletij delali zanje in jim pomagali doseči to stopnjo svobode, še sami kaj storili za druge. Pri nas bo Amnesty ak-tualna še vsaj toliko časa, dokler bo aktualno Kosovo. Toliko smo v prednosti pred tistimi, ki nimajo več političnih zapornikov!
4.
T RI B U N A : Ali se vaša skupina lahko aktivno ukvarja s problemi kršitev človekovih pravic znotraj Jugoslavije?
D E W A : Pri obravnavanju Jugoslavije smo dosti omejeni. Pravilo organizacije je namreč, da se skupina ne sme ukvarjati s primeri v lastni državi, deloma zaradi varnosti samih članov, deloma pa zaradi objektivnosti. Pri nas se lahko ukvarjamo zgolj z globalnimi
iiiiii
vprašanji. Če Jugoslavija recimo ne podpiše kakšne mednarodne konvencije, lahko pritis-nemo na oblast, naj jo podpišejo. In ko jo že podpišejo, naj jo potem tudi upoštevajo v Us-tavi in Zakonih. Zahtevamo tudi ukinitev smrtne kazni.Kolikor hitro pa pride do konkretnega primera, ponavadi gre za politični primer, kjer se nujno srečata dve politični grupaciji, ideologiji, se pojavi prav tisti večni strah Amnestya, da ne bo dosti objektiven. Svojim članom ne prepušča izbire, da bi sami odločali, katera stran ima prav.
5.
T RIB U N A: Zdaj si govorila o problemih na nivoju Jugoslavije. Kakšni pa so problemi delovanja vaše Skupine Amnesty International znotraj Slovenije. D E W A : Moram reči, da je bila Slovenija precej odrinjena, verjetno zato, ker je bil razis-kovalni oddelek Amnestyja preveč obremen-jen z jugom in se ni uspel podrobno ukvarjati s problemi v Sloveniji. To se je precej lepo izkazalo ob primeru nekega zapomika, ki ga sicer nebi imenovala in je zdaj že izpuščcn. Ta
človek jc po vseh kriterijih ustrezal statusu zapornika vesti, pa ga je Amnesty enostavno prezrla oziroma ga ni našla, ker se je takrat ubadala s Kosovom. Tudi v Sloveniji se do nedavnega ni govorilo o tem, kdo je zaprt. Kolikc političnih zapornikov je bilo v naših zaporih, sploh ne bo moč ugotoviti, ker so počasi že vse izpustili. Obstajajo pa oporečniki - Jehove priče so primeri ki jih Amnesty obrav^ nava v Sloveniji, kaj drugega pa že ne več. Problem četverice so prikazali samo skozi aspekt nepoštenega sojenja in kot tak je tudi šel v poročilo o Jugoslaviji.
6.
T R I B U N A : Človekove pravice kršijo povsod. In videti je, da smo docela sprijaz-neni s tem. Ali vi, v Amnesty International verjamete v nesebično Ijubezen do bližnjega?
D E W A : Verjeti v resnično Ijubezen do bližnjega je ena stvar, to uresničevati je pa druga. Amnesty International je izrazito prag-matična in pri svojem delovanju nikdar ne zavzema pridigarskih stališč etike in morale. Zakoni so dovolj jasni, ljubezen je povsem postranska zadeva. Seveda pa je vsem članom verjetno skupno vsaj sočutje in razumevanje.
7.
T R I B U N A : Beseda je vaše najučin-kovitejše sredstvo vplivanja. Vendar, do kdaj bo pisanje pisem, peticij in apelov, pošiljanje nujnih telegramov in telefaksov na naslove vseh svetovnih eminenc, ki skrivajo kršitve človekovih pravic v svoji državi, res edino ustrezno sredstvo za dosego spremembe. Za dosego vašega končnega cilja delovanja - da tako telo in duša slehernega človeka na Zemlji pos-taneta svobodna, ne glede na različno družbenopolitično profiliranost posamez-nika.
D E W A : To pisanje apelov je le eno od sredstev. Je sicer najmočnejše, ker pač zajema največ članstva, oziroma vsak član to lahko počne.
precejšnega pomena?
Kaj to pomeni v demokratičnih družbah kot je zdaj aktualen primei\Avstrije, kjer je domača javnost sama ogorčena nad tem, da se kaj takega sploh dogaja tudi pri njih; kakšen pritisk ona lahko izvede na vlado je spet en aspekt, koliko je lahko tudi beseda Amnestya močna.
8.
TRIBUNA.-V uvodniku novega mesečnika AMNESTYINTERNATIONAL ste zapisali, da žeKte z njim postati prvi slovenski mesečnik za vprašanja, ki posegajo izključno na področje človekovih pravic, njenih kršitev in njihovega varovan-ja. Kaj to pomeni?
D E W A : Časopisa v Sloveniji, ki bi izhajal na področju človekovih pravic posebej ni in ga
So tudi druge oblike pritiska. Amnesty Inter-national je že toliko etabilirana in ugledna organizacija, da si lahko privošči pošiljanje misij na opazovanje sojenj, na pogovore z vladami, pa tudi svoje misije na vrhu, katera je bila pred ncdavnim na obisku pri jugos-lovanski vladi v Beogradu. Obstajajo torej tudi diplomatske metode pritiska, ki niso ob-vezujoče, so pa mogoče bolj učinkovite. Pisanje pisem jc nujna metoda, ker je edino dostopna vsem 700.000 članom. Konec kon-cev vsak želi dati svoj prispevek. Večini ljudi se pisanje pisem zdi banalno, če ne že otročje, vsekakor pa neučinkovito. Vendar pa temu ni tako. Ne grc namreč le za eno pismo. In če se 10.000 članov odzove na en primer - kaj to pomeni v različnih državah. V kakšni zakotni državi, kjer kršenje človekovih pravic skrivajo in so prepričani, da zanje res nihče ne ve, lahko poplava pisem povzroči pri njih pravi šok. Kaj (o pomeni v državi, kot je recimo naša, ki se sedaj bori, da bi bila mednarodno priznana in ugledna, pri tem pa je mnenje Amnestyja
ni bilo. Edino, karje bilo do sedaj, odkar se je vprasanje čiovekovih pravic začelo pojavljati v našem prostoru - od procesa četverice dalje - so bile izjave za javnost, ki bi zadevale človekove pravice v časopisju objavljene ali pa ne. To naj bi bil časopis, kjer bi dobili mesto vsi ki delajo na tem področju, se pravi vse skupine iz področja človekovih pravic, ne samo Amnesty International - tudi vse ostaie, ki delajo v Sloveniji ( Helsinška federacija; Mednarodni sklad za pomoč političnim zapor-nikom, ki se sedaj ustanavlja; potem nova skupščinska komisija, če bo ustanovljena iz Bavconovega sveta ). Videli bomo, koliko bomo ta časopis uspeli razširiti tudi na področje Tugoslavije, kjer se že pojavljajo določeni interesi, s tem da bomo morali pripraviti še drugo izdajo v srbohrvaškem jeziku.
Nočemo postati samo glasilo Amnesty Inter-national, zato tudi nismo šli v biltensko obliko. Pričakujemo precejšen odziv. Časopis smo poslali ciljni populaciji; Ijudem, ki bodo naj-
bolje znali osvetliti področje človekovih pravic.
Možno bo pisati vse - od revizije kazenskega zakona v Jugoslaviji, do tega, kako Jugoslavija podpisuje mednarodne konvencije in kako jih potem uresničuje. Predvsem računamo na pravne strokovnjake, ker je dejstvo, da zakoni ljudem niso kaj preveč poznani; niti splošna deklaracija, ki je najbolj preprost akt o človekovih pravicah. Ljudje vedo, da se dek-laracije o človekovih pravicah podpisujejo, ne vedo pa, kaj to dejansko pomeni. Prav zato naj bi pravni strokovnjaki skozi časopis vso zadevo bolje razložili. Večji del časopisa pa bo verjetno ostal namenjen Amnesty Interna-tional in njenim kampanjam. Vse je odvisno od odziva Ijudi, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati pri njegovem bodočem soiistvar-janju!
Koliko časa pa bo časopis za človekove pravice aktualen pri nas, je seveda vprašanje časa in razmer. 9.
T R I B U N A : Ali s tem časopisom nameravate vplivati na slovensko javno mnenje ?
D E W A : Prav gotovo. Zraven pa tudi širiti obzorje glede človekovih pravic. Zdaj živimo v nekem prepričanju, da se' nam nič ne more zgoditi; karkoli se nam bo zgodilo - svet bo za to izvedel. To pa je že ena od tistih metod delovanja Amnestyja. Glavno je, da svet izv2, potem je že vse lažje. Mislim, da večina Ijudi še vedno ne ve, kakšne pravice ima, niti ni prebrala nobenega dokumenta o tem. Zdaj so pač na oblasti ljudje, ki so bili preganjani in zaprti in so ljudje zdaj prepričani,da sami tega ne bodo storili drugim. Na Hrvaškem je stvar še toliko hujša, kjer je dr. Tudman konec kon-cev primer Amnesty International. Obsodili so ga zaradi sovražne propagande, ker je dajal tujim novinarjem intervjuje. Zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe je v zaporu doživel tri srčne infarkte; šele zatem so se sodne oblasti zganile.
10.
T R I B U N A : Sočasno s časopisom ste izdali tudi kompilacijski zbornik z nas-lovom ZAROTA UPANJA. Kakšno branje ponuja ZAROTA UPANJA potencialnemu kupcu - bralcu?
D E W A : Izdali smo novo publikacijo v slovenskem jeziku, ki je sestavljena iz petih najuspešnejših publikacij Amnesty Interna-tional. Opremljena s številnimi fotografijami, je knjiga razdeljena na pet delov: v prvem delu z naslovom Hrepeneč po svobodi je predstavljena zgodovina organizacije s števil-nimi primeri zapornikov, katerih življenja so poskušali uničiti samopašni voditelji vseh družbenih sistemov in državnih ureditev; drugi del knjige je zbornik argumentov proti smrtni kazni, tretji del prinaša podobo napadov na
delo Amnestyja s strani lokalnih oblastnikov, ambasadorjev, režimskega tiska; v četrtem delu je prikazano stanje na tem področju v Jugoslaviji z opisom konkretnih primerov in obrazov in v petem zadnjem delu je podano poročilo organizacije za leto 1989.
11.
T R I B U N A : Kako gleda Amnesty
Internationai na institut o smrtni kazni?
D E W A : Stališče Amnestya je uperjeno proti smrtni kazni. To je tudi ena od treh točk njenega delovanja. Vendar se vsi člani ne strin-jajo s tem! V Sloveniji smrtne kazni ni več. Tudi v osnutku nove slovenske Ustave, je ta kazen dokončno odpisana. Vendar se pojavljajo ugovori, da je smrtna kazen povsem ustrezno povračilo morilcu. V Sloveniji je nekako prisotno prepričanje, da javnost nasprotuje smrtni kazni, kar je posledica močne kampanje tako z Zlobčevim Zbornikom o Smrtni kazni, kot tudi sama abolicija smrtne kazni; ni pa povsem jasno, koliko so bile razis-kave slovenskega javnega mnenja sploh izpel-jane v to smer. Kaj bi bilo s smrtno kaznijo na referendumu, je precej vprašljivo. Najmočnejši argument zoper smrtno kazen je možnost njene zlorabe. Večina smrtne kazni je verjetno uperjena proti morilcem, pa če že samo en procent smrtnih obsodb prizadane nedolžne, je to zadosten razlog za njeno ukinitev. Dokler je smrtna kazen uzakonjena, obstaja možnost njene zlorabe v politične namene.
12.
T RIB U N A: Kaj pa prisilna psihiatrična
zdravljenja?
D E W A : To je eno novejših poglavij Amnes-tyja, ki je najbolj aktualno v Sovjetski Zvezi. Tudi v Jugoslaviji sem že spoznala nekoga ki je bil primer Amnestyja in je bil zaprt, na prisilnem zdravljenju v psihiatrični bolnišnici. To vprašanje je zdaj vedno bolj aktualno. Dok-
ler se o kršenju človekovih pravic ni dosti govorilo, so ljudi enostavno ubijali, zapirali, zdaj, ko svet za to prehitro izve, se poslužujejo drugih metod; ali jih pošljejo na prisilno delo ali pa v psihiatrično bolnišnico. To so pač nove oblike prikrivanja. Vprašanje je tudi, kakšne
"Preziram vaše prepričanje, vendar sem pripravljen umreti za vašo pravico do njegovega izražanja."
Voltaire
oblike prikrivanja bodo iznašle nove oblasti na Vzhodu, oziroma kako bodo pometale s svojimi nasprotniki. Na Poljskem sokomunisti zelo sumljivo izginili, nobenega ni več. Nihče ni več komunist.
13.
T RIB U N A : Ali mi lahko izdaš tri velike želje jugoslovanske skupine Amnesty Inter-national, ki jih nameravate uresničiti v bližnji prihodnosti?
D E W A : Najprej se imamo namen blazno razširiti. Poleg kranjske, je zdaj skupina tudi v Ljubljani. Poleg tega pa računamo še na Zagreb, Rijeko in Sarajevo. Ko bodo v Amnes-ty vključene tri jugoslovanske republike, je že možno ustanoviti Sekcijo. Sevedajeneprikrita želja ustanovitelja Amnestyja v Jugoslaviji, to je nas, da Sekcija ostane v Sloveniji, čeprav je to precej vprašljiva zadeva, glede na 10, da je sedež Sekcije vedno v prestolnici. Vsaj v začetku, pa bo koordinativno telo med trem: republikami delovalo v Sloveniji. In če v Srbiji pač ne bo Amnestya, tudi Sekcije tam ne bo moglo biti. Vsekakor pa bomo delovali v tej smeri, da sekcija ostane v Ljubljani.
14.
T R I B U N A : Zakaj si tako močno želite, da sedež Sekcije ostane v Sloveniji?
D E W A : Stvari na tem področju so v Sloveniji najbolj zrele, poleg tega pa smo prvi prebijali led. In nam se zdi vztrajanje pri tej zahtevi povsem logično.
15.
TRIBUNA:In druga skrita želja, je ali
je ni ?
D E W A : Druga skrita želja je, da bi se časopis obdržal in razširil tudi z drugimi prispevki. S tem namenom pa moramo vzpostaviti močen sekretarijat, v katerem bomo razdelili zadolžitve.Eni bodo pač vodili kampanje, drugi se bodo ukvarjali z inarketingom, tretji s časopisom...
Je pa še tretja, ena večjih želja, s katero bi radi prodrli, in sicer, vstop v projekt izobraževan-ja, ki ga že delno vodi Marko Hren s svojo skupino. Predmet miru in nenasilja ali kakor bi ga pač imenovali, bi radi razširili še s človekovimi pravicami, glede na to, da imamo enkratne možnosti, da za naslednjih pel let dobimo sredstva iz Norveške študentske zveze, ki je pripravljena financirati tovrstne izobraževalne projekte v tretjem svetu in Vzhodni Evropi. Če v šolstvo ne bodo vključevali samo krščanskega etosa in krščanske morale, ampak tudi človekove pravice, bo to eden naših resnejših projektov.
16.
T R I B U N A : Koliko časa misliš, da bo
Amnesty International - kot taka or-
ganizacija potrebna svetu, ter s tem tudi
Sloveniji in Jugoslaviji?
D E W A : Vse do tedaj, dokler bodo obstajali
zaporniki vesti, nepoštena sojenja, mučenja,
smrtna kazen...
KLEMEN ZORMAN
foto: Tomi Drozg
Parlamentarne bučke se v vsej lepoti diletantstva z besed prenašajo na dejanja in obratno. Na Top lestvici verbalnih kik-sov je precejsnja gneča, prvo mesto pa trenutno drži mladenič, ki se je zoperstavil, da bi po glasovanju lučke pregledali tehniki. Bilo je pač nekaj glasov preveč, ker so tisti, ki se jim nj. svetlost ni prižgala, veselo torpedirali po gumbih. Gregor Golobič je šel gor, rekel in ostal... v liberalni stranki: »Jaz ne bom vezal se na ta predlog, ki bi dovolil inter-venirati tako kot ste si vi glede teh petih kontrolorjev in bi protestiral proti takšni policijski metodi v tej skupščini. Naslovil vprašanje na predsedujočega, kaj bi
storil, vem da nekje lučke ne gorijo, s tis-tim pri katerem bi lučka gorela, ali bi realiziral tiste vzklike, ki so se včeraj v podobnem primeru pojavljali oziroma kakšne ukrepe bi podvzel, da je to ne novum. Skratka, kakšno življenje si lahko predstavljamo, če bodo poslanci podvrženi tovrstnemu nadzorovanju, ne glede na to da seveda, da bo jasno, seveda odločno obsojma, če kdorkoli si dovoli to, kar si je prej dovolil namerno, če bi prišlo do tega, da jih je pritisnil res kdo, ki ni v Zboru združenega dela namerno, ne pa iz nevednosti ali kakorkoli drugače. Bi pa res naslovil to vprašanje, kakšne bi bile posledice, če bi pri kom ta lučka svetila.«
STANE KOS
STALINISTIČNA
REVOLUCIJA NA
SLOVENSKEM 1941-1945
14. DEL
Po vmitvi v taborišče je dal Rupnik vojakom, pa tudi civilistom in duhovnikom, ki so se medtem tam nabrali, na izbiro, ali hočejo marširati z Italijani naproti zaveznikom ali pa kreniti v slovenske gore in zaveznike tam počakati. Velika večina je bila za skupni marš z Italijani. Iz taborišča je ponoči skrivaj odšlo okrog 200 legionarjev pa tudi nekaj civilistov.
Po odhodu italijanske vojske in slovenskih protikomunističnih oddelkov so začeli 10. sep-tembra zjutraj Novo mesto zasedati partizani. V vasi Potok je poveljnik italijanskega udar-nega bataljona kap. Di Pomba Rupniku povedal, dapartizani zahtevajo »vse italijansko orožje in predajo slovenskih legionarjev kot osnovni pogoj za nemoteno kretanje...« italijanske vojske čez slovensko ozemlje.
Protikomunisti so se nato enodušno odločili, da se od Italijanov odtrgajo. To so storili pri Jurki vasi. Odšli so proti Gorjancem. Na Zajčjem vrhu so počivali. Ponoči je spet odšlo na domove okrog 200 fantov.
Ostalih 1200 mož in fantov je prišlo v Maršečo vas na nemško- italijanski meji (11. sept.). Šlandrova brigada jim je poslala po nekem kmetu ultimad za predajo. Drugi dan opoldne se je začel partizanski napad pri Zameškem, naselju na levem bregu krke, dobre 4 km od Šentjerneja. Bitka je trajala do pol 6. popoldne. Legionarji so pognali partizane v beg in jim zaplenili orožje, vozila in italijanski tank.
Malo prej je Šlandrova brigada napadla Kos-tanjevico, kamor so se umaknile vaške straže iz Šentruperta, Mokronoga in z Rakovnika. napad so odbili nemški graničarji ob pomoči vaških stražarjev.
13. septembra je nemška obmejna posadka pri Zameškem sprejela novomeške stražarje kot goste in jim obljubila pomoč. Ta vojaška enota si je po tej bitki nadela ime Slovensko
99
domobranstvo EPILOG
KOČEVSKI PROCES IN PAR-TIZANSKE LIKVIDACIJE NASPROTNIKOV
Vrhovni plenum OFje sklenil (21. sept.), naj se za glavne organizatorje bele in plave garde
pripravi javni sodni proces, ki naj »domači in tuji javnosti prikaže vso globino in širino iz-dajstva bele in plave garde« . Proces naj vodi izredno vojaško sodišče, ki ga je postavil glavni štab 8. oktobra (in ne IOOF, kot bi bilo pričakovati): dr. Anton Kržišnik, dr. Teodor Tominšek, komandant brigade Polag, koman-dant bataljona Cetinski, partizan Don (Puc); javni tožilec Jernej Stante; branilci dr. Branko premrou, Boris Kocijančič in dr. Martin Briški2.
26 duhovnikov in bogoslovcev so v kočevskih zaporih zasliševali in poniževali:
stradali so jih, niso jim dovolili na stranišče, prisilili so jih, da so spali na tleh. Lačnim in nespočitim so prinesli v podpis izjavo (23. sept.), v kateri so ti izrazili obžalovanje nad svojim ravnanjem. Kasneje so podpisniki povedali, da so jih k podpisu po posameznih celicah prisilili. Iz Kočevja so jih odpeljali v stiški samostan. Pridružili so jim nekatere duhovnike, ki so jih zajeli po drugih krajih in ki so tudi morali podpisati omenjeno izjavo .
Kočevski proces, ki ga je partija pripravila kot propagando za zunanji svet, je bila prava farsa. Vršil se je od 9. do 11. oktobra v kinodvorani v Kočevju, ki je bila povsem rdeče zavešena. Zvezane obtožence so pripeljali skozi nahujskano drhal pred to partijsko »sodišče«, potem ko so jim pred vhodom strgali z vojaških čepic narodne kokarde. Partizani in tovarišice v dvorani so sprejeli obtožence s kričanjem in psovkami. Potisnili so jih v drugo klop. Za njimi je bila vrsta oboroženih partizanov. Fotografi so veliko slikali.
Obtoženim so dodelili »branilce«. Partijski tožilec je obtožence obdolžil narodnega iz-dajstva, vodstva bele in plave garde, ovaduštva in morilstva. Obtožnica jim je očitala najpod-lejša dejanja. »Očitali so jim vse mogoče zločine in si izmišljali neznana imena ter navajali vse neznane priče« .
Obtožbe in zagovori so se glasili:
-   Marjan Strniša, aktiv. jug. orožniški poročnik: obtožen kot glavni sodelavec maj. Novaka.
- Stanko Not, aktiv. jug. momariški poročnik intendant. S pričami je dokazal, da v Grčaricah sploh ni streljal.
-  Mladen Milanovič, bivši orožniški pod-narednik, Srb.
- Anton Šinkar, kaplan v Mirni peči: obtožen, da je organiziral belo gardo v Mirni peči in bil pri »zloglasnem Štajerskem bataljonu«, pa da je »klal partizane v imenu Kristusovem«, v papeževem imenu pa organiziral belo gardo. Šinkar je zahteval pet prič, ki so bile tedaj v zaporu, pa so mu to zahtevo zavmili.
-  France Malovrh, kaplan v Moravčah, od koder so ga Nemci ob zasedbi pregnali: obtožen sodelovanja z vodilnimi belogardisti, infor-matinva služba, kuratstva pri četnikih, vabljen-ja aktivistov OF v belo gardo. Odgovoril je, da je delal za svobodo Slovencev.
- Jakob Mavec, kaplan v Toplicah pri Novem mestu: očitali so mu »organizacijo hujskaške pobožnosti prvih petih sobot«. Mirno je dokazal,  da pobožnost prvih  sobot  ni hujskaštvo.
- Rudolf Marinčič, uradnik: obtožen, da je v Grčaricah trikrat ustreiil na partizane in da je bil italijanski ovaduh. Ta očitek je ovrgel, češ da se je moral pred Italijani dva meseca skrivati.
- Ivan Lisac, trgovski pomočnik. Dokazal je, da ni nikogar ubil in nikomur nič žalega storil, pomagal pa v boju proti komunizmu, ker je kot trboveljski rudar vedel, kje je trpinovo mesto.
-   Ljubomir Konečni, zasebni uradnik: obtožen, da je izdal sorodnika Lovrenca Kuhar-ja-Prežihovega Voranca.
-  Marijan Končan, uradnik iz Ljubljane: obtožen, da je na motociklu peljal s Turjaka v Ljubljano Casarja. Odgovoril je, da bi moralo sodišČe po isti logiki pobiti vse šoferje, posebno ljubljanske, ki so vozili »izdajalce« in tujce.
-  Drago Tomažič, zasebni uradnik, rezervni poročnik: obtožen, da je bil v Štajerskem batal-jonu, zbežal od partizanov, in vrste drugih zločinov. Povedal je, da je med komunisti spoz-nal, koliko gorja je narodu povzročila OF, in da je šel zato med protikomuniste.
- Vladimir Kien iz Ljubljane. Izjavil je, da je bil pri četnikih na Primorskem v organizaciji, ki je že leta dolgo delala za okupirane Primorce.
-  Jože Štepec, delavec iz Gorenje vasi pri Mirni. Ker je bil prisilno mobiliziran, je od partizanov dezertiral.
- France Marn, krojaški pomočnik iz št. Jošta pri Novem mestu. Bil je prisilno mobiliziran, zato je od partizanov ušel.
-  Franc Mihelič, delavec iz Ljubljane. Kot dijak-delavec se je dobro branil.
-  Gabrijel Capuder, abiturient iz Ljiubljane. Povedal je, da protistalinistični odpo>r ni bil bratomoren. - Viktor Habič, šofer iz Biizovika. Branil se je zelo moŠko.
-  Gabrijel Jesenovec, zobotehnik z Vrhnike. Bil je komunist ali njihov simpatizer, ki ga je partija poslala vohunit v plavo gardlo. Med
obtožence so ga brez dvoma potisnili zato, da bi naredili vtis, kako je proces dramatičen.
-   Marijan Jerman, pripadnik vojaške protikomunistične enote. Zagovarjal se je zelo moško.
-  Marijan Bačnik, pripravnik na železnici. Tudi ta se je zagovarjal značajno.
Čeprav so bili obtoženci v zaporih večkrat zaslišani, so obtožnico slišali sedaj prvič. Tu so tudi šele prvič videli svoje »zagovornike«.
9. oktobra so zaslišali pet prič, 10. oktobra še 15 drugih. Prebrali so »izjave sedemindvajsetih belih in plavih ujetnikov, triindvajset drugih prič in mnogo zaplenjenih listin, ki so potrjevale krivdo obtožencev« , piše režimski poročevalec.
Nastop prič je bil za obtožence bolj olajševalen kot obtežilen. Za Šinkarja so priče odgovarjale: »To smo slišali od drugih, videli pa nismo« . Glavna priča proti Šinkarju, neki kmet iz Št. Jerneja, je na predsednikovo vprašanje, če obtoženca pozna, pokazal najprej
V sklepnem govoru je Stante skušal dokazati, da OF ne dela samo v prid KPS, ampak v korist vsega slovenskega naroda. Da si je dal za govor korajže, si je naročil žganje in ga vpričo vseh v dvorani spil.
»Zagovorniki« so ugotovili, a jim je odmer-jeno le maločasa. Občinstvu so se opravičevali, »da zagovarjajo ljudi, ki drugače mislijo kakor oni sami« . Obtožencev dejansko niso branili. Zagovor je bil le »komedija ... samo zaradi videza« .
»Sodniki« so se odpravili na posvet 11. ok-tobra ob 4. uri zjutraj. »Vse obtožence so stražarji zvezali z jermeni in po odhodu sod-nikov pustili množico, da se je usula okrog njih... Sedem ur je trajalo zmerjanje, očitanje, vpitje nad obtoženci... komunisti in komunistke, priče in radovedna drhal, ki so jo za to priliko nalašč sklicali...«9 Obtoženci so zvezani sedeli mirno, pri »duhovnikih si lahko opazil, da celo molijo za svoje morilce«   .
Ob 11. uri se je vrnil »sodni zbor«. Sodbo je izreke predsednik »sodišča«. Za krive so bili
štiri druge. Priče so govorile tudi v prid Mavcu. Priče proti Kienu se niso ujemale niti v eni trditvi.
Med procesom je prišel v dvorano tudi par-tizanski generallajtnant Jaka Avšič. Z im-proviziranim govorom je ustvarjal vtis, da hoče kot bivši podpolk. kraljeve jugoslovanske vojske opravičevati svoje partizanstvo. Napadel je Mihajlovida in branil revolucijo.
spoznani vsi obtoženci razen Jesenovca, ker so pripadali protipartizanskim političnim in vojaškim formacijam. nato je naštel »zločine« vsakega posameznika. Razen štirih (Mavec, Gačnik, Jerman, Not), ki so bili obsojeni na prisilno delo, je bilo ostalih 16 obsojenih na smrt.
Partija je poskrbela, da so za proces zvedeli tudi v inozemstvu   .
Obsojene so justificirali v Mozlju pri Kočevju (19. okt. pod noč). Večino ostalih zapornikov je partija likvidirala na hitro. »Če je izredno vojaško sodišče delalo brez sodnijske obrav-nave je 'redno' vojaško sodišče delalo brez usmiljenja. Sestavljala sta ga le dva člana, in sicer naznan politkomisar in zloglasni brigadni komandant Pirkovič iz Št. Jerneja, znan pod lmenom Cort «   .
Komaj so se likvidatorji vmili, so poklicali »sodniki« iz celic na hodnik novo skupino jet-nikov. Ti so sprva mislili, da jih peljejo spet k zališevanju. A zvezali so jim roke na hrbtu. »Pirkovič pa je prebral sodbo: 'Vi ste izdajalci in zaslužite smrti!« . S tovornjakom so jih odpeljali v Mozelj in tam postrelili. »To se je ponavljalo od 12. oktobra od 8 zvečer do 13. oktobra do tretje ure zjutraj. Sodnijski zapori so se praznili od ure do ure, avtomobil je vozil skupine po dvajset, ki se niso več vrnili, dokler niso odpeljali 114 žrtev«14.
Konec septembra je bilo v Kočevju zaprtih 758 mož in fantov. Te sta dva kočevska odvet-nika zalsliševala z vso naglico, ker so se par-tizani bali bližajoče se nemške ofenzive. In to hitro zasliševanje naj bi bil sodni proces?! Ponoči so jih odvažali zvezane na morišče v Mozelj.
Brž po zavzetju Ribnice so partizani strpali v tamkajšnje zapore vse vidnejše protikomuniste iz trga in okolice, kot tudi nekatere begunce s Turjaka in iz Velikih Lašč. Ko so se Nemci bližali Delnicam, so partizani jetnike, ki so bili še v Kočcvju, odgnali zvezane in peš v ribniške zapore . Tu so bile razmere neznosne. Vseh jetnikov je bilo okrog 350. Med njimi je bii tudi begunjski župnik Turk, ki je ostalim dajal pogum, jim maševal in jih obhajal.
I  Metod Mikuž, Pregled zgodovinc NOB v Sloveniji, knj. 3, Ljubljana 1973, 17.
2GI. pravtam. 138.
3 Gl. Franček Sajc, Bclogardizem, 2. izd., Ljubljana 1952, 606. - CiiiramrSajc, Bigr. - Objekiivcn prikaz tcga objavlja Meddobje, Buenos Aircs 1979, 76-80 (Janez Grum, Ob peiinlridcscti obleinici kočevskc izjavc duhovnikov in bogos-lovcev).
4 Črne bukve o delu komunisličnc Osvobodilne frontc proti slovenskemu narodn, Ljubljana 1944, III.- Ciliram: čb.
5 Saje, Bigr, 609. 6Čb. 112.
7 Pravtam, 114.
8 Prav uim. 9Pravtam, 115. IOPravtam.
I1  Slovensko protikomunistično vodstvo je decembra 1943 po jiigoslovanskeni poslaniSlvu v Vatikanu protestiralo pri londonski vladi »proti temu, da jc londonska radijska postaja odobravala umor 17 jugoslovanskih čcinikov v Kočevju in da je te idcaliste, ki so oslali zvesti prisegi kralju in Mihaloviču, imenovala izdajalce« ler da jc isti radio »tiste Slovence« (Sajc, Bigr, 611).
12Čb, 115-116. 13Pravtam, 116. 14 Prav tam. 15Gl.Čb, 118.

Vsak narod ima j^iega ministra za notranje zadeve. ¦jeisi ga zasluži!
I 25. maja, na DAN MLADOSTI, so Titovi mladinci % uresničili svojo grožnjo. Odšli so po Titovi poti. Ni znano, kdo bo odslej nosil štafeto...
Kje so časi, ko je najbolj neodvisen časopis Demok-racija kritiziral sefa slovenske policije...
Univerzitetni organizaciji ZSMS «e boodslej reklo Študentska zveza. Novo vodstvo ima priložnost na novo zgraditi študentsko or-ganizacijo, ki bo bolj kot prejšnja »po meri študentov«. Kritična anaiiza dela predhodnikov je lahko dobra iztočnica za delo. Potrebna feo tudi temeljita kadrovska in ^tmktliralna prenova organizacije. Brez takih sprememb in brez ttOvega sodobnejšega statuta bi namreč le se enkrat gledali že videni film, tokrat z novim nas-lovom.
STVA ali PARTIJE?
Zdaj, ko imamo novo oblast, bi bilo prav razčistiti tudi vprašanje vojne odškodnine, ki naj bi jo Nemčija plačala Jugoslaviji. O tem bi lahko kaj konkretnega povedal gospod Mitja Ribičič, ki je bil v času, ko se je o tem barantalo, pred-sednik vlade. Bivši intcrniranci namreč še zmeraj (že 4$ letJ) čakajo na odškodnine. Kaj ho hi zata gospoda Ribičiča povabili V skupščino in ga tam malo izprašali Pa ne na tak način, kot ga je uporabljal on pred mnogimi leti...
Od predsedstva Republike Slovenije se vedno pričakujemo pobudo za NARODNO SPRAVO. Pobuda naj bi vsebovala tudi povabilo vsem rojakom, naj se vrnejo oz. obiščejo domovino. Tu bi bili izvzeti le vojni zločinci. Imena zločincev naj se objavijo, istočasno pa naj se začne sodni postopek proti »rdečim« vojnim zločmcem. Vsem, ki se jim je zgodila krivica, naj se pred-sedstvo opraviči. Oškodovanim naj se priznajo odškodnine. UDBo je treba razglasiti za zločinsko organizacijo, ki je komunistom pomagala vzpostaviti diktaturo. S tem naj se tudi formalno konča državljanska vojna.
itierm
STANARINE V ŠTUDENTSKEM CENTRU ZA OKOLI255 % VIŠJE ali KAKO SO SE ŠTUDENTJE (ZOPET?) PUSTILINATEG-NITI
Zadnjič ste v taisti mbriki lahko prebrali, da v Studentskem centru spreminjajo statut, pardon, sprejemajo, saj ga je delegatska konferenca brezproblemov sprejela. Vrli pred-sedniki blokov so sprejeli tudi poviSanje stanarin in sicer na podlagi naslednje utemel-jitve: »Komisija je ugotovila, da študentski cen-ter posluje v redu, zato bo direktor delal po statutu.« To, kaj pomeni po statutu, seveda člani delegatske konference ne vedo. Če bi vedeli, take neumne utemeljitve ne bi psrejeli. S statutom se namreč ne določa višina stanarin, prav tako pa sklep, na katerega se tovariš direk-tor sklicuje, glasi takole: »Stanarine se lahko povišajo največ do 25 % vrednosti povprečne štipendije,« (iz zdmženih sredstev, seveda) in zatorej se za povišanje stanarin ne gre sklicevati nanj. Na žalost se je pokazalo, da so študentski predstavniki v delegatski konferenci vedno manj informirani, vendar tokrat na škodo njih samih in njihovih kolegov šcudentov. Poleg povišanja stanahn pa so sprejeli še to, da bo treba plačati razliko za marec inapril in to maja in junija. Torej dinarčke na dan, pol milijarde ta mesec, pol pa naslednji. Prav vam je, kaj pa ne zamenjate predsednikov ali pa bojkotirate novih stanarin, tako kot bodo to naredili na FSPN-ju!
O tem, kaj vse piše v novem statutu, ne bi izgubljali bcsed. Še prehitro boste nova določila občutili na svojih plečih. Ali sploh veste, da bi morali pred sprejetjem novega statuta imeti javno razpravo, ki pa je, ve se zakaj, ni bilo. SREČNO SPEČA ŠTUDENTSKARAJA!
NOVIŠOLSKIMINISTER ali IMELISMOSREČO
Ko je gospod Lojze Peterle bral predloge za nove ministre, sem se pošteno potil, saj sem se zbal, da bo predmet Samoupravljanja s temelji marksizma zamenjal verouk ali kaj podobnega. Ker imam Petra Venclja v dobrem spominu še iz časov prosvetljenega komuniz-ma, upam, da bo svoje delo prav tako dobro opravljal tudi v obdobju novega klerikalizma, za kateiega pa kaže, da ni prosvetljen.
Petcr Vencelj bo vsekakor imel ogromno dela. Najprej se bo treba spopasti s samim načinom financiranja šolstva, potem počistiti s šolsko birokracijo, prečistiti predmetnike in tako razbremeniti ukaželjno mladino, na splošno »ustvariti pogoje za šolo, v katero bodo učenci hodili z veseljem, ne pa zbolevali zaradi človekovi naravi odtujenega načina učenja«.
Petru Venclju držimo pesti in upamo, d bo lahko uresničeval svoje ideje!
USTANOVNASEJA NOVEGA PALAMENTA ŠTUDENTSKE Z VEZE SE JE KONČNO LE ZGODILA...
Tako je. 15. maja smo študentje dobili novo vodstvo, ki pa je le začasno. Do jeseni nam bo predsedoval Andrej Poznič s Teološke fakultete, podpredseduje Feliks Ciglar z elektro
faksa, tajnica je Petra Globučnik z VŠZD, člana pa Aleksander Godnič z medicine in Jelka Samec s Filozofske fakultete. Pogledat jih lahko pridete na Kersnikovo 4 v sobo 109 in sicer naj bi bili tam vsak dopoldan. Novo študentsko vodstvo, pravi naslov za vaše probleme!
IN NASVETIZA ŠTUDENTE ZA NASLEDNJIH ŠTIRINAJST DNI?
Smo v obdobju, ko pomlad ne popušča. Študirali je sicer težko, vendar velja se potruditi, saj bo jeseni še težje, sploh pa so pokvarjene počitnice zelo nesrečna zadeva.
Ali ste se že zaljubili? Zadnji čas je, da se, saj bodo možni partnerji in partnerke kmalu zaČeli odhajati...
Vaš Zoltan
umverza
Ce bo 15. maj 1990 zapisan v analih študentskega gibanja kot zgodovinski datum, bo odločala prihodnost. Sedanjost Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in njenega parlamenta, ki se je konstituirala na la dan, ni skorajda v ničemer zgodovinsko usodna. Pa čeprav Študentska organizacija (ŠO) skuša kot naslednica Skupnosti Studentov ljubljanskih visokošolskih zavodov oživeti leta 1974 nasilno prekinjeno kontinuiteto in pozabiti na 16-letni UK-jevski vložek.
Ustanovna seja novoizvoljenega parlamenta ŠP, ki je bila v Kapelici na K4, se je začela s poročilom Leona Peklarja, predsednika volilne komisije, ki je izvajala in nadzorovala potek voli tev študentov -poslancev po posameznih fakultetah. Iz poročila je razvidno, da so volitve izvedli v 17 volilnih enotah od skupno 35 in da je od 52 možnih poslancev izvoljenih 28, kar zadostuje za sklic Študentskega parlamenta (ŠP). Od skupno 12974 volilcev z vseh fakultet se je volitev udeležilo 24,2% študentov. Peklar je še poudaril, da je volilni postopek Še vedno odprt in da ga je treba izvesti tudi na ostalih fakultetah.
Ob sprejemanju Poslovnika o delu parlamenta pa se je prvič resneje zataknilo. Predstavnik Pedagoške akademije - tam namreč volitev niso izvedli, zato je bil zgolj predstavnik, nepaposlanec - je zatrdil, da je treba zagotoviti udeležbo vseh fakultet in ne hiteti z ustanavljanjem or-
ganizacije. Urh Bahovec z Ekonomske fakultete pa je izjavil, da študentje z njegove fakultete nimajo nikakršnega interesa sodelovati v novi §0, da volitev ne bodo izvedli, lahko pa se študentje sami evidentirajo in kandidirajo. Poslanec elektro faksa je dejal, da je UK med študenti na slabem glasu, zato študentje nimajo zaupanja v nastajajočo, novo ŠO. Če so volitve ponekod že bile izpeljane, je še dejal, ne kaže stvari zavlačevati, saj je interes nekaterih, da ŠO zaživi. Pri tem moramo dopustiti možnost ustanavljanja tudi konkurenčnih študentskih or-ganizacij. Bahovec z eko faksa je ob tem postavil vprašanje, kako se bo ob morebitnem obstoju dveh študentskih organizacij delilo premoženje UK. Gorazd Drevenšek, dosedanji predsednik UK, ki je začetni del seje povezoval, mu je odgovoril, da ima ta parlament določen kvorum in je tako pravni naslednik UK ZSMS. Ob koncu razprave so poslanci sprejeli Poslovnik. Veliko lažje in z manjšimi popravki je 22 poslancev prejelo tudi Akt o ustanovitvi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.
V  kratkem odmoru so poslanci, ki so želeli kandidirati za ftinkcije predsednika, podpredsednika in tajnika parlamenta, zbirali podporo vsaj še treh poslancev. S tajnimi volitvami so bili izvoljeni naslednji poslanci: za predsednika Študentskega parlamenta Andrej Poznič (teologija), za podpredsednika Feliks Ciglar (elektro) in za tajnico Petra Globočnik (višja zdravstvena). S tem so bili konstituirani temeljni organi.
V nadaljevanju seje so poslanci sprejeli sklep, da do sprejetja novega Statula ŠO ostanejo v veljavi pravila UK, Tazen tistih določb, ki so v nasprotju z že sprejetimi sklepi parlamenta. Izvoljen je bil tudi začasni izvršni organ ŠO, v katerem so predsednik, podpredsednik in tajnica parlamenta ter dva poslanca. Dokončne odločitve, kdaj in kako bodo izvoljeni novi člani predsedstva ŠO, poslanci niso sprejeli. O tem se bodo odločali na prihodnji seji, ki bo predvidoma najkasneje 13. junija. Izvol-jena je bila tudi pet-članska statutama komisija, ki bo do konca maja pripravilapredlog StatutaŠtudentskeorganizacije Univerze v Ljubljani. Na koncu seje je dal poslanec farmacije pobudo za odprto pismo ŠO, v katerem je zahteval ukinitev predmeta SLO in DS. Ker zahteve niso bile ustrezno argumentirane in ker bo parlament o problematiki predmeta SLO in DS na Univerzi razpravljal na naslodnji seji, so to pobudo preložili.
Branko Čakarmiš
Ustanmme seje Študeruskega parlamenta se niso udeležili posktnci ViŠje Šole za soc. delavce, Višje tehn. varnostne šole, Višjepomorske Šole, Pedagoške akademije, Ekonomskefakidtete, Fakultete za teksno ktdturo, Arhitekture, šlirje oddelki FNTf pet oddelkm BF, Akademija za lik. umetnosi, Akademije za glasbo in AGRFT. Temu soponekod krive nanatančno izvedene voiitve {zapne Hste), drugod pa enosiavno nezainteresiranost študentov, VRH BAHOVBC t Bkonomske fakultete pa je drugačnega mnenja:
»Znovo študentskoorganizaeijo senebo dah kajdosti koristnega stariti, še posebej, Če toprimerjašs stroški UK-jevskega aparata. Ideje in zamisli študentov je potrebno uresničevati skmipmjektnopovezovanje.« TBIBUNA: Mi mva ŠO tatdnega povezovanja ne omog&ča?
BAHOVBC: »Menim, da se nadaljuje stari UK v navi prmbleH. Pariamentarci bodo kljub dobri volji, ki so Jo danespokmati, daii bilanco pooblastila za utvrševmje programov,«
TRIBUNA: Torejpri delu Študentskega parlamenta naEFne boste sodelovali?
BAHOVEC: »Ne bcmo se pustiti vreči na rob študentsfcega dogajanja. Me bomo ostali brez treh gtasov v parlamentu. Če dmge moinosti ne bo, bomo seveda sodelovali v parlamentu.«
B.Č.
USTANQyNA SEJ#
TUDENTSK^G^PARLAMIOTA
TRIBUNA: Zanimiv je biografski podatek, da si rojen v Buenos Airesu... POZNIČ: Moji starši so bivši politični emigranti, tako da sem sc rodil v Argentini kot posledica dogajanj med vojno. TRIBUNA: So se starši vrnili v Slovenijo?
POZNIČ: Ne, starši so ostali v Argentini. Sam sem prišel v Slovenijo avgusta 1986 na šestletni študij teologije, potem pa se bom verjetno vrnil nazaj.
TRIBUNA: Kdaj pa si zašel v vode študentovskega ak-tivizma?
POZNIČ: To se je zgodilo kmalu po prvem zasedanju študentov, ki jih je sklicala Filozofska fakulteta. Vedno sem se zanimal za javno življenje v Sloveniji, še posebej za študentske zadeve. TRIBUNA: Kako kot štu-dent Teološke fakultete, ki je bila vrsto let izključena iz študentskega dogajanja na Univerzi, sprejemaš pred-sedniško funkcijo? POZNIČ:               Povsem
neobremenjeno. Moja iz-volitev je posledica določenega dela, delno pa tudi dejstva, da prihajam s Teološke fakultete. TRIBUNA: Si počaščen? POZNIČ: Niti ne. Mislim, da smo.šele na začetku in da je treba hišo najprej pospraviti. Tisto, kar je pustila bivša or-ganizacija, bomo skušali urediti, tako da bo hiša nared, ko bodo jeseni prišli člani novega predsedstva. Mislim, da nam to do neke mere lahko uspe, kaj več pa ne vem... TRIBUNA: UK ni bil posebej priljubljen med študenti. Kako bo skušala nova Študentska or-ganizacija to nepril-jubljenost na eni in študentsko anemičnost na drugi strani preseči? POZNIČ: Zavedam se, da UK med študenti ni bila pril-jubljena in mi je tudi povsem razumljivo, zakaj ne. Saj tudi vse ostale inštitucije niso bile in tudi zato so študentje postali anemični. Ce si hotel kaj narediti,   so   te   dejansko
VELIKO ČIŠČENJE
UK-aja
J\ 7 a nedavni konstitutivni seji StudenBkega par-X T lamenta, najvišjega telesa prenovljene študentske organizacije Ijubljanskihfakultetje 22 študehtskih pos-lancev za svojega predsednika izvolilo Andreja Pozniča, študenta Teološke fakultete. 24-letni Andrej Pozničje kotpredsednikparlamentaprevzel tudi začasno skrbstvo nad UK-jevsko zapuščino.
odžagali ali pa si moral biti njihov...
TRIBUNA: Čigav si pa ti? POZNIČ: Jaz sem najprej svoj. Predstavljam se najprej kot poslanec študentov Teološke fakultete, kot pred-sednik ŠPpa zastopam interese vseh študentov. Slednje ima prednost.
TRIBUNA: Imaš kakšne konkretne načrte? POZNIČ: Kot sem že dejal, se bomo bolj kot navzven us-merili navznoter, saj bi radi hišo očistili, kolikor je pač to potrebno. Če začneš umazanijo čistiti tam, kjer je najhujša, in ti to do neke mere tudi uspe, si tudi sam umazan. V očiščeno hišo gostje radi pridejo. Potrudili se bomo, da študentje tu ne bodo gostje, ampak gostitelji. TRIBUNA: V Študentskem parlamentu je trenutno samo 28 poslancev, v 16 volilnih enotah volitev še niso izvedli, nekateri         pa         celo
nasprotujejo sodelovanju v novi ŠO. Ali je lahko takšna ŠO pravi reprezentant študentskih interesov? POZNIČ: Akt o ustanovitvi smo dopolnili v tem smislu, da ne predstavljamo študente vseh fakultet, temveč samo tiste fakultete, na katerih so bili izvoljeni poslanci. Tako smo se nekako omejili. To je polovica fakultet in nekaj čez polovico poslancev. Tam, kjer volitev niso izpeljali, so ostali na slabšem, saj nimajo nikogar, ki bi jih zastopal. Ker pa smo tudi mi študentje in želimo zastopati interese vseh študentov, bomo povabili zraven tudi ostale, silili pa jih ne bomo. Če hočejo ustanoviti samostojno organizacijo, zakaj ne?!
TRIBUNA: Kateri so prav-zaprav študentski interesi? POZNIČ: To so predvsem dobri pogoji študija, bivanja, možnosti, da se duhovno in telesno krepiš, da ne postaneš fah idiot. Potem je tu še veliko dnevno aktualnih stvari, na katere morajo reagirati najprej študentje na fakultetah. Na ravni Univerze pa bi se združevali v razmerju do
zunanjih faktorjev.
TRIBUNA: Kdaj in kako bomo dobili novo predsedstvo ŠO, ki ga začasno nadomešča parlamentarna ekipa?
POZNIC: Novo predsedstvo naj bi dobili čim prej, vendar po treznem premisleku, da ne bi bilo kasneje očitkov. Novo predsedstvo mora biti izvoljeno takrat, ko se večina študentov lahko in hoče udeležiti volitev. Oba veva, da sva na koncu študijskega leta, študentje se zapirajo v svoje sobe in študirajo s polno paro. Zato volitev ne bo možno iz-peljati do oktobra.
TRIBUNA: Na kakšen način pa bodo člani in predsednik predsedstva SO izvol-jeni?
POZNIC: Zavzemal se bom za volitve v parlamentu, kjer bi nastopile liste kan-didatov.
TRIBUNA: Kako boš kot predsednik ŠP vzdrževal razmerja med parlamentom in predsedstvom?
POZNIČ: Poskušal bom biti budni čuvaj, da bo predsedstvo delovalo pravično, da ne bo izrabljalo svoje pozicije in da bi bilo res v korist študentov.
TRIBUNA: Do oktobra si torej začasno skrb za zapuščino UK prevzel skupaj s svojo ekipo. Si že doumel, kaj vse je v tej zapuščini?
POZNIC: Počasi se tega zavedam, pri tem se pustim tudi poučiti. Oglasili so se že tisti, ki imajo predvsem koristi od tega, da so pod okriljem ŠO.
TRIBUNA: Poleg tega, da je UK del študentske organizacije, je tudi podjetje... POZNIC: Tega se zavedam. S tistimi dejav-nostmi, ki so odvečne, je treba končati. Kaj je odvečnega, seveda sam ne morem odločati; to določa statutarna komisija, ki bo stvari reševala, seveda s pomočjo parlamen-ta.
TRIBUNA: Smo v prehodnem obdobju, ko na UK stare reči še niso dorečene, nove pa ne še povsem izrečene. Kako si se zavaroval pred morebitnimi malver-zacijami?
POZNIC: Pravzaprav nimam nobenega varstva. Odločili smo se, da ne bomo začen-jali ničesar novega, dokler ne pride pred-sedstvo, ki bo bolj kompetentno. Stvari, ki že tečejo, bomo ohranili.
TRIBUNA: Odnos med Študentskim ser-visom in ŠO je izjemnopomemben. Ga boš skušal redefinirati?
POZNIČ: Pravzaprav ne vem, če bi ponov-no definiral to razmerje. Gre predvsem za vprašanje, kako pošteno razdeliti sredstva, ki prihajajo iz Študentskega servisa. Dejstvo je, da se da iz teh sredstev za študente marsikaj pametnega narediti. Toda, če študentu nudiš usluge, moraš imeti doloČen kapital. TRIBUNA: Kako boš odgovori) na morebitno politizacijo ŠO?
POZNIČ: Ne vem, kaj si pod tem pojmom
predstavljaš...
TRIBUNA: Bom konkreten: UK je
pomagla političnim strankam na noge,
neuradno se govori, da je financirla pred-
volilno kampanjo DEMOSA...
dinacijski odbor to počel skoraj pol leta?
POZNIC: V Koordinacijskem odboru smo pripravljali Statut in večkrat prišli v spor, ker ni bilo mogoče narediti preloma in opustiti stara pravila. Predstavnik UK nas je prepričeval z raznimi formalizmi... Sedaj pa
POZNIČ: Seveda je treba takšnim aktivnos-tim narediti konec. ŠO ni za to, da bi pod-pirala kakršnekoli politične stranke. To je povsem nesprejemljivo. Stranke naj se kar same financirajo. Je pa sprejemljivo, da bi se študentje z interesom za politično delo začeli vključevati v delo ŠO. Seveda bodo v par-lamentu poslanci, ki bodo zastopali interese študentov rdeče, zeleno ali pa črno obarvane. TRIBUNA: Torej si za to, da se v ŠP vključijo tudi univerzitetni odseki političnih strank?
POZNIC: Ne, narobc. Sern za to, da se v parlament vključijo tudi študentje, četudi pripadajo strankarskim frakcijam na Univer-zi in to delajo kot člani teh frakcij. TRIBUNA: In v parlamentu zastopajo in-terese svoje stranke? POZNIC: Ne, zastopajo stališča študentov, ki   imajo   razumljivo   tudi   določeno strankarsko barvo. Saj vse, kar počnemo, je tako ali drugače strankarsko obarvano... TRIBUNA: Na ustanovni seji so poslanci pokazali zavzetost in pripravljenost za delo. Se bo ta polet ohranil?
POZNIČ: Vsak elan se enkrat utrudi. Zato so ciklične volitve, da se poslanci zamen-jajo. Za ta parlament lahko rečem, da je pokazal veliko interesa, žal pa so to novi ljudje, ki ne poznajo vsega. Tudi sam ne poznam vsega. Navdušenjc gre predvsem v to smer, da bi stvari res na novo postavili. TRIBUNA: Zakaj bo statutarna komisija pripravljala nov statut, če je Koor-
je obveljala možnost, za katero sem se sam zavzemal: ustanovili smo se, oklicali za pravnega naslednika UK, si dali začasni Pos-lovnik. Sedaj pišemo nov Statut, brez omejitev in pritiskov, pa če bo pomembno, da bo treba marsikaj redefinirati.
TRIBUNA: UK je ustanoviteljica dveh medijev: Radia Študent in Tribune. Radio Študent je zahteval spremembo us-tanoviteljskih razmerij, saj ga zdajšnja omejujejo. Lahko pričakujemo kaj novega?
POZNIČ: Ustanoviteljskih razmerij še ne poznam natančno. Ne vem, kakšna je moja vloga pri tem. Seveda sc bom po hitrem postopku pozanimal, da bom vedel, ali je to, kar denimo RŠ zahteva, v skladu z interesi ŠO, ali pa je to samo v njihovem interesu. RŠ me je obvestil, da je potrebno stvari redefinirati, nisopa napisali nič konkretnega. TRIBUNA: Čiščenje hiše verjetno pomeni, da bodu določene dejavnosti okrnjene, da bodo nekateri morali tudi oditi. Denimo Samo Resnik, zdajšnji ured-nik Časopisa za kritiko znanosti, je že pravi fosilni ostanek UK?
POZNIČ: Nismonastrojeni tako, da bi glave sekali. Vendar če pomeni red tudi to, da se določene resorje, ki so odvečni, ukine, potem pomeni, da bodo tisti, ki §o tam delali, morali oditi. Ce bo CKZ ukinjen, bodo nekateri seveda odvečni.
Branko Čakarmiš
uiuverza
¦v       v    v
VELIKO CISCENJE UK-ja
NOVIPREDSEDNIK
Ciščenje Avgijevih hlevov je neprijeten posel. Lahko bi rekli naravnost vsran. In če novi predsednik Študentskega parlamenta pri svoji izjavi za javnost naravnost pove, da je pripravljen zamazati svojo »ta hmašno« obleko v interesu čistilnc akcije na delu Univerze, potem smo mi, navadni študentje, kar nekam zadovoljni, saj se je tudi med nami našla močna roka, ki je pripravljenaprevzeti odgovornost za odstranitev nepravilnosti, ki so bile stalcn spremljevalec študentskega družbenega življenja.
A tu srradi še pred začetkom čiščenja. Neprijelen vonj se širi iz novega Studentskega parlamenta. Trenutno jc v njem samo 28 poslancev, na 16 volilnih enotah poslancev še niso izbrali. Na nekatcrih zaradi nasprotovanja novcmu pailamentu. Tu je torej vprašanje lcgitimnosti delovanja novcga parlamenta. 16 volilnih cnot nikakor ni nialo, vcrjetno je celo dovolj, da se skupaj zdrugimi stvarmi (npr. prerekanje okrog statuta) dobi sliko o sedanjem dclovanju SO. Zadeva bi bila obrobuega pomena, če ne bi imel pravni naslednik UK-aja opravka z velikimi materialnimi sredstvi, ki prihajajo na njegov računiz Studentskega servisa. Zaradi tega je legitimnostpri apravljan-ju podedovanih poslov okrog financ odvisna od legitimnosti pravnega nas-lednika. To lcgitimnost pa, se močno bojim, lahko vsakdo zanika iz več razlogov. Najmočnejši razlog je vsekakor tistih 16 volilnih enot, ki delo v novem parlamentu bojkotirajo. To je malo manj kot polovica fakulteL Se pravi, da nova študentska organizacija dela v imenu polovice Univcrze, druga polovica pa zaradi svoje anerrričnosti in nestrinjanja z delom novega par-lamenta ostaja izvcn igre.
Ali ni to samo ponavljanje že videnih obrazcev delovanja, ki smo jih navajcni iz delovanja odmrie študentske orgamzacije? In končno smo prišli do točke, zaradi katere je bil ta dolgočasni uvod napisan. Novi predsednik študentskegaparlamenta vneto zatrj uje, kako nezainteresirairi so bili Študentje za delo UK, kako nepriljubljen je bil UK med študenti. Citiram: »Če si hotel kaj narediti, so te dejansko odžagali ali pa si moral biti njihov...«
In v isti sapi poudarja, da so fakultete, kjer volitev nisoizpeljali, na slabŠem, saj mmajo nikogar, ki bi jih zastopaL Celo blagohotno jim dovoli, naj si ustanovijo svojo Studentsko organizacijo, namesto da bi naSli skupni jezik. Neverjeten cinizem, ki pani samo to. Gre zapreračunanpritisk za neposlušne, za katerega v veliki meri velja domneva, da ni zrasel na zelniku politično nedolžnega predsednika Študentskega parlamenta. Zopet so v igri stari in še starcjši kadri v naši univerzitetni politiki. Ravno tako so v igri starc splctke. Končna slika je, da se zopet ni nič spremenilo. Niti akterji se niso zamenjali. Sprcmenili so sc samo frontmani, za katerimi pa stojijo isti obrazi, ki so vodili študcntske organizacije že nekaj lct nazaj. In ni načina, da bi se kalerakoli oiganizacija, ki bo prišla na položaj dejanskega naslednika UK-aja, teh ostankov prctcklosti znebila na normalen način. Edino upanje je, da stare mačke, kot so Savno Resnik, Gorazd Drevenšek in komapnija, skupinsko povozi tovornjak. In če povem po pravici, ne verjamem, da bo potem mnogo boljc Novo vodstvo študentske organizacije jc že okuženo z virusi spletkar-jenja in zahrbtnosti.
Peter Žnidaršič
Verjetnoje čudovit fant. Ko sem zadnjič v uredništvu za njim zakriča bojno geslo, napisano na Ijubljanski stolnici: »Boga ni, kler laže«, si je samo prizanesljivo nasmehnil in šel bi stavit, da je v mislih ponovl Kristusove besede »odpusti mu, saj ne ve, kaj deia!« Je modrost v njegoven delovanju. A vseeno ima napako - spustil seje vpolitiko. Ja, lahko mi takoj oporeka, češ, biti predsednik študentskegaparlamenta ni političnafunkcija Je, gospod predsednik, je. Tako močno je povezana s politiko, da vas bo nc koncu vašega mandata presenetilo, ko boste videli. da ste storili zelo malc dejanj, ki ne bi imelapredznaka polilično. In se boste kot vsi predsedniki pret vami zgovarjali nato, da ste bili potegnjeni proti svoji volji v te vode. Kat naenkrat sle se znašli vpolitiki, a ven niste mogli več. Vnaprej ne verjamem A vseenoje naSpredsednik čudovitfani. Moralnoje neoporečen. Ne kadi ne pije in ne preganja deklic. Ves Ijubi dan ima na voljo za razmiiljanje t študentskihproblemih.TO jepredsednik.ki gaštudentskapopulacijale dolgc potrebuje. Z duSo in telesom se bo posvetil pogojem bivanja, višini stanarin Poleg pa še nekaj malega narodne sprave. Med mlajšimi pristaši revolucije ki teče, in kontrarevolucije, ki teče čez lužo. Toje nujno polrebno za normalet študij. Verjemite mi.dane rtiorem spati brez poravnave med rdečimi in belimi In vse bolj rhislim, da bo to sodna poravnava. Izvensodna ne pride vpoštev.
A še vednoje Čudovitfant. Sicerpusti, da gapoučijo o stvarek. Čeje verjet govorici, kikroii med poznavalci rcamer, sije našel dobrt učitelje medstarc UK-ajevsko gardo, kije očitno prej pripravljena umreti, kot izpustiti skritt niti iz rok. Gospodu predsedniku je to vseeno, sajje prišel v Slovenijo zc obdobje šestih let, kopabo končal svoje poslanstvo »zedinitelja« študentov se bo na višku slave in moči vrnil v Argentino. Toje razlog, zaradi kaleregc ima moj glas. Ni bojcani, da bipdstal drugi Samo Resnik. Opravil bo svojt dolžnost in izginil. Naj mi oprosti, ker nt verjamem.
Vendar sem prepričan, da je čudovit fanl. V to me je prepričcd, ko sen prebral njegovo izjavo, v kaieri zatrjuje, da se najprej predstavlja ko poslanec študentov Teološke fakultete, kot predsednik Studentskega par-lamenta pa zastopa interese vseh študentov. Slednje ima prednost. Logičnc ne ?! Najprej se predstaviš za nekaj, potem za drugo in tisto čisto zadnje imc prednost. Toje še en razlog, da glasujem zanj. Moiakje v stopnjijiaivnost istijaz. Da pa bi bil prefrigan lump, tega ne verjamem.
Končno, Andrej Poznič je fcud odfare. Trenutno študentske fare, a pc končanem študiju s& bo našla kaka »ta zaresna«, kjer bo lahko s pridon uporabil svoje voditeljske izkušnje, pridobljene iz predsednikovanjc šludenlskim ovcam. Kot se spodobi za Ijudi njegovega poklica, ne grozi i rezanjem glav. Samo nekateri resorji itudenlskega organiziranja se lahkc pokažejo nepotrebni. Na primer ČKZ. ln če bo tak resor odvečen, bodc odvečni tudi Ijudje, ki tam delajo. Brez rezanja glav, prosim.
Članek sem napisal v hudobnem upanju, da Ijudje, kotje Andrej, ne morejc in si ne smejoprivoščiti zamerljivosti in maSčevanja. Če to drii, ima dokončnc moj glas vsakpredsednik ali članparlamenta iz vrst bogoslovc.v. A vendat sta zamerljivosl in maščevanje človeški lastnosti, ki so tako globoko v nas, dc ie enkrat, danes zadnjič, ne verjamem.
Peter tnidaršic
SMO STUDENTJE. NE OBRTNIKI
ŠTUDENTSKE STANARINE
šudentski ccntcr s tovankm Mstjažon Mflclavcem na čdu je ponovno udaril po ptitvem študentskem žapu Povišanjc oanarin v šmdertsltih damovih je povzroČflo vehko hude kivi med ftudentL Na protestnem shodu pred itudentskitn domom za Bežigradom je bilo videti transparcrtt»Ali bomo ftuduab ah se bomo horOi za prcživBtje?« in »Smo žludcnge, ne pa obrtnikil« Picblenu niao novi, zato je skra jri čas, da se za&iejo sistemsko idfevatL Upajmo, da bo nov vcier, ki je zavd v siovenski politiki, prcvaril tudi delo tisdh, b poskušajo na račun Itudmtovprikrivanlasincnapakeinnesposohnost
Kako si drugače kot odinuije Studentov razlagati. enommo povišanje stanaiin v trenutku, ko je infladja na ničli? Kako verjeti tovarišu Miklavcu, ki povišanje opravičujc s podražitvijo tekočega vzdrževanja in ncspccificiranih materialnih stroškov? Direktor šmdenttkega oentra ima seveda pripravljeno svojo raz-lago»ŽL februarja oaroma v začetku marca stno se pogovarjali o povečanju materiabtih sooškov ocaroma sanarin, v katoc je všteta porabe dektrične enogije, vzdrirvanje, ogievanje prastorov, topla m mrda voda ler nespedfidrani maJcrialrri stroški V februarju so ti strožki znalab 270 KD na stanovalca Študentskega dcma. ker so fade štipcndijc nizke in je izračunana cena prcsegla dogovor-jeni 25 odstotni ddež povprečne štipendije, so Študentje piačcvaHk lS6KD.Ski^j sSuidentismoodšcipendijsk^a ddada zahtcvah povišanje štipendij in v svoji nameii tudi uspeh, saj so se šdpendije v februarju povišak za 137 odstttkov. Rcs je, da se niso povišale vse Sipendije, vetika ve&ia ftudeauov pa je vendarie prcjela več denarja. Ker so hflc ccnc sunarin v neskladju s stroški in kcr cene takrat še rrisomirovale, smoizračunak novoceno, loje 393 KD. Od vdjavneome (270 KD)topomenipcjvišanje za 453 odstct-ka in ne za 137 odstotkov, kct fai radi prikazali nekateri žaidcrti. šmdemi so zavračah naš izza&m, ko pa smo na ddegauki konferenci dokazali objeknvnost mačunarrih flrožkovkotpodedicepavišanih cen, je btl sprejet sklep, da flanarin ne bock> plačali, dokler se vscm Študentom ne povi&jo Stipendije. Zammivo pa je, da je bila povprečna itqx»dijavnasdju,popodatkihštudenU3vsaniih,2036KD. Jasnojelorcj, dajefaiknašaizračunana stananna krepko pod čemmskim deležem povprečne štipendije. Trcba je še natančneje raziožili pojem nespedfiaranih matenalnih arožkovpziroma diugače povedano^troškov poslovanja, ki so največji kamen spotike. Grc za strožke kocnunalnih aoritcv, vamo6tne shi%e, avtcmatske obddavc podatkov, storitvc prabice, nadomestilo za uporabo stavbnega zomljilča, izdalke za prehrano delavccv... V suukmri cene je dekž nespedfidranih mfflerialrrih delavoev priHižno tretjiida.
Pred dvema meseccma je faila formirana komisija za ¦laHzD poslovanja Študentskega centra. Študentje so pns-tah, da bodo, če korraaja ne ugotovi večjih nepravilnosti v poskAmjunaSeddovneo(ganizadje,pciravnalitudirazliko v stanahni za meseca marec in aprfl. Kcr nqxavQnosti pač niso bile odkritc, ne vkfcn razloga, zakaj študentje boj-kaorajo plačilo svojih obveznostL Pnznavamo acer, da še imamo notranje Tczerve za radonahzadjo podovanja, finančno pa bi ncdvomno več ponenilo znumjšanje nutehafanh stroScov hivanja, koi sona pnmerporaba vode, drklrike...Topajeseveriamfardobrevoijeripnpravljenos-U ftudcrtov. Neutemdjene pa so obto&e, da so delavd oentni tisn, ki požirajo Sudentski daiar2aposlarih im«no rmrmč ie nunj delavcev, ka dovoljujejo nonnatm. Prav Uko ni res, da študenti plačujejo nenaHabiho podovanje Sajckwskega tabora Ankaranm kuhmje- Prcbvanja srcdstev 2nctnj ccrtra nL Lzgube kuhinje smo napnmcrpokrivah iz
obresti plasiranih sredstev, zaradi izgub pa imamo tudi delavd nižje osefane dahodke. Vse moje besede so scveda dokazljive in prcverijive z računL Moram pa se pchvaliti, da snx> uspeh zmanjšati izgube lestavracije z lanskih 2000000 KD na 17000 KD v letošnjem prvem trimesečja Konec koncev pa smo lansko leto končali s poaarivno ničlo, s čimer smoupravičihzaupanjedni23eintudivečjegadelašuiden-tov.
In kaj pravi Zoran Bizjak, namestnik predsednika Rcpubliškega kcmiteja za vzgojo, i^obraževanje in telesno kukuio, sicer predsednik Kamisije za anahzo stanja v Študentskem oenUu LjuHjana:»Naloga na& komisije ni bila, da bi lgrala vlogo razsodnika ali žandarja v sporu med Študentddm centrom in študenti,pačpa smoposkučalinajti nove organizaajskein vsetsnske rcSive. Memmonamieč, da mnogo probionov uhaja iz nedorečenega statusa in položaja Študeniskega centra. Zavzmiamo se za lo, da se le^a reorganizmi in vkljufi v sestav Univcree, kot je že v Maribom. LenalanačmbonamrečlahkovodsrvoUraveize, ob konstruktivnem sodelovanju študentov, rcguliralo ključne odnose v študenlskih dornovih.«
Tudi Matjaž MGdavec se sttinja s predlogom, da pride Studenlski cenierpod okrilje UraveraoS tem bi bila dana večjamočnost, daseskupaj s šaidentiborimoproti poviŠanju tistih cen, ki vplivajo na malenaine strožke bivanja. Poleg lega se zav^smamo tudi za to, da se odločanje o višini staiwrineprene«vSkupščmomeslaLjuWjane,sajjevečma cen, ki doiočajo vižmo stnnaiine, v docneni tega oigana.«
O problemu študentskih stanarin in delovanju Študeniskega cenira spiah smo se pogovarjali tudi z dr. Petrom Vencljem, novim ministrom za šoistvo. Po njegovem mnenju se je treba lotin tega kompieksnega prohlema z vsdi stmu, da se ne bi zgodib, da bi biH najglasnejši tisti študentje, ki bi jim znižanje stanarm crnogofilo višjo žeprano, medtem ko bi resrrično socialno ogrožern molčai. PoJeg t^a je tiebe ločiti zmo od plev, piidne študente od tistih, ki kljub lemu, da ne opravljajo svojih študijskih obveznosti, rovarijo proci vsenui in vsakomur. Povezati je treba torej uspešnost dela na Univerzi s pravico bivanja v študentkem domu, kar bi bilo seveda najlažje dosegljivo, če se ŠC vklju6 v sestav UniveraE. Po Vendjevon mnenju je vpraSljiv tudi sam način odločanja
znottaj Študentskega cen&u, ko lahko bodia delegadja študeniov bodia delavcev prepreči sprcjem odlo&tve, ki ji ni všeč. Sevcda pe se tudi dr. Venoelj sprašuje, kako je mogoče tolikšno povečanje stanarin brez bistvenih spietnemb obsega in vsebine dejavnosti Študentsk^a omtra. Za izbolj šanje malenalnega položaja Centra daje tudi konkretne predloge. Prediaga namroč, da hi v poletnem času,kodomcndnisopo^zasedeni,sobeoddaja]itunstam. Kot sam pravi, gre za staro idejo, ki pa je do sedaj naktcla na gluha uŽcsa prcdvscm mcd študcnii. sianovald študentskih domov. Vendar pa je to piuiteieai način dodat-negazaskižkaŠC.karhi sevedalahkopameniloznianjJanje obia»enttev žtudentov oaroma tistega dela strožkov, ki ga le-tikrijejo. Tojepraksa, ki je žedolgopaznajonaZahodu, in zakaj se ne bi tudi v tem primcru zgledovali po njih?!
Kljub trduvamlovarišaMiklavca,dajeposlovanjeŠC zakoraio, moida ne bi bflo napak, ko bi se ustrone mšpek-dj^slu^pazabavafesiempnmerom,kajt:žeornaijeiia komisija se zmorefaunimifinančrnmi n^^ravilnostmi sploh ni ukvarjak. In čeprav Miklavc govori o pnpnvdjenosti sodelovanja s štucienn, v isti sapi poudarja, da se bodo SoidemjenKJraUspnjaznmzdejstvcm.dajediieklorŠCpač on. Kot sam pravi, rnma nikakišnih pohtičnih atnbidj, ne dovoli pa, da bi nekateh polinčnoambidaziri Studenb gradili svojo kariao na njegovih ramenih.
Pa vendar se bo moral tovariš Miklavc počasi navadiii, da prihajajo časi (vsaj upamo, da bo rcs uko), kone bo več ocfločal argumcni moči, ampak moč argumenia. Še nekaj. Zelo zaramivo vpražanje, na kaierega direklor ŠC ni hotel odgovonn, je, kje je dobil prvo dekjvno vozijo poro&la o delu komisije za anahzo stanja v Študentskem cenmi, še preden je kamisaja poiočUo sprcjela in ga posredovala pnzadetjm. Pa odgovonmo namesto njcga kar samL Mik-lavc je poročik), s katerim jc potem mahal ptcd študenti, češ, vse je v redu, dobil odničhudega duteče ujrice prcdsednika komisije, Bigaka, rckoč, da se je o tem z njnn dogovoriL Šlojep^zaperfidrtolaž.kisejenebisramovalinilidelavd siuŽc, ki jo namerava novi pohdjski minister, gospod Bavčar, uknmL Po besedah ljudi, ki Miklavca bdjepaznajo, mutuditakcrneuxk,kisodjjonasmetiščezgodovine,raso
tue.
Simon Bizjak
PETICUA
Vemo, da so stanarine oderuško previsoke (nekaj pičlih kvadratnih metrov naše sobe ne more stati skoraj 200 mark mesečno). Vemo, da nam v stanarino zaračun-avate slabo poslovanje centra. In ker vemo, da takšno poslovanje traja že vrsto let, ga v bodoče ne bomo več podpirali \z lastnih žepov.
Ne priznavamo 137% povišanja stanarin, ker to ni ne ekonomsko upravičeno in ne pravno legitimno (študentski delegati so vsvetu centra glasovali proti volji študentov).
Zatozahtevamo:
-  zamenjavo vodstva študetnskega centra (kisvoje delo že leto dni opravija kljub nezaupnici študentov).
-  reorganizacijo študentskega centra, ki ga je treba postaviti na času primerne temelje postovanja.
- odgovornost in dostop tistih predstavnikov študentov, ki so pristali na in glasovali za oderuško povišanje stanarin!
Do uresničitve naših zahtev ne bomo plačevali stanarin!
Stanovalci doma FSPN
SVEZ DANSKI VETER
M M    anci so nekoč ze dali svetu imena kot so Asta M*JNielsen, Carl- Theodor Dreyer in Douglas Sirk. V
zadnjem času se »neki novi« ustvarjalci trudijo popeljati danskifilm napota nekdanje časti in slave. Čeje soditi samo po zadnjih treh letih -koso osvojili celoAmeričane.pobrali so namrečdva oskarja za najboljši tujejezičnifilm in še eno nominacijo zanj - so Danci dobesedno krojili vrh svetovne ifilmske produkcije.
Da smo vsaj za silo spoznali ta »boom«, je poskrbel Interfilmfestival, kije v Ijubljanski dvorani Kinoteke od 7. 4o 11. mqja organiziral »Dneve sodobnega danskega filma«.
Program petih pri nas prikazanihfilmovje poskušal biti »prerez zdajšnjih dogajanj, dosežkov in opredelitve danske kinematografije«, kot je napisal selektor programa Tone Frelih, kipaje dodal, daje ta slika seveda večkrat omejena, »najprej s samim številom filmov, z avtorskimi imeni; nekateri so zelo ustvarjalni, zatoje bilo treba izbrati njihove fiajbolj značilne filme, sicer bi se nekatera imena ponavljala. Tretja opredelitev seje navezovala na resnično najnovejšoprodukcijo, zato so tako odpadla nekatera dobra filmska dela z začetka osemdesetih let.«
v                 Danski Truffaut ?
Ze prvi prikazani film je zadel v polno. Arhus ponoči (Arhus by Night, 1989) je peti celovečemi film Nilsa Malmrosa (letnik 1944). Že kot mlad ljubilelj filma je režiral 16-mm film »Cudna romanca« pod močnim Truffautovim vplivom. Kot da se od takrat ni dosti spremenilo. Arhus ponoči je film o snemanju filma in tako ne samo da spominja na odlično Truffautovo Ameriško noč (La Nuit Americaine, 1973 - oskar), ampak se celo zdi, da gre za parafrazo iste teme. Zgodba pripoveduje o mladem režiserju Frederiku, ki snema film o svojih otroških doživetjih. Sam prihaja iz manjšega, podeželskega Arhusa, medtem ko je filmska ekipa, s katero mora dclati, iz velikega mesta - Kopenhagna. Tako prihaja med snemanjem tudi do razprtij zaradi nasprotnosti velemestne in podeželske men-talitete. Frederik ima težave s precej razuzdano ekipo, ki nočno življenje izkorišča s polno mero, hkrati pa je nesposoben posneti erotične prizore v filmu (sam bi jih morai odigrati z igralko, v katero je zaljubljen) - in tako je to tudi film o izgubi nedolžnosti. Rdeča nit filma so sanje, ki povezujejo Frederikov film. Resničnost in sanje se neprestanoma prepletajo, mešajo - kot se prepleta več zgodb, ki jih spremljamo. Različne ravni fllma (samo snemanje Frederikovega filma, njegovo podoživljanje mladosti, duševni in psihološki problemi...) so prikazane z ljubeznijo in ironijo in ves film je prežet s humorjem. Je odlično posnet in odigran, včasih s svojo silovitostjo daje vtis dokumentamega filma, nasploh pa bi lahko rekli - deluje sveže in drugače od tega, kar smo vajeni gledati. Malmros je za vse svoje dosedanje filme dobival nagrade doma in na mednarodnih festivalih in z Arhusom ponoči je svojo očitno kvaliteto dokazal in potrdil.
Pelle osvajalec - Pelle Hvenegaard in Max von Sydaw
Dvakrat Jon Bang Carlsen
Jon Bang Carlsen (letnik 1950) je še mlajši, a nič manj ploden filmski ustvarjalec. Snemal je kratke in dokumentarne filme, delal na televiziji, od njegovih petih do sedaj posnetih celovečercev pa smo imeli čast videti dva - Hamlet ali Ofeiija pride v mesto (Ofeliakommer til byen, 1985) in Baby DoH (1988).
O prvem seveda že naslov pove veliko. Če že ves svet snema Hamleta, je najbrž prav, da danski kraljevič doživi uprizoritev tudi doma. Film se dogaja v majhni vasici v zahodnem Jutlandu na Severnem morju. V tej divji, pusti pokrajini živi mlad moški, John, edini sin vaške prostitutke in je zaradi tega, ker ne pozna očeta (»osumljeni« so kar vsi starejši moški v vasi), izobčenec v tej skupnosti. Živi osamljeno in dela kot grobar. Zaradi zbadanja se je umakrul iz družabnega življenja in edini opravek z ljudmi ima, ko jih pokoplje. Nekega dne pride v vas mlada ženska, ki je ubežala svojemu prejšnjemu življenju prostitutke v velikem mestu. Izkaže se, da je edina, ki lahko igra Ofelijo v va^ki predstavi Hamleta. Hamleta naj bi igral John, ki se mu v lik ni težko vživeti, ker sam želi očeta in ker ne zaupa ljudem. Med mladima »igralcema« se razvije ljubezen, za oba rešitev iz dosedanjega življenja. A vse ne gre tako pravljično. Molly (Ofelija) neko noč ubije posiljevalca, John pa z genialnini načrtom izpelje zamenjavo identitete z »ameriškim mrtvecem« in odide živet v ZDA.
»Hamlet« je film o tragediji in komediji našega življenja. Film o ljudeh, njihovih nasladah, boju za preživetje in kot pravi sam režiser, o tistem občutku v ljudeh »ki nam pomaga svoje življenje nekako urediti in mu dati neki smisel«. Film o vsem, kar je življenje. Dramsko uprizoritev Hamleta je scenarist in režiser uporabil za podčrtano podobnost Johnove usode in hkrati za.zelo uspešno »nehoteno« karikiranje in parodiranje Hamleta in naporov vaških zanesenjakov, da »veliko umetnost« postavijo naoder. Spet podobnost - tokrat z našim Predstav Hamleta v Spodnji MrduSi. In tudi tokrat je v filmu veliko sanjskih prizorov, predvsem aluzij na cerkev in
krščansko usmiljenje (prizori s Kristusom, ki sestopa iz križa - glej sliko - so res alraktivni).
Baby Doll pa je še bolj temačen film, je prav-zaprav eno samo potovanje v hrezup, temo hrez vrnitve. Junakinja filma je mlada mamica Eva, ki se je s svojo punčko pravkar vmila na Dansko. Ostanek porodniškega dopusta namerava preživeti na razpadajoči kmetiji svoje pokojne babice. Tam je preživela večji del svoje mladosti. Eva želi biti svojemu otroku dobramati, tako kot stato bilinjenamati in babicainkot je tonatisoče mater. Njene sanje so velike in lepe, a je resničnost drugačna. Vzdušje na kmetiji pripelje Evo v spopad s preteklostjo. Spomini iz pretek-losti se nočejo umakniti in se spremenijo v moro, utelešajo pa se v babici, ki se Evi kar naprej prikazuje in stari celuloidni punčki. Evino Življenje postane ena sama mora, ki je nihče ne opazi in ji ne more pomagati. Ujeta v grozo, ki jo sama komaj razume, naiedi samomor.
Baby Doll je izredno močna srhljiva psihološka drama, ki večkrat tudi učinkuje kot prava gTozljivka. Film »brez dogajanja« je režiser uspel poživiti z nekaj izvimimi režijskimi prijemi in nenavadnimi postavitvami kamere, sicer pa velja, da je vzdušje grozljivosli dobro pričarano in izredno učinkuje. Film res ni prijeten za gledanje, a daje misliti o problemih, ki se jih dotika - materinstvu in pritisku »biti dobra mati«, razdvojenostjo med željami in sposobnostjo te želje uresničitim nesposobnostjo priznati svoje slabosti. Režiser je ob filmu dejal:»Žal moram priznati, dame neusmiljenost te zgodbe spominja na resničnost; resničnost, ki je ni treba ustvarjati, ampak jo rodi ženska. To je naša resničnost, ki jo živimo za in pred kamero«.
Mette Munk Plum je odlična v naslovni vlogi, prav taki pa so Ricki, Katharina, Morten in Jacob, ki so igrali dojenčka.
ROBERTIN BODIL
Robert in Bodil sta najbolj prestiini danski filmski nagradi. Robert je nagrada Danske filmske akademije (torej ekvivalent ameriškemu Oskarju), Bodil pa nagrada Zveze danskih filmstdh kritikcv (ekvivalent ameriški nagradi newyorških filmskih kritikov). Pelle osvajalec je recimo prejel sedem Robertov in štiri Bodile, prejšnji Malmrosov film Lepotica in zver enega Bodila in štiri Roberte, Per Holst, danski filmski režiser in producent (producent Pel-Ieja osvajalca, Arkusa ponoči, »Hamleta« in prejšnjih filmov Billija Augusta - Zappa in Twist andShout -pado sedaj za »svoje«filme Šestindvajset Robertov in devet Bodilov.
Gospa Astrid in nato še Pelle
Neverjetno vitalna in živahna je režiserka Astrid Henning- Jensen (letnik 1914), ki se je ob projekciji svojega filma Zgodi\)a pomlad (Barndommens gade, 1986) tudi predstavila gledalceminodgovarjalnanjihovavprašanja. Za sabo ima že dolgo filmsko kahero, saj se je s svojim možem Bjamejem Henning-Jensenom
Hamlet ali Ofelga pride v mesto
že leta 1940 začela ukvarjati z dokumentamim fibnom.Leta 1946staskupajnaredilamednaiod-no priznani film Ditte - človeški otrok (Ditte Mennerskebam), med njenimi najbolj znanimi filmi pa stanagrajena Rojen pozimi (VinterbSm, 1978 - leto pozneje Srebmi medved za režijo v Berlinu) in Trenutek (Ojeblikket, 1980). Zgodnja pomlad je film, posnet po motivih knjige danske pisateljice Tove Ditlevsen in prikazuje svet delavskega razreda v tridesetih letih stoletja in znotraj tega svela zgodbo o nekaj mesecih življenja 14-leme Ester, ki živi s starši in bratom v majhnem stanovanju. Na njeno življenje bistveno vplivajo tri ženske - njena temperamentna in dominantna mati, prijateljica Lisa, ki jo Ester občuduje, ker si upa delati vse tisto, kar si sama ne upa in gospodična Thomsen - prostitutka, ki zanjo in njeno mater predstavlja nek drugačen svet in pooseblja veselje do življen-ja. Film poskuša prikazati dekletove strahove, njena hrepenenja za drugačnim, boljšim živJicn-jem in njeno ljubezen do jezika in poezije. Iz: ,od iz revščine, v kateri živi njena družina, Ester namreč išče v sanjah in pesmih, ki jih piše.
Ceprav je film zelo preprost, premočrten, brez večjih ekshibicij (razen nekaj sanjskih prizorov »v belran«) je učinkovit, topel in gledljiv. Vse bolj se zdi, da znajo svet mladostnikov v vsej svoji kompleksnosti in širini res dobro (naj-boljše?) prikazali le Skandinavci. Švedska filma Linus Vilgota Sjomana in Moje pasje živ^er^e Lasseja Hallstrčma sta že dober primer za to, trditev pa zdaj potijuje tudi Zgodnja pondad in nenazadnje tudi Pelle osvajalec.
Kaj naj bi o velikem zmagovalcu Pellejiros-vajalcu (Pelle erobreren, 1987) - Zlati globus, Zlata palma, Oskar, nominacija von Sydowa za oskarja, Felix za Pelleja Hvenegaarda kot naj-boljšega mladega igTalca - še dodaii, kar večini ljubiteljev filma že ni znano? Vsekakor je lepo, da je bil v to malo predstavitev vključen tudi največji danski ponos zadnjih let in spet se je pokazalo, da reklama in nagrade delajo svoje. Kinote6ia dvorana je bila tokrat nabito polna. Režiserju Augustu (letnik 1948) je to šele četrti film, pred režiseijem pa je na Švedskern delal kot direktor fotografije. Sodeloval je tudi pri nam znanem filmu Moških ni mogoče posiliti
(Miestii ei vei raiskata, 1978) Jbrna Donnerja. Svojo tiolgoletno željo, posneti film po romanu Martina Andersona Nexoja (za film je uporabljena le prva od štirih knjig romana) je uresničil in navdušil s prq3rostim slogom in iskrenim epskim filmom, ki je danes pravzaprav redkost Film je zgodba o mladem emigTantu Pelleju (in njegovem očetu Lasseju) in njegovi borbi za ponos in pravico, to je, kot pravi režiser »zgodba o velikih pričakovanjih in razočaranjih, ljubezni in sovraštvu, dobrem in slabem, never-jetnih zmagah in bolečih porazih«. In vse to je pokazano počasno, a tekoče, nikoli dolgočasno, z odličnima nosilcema glavnih vlog in prav tako fotogTafijo Jorgena Perssona (ki slovi po odlično posneti Elviri Madigan Boja Widerber-ga). Film, ki ga ljubitelj filma moTa videti, ker je sicer prikrajšan za odlično delo in užitek ob ogledu. Kljub temu pa lahko dodamo, da ne grc za mojstrovino, kakršne so veliki režiserji delali nekoč. Časi za mojstrovine so že skoraj
Babv Doll
dokončno mimo.
Ker pa časi za zelo dobre filme očitno še niso mimo, bi ob pohvalah za organizacijo te dragocene prireditve želeli, da bi vsaj v takšnem obsegu postala vsakoletna - tradicionalna. Gospod Helge Strunk, vodja oddelka za kultur-no sodelovanje pri Danskem filmskem inštitutu, ki jebilprisoten tudinaprojekcijah, jedal vedeti, da so Danci za sodelovanje zainteresirani. Mi smo za gledanje tudi!
Miran Koritnik
SPORED
LJUBLJANSKE
KINOTEKE
Torek, 29.05.90
ANA KARENINA (ANA KARENINA), ZDA, 1935. Režija: Clarence Brown. Glav. vl.: Greta Garbo, Fredric March, Basil Rathbone, Freddie Bartholomevv, May Robson, Maurecn O'-Sullivan.
Sreda, 30.05.90
NOŽ V VODI (NOŽ W W0D-ZIE), Poljska, 1961. Režija: Rotnan Polanski. Glav. vl.: Leon Nicmczyk, Jolanta Umecka, Zyg-munt Malanowitcz.
MESO (FLESH), ZDA, 1932. Režija: John Ford. Glav. vl: Wal-lace Becry, Ricardo Cortez, Karen Moiiey, John Miljan, Jean Hesh-holt, Herman Bing.
Čemek, 31.05.90
DIVJIČLOVEK (THE STALK-ING MOON), ZDA, 1968. Režija: Robert Mulligan. Glav. vl.: Gregory Peck, Eva Mahe Saint, Robert Foster, Frank Silvera (v barvah).
Petek, 01.06.90
NOČIGUANE (THE NIGHTOF THE IGUANA), ZDA, 1964. Režija: John Huston. Glav. vl.: Richard Burton, Ava Gardner, Deborah Kerr, Sue Lyon, Grayson Hall, Cyril Delevanti.
Sobota, 02.06.90
POGUMEN   KOT   LASSIE
(COURAGE OF LASSIE), ZDA, 1946. Režija: Fred M. Wilcox. Glav. vl.: Elizabeth Taylor, Frank Moigan, Tom Drake (v barvah).
Nedelja, 03.06.90
DAMA    S    KAMELIJAMI
(CAMILLE), ZDA, 1936. Režija: George Cukor. Glav.vl.: Greta Garbo, Robert Taylor, Lionel Bar-rytnorc, Henry Daniell, Elizabeth Allan.
Ponedeljek, 04.06.90
ŠTIRIDESET   MORILCEV
(FOURTV GUNS), ZDA, 1957. Scenarij in režija: Samuel Fuller. Glav.vl.: BarbaraStanwyck, Barry Sullivan, Dean Jagger, Gene Barry, John Ericson.
Torck, 05.06.90
PVGMALION, Vel. Britanija, 1938. Režija: Anthony Asquith, Leslie Howard. Glav.vl.: Leslie Howard, Wendy Hiller, Wilfrid Lawson, Scott Sunderland, Marie Lohr, David Trce...
BISERI ZA OGRLICO
JAPONSKA V BARVAH
Četrtek, 7. 6. 1990
VRATA ?EKLA(Jigoku-Mon, 1953)
(glej spored)
Še okrog leta 1950 svet ni zagotovo vedel, da na Japonskem obstaja kinematografija. Redki so bili predvojni japonski filmi, ki jih je nekaj izbrancev uspelo videti. Potem se je zgodilo - 1951 je Rašomon Akire Kurosawe v Benetkah osvojil Zlatega leva (kasneje še oskarja zanajboljŠi tujejezični film) in japonski film je bil /odkrit.. Boom je bil dobeseden, Japonci so osvajali žirije festivalov in nagrade kar zapovrstjo - Kendii Mizoguc.hi (Življenje kurtizane Oharu, Legenda o Ugetsu), spet Kurosawa (Sedem samurajev, Skrita trdnjava), Kon lchikawa (Bur-manska harfa), Tadashi Imai (Bushido) in Teinosuke Kinugasa s pričujočim filmom so glavni /krivci. za takratno navdušenje nad japonskim filmom. Najbrž je že kar značilno, da je danes naše spoz-navanje z neverjetno plodno in bogato kinematografijo dežele vzhajajočega sonca enako tisti pred štiridesetimi leti - nično. In prav zato je vsaka priložnost za srečanje z japonskim filmom dogodek.
Vrata pekla so bila za Rašomonom drugi japonski film, ki je osvojil prvo nagrado na velikem filmskem festivalu (zmagal je v Cannesu, nato osvojil oskarja za najboljši tujejezični film, za najboljšega pa so ga proglasili ludi newyorški filmski kritiki) in prvi, ki je prikazal Japonsko v barvah. Zgodba pripoveduje o bojevniku Moritu, ki se izkaže v bojih pri Vratih pekla. Cesar za zasluge podeljuje nagrade in Morito si zaželi lepo Keso, v katero je strastno zaljubljen. Kesa ga zavme, ker je že poročena in noče osramotiti moža. Ko se vsi drugi poskusi Morite, da bi se znebil Kesinega moža izjalovijo, ji prizna, da ga bo ponoči ubil. Kesa zvečer z zvijačo zamenja ležišči z možem in zaljubljeni Morito ubije njo.
Film je silovita zgodba o ljubezni, strasti, časti in ponosu - zavita v zgodovinsko, fevdalno fresko, naslikana v barvah, ki imajo svoj poseben dramaturški pomen. Keso je odigrala Machiko Kyo, ki jo ljubitelji filma poznajo iz Rašomona in Cajnice (komedija z Marlonom Brandom in Glennom Fordom).
M.K.
Prekleta Ijubimca (prizor iz filma)
Sreda, 06.06.90
GOSPODIČNA, GORI! (HORI, MA PANENKO), ČSSR, 1967. Režija: Miloš Forman. Fotografija: Miroslav Ondriček. Glav. yL: Jan Vostrčil, Josef Kolb, Josef Šebanek, František Debelka, Karel Valnoha (v barvah).
Četrtek, 07.06.90
VRATA PEKLA (JIGOKU-MON), Japonska, 1953. Scenarij (po romanu Kana Kikuchija) in režija: Teinosuke Kinugasa. Glav. vl.: Machiko Kyo, Kazuo Hasegawa, Isao Yamagata, Yataro Kurokawa, Kotaro Bando (v bar-vah).
Petek, 08.06.90
VELIKA      VOJNA        (LA
GRANDE GUERRA), Italija,
1959.  Režija: Mario Monicelli. Glasba: Nino Rota. Glav. vl.: Al-berto Sordi, Silvana Mangano, Vittorio Gassman, Folco Lulli, Bernard Blier.
Sobota, 09.06.90
HUCKLEBERRV FINN, ZDA,
1960.  Režija: Michael Curtiz. Glav. vl.: Eddie Hodges, Tony Randall, Archie Moore, Neville Brand, Judy Canova, Buster Keaton (v barvah).
Nedelja, 10.06.90
UPOR V ADALENU (ADALEN '31), Švedska, 1969. Scenarij in režija: Bo Widerberg. Glav. vl.: Peter Schildt, Kerstin Tidelius, Anita Bjork, Stefan Feierbach, Roland Hedlund (v barvah).
Ponedeljek, 11.06.90
PREPOVEDANE SANJE (THE RUNNER STUMBLES), ZDA, 1979. Režija: Stanley Kramer. Glav. vl.: Dick Van Dyke, Kath-leen Quinlan, Maureen Stampleton, Ray Bolger, Beau Bridges (v barvah).
Torck, 12.06.90
PARIZ - TEKSAS (PARIS, TEKSAS), ZRN-Francija, 1984. Scenarij: Sam Shepard. Režija: Wim Wenders. Glasba: Ry Cooder. Glav. vl.: Harry Dean Stanton, Nastassja Kinski, San Berry, Dean Stockwell, Bernhard Wicki, Aurore Clement (v barvah).
Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa.
3T\ ^o   ^fce
I • V četrtek, 31. maja 1990 bo v Cankar-\jevem domu prvič na ogled slovensko pod-naslovljena kopija predzadnjega filma Akire \Kurosawe (zadnji Sanje je otvoril letošnji canneski filmski festival) R AN. Gre za še en ' film iz takoimenovane delne distribucije CD - do sedaj smo v tem aranžmaju videli Wendersov film Nebo nad Berlinom, kanadski Živalski vrt ponoči Jeana-Claudea Lauzona, švedski Moje pasje življenje Las-seja Hallstroma in angleške Spominjam se te (Wish You Were Herc) Davida Lelanda, Maurice Jamesa Ivoryja in Utapljanje po številkah Petra Greenawaya - in odločitev oz. izbor je spet odličen. Ljubitelji filma in umet-nosti te priložnosti najbrž ne bodo zamudili. Ran je francosko-japanske proizvodnje, let-nik 1985, scenarij zanj so napisali Masato Ide, Hideo Oguni in Kurosavva, ki je bil tudi montažer, glasbo je napisal Toru Takemitsu, glavno vlogo (različico kralja Leara) pa je odigral Tatsuya Nakadai, ki je bil /glavni. že v Kagemushi, prej pa smo ga videli že v Sanjuru.
• Poletni kino Ljubljanskih kinemato-grafov (ki se sicer imenuje LETNI, a ne I vemo zakaj) bo predvidoma odprl svoja vrata 4. junija 1990. Načrt lahko, kot smo že omenili, podre le slabo vreme. Zaenkrat tudi velja, da bosta poleti v Kinoteki dve predstavi popoldan, zvečer pa bo deloval poletni kino na prostem. Dvorana kinoteke bo tako zvečer alternacija poletnega kina v primeru slabega vremena. Lokacija polet-nega kina - za vse, ki še ne vedo - je ista, n
Miklošičevi 38, vrt doma JLA.
•   Zaradi novih  pogojev  filmske dis-tribucije v Jugoslaviji je že skoraj nemogoče napovedovati, katere filme bomo videli v naslednjih dneh, saj se ti uvrščajo na spored takoj, ko so na voljo. Kdaj bodo prispeh v Ljubljano, pa ne ve nihče več. Razen LJmet-nega raja Karpa Godine, ki bo kmalu na ogled v kinu Komuna, v Poletnem kinu pričakujemo Lov na Rdeči oktober (The Hunt for Red October) Johna McTiernana (Predator, Umri pokončno) s Seanom Con-neryjem,   Alecom   Baldwinom,   Scottom Glennom in Jamesom Earlom Jonesom in film  Clinta  Eastvvooda   Bird,   biografijo velikana jazza, Charlieja Parkerja. Nosilec glavne vloge, Forest Whitaker, je v Cannesu dobil Zlato palmo za moško vlogo.
• NAPREJ V PRETEKLOST - Cannes pred Zlato palmo (dolg iz predprejšnje številke): 1946 na prvem festivalu ni bila podeljena   nagrada   za   posamezni   film, skupinsko nagrado si je razdelilo 11 filmov, med njimi tudi Izgubljeni vikend (The Lost Weekend),   ZDA,   Billy   Wilder;   Bežno srečanje (Brief Encounter), Vel. Britanija, David Lean in Rim, odprto mesto (Roma, citt aperta), Italija, Roberto Rossellini; 1947 skupinsko nagrado si je razdelilo 5 filmov v različnih kategorijah, npr. Antoine in Antoinette, Francija, Jacgues Becker - za
najboljši psihološki in ljubezenski filnC Prekleti (Les Maudits), Francija, Rene Cle ment - zanajboljši pustolovski in detektivski film in Disneyev Dumbo za najboljši animirani film; 1948 ni bilo festivala; 1949 Grand Prix - Tretji človek (The Third Man), Vel. Britanija, Carol Reed;J950 ni bilo fes-tivala; 1951 Grand Prix - Čudež v Milanu (Miracolo a Milano), Italija, Vittorio De Sica in Gospodična Juiija (Froken Julie), Švedska, AlfSjoberg; 1952 Grand Prix - Za dva solda upanja (Due soldi di speranza), Italija, Renato Castelani in Othello, Maroko- Francija, Orson V/elles; 1953 Grand Prix - Plačilo za strah (La Salaire de la peur), Francija-Italija, Henri- Georges Clouzot; 1954 Grand Prix - Vrata pekla (Jigoku- Mon), Japonska, Teinosuke Kinugasa.
(Tujejezični oskarji - petič in zadnjič):
1981  Mephisto, Madžarska, Istvan Szabo;
1982   Začeti znova (Volver a empezar), Španija, Jose Luis Garci; 1983 Fanny in
Alexander (Fanny och Alexander), Švedska, IngmarBergman; 1984 Napačna poteza (La Diagonale du fou), Švica, Richard Dembo; 1985 Uradna verzija (La Historia oficial),l Argentina, Luis Puenzo, 1986 Atentat (De Aanaslag), Nizozemska, Fons Rademakers;, 1987 Babettina pojedina (Babette gaesebud), Danska, GabrielAxel; 1988 Pelle osvajalec (Pelle erobreren), Danska-Švedska, BilleAugust; 1989 Nuovo Cinema Paradiso, Italija, Giuseppe Tornatore.
M.K.
LADY AND THE TRAMP (Dama in potepuh)
Režija: Hamilton Luske, ClydeGeronimi, Wilfrid
Jackson.
Pttrizvodnja: Wait Disney, 1955.
Bden od skmtth celove&nnh risanih filmov iz stufca mojstra Disneya. Ttidi tofaal: soglavni junaki Živali, točncje psi. Dama je čisUricrvna psrička, Poacmdi pa vihrav mešancc in njuna ljubezenska 2godba pcmodi gtedaJcem obilo zabavc, pa tudi vzgcgnosti ji ne moremo odrekati. Konec je seveda a^en,k»tsezatakefilmespodolH.
Ceprav ie film pri nas že igral v khdh in ga jc večiaa najlsž žc videla, ga lahko mirne duSe pni»rpeamozaogledgJedalcemvsehstarostL Tcma m kvaHleta izdelka sta večni, posebej pa izstopajo bumor, odBČna sinhrcmizacija likov, pcsrrri in že znana vrtiunska kvaKteterisarjev. Disneyeve risanke Snegulj&ca, Pepelka in Fantazija so nemara še boijlc, a to ožitlaobglcdanju Damcin Potq3oha ne
DEAD BANG
Režija: John Frankenhcimer.
GL vl.:Don Johnson, Penei<»ie Ann Miller, Wil-
liam Forsythe, Bob Baiaban, Frank MiUtary.
Johnson je deiektiv (ja kaj pa bo drugega?), ki po Širnih ZDA išče morilca svojega koJega policaja. Vmes po naključju odkrije in razkrinka še sknvno organizacijo^aponovno vzpostavitev nadvlade bel-cev., nekakšno versko sdtto - križancatned Ku Klux Klanom in nacizmom. Ceprav je začetek obeial kaj veL, se film izteče v klasično jazrešitev pnt^iema in pc^teno zmago /good guys..
Ljabttelji kriminalk morda znajo pcitj na .svoj tačmi, a je treba reči, da bi smeli od Fraamkeo-hdmerja (režiserja tudi takih filmov, kot so Mladi tujec, Ptičar iz Alcatraza, Obramba obtožuje, Fian-coska zveza II), jaičakovati tudi kaj več kot zelo povprečen film. Bob Baiaban (Jagode in kn, Zakaj ste rae (^isodiH na živlJMijc?, Sptcmenjena stssga) fe spet zelo dober, pa tuch Forsythe (Teksaški
PARISBYNIGHT
ReŽija: David Hare.
Gl. vl.: Charlotte Rampling, Michael Gambon,
RobwtHardy...
To pa je s vojcvrstna psi hdoška drama, morda tudi teiller. Glavnajunakinjaježenska,kiddapoJitično kariero in tq je podrejeno vse v njenem življcoja -diužtnsko Žtvljenje, torej mož in ocrok, otrokovo zdiavje in celo življenje dra^h Hudi. Ker ^jc prepričana, da jo nekdanji znanec izsiljuje, ga ubije in prava drama se šele začne, Kcmec je dokaj MpriCakovan, a ga morebitnim gledalcem ne bomo razkrivaii, sag jih lahko prikrajšamo za užitek ob gledanju.
Paris by Night je še en film o odtujenosti scenaris-te Ofzob^e z Meryl Streep) in re^seija (WeOwrt>y z Vanesso Redgrave - Beriin 1985, Zlati medvcd) Davida Harea. Gre predvscm za slikanje vadušja in notranje napetosti junakov. Komur sta bila všeč <Mnenjena fifrna, tudi tokrat ne bo razo&tran, mcct pa velja, da taki fibni mso za vsak dkus.
TEATER
GLEDALIŠČE KOT PRIVILEGIRANA UMETNOST
Letos je v zbirki ANALECTA izšla teoretska brošuta UKRADENI POE, ki po vsem sodeč utegne postati intelektualni be-stseller. Vendar nas to ne zanima. Zato se vrnimo deset let nazaj, v leto 1980, ko je izšla prva knjižica v tej že kar legendarni zbirki, knjižica ZOJE SKUŠEK-MOČNIK: GLEDALIŠČE KOT OBLIKA SPEK-TAKELSKE FUNKCIJE. Gre za tekst, v katerem poda teoretsko domnevo gledališča kot tiste umetnosti, ki imanad drugimi privilegiran položaj. Poglavje, ki začenja to knjigo, GLEDAUŠČE IN DRUŽBENA FUNKCIJA SPEKTAKLA, naj tokrat služi kot podlaga vsemu prepovedanemu in zapisanemu.
Kot je že iz uvoda jasno, tokrat ne bo govora neposredno o gledališču, temveč o spremljevalnih komponentah te umetnosti. Močnikova izhaja iz dejstva oziroma predpostavke, da je gledališče del celote. Gre predvsem za moderno gledališče, v katerega se enakovredno vključujejo TV, film, glasba, radio, šport, ples in nenazadnje tudi politične prireditve (kaj so mitingi drugega kot spektakel?). Na takšno sklepanje nas napel-juje vrsta historičnih dejstev (gledališče je vendarle treba razumeti v historičnem kontekstu), kjer igra glavno vlogo nihče drug kot sam Aristotel. Vendar je to že stvar antike in antičnega gledališča - tragedije. Avantgardistični poskusi preseči aristotelovsko omejenost ne predstavljajo nič drugega kot vključitev gledališča v »širšo celoto spek-
takelske funkcije«. V tem kontekstu, torej v kontekstukulturno-zgodovinskosti, je skrita srž gledališča. Sama po sebi se namreč postavlja domneva, da ima gledališče privilegiran položaj v odnosu do drugih vrst umetnosti. Med drugim tudi glede na umetnostne ustanove. Zakaj mediji kot TV, film in tudi radio se nanj opirajo ne le konceptualno, ampak tudi kadrovsko in institucionalno.
Gledališče je predvsem in samo predstava. Vse, kar sodi zraven, ves sijaj, blišč, lesk služi edinole temu, da poveča enkratnost predstave, kar pa ni nič drugega kot čas in kraj uprizoritve. Vsi dodatki, s katerimi bi eventualno želeli gledališče povzdigniti (ali se ga še sploh da povzdigniti), so sekundarnega pomena. Čas in kraj gledališke uprizoritve odreja zgolj predstava.
Ker je gledališkapredstavanamenjena v prvi vrsti gledalcu in gledan-ju, je potemtakem gledališče kot zbirališče občinstva in tako čas in kraj predstave. To občinstvo postane predmet predstave ali celo gledališče, v čemer je skrita socializacijska fiinkcija gledališča. Mogoča so seveda določena odstopanja (festivalske predstave), ki so pa bolj kot gledališča samega stvar družbenega trenutka. Čas in kraj predstave, ali natančneje uprizoritve, sta glede na vsebinski del predsiave »arbitrarna«. Ali, če hočete, festivalska predstava je zgolj podlaga za nekaj drugega. V konkretnem pTimeru festivala.
Tadej Čater
Uprlzoritev: LGL Režija: Janez Plpan
~m emeljna gesta slovenskega spektakehkega pristopa je, kot ugotavlja Zoja Skušek-JL Močnik, izbira zgodbe, ki je naši kulturi tuja, se pravi, poseg po eksotičnih zgodbah. Bistvo teoretske geste postavitve eksotične zgodbe je seznanitev občinstva z nepoznano kulturo, kajti nepoznano, tuje privablja gledalce in daje spektaklu opravičilo za stroške predstave.
z
godba južnega gozda ali Kdo je ubil sonceje klišejskoizdelanaigra, ki ji prav spektakelskapostavitev eksotične i zgodbe »jemlje«-in »daje«. Srrrisel dajanja je istočasno jemanje. Zgodba o južnoameriškem lovcu, ki je ujet v sprevode mitoloških označevalcev, je »dala« vsem, ki so kaj prispevali k postavitvi predstave, možnost, da se kontekstualno polotijo craigovskegapristopa, pristopa z nadmarioneto kot kJjučno lutko, in z drugimi lutkovnimi tehnikami, ki so imele funkcijo bistvenih dopolnil, in vsem gledalcem, da so uživali ob konstruktivnih režijskih rešitvah, glasbi... A dajanje je imelo svoj manko - sočasno »jemanje«.
Sprevodi motoloških označevalcev, na katere je opozarjal gledališki list s tezo Levi-Straussa c »di vji rrasli«, so imeli ključ v Levi-Straussovi teoriji:
- ker je nujno za dojemanje smisla predstave poznati njegova dela: Divja misel, Strukturalna antropologua I., II., Oddaljeni pogled,
- ker z njegovimi temeljnimi tezami lahko pojasnimo manko »dajanja« predstave.
Manko »dajanja« je gledalčevo nepoznavanje mitoloških označevalcev, ki imajo svoj, tujcu nepoznan pomen. Gledalec je videl vse označevalce, a mu predstava ni bila razumljiva zaradi njegove umeščenosti v »indiskretnost« (pretirana komunikacija z bližnjim) in »nesporazum« (odsotnost komunikacije) v kontaktiranj u z odrom (Le vi-Strauss). Vsa jasnost označevalcev oz. »indiskretnost« je predstavljala za gledalce »nesporazum«, mu vzela snndsel in voljo (do) gledanja. Tu se skriva »top-point« skupnega nastopanja dajanja in jemanja.
Temeljnioznačevalecpredstavejesimboldvojčkov. Prebivalci obeh Amerikimajodvojčkeoz. otroke, ki soserodili z glavo naprej in leporide (otroke, ki imajo preklano ustnico), za osebke z nadnaravno močjo. Smisel mitoloških označevalcev dvojčkov je proučeval tudi Levi-Strauss ter ugotovil, da ima vsako pleme različno verzHo mita. Tako kutenainska verzija pravi, da sta se prvotna dvojčka spremenila v Luno in Sonce, flatheadska verzija pa trdi, da sta Ris in Puma kot prvotna prebi valca Zemlje sodila v rod dvojčkov. Na tem mestu se kaže sama kompleksnost mita oz. enega označevalca, ki je pot do sprevoda označevalcev...
Spektakel potemtakem postaja dvomljiv, vendar, kakor trdi Descartes, dvom zagotavlja mišljenje.
Tomaž Kukovica
KARANTANIJ
REDSTAVLJA
L JOSEF ŠK VORECKV: INŽINJER LJU DSKJH DUŠ A
L H^ Avgast Cesarec, Zagreb 1989
Če bi se tadi pcWi& spo^naM z umemostjo pretapjjanja ^pijn^a v iroatjo ia lunnor, če fe*
Xak>gaj ifovensk« zap#ŠLme ... Za. lakšne in po&Ase pttB&Mt *aš& mtwt# m fcb&mj jc
&<L »fjtftfvTio* sp^toje fwnlQ, Sfcerpa kwjlg* ne žahleva prEvfilikih intetekatalnih: nsprezanj ia jpDgodna tudi za dalj&e vožnje 2 viaki. Kogw pa postkott«jnistjfene t&ns & Mtrujajo m jih je 4o grts s& mv tes Jogfcge vsekajfcor ai treto* vz#i Y rtkft, Se pasebej, če Je obseg dela tak: »IŽSSJER LJUDSKIH DUŠA j* kfel v žcpni ttdaju maser v dv$h4eJik L<fel <384mX II.
Jspt stM $43dtt vetifco Lte$be.
& iVANVOLARIČFEO: ČETVEROVPREGA, SZS
Karaiitanija, Ljubljana 1990
ZaŽnimo s patetično frazo, ki bo odsko&na desfca ža predstavitev tega domačega avlorja; le-ta se jgiasi: kako čas ba^z i»Uosa mjbev*. Ja, v» j$< $mo <Jva desetl«t| mmtet pa se oekateFa imeaa popolnoma i^hHiSejo iz Spamin&kB laijigB» pfc. turfi že gre za takšne Y<5č$>lsBstrte osdJiiostu kotje bil Iv«m VoJariJ$ -Feo. BieikJist, pesnik «khsit»cioni$t, revohick>nar in že kaj. Nesojeni pevec skapine Btikloier. Nesuničljiv tkl dua zlatni znbu JCako se vsi ti podatki rfigijo zdaj, ko se ftgemd^seta k^pajo & globoko v devetdesetjh? Mogo^e m*bc& m&*l0tx> nepttmetnimo? Toda ta patefika je te sJepOo, saj gre zanekaj drugega. In kaj je to drugo? Ta je pesniška zbirka Fea, ki se je tako šele iretjiž pttidscavii * svojo kttjigo, ČETVEROVPRBGA je kajiga samt zase i« nvma X nrosfalgrjo ojjravili prav ničesar; živi pfcvsem svoje živijerr{e in je stkarta fo, spomina $eč*tijcm. Naj om^iimo rudi to, 4a je zelo lepo o|»««d^5a* s ilu«tfiicj|«mi in tfa j^ v njcj wdt kT^a$tn4lJ9Q V<>lart2Bvempesaii$tvu: le-toje napisalMafko Krumberger.
X HERMAN HFSSE:                  ;
i»RVLJICE,Samozaložba,i99D, j prevedel laro Novak                     \
2» kat«reg» j^afca resitice ni !»l p«^JoL» * avtejr Fataien vsaj v enem Dbdobju živjje^j«? > Kdb ni prisegal na stepskega volka? Henit^nzt :i Ktm, U veliki aaiv^eo mladih mf po&mite i z»»va v posh^o 2 »|im; mt^o^ bos^ odkriit, 4a 5e ntsie ?akn>eli v br«zli&«wli vsafedattjo^i-H^seVasiaJikoodnesedaleŽ.Vsekakarjetiosti odvisno tadi od va^e bralske potrpežlJivDstt, ¦; toda potovaaje je ^agotovljeno. Devetdeseia bodo meddnjgim to<& v maku ptmljfc. Vemo pa, 4a je Hesse izredno lekoč pripov«tevalec in 4a je njdgoV odnos do mistenjev sveta kot tuM&zAtolimmio ^vrst, ki n»j biMatežii«-viran* w mpl«)^^ T«te, fe j« ^asi Po«rfw«t« sc! PoxatMte ?a trenutek na tegoba o4r«%* sveta! 2a^ izid taga pogrešinega ebla se Jdhl^-i kot v»e kaže* zahvaittno J«ra Movak«, kJ je o&;= tem 4odrf Se nekaj o&novnih podatkov <> pbctfc
EsadBabačič
STRAH DANES
Tradicionalno mednarodno srečanje pisatel-jev na Bledu, ki je bilo letos od 15. do 19. maja, je organiziral slovenski PEN center. Svečana otvoritev tega festi vala je bila stvar pred-sednika slovenskega PEN, DRAGA JANČARJA, ki je v uvodnem govoru podal nekaj historičnih podatkov, nato pa besedo prepustil ALEXANDREU BLOKHU (Francija), general-nemu sekretarju mednarodnega PEN centra, s katerim se je pravzaprav fele zaielo.
S tem, ko mislim na »začelo«, mislim na delov-ni program srečanja. Gospod Blokh je bil moderator prve okrogle mize na tetno STRAH DANES. V glavnem je šlo za »politični« strah: prvič, gre za strah pred realnostjo, pred golim življenjem, kar povsem razumemo, saj se je govorilo predvsem o strahu v vzhodnoevropskih državah; drugič pa je strah kot strah pred političnimi spremembami, s katerimi so se soočili v zadnjemčasu omenjeni narodi (Pdjska, Češkos-
lovaška, Sovjetska zveza, Madžarska, Romunija in navsezadnje tudi Jugoslavija). Udeleženec iz Hrvaške, Ivo Runtič, imenuje ta strah objektivni strah, ki je za razliko od subjektivnega nekoliko bolj oseben in manj esencialen. Poleg tega pa obstaja še ena vrsta strahu, in sicer strah za..., strah za nacionalno identiteto, med drugim. Take vrste strahu se največ poraja med manjšimi narodi, kamor sodimo konec koncev tudi Slovenci.
Moderator druge okrogle mize JAN TREFULKA z Moravskega na Češkoslovaškem je govoril predvsem o strahovih, katerim je sam »podlegel«, ko je živel v popolni izolaciji. Odtod tudi razumemo njegov strah pred kruto realnostjo in med drugim tudi strah za evropsko kulturno tradicijo. Nove oblike umetnosti spodrivajo stare, že preži vete, vendar Trefulka meni drugače, kar pa je že stvar njega samega.
Slovenski pesnik DANE ZAJC je vodil trctjo okroglo mizo na temo Strah danes in v referatu (lirični referat) podal mnenje o strahovih, katerih smo se še pred kratkim bali in ki navsezadnje utegnejo znova postati aktualni. Gre za strahove, ki jih umetno sejejo »sejalci strahu«. Pravzaprav od vseh trch referatov še najbolj domiseln, kar
kaže na to, da smo pri nas že zdavnaj pometli z »vzhodnoevropskimi strahovi«.
Da vsa zadeva ne bi izgledala kot golo politiziranje, je bilo nekaj govora tudi o literarnih stvareh. Gre za predstavitev dveh dvojezičnih pesniških zbirk (Tomaž Šalamun: IZBRANE PESMI in Boris A. Novak: VRTNAR TIŠINE), kar pa je bolj kot blejskega srečanja stvar založnikov. Še bolj zaniirriva je bila, oziroma naj bi bilaLiterarna kavarna, na kateri so imeli besedo pisatelji iz Vzhodne Evrope, zaradi česar je vsa stvar tudi propadla. Poslušanje življenjskih zgodb zna biti zelo dolgočasno, v kar smo se imeli priložnost prepričati vsi, ki smo bili tam prisotni. Ni pa bilo dolgočasno na zaključku, ki je bil delovne narave - literarni večer - in zalo toliko bolj dobrodošel. Branjepoezije je bilapravaosvežilev po dveh dnevih politiziianja, če že hočete.
Z eno besedo, upajmo, da bo na prihodnjem blejskem srečanju pisateljev malce več govora o literaturi, zakaj poslanstvo pisateljev je vse kaj drugega kot pa govoriti o trenutni politični klimi. Res, da je težko ostati popolnoma indiferenten, toda...
MartaZahojnik
23. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu
........................................................................................____j-e.-taA._v<.\^jBl^.a..a»..................._______. ^...   __>.>........................................_____
DRUGA GODBA '90
Tcden ali tudi festival zares drugačne glasbe v Ljubljani je postal tradicionalen. To trditev bi lahko postavil že kakšno leto prej, ven-dar danes, po šestih lctih od prve tovTstne prireditve, ugotovitev vsekakor drži. O letošnji DRUGI GODBI in o zadevah okoli nje sva se manj uradno menila s koordinatorjem programov pri ljubljanskem CIDM-u, Juretom Potokarjem.
Zamisel za DG je porodila nastala prazrrina med rednimi rokovskimi dogodki oz. koncerti in jazzom (la je leta '85 poleg posameznih koncer-tov imel celo festival, ki od letos naprej je ali pa ga ni). V glasbi se je istočasno pojavil nepokrit scgment - čista ali z raznimi, bolj ali manj trendovskimi zvrstmi pomešana etno godba je zavzcmala vse večji del svetovne glasbene produkcije. Takrat razbito in nedefinirano glas-beno tržišče pri nas vsekakor ni bilo zanimivo za prirejanje takih in podobnih koncertov. Med tak-rat uveljavljenimi promoterji oz. organizatorji koncertov torej ni bilo interesa predvsem zaradi finančnih razlogov, vcrjetno pa bi jim lahko očitali še nekaj stvari, od lokalne omejenosti naprej, seveda.
Leta '85 je torej CIDM (Center Za Interesno Dejavnost Mladih) prevzel vlogo organizatorja prve DG, kot soorganizatorja pa sta svoj del prispevala Še Glasbena Mladina Slovenije in Radio ŠtudenL Tcmeljna usmcritev pri izbiri iz-vajalcev je bila dokaj široko zastavljena: od manj običajnih in etabliranih inačic rocka preko im-piovizirane in eksperimentalne do čisto etnične glasbe, kot tudi reggaeja. Tako smo bili na prctek-lih petih godbah priča predstavitvi žive glasbe v prijetnem prostoru Plečnikovih Križank. Sama prireditcv je, kot že rečeno, edinstvena in cdina, ki v tem prostoru predstavlja afiriške in ostale ctno glasbenike. Prvo leto smo imeli priložnost videti odličnega reggae muzikanta Benjamina Zephaniaha, drugo leto verjetno naj-boljši drugogodbaSki nastop z imenom Gyorgyi Szabados, ki je s skupino Orkester Makuz predsiavil drugačni jazz. Kar dvakrat je na DG sodeloval Mad Professor, zmeŠani reggae producenL ki stoji za založbo Ariwa Posse. Prvič je prišel s Kopico mehkih ali "lovers rock" glas-benikov, drugič pa je predstavil enega biserov iz vrst svojih varovancev; Macka B je pred dvema letoma za svcrj nastop dobro izkoristil situacijo na politični sceni in nazomo pokazal, da je reggae res lahko angažirana glasba. V tem Času se je na DG zvrstilo tudi nckaj drugačnih rock zasedb. Nastopili so vsi pomembncjši domači bcndi: Disciplina Kičme, Demolition Group, Mizar. Letos bomo videli Borghesio; in če se vrnem še malo nazaj, je omcmbe vreden in pomemben še lanslri nastop ameriških rokerjev, Pixies.
Ob široki predstavitvi avtorjev in glasbenikov pa lahko v okviru DG zaznamo še eno pozitivno dejavnost in to opravlja založba Druga Godba skupaj z Glasbeno Mladino. Letos bo tako pri omenjeni založbi izšla že sedma kaseta z godbo prireditve, o kateri teče beseda. Na teh kasetah tako poleg ostalih najdemo tudi pravo etnično glasbo, predvsem iz naše ožje domovine. Drugogodbena založba s skromnimi sredstvi skuša ohranjati naše ljudsko izročilo, pa čeprav na, med avdiofili najmanj cenjenih nosil-cih zvoka, kasetah; medtem pa naši narodnjaki seveda veselo štancajo CD plošče s poneumljajočo vsebino (ki jo bo vladajoča opozicija prej ali slej lzkonstila v propagandne natnene) v bolj goratih deželah zahodne Evrope. Problem je torej fmančni in prava etno glasba bo zato še naprej izhajala na kasetah.
Malo bolje pa kaže letos s financami pri izvedbi same phreditve, glede katere se or-ganizatorji posebej zahvaljujejo Programskemu odboru za kulturo ph skupščini republike Slovenije, „ Mestnemu Komiteju za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo Ljubljane ter Radiu Glas Ljubljane. Ob pomoči navedenih se bo s konvertibilnostjo dinarja bistveno pocenila vstopnica za posamezni koncert, za katero bo treba plačati 50 kdin, razen za otvoritveni in zaključni koncert v poletnem gledališču Križank, ki vas bosta stala po 80 kdin. Celotna DG po preprostem računu torej velja 410 kdin, kar je enako približno desetim vstopninam v kateri od etabliranih ljubljanskih diskotek, v katerih si kaj več od plavback nastopa Tajči in njej podobnih tičev ne morete obetati. Prava rešitev za konec maja in začetek junija je torej Druga Godba, ki jo tudi letos, poleg CIDM-a kot glavnega or-ganizatorja, soorganizirata GMS in RŠ.
Letošnja DG bo torej že šesta po vrsti in tudi za to je osnovna usmeritev pri izbiri skupin danes bolj ali manj ostala enaka, Odpadel je le reggae, v katerem zadnje čase ni zaznavnih pozitivnih ali kakršnihkoli razvojnih tendenc. Zato pa je tu vsa druga drugačna godba in DG '90 bo potem-takem potekala takole:
26. maj 1990 ob 21.00 uri, Poletno gledališče, KRIŽANKE
ANSAMBEL VUJIČIČ, Madžarska
pomazu blizu Budimpešte kot slovanski odmev na madžarski folk-revival, ki se je začel v zgonjih sedemdesetih. Od vsega začetka si prizadeva oh-ranjati in negovati bogato glasbeno izročilo južnih Slovanov na Madžarskem, predvsem Srbov in Hrvatov. Skupina nosi ime tragično prcminulega etnomuzikologa, zbiralca ljudske glasbc na Madžarskem, Tihomira Vujičiča (1929-1975). Repertoar črpa iz njegovc in Bar-tokove bogate zbirke ljudske zapuščine in ga dopolnjuje z lastnim zbirateljskim delom po njunem vzoru. Od leta 1977, ko je ansambel Vujičič zmagal na tekmovanju madžarske TV v kategohji ljudske glasbe, je postal reden in izjem-no priljubljen gost velikih mednarodnih folk fes-tivalov po svetu.
Vujičič nastopajo v zasedbi: Gabor Eredics (harmonika, basprim tambura, brač, frule, vokal), Kalman Eredics (kontrabas, tolkala, vokal), Miroszlav Brczan (čelo, brač tambura, kontrabas, vokal), Mihaly Borbely (pihala, brač tambura, vokal), Karoly Gyori (bisernica, violina, vokal) in Ferenc Szendrodi (bisernica, samica, basprim tambura, vokal).
BALKANA, poje TRIO BULGARKA!, Bol-garija
Bolgarska etnična glasba, še posebno pa njeni pevci, so si v zadnjih letih na Zahodu pridobili skoraj kultni status. Značilni folklomi način petja s silovitim, vendar kontroliranim nastavkom brez vibrata (to je bil, pravijo, prcvladujoč slog petja v predrcnesančra Evropi) in zaradi dolgotrajne izoliranosti izredno bogato ohranjeno izročilo ljudske ustvarjalnosti, pazljivejšega poslušalca očara z arhaičnostjo, izpovedno lepoto in ek-sotičnostjo. TRIO BULGARKA je med njimi prav gotovo najbolj bleščcče ime, saj se jeplošča THE FOREST IS CRVING, ki so jo JANKA RUPKINA, STOJANKA BONEVA in EVA GEORGEVA, sicer v domovini cenjene solistke z bogatimi snemalnimi izkušnjami, izdale pri angleški založbi HANNIBAL, pTodajala presenetljivo dobro, nad njihovim prelepim večglasnim petjem pa so se navdušili tudi kiitiki in celo glasbeniki najrazličnejših usmeritev. Najbrž zato ni čudno, da je harmonije TRI BUL-GARKA na novi pložči uporabila cclo KATE BUSH.
BALKANA je skupni ime zasedbe, ki poleg treh prej omenjenih pevk vključuje še pet izvrstnih glasbenikov, od katerih večina igTa po nekaj značilnih ljudskih inštrumcntov, kot so kaval, gadulka, tambur, dude in tapan.
Vse to je - polcg velikc raznolikosti glasbe iz različnih predelov Bolgarije - dovoljšnjc jamstvo za prvovrsten koncertni dogodek.
Skupina VUJICIC jc nastala leta 1974 v
28. maj 1990 ob 21.00 uri, Viteška dvorana, KRIŽANKE
SAKIS PAPADIMITRIOU, Grčija
So glasbeniki, ki prihajajo v Ljubljano vedno znova. Dve vrsti jih je: ene prinaša zvezdništvo, druge potnen njihovega dela. Med takimi ima svoje ncsporno mesto grški pianist Sakis Papadirrritriou.
Druga godba ga je prvič prestregla na samem začetku njegovega uspešnega uveljavljanja -potem, ko je izdal prvo ploščo za Recommended Records v Londonu. Drugič prihaja v Ljubljano kot pripadnik najožjega kroga briljantnih ev-ropskih improvizatorjev. Ce ima Evropa svojega Cecila Taylorja, potem je to Sakis Papadimitriou.
29. maj 1990 ob 21.00 uri, Preddverje, KRIŽANKE
BORGHESIA, Jugoslavija
Ljubezen je hladnejša od smrti,.. Njihovi zakoni, naša življenja, Ogolelo mesto, Resis-tance. Imena, ki jih BORGHESIA, eden izmed dveh slovenskih konvcrtibilnih glasbenih adutov, podeljuje svojim albumom, nam razkrivajo dobršno mero njihovega pogleda na svet BOR-GHESIA pravočasno opozarja na nujne stranske produkte demokratičnega vienja in stoji ob strani tistim, ki so jim volilci zaprli pot v novi slovenski parlamenL Koncertni nastopi BORGHESIE so dokaz, daizkoriščanje najmodernejše teiinologije ni zmeraj tudi kamen na grob duhu žive glasbe. BORGHESIA je edcn najbolj zrclih predstav-nikov glasbene vrste, ki ji je DRUGA GODBA lani odprla vrata s koncertom FRONTLINE AS-SEMBLY. BORGHESIA misli lokalno in deluje globalno. Evropa ji verjame in ni razloga, da ji ne bi verjeli tudi mi.
30. ma]1990ob22. uri, Klub K4
FISH & ROSES, (ZDA)
Njihov prvi album WE ARE HAPPY TO SERVE YOU jeizšel lani pri HomesteadRecanis v ZDA. Prcdstavlja jih kot avant popsterje, ki na prijazen način ponujajo mešanico hrupa, eteričnih country melodij, političnih besedil in postjazzovskih nastavkov, subtilno podloženih z občutki Scstdesctih, kakršne najdemo v znanih orgelslrih komadih The Doors. Skratka: podoba cenjenega kreativnega elekticizma, značilnega prav za bende z Lower East Sidea.
|31.maj1990ob23. uri, KlubK4
|LIGHTSINAFITCITY,         I IVelika Britanija                    I
Skupina LIGHTS IN A FIT CITY ustvarja glasbo, ki zavrača vsakršno kategorizacijo. Ter-min urbana etno glasba namreČ težko funkcionira, obenem pa ne nudi dovolj. Trio Stephen Kent (didgeridoo, tuba, kitara, ukulela in tolkala), Eddy Sayer (bobni, marimba, tolkala, ki jih sam izdeluje) in Simon Tassano (sampler, zvoki) prihaja iz Londona in ponuja zlitje naravnih in sintetičnih zvokov v celoto, znotraj katere uspeta funkcionirati instrumenta, kot sta sampler in didgeridoo - prvinski instrument avstralskih domorodcev. Ritmična in zvoČna glasba, brezčasna in dvakrat funkcionalna: 1. povscm samozadostna, 2. uporabna tudi kot podlaga ob komornih prireditvah, art performancih ali na železniških postajah.
1. junij 1990 ob 21. uri, Preddverje, KRIŽANKE
UUDSKI GODCIIN PEVCI Z NOTRANJSKEGA
Po BELTINŠKI BANDI, GODCIH IZ REZIJE, TAMBURAŠIH IZ SODAVCEV in TRIU KRAS prispevajo na letošnji DRUGI GODBI osrednji slovenski ljudskoglasbeni dogodek naturščiki z Notranjskega. Angelca Košir (r.1913), po domače Meniševkaiz SelSčka (Begunje pri Cerknici) ob petju ubira strune prek osemdeset let starih citer, ki ji jih je priskrbel oče. Marija (r.1928) in France (r.1924) Anzeljc, po domače Petračeva Micka in France s Hudega vrha v Blokah, negujeta ljudsko pesem od mladih nog - France kot bloški vasovalec in Micka kot potom-ka ribniških rctarjev in krošnjarjev. Anton Šum-rada (r. 1949), po domače Jager iz Starega trga pri Ložu, ohranja tradicijo očeta in strica - Jagrov, ki sta z Lubasovo »harmonko« desetletja razvesel-jevala prebivalce Loške doline.
TRINAJSTO PRASE z gosti
Skupina, ki obstaja tri leta, goji in skušanadal-jcvati tradicije glasbenega - predvsem godčevskega dela slovenskega ljudskegaizročila. Pti tem uporablja glasbila, ki so bila in so
ponekod še danes v rabi pii ljudskih godcih v našem prostoru. Kolikor je mogoče, so člani skupine s temi godci v stalnem stiku in se od njih tudi učijo, del icpcrtoarja pa črpajo iz arhivskih zapisov in dosegljivih posnetkov. Namen skupine ni lc rekonstrukcija glasbenega izročila. Ob poslušanju tc glasbe razbcremo pravo muzikantsko veselje do igranja starih, skorajda pozabljenih viž, iz katerih poleg duha starih časov diha tudi danalnji čas. Oprasujejo Kario Ahačič, Tomaž Rauch in Roman Ravnič ter njihovi gostje Miško Baranja, Ljuba Jenček in Dario Marušič.
2. Junij 1990 ob 21. uri, Poletno gledališče, KRIŽANKE
PAPA WEMBA, Zaire
Nam tako nov in svež afriški ctno-pop zlagoma stopa v pravo zgodovino, tisto, ki si lahko pripiŠe ne cel človešlri vek. Njegovi legen-darni začetki odhajajo - utrujeni, bogati, pozabljeni, kakrSna je pač usoda showbussinesa. Nekateri tudi umirajo - jeseni je tako odšel legen-darni Franco. Toliko več pozornosti zato zaslužijo tisti redki. ki še vedno suvereno vladajo na glasbenem prizorišču. Med njimi je vsekakor tudi PAPA WEMBA. Pevec in skladatelj, ki je prvič opozoril nase v zgodnjih '70-ih, je prav-zaprav cna osrednjih oscbnosti novega vala zairske populame glasbe, tiste veje soukousa, ki je bila v opoziciji do Franca in podobnih samovšečnih zvcz in ki se je zbirala v skupini Zaiko Langa Langa. V nrinulih dvajsetih letih je Papa Wcmba sodeloval z mnogimi skupinami in posnel številne plc^če. Bil je eden vodij gibanja »authenticite« na zairski glasbeni sceni, pravi čuvar zairske glasbenc tradicije. V osemdcsctih je posnel v Parizu vrsto odmevnih plošč s kremo zairske glasbene skupnosti, tam pa je tudi us-tanovil skupino La Guerre des Stars, ki predstavlja tudi danes jedro njegove zvezdniške ponudbe. Po odhodu Franca je Papa Wemba ob kanda Bongo Manu in še dveh, treh podobnih, vodilni izvajalec zairskega soukousa.
Nastop Pape Wcmba jc omogočil Francoskd kultumi center Charles Nodicr iz Ljubljane.
zor Ivanič
mtisic
MALA DVORANA
DOMA SPORTOVA, Zagreb
Razlog za drugo turnejo Stranglersov (pri nas) je izid njihovega desetega albuma, ki so ga simbolično naslovili Ten. Ta glede na vsebino oz. glasbo ponuja najstarejše davitelje, kar si jih sploh morete zamisliti. In v približno ali skoraj popolnoma enaki luči so se predstavili totalno razprodani mali dvorani DS. Kot že nekajkrat pred tem, je tudi tokrat treba omeniti, da je ZagTeb res mesto, vsaj kar se muzike tiče. Vsi koncerti so kar po vrsti razprodani in glasbe željna publika tripa na vse vrste muzike. Situacija je torej na nek način podobna kot v Goriških brdih: raja tripa na vse, od Savage Republic do Big Benov.
Koncert so pričeli neke Zvijezde, ki bi jih po imidžu (od saksa do pevčevega križca okoli vratu, ki je bil pravzaprav rožni venec) lahko umestili nekam na lestvico bednih posnemalcev Springsteena in Madonne. Poleg tega smo lahko zaznali še pet glupih yugorokerskih štik-lov in konec. Nato so prišli Stranglersi in bili kolikor toliko zanimivi le prvi tri komade, potem pa so postali dolgočasni in enolični ter med delom publike sprožili val zehanja. Škoda le, da je bil to majhen del; večji je namreč veselo pos-kakoval ter navdušeno vpil ob koncih enoličnih skladb, ki so bile vse po VTSti zgTajene na močnem ritmu (bas in bobni), podkrepljenem s klaviaturami. Ob slabem zvoku je bilo vse skupaj Še bolj grozno in dolgočasno.
S stahmi pankerji se dogaja torej enako kot s starimi rokeji. Za njih ni upanja in pred njimi ni strahu. Živijo lahko na starih hitih in to je vse, kar smo la večer od Stranglersov dobili. Povozil jih je čas in mogoče prav zaradi tega niso upali odigrati mega hita No More Heroes. Nekaj simbolike je pač tudi v tem.
Igor Ivanič
P.s.: škoda bencina in časa.
FEAROFA BLACK PLANET
^^Fear of a Black Planet« je ^' plošča, ki se je kot prva uvrstila na seznam stotih plošč tekočega desetletja. Seveda zaradi glasbe same, še bolj pa zaradi spretne manipulacije, ki so jo Public Enemy izvedli s svetovnimi mediji - s tem, da so tako bombastično popularni, so dobili mnogo več priložnosti povedati svetu svojo verzijo res-nice o črnskem problemu kot Nelson Mandela celo življenje. Če so Public Enemy res vojaška
organizacija, kot trdijo, da so, imajo zelo inteligentnega stratega.
Vedno rahlo pro-rasistične propagandne mašinerije belega človeka niso napadli od zunaj, ampak so se vanjo preko prvih mest na top lestvicah vključili, tako da le-la zdaj dela zanje - in če tu v Evropi njihovih raz-bijaških izjav skoraj ne opazimo, to še ne pomeni, da niso odmevne med ameriškimi črnci. Biti rock- ali rap- zvezda je pač najboljši način, da svojo ideologijo vsiliš petdeset tisoč ljudem hkrati in da ti za to še ploskajo.
Glasba jim sicer to omogoča, je pa za njihovo domnevno pos-lanstvo na zemlji sekundamega pomena. Mick Jagger že lahko prepeva »it*s only rock'n'roll and I like it,« todanjemu ni treba prepričevati Ijudi, da jim življenje v evrocentrični kulturi v bistvu škodi in naj prosim pogledajo na svet z afrocentričnimi očmi. Afro-centrizem kot »uradna« filozofija skupine Public Enemy ni sicer nič dmgega kot ponovno ugotavljanje, da vsi ljudje iz-virajo iz istega (črnega) pred-nika, kljub temu pa je bila skupina celo v nekaterih ljubljanskih krogih spoznana za črnske rasiste, v nekaterih drugih okoljih in kontekstih pa še za seksiste in podobne nelepc etikete. Ob prebiranju besedil seveda pri najboljši volji nisem našel ničesar, kar bi vsaj od daleč spominjalo na rasizem, s seksizmom pa jih druži le to, da je bil rap vsaj do nedavnega izključno moška glasba.
Daleč bolj zaskrbljujoči so podtoni, ki smo jih navadno povezovali s fašizmom - mar se ni netolerantnost do homosek-sualcev in vsaj rahla doza an-tisemitizma, h kateremu so Public Enemv nagnjeni, pojavljala v vseh totalitarizmih polpretekle zgodovine? So vojaške uniforme, v katere se oblaČijo člani skupine, morda naključje?
Kakorkoli že, »Fear of a Black Planet« je gotovo naj-boljša rap plošča, kar jih je kdo kadarkoli posnel, singli kot »911 Is A Joke« ali »Fight The Power« pa resno konkurirajo za najboljše pop (?) single pretek-lega in tekočega leta. Da ne bo pomote: glasba na plošči je še vedno hip-hop, toda kakšen! Nori miksi v odštekanosti kar tekmujejo z za rap dosedaj nepojmljivo hitrimi ritmi, skoraj tako hitrimi kot house. Vse te stvari seveda ne pripomorejo k večji poslušljivosti, naredijo pa hudičevo dobro ploščo take vrste, da po izteku zadnjega komada še kakšnih deset minut šokirano sediš v naslanjaču. Tako je to. Kupite ploščo in -welcome to the terrordome.
Marko Plahuta foto: Metod Urbančič
ltfeis life
H
O fi
cc
N
ffl
P1 omislite! Odprem prejšnjo število in se seveda najprej lotim čitan-ja svojega lastnega eseja. In opazim, da je skrajšan za kakšnih deset vrstic. No, sem si mislil, tribunaši veselo lepijo nalepke totalitaristov in boljše-vikov na dovčerajšnje svete krave slovenske demok-racije, sami pa se grejo cenzuro. Zadevo je bilo treba raziskati.
Odkril sem, da se cenzor skriva v osebi lektorice, ki mi je pojasnila, da iz tekstov izloča nesmiselne in brezvezne dcle.
Poslušaj deklica, sem ji rekel, potem pa bi morala izločiti vse moje tekste v celoti. Drugače pa so v inkriminiranem odstavku nastopali (po vrstnem redu):
- The Fall, angleški ansambel, ki je  pred   kratkim  nastopil   v Ljubljani;
- Igor L, glasbeni novinar, ki je o nastopu pisal v Tribuni;
-  Gary Gray, ki je v tem tekstu omenjen v zvezi s štajerskim vinom;
-  šefl na televiziji, ki bi morali Garyu dati termin za oddajo;
-  Saša Gerdej in Maiken Vexo, priljubljeni televizijski voditeljici.
In to je bilo vse. Malo brez-veze, ampak iz srca.
A pustimo to. Medtem se je namreč zgodilo marsikaj zanimivega.
Neko soboto sem bil v cirkusu. Tam sem videl klovne in tigre in kravo s petimi nogami. In vodjo najmočnejše opozicijske frakcije v parlamentu, dr. Cirila Ribičiča, ki jo je v zeleni trenerki veselo mahal okoli. Sem si mislil, kako je tem f antom fino, ko niso več na oblasti. Njihovi strankarski kolegi, ki so še na (zvezni) oblas-ti, na čelu z Drnovškom in Markovičem, so bili ta večer v brezhibnih toaletah na Ev-rovizijski popevki v Zagrebu in
razposajenim televizijskim novinarkam razlagali, za koga navijajo.
Sam si te gala veselice nisem ogledal, saj sem bil, kot že reČeno, v cirkusu. Po pričakovan-ju pa jo je tozadevni slovcnski tisk raztrgal do temeljev. Lepo. Teden dni kasneje je imela TV Slovenija enkratno priložnost, da južnakom pokaže, kako se dela mega spektakle. Šlo je za Pom-ladni 3 x 3. To pa ni isto, boste rekli. Morda res, a je bilo v igri čisto dovolj novcev. Malo račun-anja:
Prodanih je bilo skoraj milijon kartic po 50 din. Torej:
1.000.000 x 50,00 =50.000.000,00
oziroma 50.000.000:7 = 7.142.857.10DEM
Sedem milijonov mark pa je že
čisto spodobna vsota. Resda je šel cn kos za nagrade, ampak toliko pa spet ne, da ne bi mogli upanja polnim imetnikom srečk pripraviti dostojnega žrebanja na televiziji. Izgledalo pa je takole: Evrosongovsko obarvan paket popevkarjev s Tajči na čelu je na plejbek odskakljal svoj program, sceno pa so poskušali poživiti z nekakšnimi obskumimi svetlob-nimi efekti. Da bi studio deloval pomladno, so znosili skupaj tone cvetličnih aranžmajev, vendar je bilo vse skupaj najbolj podobno Hiši cvetja na dan pogreba tovariša Tita. Potem je bila tam tmma voditeljic, ki so mahale s svojimi srečkami in se skušale šaliti v stilu »naslednja alfa pa bo moja.« Dokaj otožno torej. Z dobitki pa je takole; če ste imeli eno   srečko,   so   bile   vaše možnosti, da dobite kakšno alfo 1:30.000. In če ste jo slučajno dobili, morete plačati državi 15 % vrednosti alfe kot davek na srečo, pa še registracijo. Ta dobitek vam je torej prinesel same stroške. Zares vredna je bila le premija - milijon mark minus 15 % davka - ampak možnosti, da jo dobite, so bile 1:1.000.000. Če ste verjeli, da lahko zadanete premijo, lahko toliko bolj ver-jamete, da vas bo zadela strela, pojedel morski pes in povozil buldožer.
Gary Gray je imel srečko in verjel, da lahko zadane premijo. Drugače ne bi gledal televizijskega šova in ne bi imel o čcm pisati. RockVrollaje bilo namreč te dni v Ljubljani bolj malo; Disciplina kičme in Lačni Franz v K4 in zabava Glasbene mladine v Križankah. Slednja se žal ni mogla razviti v pravo fešto, ker so jo zaključili ob prvem mraku. Nisonamreč imeli reflek-torjev na odru. Svašta!
Bo pa naslednjič toliko bolj veselo. Začenja se Druga godba, v začetku junija pošilja Tribuna Garya Graya v svet, da bi srečal Rolling Stonse, šestega Šestcga odpadejo Ramonesi, zato pa teden dni prej pridejo Davitelji ipd., itd.
Gary Gray
P.S. Naslov sem si sposodil s prvega singla Pankrtov, ki so že pred časom objavili svoj poslednji album. Njihov nekdanji pevec, Pero L., ima nov vokalno-inštrumentalni ansambel, ki se mu reče Sokoli. Sokoli so objavili album, ki se mu reče Bitka za ran-jcnce. Sedaj pa se gredo Sokoli bitko za honorarje. Lahko jih torej povabite, da vam igrajo na valeti, maturantskem plesu ali poroki (pogrebi le po posebnem dogovoru).
Moram priznati, da je bila mcga »cenzora« rcsm^no napafca. Strinjam se s tvojo trditvijo, da so tvoji teksti v celoti taki, da bi jih biJo tteba idoiSti. Taej je nesmiselno karkoH pofa-avljati in »lep&tfk, aH ne? Prddemje edino v tem, da s«n tic veS, kig H pisal- In obnove prejšnjih člankov ti rcs m p«nebiK>pisaii, ker sojih tako VSI prebrali. To je biJo mamč tvojib 10 vrstic. OBNOVA. Na sicčo - trojo, scv«te zaradi tega ne boš ttobil nižjega honorarja (si si oddateil, ne?), kcr vedno upoštevamo vse, kar kdo napiSe, pa teprav kdaj kaj objavimo v »skrajšani« vcrziji- Zato si se ttufi oglMil m Tribuni ia t*koa novjHiaJal» honjK«. W H. P» k*]l T«<tt kakltto tvctfe n«kI«Ja»je človeku olepladftit Le taiaj p& kd^j je česa »too m»cli«intoi»lko<totvo^aaiaK>v.Tuk»j>&mpic dclo, ki pa še zdalc^ ni cenzura. Ampak nikar se nc trudi s »hvrfft«. S»j v«no, da si samozadoston iniwjix>ljšLPaM«*no!
„„ v spomia                            Nives kHjr;
lekirarica
KAR     SE     IGORČEK     NAUCI
TRIBUNA, 10. 2. 1978
Švedska televizija je ponovila oddajo o »hrvaškem množičnem gibanju«, ki da se bori za »svobodo in demokracijo v Jugos-laviji.« Toje storila tako, daje reprizo od-daje uvrstila v spored tik pred oddajo za delavce, naše delavce zaposlene na Švedskem.
Švedska TV nam je predstavila nemško (?!) in hrvaško govoreče, v zelene uniforme, zelene baretke, z emblemi šahovnic na rokavih in brzostrelkami v rokah opremljene mladeniče, katerih podobnost (pa ne le zunanja) z zahodnonemškimi komandosi za posebne naloge GSG - 9 sploh ni naključna. Da, ista, pa čeprav se to zdi bralcu Nedeljskega, Teleksa, Antene ali mnogih drugih časopisov na Slovenskem nemogoče. Ta istovetnost je v ZATIRANJU BOJA PROLETARIATA ZA KOMUNIZEM.
Evropska konvencija proti terorizmu je KONVENCIJA EVROPSKEIN SVETOVNE BURŽUAZIJE PROTIPROLETARIATU.
In »hrvaški komandosi«, ustaši, domobranci in njihovi emigrantski, klerikal-ni klavci ter komandosi a la GSG - 9 itd. so vfunkciji te borbe. Ob tent bi veljalo nekaj storiti.
PROLETARCl VSEH DEŽEL ZDRUZIMO SE!
NAJ ŽIVl REVOLUCIJA PROLETARIATA
za uredništvo Igor Bavčar
TRIBUNA 15. 5. 1978
VArgentini ie dolgo teče kri!
Zato povejmo vsem, RTV, Nedeljskemu in drugim, da želimo argentinski hunti še veliko, veliko teiav s »teroristično or-ganizacijo MONTENROSOV«, končno tudi take, zaradi katerih bo v Argentini res tekla kri, a tista modra, aristokratska! NAJŽIVIPROLETARSKA REVOLUCIJA!
DOLZBURŽUAZIJO DOL Z VIDELO1N ARGENTINSKO BURŽUAZNO SODRGO
za uredništvo IgorBavčar
TRIBUNA, 12. 3. 1979
Usmerjeno izobraievanje in delavsko samoupravljanje
Dejansko bi lahko kot zaključno geslo zakričali ali pa zavpili, da je kritika preobrazbe vzgoje in izobraievanja dejanska kritika te produkcije, tega združenega dela.
Torej nam zaključki naše okrogle mize nalagajo nujnost oz. tudi dolinost, da naprej razvijamo marksistično kritiko ne samo preobrazbo vzgoje in izobraževanja, ampak predvsem materialistično-dialektično os-vetljujemo in razgaljamo to, kar imenujemo zdruicno delo.
igorBavčar
TRIBUNA, 9. 4, 1979
O ekonomistični in tehnokratski (ne)ar-gumentiranosti ločevanja »dela« in »samoupravljanja«
Zato spada opredelitev tako prostega časa in tudi samoupravljanja skupaj z delom v opredelitev novih družbeno-ekonomskih odnosov slonečih na procesu delavskega samoupravljanja, kiga ni mogoče primerjati z nikakršnim razvrščanjem po nikakršni pomembnosti, saj je delavsko samoupravljanje proces preobrazbe celotne družbe, nepa njenih delovpo nevemkakšnem vrstnem redul In v usmerjenem izobraževan-ju nam tnora iti predvsem za to! NAJŽIVl DELAVSKO
SAMOUPRA VUANJE!
za uredništvo IgorBavčar
TRIBUNA, 14. 5. 1979
Tekoči trak in njegova tretja iztnena
Dvanajsia stran je stran Male nočne kronike in podobnih nacionalističnih iz-padov, ki nam vsak dan znova vtepajo v glavo dokaze o teh, »... Bosancih, ki so le za zgago«, to je sramotilni steber jugos-lovanske Švice, tu domujejo kriminalci!
Dogodek v papirnici bodo ocenjevali tudi njihovi samoupravni organi, če jih imajo, zato se sedaj ne bomo spuščali v sodbo o postopku delavca Sadrije, loda občanom, kot je M.S., naj na koncu povemo, da bo delavski razred v boju za delavsko samoupravljanje
moral opraviti tudi s tekočinu trakovi in tedaj bodo poleg njih frčali tudi taki javni denuciatorji, kijih opravičujejo! NAJŽIVIDELAVSKO
SAMOUPRAVLJANJE!
DOL Z NACIONALJZMOM!
IgorBAVČAR
TRIBUNA št 6-7
Študentski časopis Tribuna sebov skladu s svojo temeljno vsebinsko zasnovo boril tako proti sektaštvu, kot proti klerikalizmu. In kakor je napad Slovenskih teologov publiciran v verskem tedniku Družina. Klerikalizem, tako boj proti klerikalizmu ni in ne more biti sektaštvo.
S slikovitim gradivom, s katerim je opremljena ta številka Tribune, želimo bralce spomniti na določeno obdobje v zgodovini razrednih bojev na Slovenskem, obdobje, v katerem je slovenska katoliška cerkev odigrala eno najbolj reakcionarnih vlog v tedanji zasužnjeni Evropi.
za uredništvo Igor Bavčar
DELO, 18. 5. 1989
Sporočilo odbora
Odbor je bil obveščen, da namerava študentski časopis Tribuna objaviti zapis pogovorov Igorja Bavčarja. Kot je že bilo večkrat javno sporočeno, niti Igor Bavčar niti Odbor zapisov ni namenil objavi. Zatoje Igor Bavčar kot avtor in v imenu Odbora danes na Temeljnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za izdajo začasne odredbe, da se UK ZSMS Ljubljana kot izdajatelju in Tribuni prepove tiskanje in razširjanje tega zapisa v Tribuni.
MLADINA, št. 18, 1989
Ljudje z več obrazi
»Čovjekje kvarljiva roba, znate!« Stemje Aleks Stakul s TV Ljubljana v zadnjem Utripu pospremil informacijo o »aferi BavČar«. Mnogi bodo sicer dvomili v to, da gre za »afero Bavčar«, ali pač, da sploh gre za »afero«, vendar je tistih, za katere je to »afera Bavčar« gotovo več in ti se, vsaj približno strinjajo tudi s Štakulom.
DJi.
TO     IGOR     ZNA
vv V vsakem primeru so te volitve pokazale, '' da Ijudje ateizma in komunizma ne marajo. Hkrati pa preseneča, da je dobila Partija soraz-merno visok delež glasov.«(dr. France Bučar, predsednik slovenske skupštine)
Mladi Šiptarji so se kljub vsemu zastrupili s hrano. Rudarji iz Starega trga so jim namreČ dali preostale banane. (Stu-dent)
Ziva legenda jugoslovanskega novi-narstva, Aleksandar Tijanič, je v inter-vjuju za sarajevski Valter dejal: »Nerazumevanje temeljnega problema v Jugoslaviji se kaže v tem, da naši voditelji niso nikoli doumeli, da je kultumi nacionalizem možen in da je potrebna politična globalizacija države. V nasprotju s tem so pospeševali politični nacionalizem in kulturno globalizacijo, oziroma da vsi govorimo, mis-limo, beremo in pišemo isto. To je absurdno.«
Dr. Zoran Djindjič, eden izmed zagovor-nikov liberalizma in član mlajšega kroga srbske inteligence, ki je ni zajela nacionalna evforija, o obdobju v Srbiji po famozni 8. seji CK ZKS: »Minilo je že leto dni in več. Jasno je, da so razvojne zmogljivosti Miloševičevega projektapraktično izčrpane. To je dokončno!«
Profesor beograjske fakultete za politične vede, dr. Dragan Veselinov, o nacionalizmih v prihodnji Jugoslaviji: »Opozicija bo do komunistov prevzela nacionalizem in ga tudi vnaprej 'izvajaJa'. Ko pa bo prišla na oblast, bo povratno obtoževala komuniste: »Vi ste vsega krivi, vas je treba spravitpod zemljo...« To je sicer res, vendar se od tega ne da živeti!« Upamo lahko, da so Veselinovo posvetilo uslišali tudi nekdanji slovenski opozicionisti, zdajšnji oblastniki.
Zgodovinar dr. Ivan Durič v Valterju piše o tem, kaj Jugoslavijo čaka v prihodnje. Ena izmed možnih variant »ni reinkarnacija komunizma, temveč reinkar-nacija totalitarizma, ki se lahko pojavi skozi antikomunizem. Seveda pa ima an-tikomunizem več možnosti tam, kjer so demok-ratični procesi v zaostanku, kot na primer v Srbiji. V Slovenijinipravihmožnosti zarazvoj totalitarizma.« A se na zgodovinarjevo oceno lahko zanesemo?
Slobodan Miloševič ima pravi načrt za zaposlovanje vsehprebivalcev Srbije. Vsi bodo namreč postali policaji. (Student)
Vbeograjski Dugi pa lahko preberemo pismo Dunje Hebrang, v katerem obvešča javnost, da jo Zvonko Ivankovič-Vonta, bivši oficir UDBE, toži zaradi intervjuja v TRIBUNI. Kakšne posledice bo občutil Simon Bizjak, ki se je z Dunjo pogovarjal, se še ne ve.
Glede na to, da so sovjetske padalsko-detantske     enote     zasedle     vse pomembnejše ustanove v Litvi, bi morali Slovenci pogosteje pogledovati v nebo. (Stu-dent)
Od vseh obstoječih strank ima samo komunistična svoj program. Predvaja ga TV Beograd. (Student)
VŠtudentu najdemo poročilo z nedavnih politoloških  dnevov  študentov  iz Ljubljane, Zagrcba, Sarajeva in Beograda, ki so bili v Novem Vinodolskem. Peter Jančič s
FSPN je v zvezi z večstrankarstvom in težnjami Slovenije po samostojnosti dejal: »Večstrankarstva ni brez 6000 dolarjev narod-nega dohodka na prebivalca v enem letu, kot ga ima Slovenija.«
VSloveniji je zmagal komunist Kučan. Zdaj je vsekakor nujno, da se Slovenija odcepi. (Student)
Janez Janša, obsojenec na ljubljanskem procesu zaradi izdajanja vojaške skrivnos-ti, je izdelal praktične možnosti za oblikovanje slovenske vojske. Slovenija bo imela (ob 30 % nižjih prispevkih za vojsko) 20 tisoč vojakov v mirnodobski vojski, v kateri bi bilo pet do šest tisoč oficirjev. Ta predlog obsega tudi us-tanavljanje Akademije kopenske vojske, kompletiranje vojaške induslrije, ukinitev državne varnosti. Janša pa dopušča tudi možnosti za švicarski tip, ki zahteva večjo stopnjo militarizacije in večjo obremenitev rezervistov. Z vojaško prihodnostjo Slovenije in z načrti njenega obrambnega ministra Janše se ukvarja v zadnji številki pisec beograjskega Studenta.
Studentov sogovornik je dr. Miroljub Radojkovič, profesor in šef katedre za novinarstvo v Beogradu. Radojkovič je izvrsten poznavalec informacijsko-komunikacijskeg sistema v Jugoslaviji, o katerem meni naslednje: »Pravzaprav živimo v obdobju manufaktumih medijev, hočemo pa medije nekega elektronskega, informacijske družbe. Če bi danes maske dali dol, če bi se odkrili vsi skriti finančni tokovi, če ne bi bilo umetnega financiranja s strani države, bi bankrotiralo najmanj štiri petine naših dnev-nikov.«
Branko Čakarmiš
¦ ¦ ¦:-x-:'C':«x+:'W--^';-:^:*:-»iX*»:-:-:-:':
potopis
Ko se že enkrat znajdete blizu Delhija ali se ravno prikjatite iz Pakistana v Amrit-sar, se splača podaljšati pot v Kašmir. Na tem koncu - v Pun-jabu - se Indija še vedno boji Sikhov in namesto prodajalcev Campa Cole (nadomestek za Coca Colo v Indiji) vas v Amrit-sarju izza podobnih stojnic pozdravijo oboroženi vojaki. Zato iz Punjaba na sever v Jammu in končno preko prvih hribov v Srinagar. To mesto leži sredi Kašmirja in je naj-pomembnejše izhodišče za Ladak in Zanskar. Politični dogodki v zadnjem času pa so ga povsem zaprli. Ponovni konflUct Pakista - Indija zaradi razdel-jenega Kašmirja in njegovih muslimanov je med drugim spraznil ulice Srinagarja in namesto turistov in vedno aktiv-nih kašmirskih trgovcev nanje pripeljal oboroženo vojsko in policijsko uro. Tudi budoistični Ladak ne miruje. Lansko poletje je dal (prvič sploh) z demonstracijami in kamenjem vedeti, da mu politični okvirji Kašmirja niso všeč. Tako je trenutni položaj v Kašmirju precej resen in ne ravno naklon-jen turizmu.
Ampak vseeno: iz Srinagarja vozijo avtobusi naravnost proti Himalaji in preko nje v Ladak. Edina slaba stvar v višku sezone - poleti - je, da so zasedeni za teden dni vnaprej, letala pa za dva. Potem izbira ponudi taksi -drag in malo pienežen za zrukane himalajske ceste - in kamion - poceni in počasen. Karkoli vas že spravi preko Himalaje, ne zmanjša navdušenjanad prvim srečanjem z Ladakom. Očitno je, da je Himalaja pregrada v geografskem in kulturnem smis-lu. Iz zelenega in mokrega, skoraj alpskega poletnega Kašmirja, se kar naenkrat zgodi prehod v suho rjavo visokogorje začetka tibetanske planote. Kontrast se ponuja tudi v kulturi in religiji. Tnkaj so prvi čorteni, molilne zastavice in molilni zidovi, znanilci tibetanskih budističnih področij. Fantas-tične gompe, tibetanski samos-tani  pa  ždijo  na osamelih
MALITIBET
Pod tem imenom največkrat sreČamo dve skrajno severni pokrajini v Indiji, ki s političnimi okviri te države nimata prav nič skupnega. Ladak in Zanskar sta načelno del Indije, vendar so geografske značilnosti in kulturne vezi s Tibetompremočne, da bi lahko govorili o čem drugem kot Tibetu. Ker pokrajini ležita na skrajnem zahodnem robu tibetanske planote, sta imeli zmeraj poseben položaj in do 19. stoletja obdrzali položaj samostojnih kraljestev. Kasnejša dogajanja sojupripel-jala pod oblast angleške Indije, še vedno pa sta del indijske zvezne države Jammu & Kashmir.
vzpetinah ali se zarezujejo v gola kamnita pobočja.
Skozi tako fantazijo oblik in kontrastne svetlobe v odvisnosti od prevoznega sredstva v dveh do štirih dneh pridete po dobrih 400 kilometrih in nekaj 3-4000 metrov visokih prelazih iz Srinagarja v Leh. To jc glavno mesto Ladaka in leži v dolini Inda, ki priteka iz Tibeta, na 3500 metrih nadmorske višine med precej visokimi hribi. Večini, ki pridejo sem, pomeni Leh izhodiŠče za raziskovanje Ladaka in Zanskarja. Možnosti za to je veliko: gompe in njihovi festivali (nekatere so iz prak-tičnih razlogov finančne narave premaknile te dogodke iz zime v poletje, ko je v Ladaku največ tujcev...) in trekingi različnih dolžin in težavnosti prednjačijo po privlačnosti.
Prihod v Leh ni ravno navdušujoč. Razočarajo obsežna vojaška oporišča, ki se gnetejo ob mestu. Vsaj to je na srečo odmaknjeno od vojske v začetek stranske doline. Leh ni velik in je peš popolnoma obvladljiv, srečate pa skoraj več turistov in popotnikov kot domačinov. In po 16 dneh prašenja po cestah in železnicah zahodne Azije se nam je res prileglo malo premoTa in počitka. Tudi v prehrambenem smislu: po rižurižurižu končno spet krompir (restavracije v Lehu so prilagojene količinam evropskih tujcev) in kaj manj od-bitega kot pekoče stvari južnejših podočij. Vendar tibetanska kuhinja ni v svoji preprostosti prav nič manj iz-vensrediščna. Campa, moka iz praženega ječmena, masleni čaj čang, blagoalkoholna motnobela pijača iz ječmena so glavni artik-li njene ponudbe.
V Lehu na prvi pogled na gosto razporejene hiše z ravnimi strehami delujejo malo kaotično, ampak vandranje po ulicah mesta spremeni stvari. Nikoli mi ni bilo dovolj pogledov na mogočno bivšo devetnadstropno kraljevsko palačo, ki je opazna prav od povsod; na velike 5or-tene; na stari del mesta pod palačo inpreplet ulic v njem... to je že tisti stadij, ko izgubiš mero za zmernost in bi hotel vse. Ven-
dar je bil Leh le priprava za treking, zaradi katerega sva s Sabino sploh prišla sem. Simon, s katerim smo se družno guncali na avtobusih in vlakih, se je odločil zakrajšo varianto Cesto iz Leha v Manali so odprli lansko poletje tudi za tujce. Pot, ki pelje skozi nenaseljena področja vzhodnega Ladaka, je zaenkrat obvladljiva le z močnimi indijskimi kamioni ali terenskimi vozili. Se pa splača. Pred prihodom v Manali, indijsko turistično mesto na južnih obronkih Himalaje, greste skozi Lahul in Spiti, še dve mejni tibetanski področji.
In sva začela bolj neposredno spoznavati Ladačane in njihovo življensko okolje. Ti naseljujejo še tako odročne doline, v katerih ni ničesar razen sonca, kamenja, gorskih potokov, teras ječmena in hiš domačinov.
Iz vasi Lamayuru preko prelazov gor in dol v Zanskar (dolina leži tik za Himalajo in je z gorovji zaprta z vseh strani) in od tam naprej v Darcho oz. Manali. Tri ledne čudovitega trekin-ga, ki ga je obČasno motila samovoljna prebava in preveč klancev, sicer pa ena sama visokogorska evforija med 3300 in 5000 metri. Padum, glavna vasZanskarja, je s svojimi 3300 metri za tele razmere že prav nizko. Vendar. če bi ne bilo Jjudi in njihovih neverjetnih vasic in gomp, bi rjavina poti, prelazov, vrhov in kan-jonov postala kmalu dolgočasna.
Ladačani in Zanskarci so tako kot Tibetanci vedno režeč narod, ki si ne dela kaj dosti problemov v vsakdanjem življenju. Iz njihovega značaja izvira precej hecnih stvari. Tudi to, kako spraviti v povezavo tibetanSČino (točneje njen najzahodnejši dialekt Ladaki) in razmnoževalne potrebe oslov.
Lamayuru je tista vasica, kjer najamete osla ali konje za prenašanje krame na trekingu (šotor, spalka in hrana so bolj ali manj nuja), in
po sklenjeni kupčiji vas povabijo tudi domov. Tako je zvečer pri večerji - obvezna campa (Sabina je že prej rekla, da ona tega ne bo mogla jesti in jo pobrisala spat) - po prostoru krožilo še nekaj angleških besed, ravno dovolj, da smo se razumeli. Ko sem privlekel na svetlo zvezek z nekaj tibetanskimi pismenkami, so ga domačini hitro pograbili in se po pisalnih pos-kusih enega izmed njih začeli nepopisno režati. Ja kaj pa je? Vrnejo mi zvezek z neko precej polomljeno napisano tibetansko besedo: rgyoz. Pojma nimam, kaj pomeni, oni se pa še kar režijo. Ne znajo povedati v angleščini, zato nazorno pokažejo in vprašajo, kako se temu reče v anglici. Ja, »fucking«, kajpada. In spet hehehehihihi itd. S Sonamom, ki je krmaril oba osla do Paduma, sva imela med potjo včasih tudi jezikovne vaje. Največkrat se je sicer zarežal in skomignil z rameni, ko so moja vprašanja presegla njegovo znanje angleščine, tako da sem jaz ponavljal številke od ena do deset, on pa »fucking«. Vendar ima tibetanščina oz. ladaki to lastnost, da ne pozna črke in glasu f, ki tako za njih predstavlja isti problem, kot za nas kakšen od njihovih grlenih glasov.
Ker osliČi niso bili zadovoljni samo z nošenjem tovora (srečali smo še encga oslovod-ca s tremi živalmi), so začeli po približno štirih dneh hoje vsakodnevno uprizarjati razmnoževalne vaje, pri katerih kompatibilnost spolov ni bila tako zelo pomembna. Pri tem so bili deležni strokovnih ocen Sonama in Tserin-ga, ki sta krožila okrog živali in ocenjevala dogajanje. Ker sta hotela zvedeti še za ocene publike, sta se pač morala potruditi za nami je bilo že sedem dni jezikovnih vaj) in naučeno tudi povedati:»Donkey good pokin'?« Kot je razvidno, je bilo nekaj piljenja v izgovorjavi še vedno potrebno. In še dobro, da so imeli osliči
priložnost sprostiti svoje nagone, kajti včasih so se že prav nevamo pojali okrog šotorov in z glasnim riganjem dali vedeti o nujnosti svojih potreb.
Ko sva potem v Padumu zamenjala živali, sva dobila prosto mulo v večji treking odpravi (teh je kar precej, skoraj vsak dan srečaš kakšno). Lastnik je bil doma iz Lahula in je znal še manj angleščine kot Sonam. Ko sva ga proti koncu prvega dne hoje iz Pduma ponovno srečala, je čepel ob mrtvi živali z napihnjenim trebuhom in ves svoj komentar strnil v eno samo besedo:»Finish«.
Zgodi se pač.
Pa ne zameriti, če sem malo karikiral znanje angleščinepri domačinih. Ladačani, Zanskarci in Tibetanci sploh so ljudje, ob katerih ti nikoli ni dolgčas. Splača se stopiti iz svojih evropoid-nih okvirov življenja in sepribližati tem Ijudem v njihovem okolju, čeprav le zanekaj tednov.
Pot od Paduma dalje je vodila po dolini reke Tsarap zložno navzgor, ni bilo več tistih števil-nih prelazov kot na začetku, zato pa stalna bližina Himalaje takoj nad tabo. Gompe so tukaj nekaj izrednega in takole bi se človek za nekaj časa kar preselil v kakšno izmed njih. Prvo in edino srečanje s »pravimi« hribi, to je Himalajo z ledeniki, belimi vrhovi itd, se je zgodilo Čisto na koncu trekinga pri prehodu preko glavnega grebena tega gorovja proti predelom na južni strani. Še enkrat preko 5000 metrov in zapustiva skriti Zanskar. Preko Lahula se z razmajanimi kamioni približava indijskim predelom Himalaje, pot od Manalija dalje pa po Ladaku in Zanskarju ni bila nič posebnega. Tale tibetanskapodročja so taka, da bi kar vsako leto šel tja...
Dario
FELJTON
MESSAGE IN A BOTTLE
EMIGRANTSKI ČASOPIS HRVAŠKA ZORA
OBRAZ IN LIŠP NEKE EKO-NOMSKE REFORME
Potrebno je, da se pred tovarnami pojavijo kolone nezaposlenih, da bi povečala delovna storilnost.
Edvard Kardelj v pogovoru z britanskimi laburisti.
Pri delavskem vprašanju, v prvi vrsti pri vprašanju nagrajevanja delavcev, se v ekonomski teoriji in praksi pojavljata dve osnovni stališči; prvo je »kapitalistično« in temelji na mišljenju, da za delavske mezde veljajo zakoni trga, zakoni ponudbe in povpraševanja, ki veljajo za formiranjj vseh ostalih cen. V tem primeru se povečevanjem produktivjuofltOUla in s povečevahjem družbe«tf|{nftroafiraa lahko poveČujejo tudi dttf&slre^eT^MjTugo stališče lahko poimert|n»riw >Ui«iafist$čiiJ - težišče stvari leži v ralfof^ditvi dobriri:^ ta razporeditev ni pra/ilna in se pojavlji velike razlike v šk/do delavcev, nastom ekonomska kriza./tfodisi v obliki hi&i/< produkcije bodiftfv obliki hipo Icfert-zumacije. V zadnjlm primeru leži r< problema v poveč«tanju kupne mcx Čimer se omogoči noMrazvoj in napred^ same proizvodnje.      »^                    llxl
Dokler se komunisti *ttiajajo v opoziciji in se borijo znotraj staregHL sistema, v svoji propagandi zastopajo dnreo stališče. Iz-hajajoč iz marksizma in tfcbrije o »višku vrednosti«, po kateri kapiMlist odvzema presežek in s tem eksploatirfl^delavce, kar vodi v pretirano akumulaciJCT^kapitala in koncentracijo podjetij ni\eni osiromašenja delavcev na drag&strjiti komunisti povsod (dokler še niso ria\>lf lsk med najbolj zagrizenimi zagoy«irni povišanja delavskih mezd. Situacija tane bistveno drugačna, ko kom zajašejo sedlo in vzamejo oblast v roke. Takrat ne samo, da ni niti govora o obilju, ki so ga prej obljubljali delavcem (z izjemo »avantgarde«, ki se je preko noči pretvorila v novi bogataški razred), temveč prihaja do spremembe v gledanju na celotno stvar. Naenkrat se namesto prejšnjega poudarjan-ja pomembnosti razdeljevanja dobrin in obljubljanja enakosti pojavijo produktiv-
nost dela, nagrajevanje po delovnem učinku...
Stare »kapitalistične« kategorije se sedaj pojavijo pod imenom »socializem« s pojas-nilom, da je situacija sedaj, ko so proizvod-na sredstva v rokah delavcev, precej drugačna.
Velika napaka je misliti, da sc lovanski komunisti prvi odk«ff1<v Odkrito lahko povei poslužili stare propag
»LI5.ERALIZACU
Ge^adARSTVA*
'^ ^ovt biio p°tre|
LOwajTKH4gjšo ek< .oipninistični JiTgosl
rspektive. l^^vii f^cnkrat »zavračajo \X\ «ovo«. Mistika novega
vedno v polnem zagoj \p»blema?
hW Clovek pobliže liberalizacijo gi skušnjavo, dabi
eko: bolj ko se *pri fc. Pri tem ne mislii Aki ga je prtd kratk« L     zastavila: »Ali ne bo*
ucionarno ^|jU^Jl»*^te bo le^i^vzf^stavila«. ioV«lliMia~^t^raj drugega. Kar _ iade v oči, je to, da se iberalizacija gospodarstva starih nespr^ienjenih okvirjih. je tega okvirja so sSJjrtane z družbeno |fi»stnino proizvodnih sredstev, ki še naprej sVijajo temelj jugoslovaiskega socializ-družbenim (beri držaVnim) planiran-s komunisti, ki še naprej ostajaj« zicijah. Hkrati pa jfttf ^ok\% ižbenopolitičnimi^aM&rtfSami iekakor vklj^j^j^tudi Zvezo ki še najpr^Žistajajo sateliti [ič^^^H^e. Prav to zadnje ^bno luč na jugoslovanski i federalizem ter hkrati na vse reforme, decentralizacije in liberalizacije, ki so jih izpeljevali komunisti. Po drugi strani pa bi bilo neobjektivno in netočno zanikati pomen ekonomskih reform, ki se
>ovedati, da bi sko reformo v /|ji|videli iz prave komunisti Še »in »začenjaj^ "edno novega jl |Kje je torej srž
komunis-
Itva, lahko
lano fran-
požrW?t predeW/s1 PrveniX že na kom
sedaj dogajajo v Jugoslaviji. Nasprotno, prepričani smo, da se kljub temu, da se reforma odvija znotraj začrtanega okvirja, tu skrivajo velike možnosti in potenciali. Poglejmo si strukturo reforme pobliže. Zaradi preglednosti se bomo omejili le na najbistvenejše stvari. Liberalizacija gospodarstva prinaša predvsem spremembe v cenovni politiki. Osnovna tendenca teh sprememb je, da se ustvarijo pogoji za svobodno formiranje cen na tržišču, brez administrativnega vpliva z »vrha«. pdpravljene so tudi gornje meje, do katefih smejo dvigati cene (plafoniranje cen). li nova devizna reforma, ki temelji na pariteti dinarja in dolarja predstavlja od ukrepov, ki bo pripomogel k ^evanju in stabiliziranju cen na ^sko upravičenem nivoju. Vse to bo lelo kot posledico premik cenov-ij; cene, ki so bile do sedaj umet-ane na nizkem nivoju, bodo ledtem ko bodo druge cene [očna posledica pa bo ta, da se »djetja, ki so do sedaj pos-imskimi cenami, prilagoditi ki bodo nastale na trgu. ridejo tudi spremembe v todka v podjetju.
ta podjetja in druge or-Sj^M^M^iiel dohodka za potrebe •Skupnpsti ww»esivni stopnji. Namen 4g^^bili»aji^e preprečile večje razlike v dohodk»j»odjetij. Sedaj pa morajo vsa po^etjajpaien nekaterih, ki so opravičena vseh obveinosti, dajati prispevke v enakem odstoUny6d dohodka. To pomeni, da bodo v ba^oce mozne večje razlike v dohodkih
jpf/pečtelu: kdor dela bolje, ima več denarja.
^Osnovni namen teh ukrepov je ustvariti enake pogoje dela podjetij in da na drugi strani dodelijo podjetjem večjo samostoj-nost. V zvezi s tem so se pojavile tudi spremembe v bančnem in kreditnem sis-temu. Izhajajo iz stališča, da sredstva in fondi na področju neke komune ostajajo na tem področju in služijo kot osnova kreditiranja gospodarstva v tej komuni. Z novimi predpisi je izvršena decentralizacija kreditiranja s tem, da osnovne banke pos-tanejo komunalne banke, Narodna bankapa
igra vlogo banke nad bankami.
Vse te gospodarske spremembe jasno prikažejo dejstvo, da se komunistično gospodarstvo vse bolj in bolj reorganizira v smeri »kapitalizma«, čeprav se tem spremembam na vso moč pritika marksis-tična obeležja.
DELAVEC KOT GLAVNA ŽRTEV
Tu pa nalelimo na Ahilovo peto novih gospodarskih ukrepov. Že do sedaj je bilo jasno, da bo glavna žrtev, ki bo morala nositi največje breme liberalizacije gospodarstva, jugoslovanski delavec. Ob tej priložnosti je predstavnik ameriSkih sin-dikatov, Mickel Ross, izjavil, da je jugos-lovanski delavski razred najbolj cinično eksploatiran razred v svetu. Z vsemi temi ukrepi liberalizacije gospodarstva se položaj delavcev v Jugoslaviji samo slabša, znatno slabša. To vse bolj spominja na stanje, v katerem se je znašel industrijski delavec na zahodu v obdobju vzpona kapitalizma.
S čim bodo novi gospodarski ukrepi pos-labšali položaj delavstva? Našteli bomo samo nekaj momentov. Predvsem bo delav-ca prizadela sprememba cenovnih razmerij. Že iz samega tega, kar govorijo komunisti, lahko razberemo, da bodo padle cene in-dustrijskih surovin in proizvodov, kar bo realno zmanjšalo delavske prihodke. Na
: it: * i*:—   : * ^T:''":': ¦ t *: i*:'::::::
IlTP1   T<5    IITP« JUULO   M> JLJUUC/
drugi strani pa lahko pričakujemo porast cen artiklov široke potrošnje.
Naslednji in za Jugoslavijo karakteris-tičcn ukrep je, da bo v bodoče tarifni pravil-nik za izplačevanje dohodkov intcrna stvar posameznega podjetja in za to ne bo več potrebno predhodno soglasje sindikata in organov oblasti. Čeprav je bila do sedaj vloga sindikatov v Jugoslaviji pTecej mizer-na, vse kaže na to, da se bo njihova vloga še zmanjšala, sindikati pa se bodo pretvorili v neke vrste ideološko teoretičnih klubov.
Da bi ublažili nemir in nezadovoljstvo delavcev, komunisti razglašajo »usodni« pomen delavskih svetov po podjetjih; poudariti moramo, da novi ekonomski uk-repi niso prinesli nikakršnih novih pred-pisov, s katerimi bi oživili delovanje delavskih svetov. S tem pa se jasno odkriva lišp nove jugoslovanske »liberalizacije« gospodarstva.
Izhod iz takšne situacije je samo eden: jugoslovansko             »liberaliziranje
gospodarstva« lahko postane liberalno šele takrat, ko bo delavcu zagotovilo pravico do štrajka in bodo delavski sindikati dobili svojo potrebno svobodo, da bodo lahko opravljali svojo primarno funkcijo zaščit-nika jugoslovanskega delavca" in ne jugos-lovanskega sistema.
HRVAŠKA ZORA, APRIL 1961
Razpis natečaja HOPE 90
Projekt HOPE 90 je zasnovan na rezultatlh projekta HOPE 87 iz leta 1987 in resoluclji Generalne skupščine OZN »Priložnostl za mlade« št. 40/16 In je sestavljen iz mednarodne razstave predlogov reševanja brezposelnostl mladih in spremljajočega slmpozlja na Unlverzi v Gradcu od 3. do 7. oktobra 1990.
Namen projekta je spodbuditl samolniciatlvnost mladlh pri reševanju problema njihove brezposelnosti.
Organlzatorjl projekta vabijo mlade, naj se udeležijo natečaja s svojimi prispevki. Starost udeležencev natečaja je omejena med 15. In 27. letom, udeležencl pa lahko sodelujejo indivldualno ali kolektivno. Pri uresničevanju svojlh idej lahko uporabljajo vsakršno podporo In pomoč, bodisi s stranl vlad, podjetlj ali posameznlkov. Za najboljše prispevke je predvidenih deset nagrad po 1000 USD.
Podrobnejše lnformacije in potrebne vprašalnlke lahko dobite v centru za mladinskl turizem »Mladl turist«, Celovška c. 49, Ljubljana, tel. (061) 321 897.
UKV stereo 89,3 in 104,3 MH^
Vaš vodnik med sateliti... Vsak dan izbrani prenosi...
24 ur na noč...
Na pangalaktičnfh f renkvencah Radia Študent
Magellan, d.o.o.
Izdajatelj časopisa Demok-
racija
Datum: 17.05.1990
Ustanoviteljem časopisa
Demokracija
Zadeva: Odstop glavnega in odgovornega urednika Demokracije
Imenovanje v.d.glavnega in odgovornega urednika Demokracije
Obveščam Vas, da sta Igor Bavčar, odgovorni urednikjn Janez Janša, glavni urednik Demokracije, odstopila s funkcij odgovornega in glavnega urednika Demokracije.
Na podlagi 43. člena Zakona o javnem obveščanju (Ur. list RS št. 2/86) in 5. člena pogodbe med ustanovitelji Demokracije in izdajateljem z dne 6.11.1989
imenujem
za vršllca dolžnosti glavnega in odgovornega urednika
MARJANAREMICA Strniševa14 61000 Ljubljana
Publicist Marjan Remic bo v 14 dneh predstavil izdajatelju in ustanoviteljem vsebinsko zasnovo časopisa.
Istočasno z imenovanjem v.d. glavnega in odgovornega
urednikasoprenehalevsefunkcije in pristojnosti uredništva v dosedanji sestavi. P.S.
izdajatelj:Magellan
d.o.o.
direktor: Bojan Korsika
,___________________________________      i
Demokracija je tako v manj kot letu dni dobila četrtega glavnega in tretjega odgovornega urednlka. Od teh so sedaj kar trije ministri (Rupel, Janša, Bavčar), vsi člani SDZ. To nesporno dokazuje, da je Demokracija najbolj neodvisen časopis na svetu.
Pa še to: direktor Magellana je nekaj sodelavcem Demokracije naročil nekaj člankov »proti njim«, ker so že preveč enobarvni. Tako se dela Demokracija.                                                   TRIBUNA
IZKAZNICA/CERTIFICATION
izkaznica velja od / valid till