Enuhp a ra vnos i,
■ ne privilegijev
Slovenija je glede pomembnosti svoje prometne lege med prvimi deželami v Evropi. Ne samo njena zgodovina to dokazuje, ampak tudi dejstva v neposredni preteklosti. Saj je leta 1967 prekoračilo meje slovenske republiko blizu 37 milijonov potnikov, tujin in jugoslovanskih. V tem pa niso všteti pešci, kolesarji in tudi ne 12 milijonski malo-obmejni promet.
Ta izredno ugodni prometni položaj bi Sloveniji lahko prinesel še mnogo večjo koristi kot jih prinaša sedaj. Toda osrednja vlada . kaže malo razumevanja za slovenske potrebe v tem oziru. Zato ji ne da potrebne opore pri gradnji in modernizaciji avtomobilskih cest, železniških prog in koperskega pristanišča. Pa tudi v Zagrebu Slovenska republika ne dobi- nikake opore v tem pogledu.
Značilno sliko o stanju kaže slovensko letalstvo, ki se ne more razviti. Slovenija je šele pred nekaj leti dobila moderno letališče v Spodnjem Brniku. V Ljubljani so v zvezi z letališčem ustanovili letalsko družbo „Adria-Aviopromet“, ki pa ne sme imeti rednih prog in se lahko ukvarja samo s pogodbenim prevozom izletnikov in blaga. Zaradi teh omejitev je letalska družba zašla v velike težave in se je končno rešila propada z združitvijo z nekim beograjskim podjetjem. Edina letalska družba z rednimi programi je JAT (Jugoslovnski aero transport) v Beogradu, ki ima popoln monopol.
V	vsej državi je 16 letališč. Od teh je samo eno v Sloveniji. Hrvatska republika jih ima 5 (Zagreb, Pulj, Zadar, Split, Dubrovnik). Pa tudi glede letalskih zvez je Slovenija daleč od enakopravnosti. Saj je Ljubljana v zimski dobi povsem odrezana od sveta, v turistični dobi pa ima vsakodnevne direktne zveže le z Beogradom, enkrat na teden z Dubrovnikom, z drugimi mesti v Jugoslaviji pa sploh ne. Kdor hoče priti iz tujine z letalom v Ljubljano, mora v London, Amsterdam ali Prago.
Posebna zanimivost je to: iz Zagreba je mogoče leteti v vsa jugoslovanska mesta — samo v Ljubljano. ne. Če ra hoče slovenski potnik potovati v evropska mesta kot na primer Rim, Milan, Zürich, Stockholm, Amsterdam, Pariz, London, Bruselj, Berlin, Frankfurt, München, Praga, se mora peljati z vlakom ali avtom do Zagreba.
Poglavje zase so tarife. Proga čez Amsterdam in Prago, kamor se edino lahko gre iz Brnika, je dražja kakor preko Italije, Švice ali Francije.
Letalstvo je le eno izmed številnih omalovaževanj Slovencev, odnosno slovenske republike. Da je to krivično, je jasno na prvi pogled. Če pa upoštevamo še, kaj daje Slovenija federaciji, potem je pristranost še bolj očitna. Naj govore številke, ki jih je pred desetimi dnevi objavil predsednik republiške gospodarske zbornice v Ljubljani:
Skupni, v zveznem merilu zbrani dohodki za potrebe federacije v letošnjih prvih 4 mesecih so znašali 6670 mi'ijonov din, kar predstavlja za 15 odstotkov več kakor v istih mesecih lani. Delež Slovenije v teh sredstvih pa še je v istem času povečal kar za 22 odstotkov ter znaša 1190 milijonov din. To hitro povečavanje deleža Slovenije v splošni potrošnji federacije Znatno presega stopnjo naraščanja republiške splošne potrošnje, ki se je v tem času povečala za 18,2 odstotka. Med dohodki za federacijo pa so se v Sloveniji še predvsem povečali dohodki za zvezni proračun, ki izkazujejo povečanje kar za 24 odstotkov in predstavljajo 19,6 odstotka vseh zbranih sredstev za zvezni proračun.
Iz navedenega sledi: čeprav sicer naraščajo v Sloveniji dohodki za splošno potrošnjo hitreje kot v zveznem merilu, pa se v njihovi strukturi stalno veča delež federacije. V lanskih pr-, vih štirih mesecih je znašal ta delež 46,5 odstotka, letos pa že 47,3 odstotka.
Že ta dejstva bi morala pripeljati jugoslovanske komuniste in centraliste do spoznanja, da Slovenija ne zahteva nobenih privilegijev, kadar terja enakopravnost.
V	narodnostnem pogledu je bila sli-kd nekaj let pod komunističnim reži-
ESLOVEN1A LIBRE
BUENOS AIRIES
31. julija 1969
MIX©M MA POTOVANJU
Severnoameriški predsednik Nixon je pretekli teden pričakal vrnitev a-stronavtov Armstronga, Aldrina in Collinsa z Lune na letalonosilki Hornet na Pacifiku, nakar je odletel na potovanje po petih azijskih državah in v Romunijo.
Na Filipinih se je Nixon ustavil v Manili, kjer je bil sprejet z navdušenjem. Filipincem je obljubil nadaljnjo ameriško gospodarsko pomoč in utrdil obrambno povezanost ZDA in tega tihomorskega otočja.
Na tiskovni konferenci je poudaril, ■ta bodo ZDA tudi po koncu vietnamskega konflikta ostale s svojim vplivom na Tihomorskem oceanu in v Aziji, da pa bodo morale posamezne azijske države same skrbeti za svojo varnost, ne da bi računale na prisotnost ameriških vojaških oddelkov na svojem ozemlju. Azijske države bodo morale prevzeti odgovornost za svojo posamično in kolektivno varnost.
Nixon je na tiskovni konferenci tudi izjavil, da njegoVega obiska v Romuniji niti Moskva niti Peking ne smeta' jemati za . ameriško vmešavanje v notranje razmere komunističnega blo-: ka, se pravi v odnose med Moskvo, IV-
Ikingom in Romunijo.
Iz Manile je priletel v Djakarto prestolico Indonezije, kjer ga je gostil indonezijski predsednik Suharto. Nixon je poudaril, da predstavlja Indonezija enega temeljnih kamnov svetovnega miru, ker da je od te države v veliki meri odvisen mir in nadaljnji razvoj razmer v jugovzhodni Aziji In s tem posredno vprašanje miru na Pacifiku in tako na vsem svetu.
j Suharto je Nixonu izjavil, da In-I donezija pričakuje nadaljnje ameriško ! gospodarske pomoči, na kar mu je Ni-j xon izjavil, da bodo ZDA še naprej j dajale tej državi 120 milijonov letne pomoči. Ni pa Suharto pokazal resnosti, ko je izjavil, da „so astronavti napravili skok samo v vesolju, ne pa za azijske narode.“
Iz Indonezije je Nixon priletel v Bangkok, prestolnico Tailandije. Njegovo letalo je pristalo v močnem deževnem nalivu. Sprejel ga je kralj Fumi-fol Aduljadej. Nixon se je v Bangkoku pripravil na tridnevni obisk ter je imel s tajlandskim predsednikom KitikJ— čornom dolge razgovore o razmerah o-koli Vietnama.
Tajlandija je nezadovoljna z Nixo-novimi izjavami na Guamu, kjer je Nixon povedal, da se ZDA v bodočče ne nameravajo zapletati v podoben položaj, kakor so to storile v Vietnamu, se pravi, da nočejo novega Vietnama. Vsaka azijska drava bo morala sama skrbeti za svojo varnost.
Opazovalci so bili mnenja, da bo Nixon izkoristil svoje tridnevno bivanje v Bangkoku tudi za kratek obisk Saigona v Južnem Vietnamu. V Bangkoku je Nixon imel sestanek tudi z ameriškim vrhovnim poveljnikom v Južnem Vietnamu generalom Abramson in ameriškim veleposlanikom v Sai-gonu Bunkerjem.
Iz Tailandije je Nixon odletel na obisk v Indijo, naslednji postaji na njegovem potovanju pa bosta predvidoma še Pakistan in Romunija.
Pavel VI. v Ugandi
Pred prihodom papeža Pavla VI. v Ugando, ki je bil napovedan za 31. t. m., so se afriški škofje zbrali na vse-afriški škofovski konferenci v Kampali, glavnem mestu te dežele.
S konference so škofje pozvali vse afriške narode na enotnost, se zavzeli za končanje državljanske vojne v Nigeriji ter za pomoč preganjanim črncem v Rodeziji in Južnoafriški Uniji.
Konferenca bo zasedala do prihoda Pavla VI., ki jo bo slovesno zaključil. Kakor je znano, bo Pavel VI. v Ugandi posvetil cerkev, posvečeno ugandskim mučencem.
Predsednik Biafre, ki se bori za svojo samostojnost proti JSLiserijj, je pozval nigerijsko vlado, naj ustavi sovražnosti za čas papeževega obiska v Ugandi. Ugandski predsednik Obote je poleg drugih afriških predsednikov povabil na slavnosti papeževega sprejema v Kampali tudi nigerijskega predsednika Gowona ter biafrskega vodjo gra-la. Ojukwu. Gowon je vabilo odklonil, pač pa sporočil, da bo poslal v Ugando dva svoja predstavnika. Ojukwu je na vabilo za premirje odgovoril, da Nigerija na to ne pristane in se bo borila dalje.
Tepavac v Bonnu
Titov zunanji minister Mirko Tepavac je minulo nedeljo priletel v Bonn na razgovore z zahodnonemškim zunanjim ministrom Willy Brandtom.
Oba zunanja ministra sta se sestala na razgovore v ponedeljek ter predstavlja Tepavčev obisk v Bonnu prvi obisk jugoslovanskega komunističnega zunanjega ministra v Zahodni Nemčiji.
Tepavac in Brandt imata na programu razgovorov važne probleme, ki se tičejo v prvi vrsti komunistične Jugoslavije, zadevajo pa tudi nadaljnji gospodarski razvoj Zahodne Nemčije na Balkanu. Brandt je pripravil tudi razgovor o splošnih odnosih med svobodnimi državami Zahoda in komunističnimi državami Vzhoda.
Za okroglo mizo sta zunanja ministra razpravljala med drugim tudi o vprašanju vse-evropske konference o varnosti ter o stališču tkih. nevezanih držav, zlasti po zadnji nedavni taki konferenci v Beogradu.
Tepavac in Brandt sta tudi govorila o izključno zahodnonemško-jugoslovan-sldh zunanjepolitičnih in gospodarskih odnosih. Zahodna Nemčija namreč danes, kakor je bilo že pred drugo svetovno vojno, smatra Jugoslavijo za najpripravnejše področje za svojo go-
mom žalostna. Toda pojavili so se neizpodbitni dokazi, da tudi komunizem slovenske narodne zavesti ni mogel zatreti. Ta narodna zavest, ki se javlja v različnih oblikah, bo prej ali slej odločno terjala pravico, ki slovenskemu narodu pripada: Slovenska republika v Jugoslaviji mora dobiti finančno samostojnost ter politično in kulturno svobodo.
spodarsko ekspanzijo na Balkan in skozi to področje naprej proti Vzhodu.
Za današnjo Titovo komunistično Jugoslavijo, ki je z raznimi marksističnimi poskusi in z zadnjim tkim. sa-moupravljalskim sistemom popolnoma zavozila svoje gospodarstvo, pa je vazna tema razgovorov z Zahodno Nemčijo vprašanje jugoslovanskega delavstva v Zahodni Nemčiji. Trenutno si išče kruha v Zahodni Nemčiji nad
230.000	jugoslovanskih državljanov, med njimi veliko število Slovencev. Kljub temu, da je trgovinska izmenjava med Titovo komunistično Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo precej velika, jugoslovansko gospodarstvo vsled komunističnih gospodarskih eksperimentov, ki se upirajo človeški naravi, skromno životari ter rešujejo današnje komunistične oblasti svoje razmere s tem, da načrtno izseljujejo dragoceno delovno silo.
El peligro eesMoailsia
Durante los últimos meses la violencia no cesó de desencadenarse en numerosos países de América Latina. En todas partes, al sur del Río Grande, grupos de activistas perfectamente entrenados han puesto todo su empeño para perturbar el orden y la tranquilidad. No cabe la menor duda que estas violencias fueron provocadas por las minorías extremistas. Tanto en Ecuador como en Brasil y Colombia, en la Argentina y finalmente en Uruguay, los disturbios fueron organizados por los estudiantes revolucionarios y de acuerdo a un plan perfectamente definido.
Muchos fueron los que se desentendieron de los sucesos, tildando de alarmistas a los que señalaban el peligro que tales desmanes representaban para los pueblos latinoamericanos. El nuevo brote de guerrilla en Bolivia y focos subversivos en Venezuela y demás países prueban una vez más, que el peligro comunista está siempre latente. Debemos estar prevenidos y asumir en cada instante y en cualquier circunstancia, la defensa de los más caros valores humanos, amenazados por los enemigos de nuestra tradición humana y cristiana.
Komunistična nevarnost
V zadnjem času se nasilje še vedno prebuja v nekaterih latinskoameriških državah. Od mehiške meje proti jugu skušajo dobro pripravljeni aktivisti kaliti mir in red. Brez dvoma so ta nasilja pripravile ekstremistične manjšine, Tako v Ekvadorju kakor v Brazilu in Kolumbiji, v Argentini in Urugvaju so. nemire organizirali revolucionarni študentje po popolnoma premišljenem načrtu.
Veliko ljudi se ob teh dogodkih ni zmenilo, češ da so alarmisti tisti, ki v njih vidijo nevarnost za južnoameriške države. Novo delovanje gveril v Boliviji in podtalna središča v Venezueli in drugod pa nam dokazujejo, da še vedno obstoja komunistična nevarnost. Pripravljeni moramo biti, da v \sakem trenutku branimo najdražje vrednote, ki jih ogroža sovražnik naše krščanske in človečanske tradicije.
© E A posredu je
Med Salvadorjem in Hondurasom je prišlo pretekli teden do premirja v več kot teden dni trajajoči vojni, ki je na obeh straneh zahtevala nad 3000 smrtnih žrtev.
Kakor je znano, je do vojaškega spopada prišlo vsled odloka hondura-ške vlade, da noben tujec ne sme imeti na hondurašlcem ozemlju nepremičnin. Tisti, ki so jih že imeli, so z odlokom to posest izgubili. Na tisoče salvadorskih lastnikov zemljišč v Hondurasu je tako ostalo na cesti.
Povod za končni krvavi spopad med Salvadorjem, in Hondurasom pa je dala nogometna tekma med obema državama. Salvador ima 3 milijone prebivalcev, Honduras pa 2 milijona, toda površina Salvadorja je manjša od Slovenije, površina Hondurasa pa obsega polovico Jugoslavije.
Vsled resnosti razvoja je v zadevo takoj posegla Organizacijah ameriških držav. Ta je najprej zahtevala od obeh nasprotnikov, da naj takoj ustavita sovražnosti, kar je zlasti Salvador napravil z velikim oklevanjem. Premirje pa je bilo nato kršeno večkrat z obeh strani.
Organizacija ameriških držav (OEA) je nato izdala Salvadorju tudi ultimat, naj umakne svoje vojaške oddelke s honduraškega ozemlja, česar pa Salvador ni hotel storiti., Salvador je zagrozil, da bo izstopil iz organizacije, prav tako Honduras, če bodo druge ameriške države zahtevale, da mora honduraška vlada plačati odškodnino Salvadorju.
Salvador je objavil, da bo: umaknil svoje vojaške oddelke s honduraškega ozemlja, če bo honduraška vlada pristala. na vrnitev zaplenjenih posestev Salvadorčanom in plačala vojno r,d-■kodnino. Na pritisk drugih držav je šele v sredo pristal na umik čet brez ysa,+ kih pogojev-	. ..,
Z velikim nezadovoljstvom so v poncdeljek zvečer sprejeli v Wasjnng-tonu, na zasedanju Medamenške organizacije, sporočilo, da je Castro ponudil Hondurasu 25,000 kubanskih vojakov „v pomoč proti salvadorski agresiji“. Castro skuša izkoristiti razmere za zanetitev komunistične revolucije v Salvadorju ali v Hondurasu ali v. obeh državah obenem, vsekakor pa pridobit j besedo in vpliv v sedanjem položaju.
I Z
TEDNA
Rmnor, italijanski demokrščanskt predsednik, še vedno ni mogel sestaviti nove italijanske vlade. Opazovalci menijo, da mu sedaj ne preostaja drugega, kakor poskušati vladati samo s člani krščansko-demokratske stranice, čeprav bi tako imel vedno manjšino v italijanskem parlamentu, ali pa razpi sati nove splošne volitve.
Indijska vlada je policijsko prepovedala zažig 9000 ton živil v Indiji, ki ga je pripravljal neki indijski svečenik kot „žrtev za mir in blagostanje vsega človeštva“.
Sovjetska Pravda je v ponedeljek v dolgem članku napadla ZDA, da „izkoriščajo nedavni vesoljski uspeh na Luni v svoje politične propagandne namene“.
V TEDEN
Pravda opozarja INixona, da „ne sme izrabljati uspeha Armstronga, Aldrina in Collinsa za ameriški imperializem“. Vsa svetovna javnost, razen komunistične, se temu Pravdinemu članku smeje, ker znova dokazuje popolno nebogljenost sovjetskih veljakov v slučaju takega poraza, kakor so ga doživeli z Luno. Svobodni svet bi moral talce trenutke dobro izkoristiti za uničenje komunizma.
Sovjetsko vojno brodovje, ki je p? •-
plulo v Havano za proslavo 16. obletnice Castrovega začetka revolucije na Kubi, je spet odplulo čez Atlantik proti vzhodu. Opazovalci menijo, da je Moskva poslala svoje ladje na Kubo kot protiutež ameriškemu brodovju v vzh. Sredozemlju in v Črnem morju.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Pozornost v treh smereh
Če kdaj, je teden med 23. in 30. julijem nudil argentinskim časnikarjem snov za zelo humorističen način prikazovanja. Proti svoji navadi so svojevrstno razpletanje prezrli, zaverovani vsak v svoje specifično polje. Posledice specializacije so se pokazale škodljive tudi za politični humor.
Napovedan sestanek guvernerjev sovpada s poljedelsko in živinorejsko razstavo, bolj točno, z razprodajo razstavljene živine, ki je vsako leto neke vrste barometer ob delovanju domače tradicionalne ekonomije. V tem razdobju pa se je izvedel dogodek, ki ga opa-
zovajci smatrajo kot prvi vojaški poizkus spodmakniti tla sedanji vladi.
V četrtek 24. je notranji minister gen. Imaz bil gost inozemskih časnikarjev. V svojem nagovoru je izrazil, da je namen vlade „ojačenje demokracije“, a izven starih struktur. Udeležba da je bistvena zahteva vsakega človeka, torej vesoljna človeška težnja in nima nič opraviti z raznimi tujimi političnimi strukturami (tri dolga leta se namreč že šušlja o korporativizmu). — Isti dan pa je poveljnik desete infanterij-ske brigade gen. Eduardo Labanca podpisal svojo ostavko, kar je pomenilo zaključek krajšega procesa nekega po -
skusa upora. Ta osebnost, vodja skrajne nacionalistične stranke v vojski, ie izgubil tako imenovano „telefonsko vojno“. V ponedeljek 28. je njegovo mesto prevzel gen. José M. Diaz. Povrnil se je mir, ki je bil pravzaprav ves čas prisoten.
Vlada je medtem nemoteno nadaljevala svoje delo in sicer z neko mujo, kot bi bil čas najvažnejši faktor v delovanju tega „socialnega obdobja“. Ob trenutnem ravnovesju na sindikalnem področju se je vrgla v reorganizacijo „osnovnih temeljev“. Notranje ministrstvo je za torek in sredo, 29. ih ¿0. julija, sklicalo zasedanje guvernerjev
(Nad. na 2. štr.)
Evolucija ali rev®Imetja
Nobenega dvoma ni, da so družbene razlike na svetu še vedno — kljub vsemu silnemu tehničnemu napredku in osvajanju vesolja — ogromne, da cele pokrajine žive človeka nevredno življenje in da milijoni ljudi trpijo lakoto, med tem ko nekaj bogatinov ne ve, kako bi zapravili svoje veliko bogastvo. Preveč ljudi trpi in ■—• kakor pravi Pavel VI — obstoje položaji, katerih krivičnost vpije v nebo zlasti tam, kjer žive celi narodi brez najpotrebnejšega v taki odvisnosti,, ki jim onemogoča vsako pobudo in odgovornost in tudi vsako možnost kulturnega napredka in udeležbe pri socialnem in političnem življenju. Take razmere so res velika skušnjava, da se s silo zavrnejo krivice nad človeškim dostojanstvom.
Zgodovina je polna primerov revolucionarnih uporov zoper očitna in dolgotrajna nasilja, ki hudo kršijo osnovne človečanske pravice. Gotovo so bili ti upori upravičeni, ker so bili sproženi v samoobrambi, še več pa je bilo in je še revolucij, ki so jih pripravili ambiciozni posamezniki ali skupine z namenom polastiti se oblasti v državi. O moralni neupravičenosti teh revolucij seveda ni mogoče dvomiti.
Ker je zlasti latinska Amerika pogosto prizorišče revolucij, je smatrala Cerkev za potrebno, da o tem spregovori jasno besedo. To je storil Pavel VI. Via lanskem mednarodnem evharističnem kongresu y Bogotá, in razpravljanje o tem vprašanju se je nato nadaljevalo. na škofovski konferenci v Me-dellinu v Kolumbiji. Ugotavljeno je bilo, da so v latinski Ameriki (kar velja tudi za mnoge druge pokrajine na svetu) socialne razlike in krivice ogromne. Istočasno pa je bilo tudi poudarjeno, da tega stanja ni mogoče rešiti z nasilnimi revolucionarnimi upori. Rešiti jih je mogoče edinole s temeljitimi socialnimi reformami —torej po e-volucijski poti, in prav vsi od delavcev in kmetov in njihovih organizacij, od duhovnikov in izobražencev do voditeljev držav bi se morali truditi, da pripravijo in izpeljejo pravične socialne reforme. Revolucije rode samo nove krivice, prinašajo nova nesoglasja in povzročajo nova razdejanja; resnično zlo pobijajo za ceno še hujše nesreče. „Toda“, in to je Pavel VI. posebno krepko poudaril, „če se pravočasno ne bodo napravile potrebne reforme, bodo obupane množice sprožile krvave revolucije, kar se je v zgodovini že večkrat zgodilo.“
Nedavni kongres krščansko demokratske mladine v Montevideo je pokazal, da tudi pri nekaterih v vrstah krščansko usmerjene mladine ni jasnosti in se navdušujejo za revolucije. Zmešnjava je zares velika ne samo med nevednimi množicami, ampak tudi pri izobražencih, tudi celo pri nekaterih katoliških izobražencih.
Čeprav mi slovenski politični emigranti ne moremo odločilno vplivati na dogajanja v deželah, kjer živimo, je vendar prav, da ta vprašanja nepfe-
i Slovenci praznujemo v letošnjim letu enega najpomembnejših jubilejev v vsej naši zgodovini. 50-letnico, odkar smo dobili lastno univerzo. 30. junija 1919 je ministrski svet v Beogradu pod predsedstvom podpredsednika dr. Antona Korošca sprejel zakonski predlog o ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani. Potem ko je bil zakon sprejet v skupščini 9. julija, in ga je kralj Aleksander podpisal 23. julija, je bil 23. avgusta 1919 objavljen v Uradnem listu. Svobodna Slovenja bo posvetila tej pomembni obletnici posebno povečano številko v avgustu.
«■■•■•■■•«■■•■■■■•■■■■m
B®| plačane ordinacije se nadaljnje
Samoplačniške ordinacije, o katerih smo že poročali, da jih nameravajo uvesti v kliničnih bolnišnicah v Ljubljani, so dvignile veliko prahu. V časopisih je bilo veliko debate o tem vprašanju pretekli teden. Javno so se za te ordinacije zavzeli v ljubljanskem „Delu“ direktor kliničnih bolnišnic Janez Zemljarič, predsednik sveta kliničnih bolnišnic dr. Maks Kern, predsednik upravnega odbora dr. Jože Baričevič in docent dr. Ivan Matko. Ravnatelj Zemljarič predvsem odklanja ugovor, da bi bile pravice zavarovancev s samoplačniškimi ordinacijami na kakršen koli način kršene. Dobesedno pravi: „Bolnik bi bodisi opravil dodatne preiskave v okviru storitev socialnega zavarovanja, lahko pa bi imel ob tem tudi možnost, da opravi nekatere preiskave tudi v okviru plačanih storitev.“ Dr. Baričevič pa zavrača ugovor, da bi plačilo osebnega pregleda Specialistom odpiralo stranska vrata za sprejem v bolnišnico.
Zakaj je ta problem zopet aktualen?
Najbolj glasen pa je tale ugovor: „Kako to, da je po tolikih letih, kar smo ukinili zasebno zdravniško prakso, katero smo smatrali za nekoristno, ta problem postal zopet aktualen?“ -Nato pa pojasnjujejo: Ker so finančna sredstva, ki jih družba namensko lahko -da za zdravstveno varstvo, omejena, prihajamo do nasprotja. iSamoplačniška praksa naj bi bila izhod iz teh nasprotij, ker bi v okviru in pod nadzorstvom zavoda formirali nekaj osebnih specialističnih ordinacij, v katerih bi delali zdravniki specialisti v svojem prostem času za bolnike, ki bi sami želeli to prednost plačati z določenim in kontroliranim honorarjem, pri katerem bi bil soudeležen tudi zavod za vse stroške režije. Hkrati H bila tudi podana /s. zdravstvene delavce možnost, da si po-
večajo svoj -osebni dohodek, ki je v okviru redne dejavnosti v zavodu prav tako nujno omejevan in prilagoden možnostim, ki jih lahko zagotove skladi zdravstvenega zavarovanja.
Vsi, ki zagovarjajo samoplačniške ordinacije so pa tudi mnenja, da bi te dodatne osebne ordinacije samo razširile delovni program zdravstvenega varstva. Bile bi pa tudi konkurenčne „črnim“ zdravniškim praksam.
To je tudi političnen problem
je rekel poslanec dr. iStepan Bunta, ko je na zasedanju socialno-zdravstvenega zbora načel problem samoplačilnih ordinacij. Stavil je vprašanje, kako ocenju-
„V kemiji poznamo nekatere kristalizacije, ki so možne samo na popolnoma mirnih krajih, kjer ni migotanja, v najbolj odmaknjenih kotih laboratorijev. Podobno, najžlahtnejši vzgibi duha, ki obogatijo in prečistijo človeka, potrebujejo pokoja, globokega miru, prav nobenega delovanja, ki bi motilo, da tako more vzbrsteti nova, čudovita rast.“
Španski mislec José Ortega y Gasset, El Expectador, V-VI, p. Gl
je izvršni svet uvedbo ordinacij za samoplačnike. članica.izvršnega sveta Zora Tomič mu je odgovorila, da izvršni svet pozdravlja vsa razmišljanja in pobude za boljše funkcioniranje zdravstvene službe in proučevanje oblik, ki naj bi zagotovile občanom večje možnosti, da bi, če bi to želeli, usmerjali delo osebnih dohodkov tudi za zdravstveno varstvo. Vsaka dokončna odločitev pa mora nujno temeljiti na dobro pripravljenih analizah. Ker izvršni svet še ni dobil gradiva, do problema še ni zavzel stališča.
Poslanec Bunta pa se z odgovorom Tomičeve ni zadovoljil, ampak je poudaril, da uvedba samoplačniških ordinacij ne predstavlja samo strokovnega problema, ki bi zadeval zdravstveno službo, temveč je hkrati tudi politični problem. In ker je politični problem, bi izvršni svet moral imeti svoje stališče.
Izvršni svet gre na pomoč s slovarji
stano proučujemo in svoja dognanja, potrjena po lastnih doživetjih med komunistično revolucijo v domovini, posredujemo — vsak po svojih možnostih — okolici, v kateri živimo.
Naj ob tej priložnosti pohvalimo našo Družabno pravdo, ki je zadnjo številko svojega istoimenskega glasila posvetila vprašanju revolucije in evolucije in osvetlila to vprašanje z raznih strani in tako dala rojakom na razpolago gradivo za proučevanje tega vprašanja, ki je tako silno pereče.
Sm R
Koncem aprila sta se poročila v Ljubljani Helena in Marijan. Poslala sta znancu v Anglijo sporočilo o svoji poroki, kar v slovenščini, tako da sta poslala kar poročno naznanilo, kot sta ga pošiljala doma. Dolgo ni bilo odgovora od znanca iz Anglije, ki seveda slovenščine ni znal. Začetkom junija sta pa le dobila zahvalo in čestitke. Pa tudi pojasnilo, zakaj odgovarja tako pozno. Daši je doumeval, pravi v pismu, da sporočilo javlja poroko, ker sta bili natisnjeni skupaj imeni znanega mu fanta in dekleta, se je vendar hotel prepričati, kaj pomeni beseda „poročila“. Vprašal ie enostavno po telefonu jugoslovansko ambasado v Londonu. Bili so v zadregi in niso znali pojasniti, kaj pomeni beseda „poroka“. Svetovali so mu, da se obme na Jugoslovansko turistično predstavništvo v Londonu. Tudi tam niso vedeli odgovora, ker so. z-iali le hrvatsko
in srbsko, in so mu svetovali, da vpraša na Berlitzovi šoli za tuje jezike. Pa tudi na tej šoli kljub dobri volji niso mogli dati odgovora, dasi je tam nameščen tudi učitelj iz Jugoslavije, ki je priznal, da slovenščine ne razume. Predlagal pa je, da se obme ta radovedni znanec ljubljanskih novoporočencev na Westminstersko knjižnico v Londonu. Tam so res našli ustrezni slovar in povedali, kaj pomeni beseda „poroka“ in „poročila“.
Izvršni svet Slovenije je spričo takih težav, ki jih imajo jugoslovanska zastopstva v svetu s slovenskim jezikom, takoj odobril kredit 10.560 din za nakuu 176 slovarjev, katere bo Sekretariat za informacije poslal kot darilo vsem jugoslovanskim zastopstvom po svetu, da bodo imeli pri rokah tudi slovenski besedni zaklad, če bi se pojavil kak nad-ležnež. i" se zanimal za slovenščino.
čestitke in zahvala
Naročnik Svobodne Slovenije g. J. G. nam piše:
Poleg Svobodne Slovenije redno berem tudi več argentinskih časopisov. Ti časopisi so v preteklih dnevih mnogo pisali o luni in poletu na luno. Toda moram z vsem poudarkom in vso pohvalo povedati, da tako dobro napisanih in strokovno temeljitih člankov o vsem tem ni imel noben časopis, kot je imela Svobodna Slovenija izpod peresa g. Janka Hafnerja. Ko je moj sin v šoli pripovedoval svojim tovarišem tehnične podrobnosti poleta, so se mu vsi čudili in ga spraševali, odkod ima vse te podatke. Dobil jih je seveda v Svobodni Sloveniji. G. Hafner resnično zasluži vso pohvalo, da je Slovencem tako odlično sproti razlagal priprave in potek poleta.
Uredništvo Svobodne Slovenije, ki je prejelo več priznanj in zahval za članke g. Hafnerja, se tem zahvalam pridružuje, ker je g. Janko Hafner resnično omogočil, da so bili bralci Svobodne Slovenije tako strokovno, pa vendar v vsem razumljivi obliki informirani o poletu na Luno, ki je eden največjih dogodkov v zgodovini sveta. * V
IZ ARGENTINE
(Nad. s 1. str.)
Slovenca najdeš povsod
Kdor vsaj malo zasleduje delovanje naših slovenskih misijonarjev, mu ib znano, da tudi južni Vietnam ni brez njih, saj deluje tam že nekaj več Koi 10 let misijonar Andrej Majcen. Da bi pa bil v južnem Vietnamu stalno naseljen kak Slovenec, pa „doslej ni bilo znano. Odkril ga nam je misijonar Majcen, ki v svojem zadnjem pismu iz južnega Vietnama sporoča, da je šel v Saigon na duhovne vaje. V pismu pisanem pred kratkim v Saigonu pravi med drugim:
„To noč sem malo spal. Topovi so
grmeli vso noč. Zdaj pa brnijo letala in helikopterji, da me kar gluši. Ljudje pa kar naprej živijo svoje vsakdanje življenje, kot b.i vojne sploh ne bilo, so je pač že vajeni.
Te dni pojdem obiskat g. Pirca iz Savinjske doline, ki že dolga leta živi v Saigonu. Je poročen z Vietnamko in ima številno in zelo dobro krščansko družino. Šele pred meseci me je staknil, da sva se spoznala. Tako daleč od doma je posebna sreča, če se more človek pomeniti s kom po slovensko.“
vseh argentinskih provinc. Na njem so se preučile vse potankosti delovanja občinskih skupin, na katerih bo prvotno slonel pojem „udeležbe“ (participación), ki bo podlaga nadaljnjega delovanja argentinske družbe v obdobju 33-danje vlade, in morda tudi v bodeče. Snovi, ki so jih preučevali na tem zasedanju, so zlasti sledeče: Norme za izdelavo proračuna za bodočo poslovno dobo 1970, izboljšanje provincijskih policij, direktive o spremembah občinskega ustroja ter direktive glede izvajanja udeležbe (participación). Poleg tega so bili na programu tudi stanovanjski problemi, vprašanja glede zdravstva, komunitamega razvoja, državne varnosti itd. Podrobno o izidu tega zasedanja, če bodo zaključki prišli
V širšo javnost, bomo poročali v prihodnji številki.
Poglejmo na kratko še 83. kmetijsko razstavo. Poleg kvalitete razstavljenih pridelkov, ki je visoka, in cen, ki nisi na nekdanji višini, se je ob slavnostni otvoritvi nudila prilika, da so vsi ponovno povedali, kar vedno ponavljajo: velekmetje so zahtevali znižanje davkov (zlasti izrednega na neobdelano zemljo) vlada pa zvišano in izboljšan. produkcijo ter integracijo poljedelskih sektorjev s celotno družbo.
Morda pa vendar nekaj novega
(Razmišljanja ob končanem II. vaditeljskem tečaju in nastopu)
1. Na nastopu ni kakih čudežev. Toda tu je disciplina, red, navdušenost. Dejstvo, da otroci med izvajanjem zrejo drug na drugega; če že ne vedno dosežejo, pa vsaj skušajo doseči harmonijo — pove marsikaj. Da a) mnogi, b) ki jim ni ukazano, c) sami priskočijo na pomoč tovarišu, ki pripravlja orodje — pove svoje. Ko je iz prisrčnega sodelovanja med vaditelji in nastopajočimi čutiti, da náStop ni samo nekaj, „kar je pač treba zaradi tradicije odbiti...“, ampak želja pó tem, da bi pokazali drugim, kako delajo in česa so se naučili — tudi to pove svoje.
iSkratka: prikaže se, da je delo tečaja bilo zasnovano z vso resnostjo. „Kdor mlad ne zna ubogati, v zrelih letih ne zna poveljevati.“ .—- A tu je še nekaj več kot disciplina. Slutimo to in se zato ne čudimo preveč, ko nam je po nastopu dano pregledati učno snov, pa izpite bodočih vaditeljev, in videti, kako je že od vsega začetka pripravljen načrt za delo do leta 1971, kako organizatorji vedo, katere vaje, katere pesmi, katere plese bo po končanih tečajih vsak gojenec obvladal. To je: poznal, znal pokazati, znal to druge naučiti.
'Tepiu se pravi delati načrtno, na dolgo dobo. Pripravljati naraščaj, skrbeti za kontinuiteto, če namreč pomislimo: Nekoč je živel idealni učitelj. — Ta učitelj je skrbel za otroško stran v iiašem časopisu. — Ta učitelj je umrl. —( Otroške strani-, od tistega dne v ča-
sopisu ni več — pa prenesemo to na druga polja, ali res ne vidimo, da je samo v načrtnem delu naša rešitev?
Ne zaradi pogledov nazaj, ampak zaradi poti naprej, — dejmo, vprašajmo se: Ko preteklih 25 let, ki so sicer rodila sadove, kljub temu lahko v glavnem kar mimo imenujemo „dobo improvizacije“ in ko ta doba ni vladala samo na mladinskem polju, ali ni morda v tem iskati vzrokov, da moramo danes požirati razne grenke sadove?
Res pretiravajo tisti, ki trdijo, da se za mladino nič ni delalo, tudi oni, ki pravijo, da se ni nič naredilo, če bomo kdaj mogli odločati, kakšen spomenik postaviti sredi slovenske prestolnice, bo to brez dvoma spomenik „neznanemu prijatelju mladine“ v svetu, učitelju, mladinskemu delavcu, brez napora katerih bi že zdavnaj bili zdesetkovani. Vendar, ko rezultati med mladino kažejo, da ne odgovarjajo dobri volji, požrtvovalnosti, ki je bilo v delo položeno, ne zunanjemu gibanju, ki je včasih bilo naravnost burno — nam mora postati jasno: če bi v preteklosti ne več delali, če bi ne več, ampak nekaj bolj bistvenih vprašanj obdelali, se nam danes ne bi bilo treba s strahom spraševati, zakaj mladina, ki je preživela mladostna leta v slovenskih organizacijah in domovih, zapušča slovensko skupnost in kako to, da je več tisoč fantov in deklet šlo skozi naše domove, da pa vedno samo nekaj desetin nosi breme dela.
Vsekakor razmere med nami ne odgovarjajo resnični sili v nas, ne intelektualni moči, ne ekonomski teži. Zlasti pa ne „požrtvovalnostnemu kapitalu“, ki je še vedno v mnogih.
Ni skrivnost: premnogi starši so odpovedali. In če dom odpove, ni čudodelnika, ki bi mogel delati čudeže. V nekaj sobotnih urah ni mogoče zgraditi, kar se ni gradilo (ali kar se je morda celo rušilo...) ves teden.
Vendar ne zapirajmo si oči.
'Preveč se je deklamiralo o mladini „našemu upu“, „bodočih voditeljih“, ne da bi se ji dalo konkretne cilje, ne da bi jo poklicali v načrtno, trdo, smotrno delo. V mnogih mladih je to rodilo občutek večvrednosti (ki ga pa, logično, niso imeli v sebi kam nasloniti), občutek, da so princi. Princ pa čaka, da se mu streže, ne pa da bi on delal, kaj šele se žrtvoval za druge. In ker princu želje rasejo in jim ni mogoče ustreči, tak človek nujno sčasoma zavije proč. Da gre v životarjenje in ne v življenje — drži. A rezultat je tak.
Podobnih vprašanj, ki pa vsa izvirajo iz iste korenine, je na kopico. Dokler jih ne razčistimo, bo del mladine sicer tudi še v bodoče kaj ustvarjal, a bujnega življenja, kakršno bi moglo biti med nami — ne bo.
Dejstvo je, da se je načrtno delo, vsaj na enem mladinskih polj, začelo med mladino samo. Ne mislimo na čr-teže, diagrame in podobno. Lepe misli z raznih sestankov, okroglih miz, ki ne vodijo v realizacijo, se s črteži tudi lahko samo prenesejo z besednega polja na — risano.... A ob tem tečaju imamo vtis, da je za načrti tudi odločnost za delo.
Ob dvajsetletnici mladinskih organizacij lep nov cvet.
Če hočemo mlade voditi, si moramo predvsem o raznih bistvenih vprašanjih biti na jasnem in enotni, potem pa hoditi pred mladimi: študirati več kot oni, odločati se prej kot oni, biti bolj dosledni kot oni, pa... skušati biti boljši od njih. Predvsem odločimo se že enkrat, kaj smo in zakaj smo v svetu. Sicer tudi čez 25 let ne bo jasno, kakšna emigracija smo (oziroma, ker nas starejših že ne bo več: kakšna smo bili, kar ni nič manj važno) in bomo tudi še v bodoče deklamirali eno, živeli pa drugo. 'Nejasnost ciljev bo še naprej rojevalo mrtvilo. Kakor smo povsem upravičeno brali leta 1949, da so težave med nami, „ker pač živimo v razmerah, na katere nismo bili pripravljeni“, tako je povsem neupravičeno, če isti stavek beremo zdaj, pred dnevi, to je leta 1969, to je po 20 letih. Toda če pojde tako naprej, bomo mogli isto objaviti tudi še čez drugih 20 let.
Mladina, tudi slovenska, ima seveda pa svoje maslo na glavi... Nevednost, združena z istočasno prezirljivostjo, je je ena izmed bolezni, ki razsaja med večino. Pomanjkanje učljivosti, ki pomeni toliko kakor pomanjkanje osnove za osebno rast, je druga. Pa vendar moremo med mladimi najti cele skupine, ki so dozoreli in v katerih idealizem še ni umrl. Pomeni, da so starejši — kljub pomanjkljivostim v metodah in sistemih — s svojim požrtvovalnim delom vendar pustili v mladih rodovitno orno polje. Kolikor je bilo v delu starejših resnične ljubezni za slo venstvo, toliko je danes med mladimi
ljubezni do nadaljevanja te poti, tolik tudi zavesti, da so nova pota lahko bla goslovljena z uspehom samo, kadar ra sejo v naravni črti razvoja, ne pa, č bi prišlo do preloma. Naj bi se mlad tega zavedali tudi takrat, ko bodo če novih dvajset let stali pred drugačnjrr težavami. Mi pa, če nam je res z „našo stvar“, kakor trdimo, moram vedeti: Če se doslej med nami ni delal brez glave, se pa je vsaj s premal glave. Spreobrnimo se!
2.	Vsi vemo, kako je s prostim ča som v tem velikem Buenos Airesu. -Vsi ti mladi voditelji so čez teden zapo sleni z delom ali študijem. Večina t petdesetorice je študentov srednješolce! ki poleg tega obiskujejo tudi še sloven site srednješolske tečaje, sodelujejo p i raznih organizacijah in jim je torej ne del ja edini odmor. Pa vendar statistik pokaže skoraj pri vseh stoodstotno ude ležbo pri tečaju.
Mnogo naše mladine tava okoli, s dolgočasi po barih, tem fantom in de kletom pa sije veselje z obraza. In med tem ko so nekateri med nami starej Šimi že pred desetimi leti premleval kako smo obsojeni na izginitev, medte: ko so samo prav korajžni upali, da bom pa en rod morda le vzdržali — je d< naše mladine pustil, da je pač kri v nji govorila. In tako danes začenja nov dobo z novimi silami.
Vse več kot le osebne želje stoje z trditvijo, da ni nikjer, nikjer, ne v zgo dovini emigracij naše vrste ne v zgo dovini narodov nobenega sum vzbujs jočega znamenja, ki bi kazal, da i bi čez novih 20 let mogli zaživeti s s večjo vitalnostjo, kakor smo zdaj. IV
Buenos Aires, 31. 7. 1963
No. 31
SVOBODNA SLOVENIJA
8

LJUBLJANA. Zopet je nastala nova likovna družba, ki si je nadela ime po letu nastanka „Grupa 69“. Gre za izrazito reprezentativno Skupino, ki ima skupna stališča predvsem v zvezi s skupinskim nastopanjem,. V velikem okviru reprezentančne vile Bled so organizirali koncem junija prvo razstavo. Med razstavi jalci so že znana imena: Janez Bernik, Jože Cjulia, Riko Debenjak, Andrej Jemec, Bogdan Meško, Adrijana Maraž, France Rotar, Gabrijel Stupica, Marko Šušteršič, Slavko Tišec, Drago Tršar in drugi.
KOPER. Izšla je prva številka nove revije „Obala“. Izdaja jo koprska založba Lipa, ustanovila pa jo je obalna konferenca Socialistične zveze. Glavni urednik Tomaž Bizail pravi, da je revijo priklicala v življenje tudi spremenjena struktura prebivalstva v tem delu Slovenije. Pred leti je delala na tem delu le peščica izobražencev, sedaj pa jih živi nekaj stotin z visoko šolo. Revija bo izhajala štirikrat letno in bo obravnavala družbeno gospodarska vprašanja.
LJUBLJANA. Slovenska gledališča branijo svoj razvoj in obstoj pred pretiranim varčevanjem. Zato je 7. julija izšla posebna spomenica, katero so podpisali: Skupnost slovenskih dramskih gledališč, Združenje dramskih umetnikov v Sloveniji, vodstva Drame SNG Ljubljana, Drame SNG Maribor, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, Mladinskega gledališča v Ljubljani in Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici. Med drugim pravi spomenica: „Smo proti vsakršnemu zmanjševanju kvalitete, ki obsega gledališke dejavnosti na Slovenskem. Pred desetletjem opravljene ukinitve nekaterih poklicnih gledališč so skrčile obseg dramske dejavnosti v Sloveniji na raven, ki je ne smemo več zmanjševati brez nepopravljive škode za nadaljnji kulturni razvoj naše republike.“
LJUBLJANA. Slovensko filozofsko društvo in Društvo psihologov Slovenije bosta začela izdajati pod pokroviteljstvom univerze v Ljubljani novo revijo „An-thropos“. Izpolnila naj bi vrzel v slovenskem znanstvenem prostoru, ker cela vrsta pomembnih znanstvenih disciplin doslej ni imela periodičnega strokovnega lista. Nova revija bo predstavljala v okviru slovenskih razmer in slovenskih sposobnosti ustrezen odgovor na sodobne procese v znanstvenem delu, kakor pravijo ustanovitelji. Revija, ki bo kot tromesečnik začela izhajati v letošnjem septembru, bo objavljala psihološke, filozofske, sociološke, politološke, pravo-slovne, pedagoške in ekonomske razprave in diskusije.
MURSKA SOBOTA. Sezonski delavci iz Slovenije naj bi se včlanili v avstrijske sindikate. Tako je predlagala delegacija sindikalnih delavcev z Dunaja in Spodnje Avstrije, ko je obiskala zadnje dni ju-
nija Mursko Soboto. To težnjo je avstrijska delegacija podkrepila s številnimi primeri, ko slovenski sezonski delavci v delovnih in drugih sporih z avstrijskimi delodajalci niso dosegli nekaterih pravic, ki jim gredo po avstrijskih predpisih. Tega in ostalih perečih problemov pa niso rešili in je zato nekaj dni pozneje odpotovala delegacija soboškega občinskega sindikalnega sveta v Avstrijo zaradi nadaljevanja, razgovo-
MARIBOR. Agrokombinat Maribor je tudi v takem stanju, da bo beseda agrokombinat kmalu istovetna z besedo izguba, primanjkljaj, dolgovi, najetje posojila, itd. 15. julija je namreč zbor delovnih skupnosti občine Maribor razpravljal o ukrepih za sanacijo agrokombinata Maribor. Izguba je namreč tako velika, da je agrokombinat sam ne more odpraviti. Zato so odobrili najetje posojila 1.000.714 dinarjev za pokritje zgube. Poleg tega bo treba zmanjšati režijske stroške in prilagoditi osebne dohodke finančnim možnostim podjetja. V zadnjih letih je agrokombinat pridobil 890 hektarjev novih zemljišč, število hlevov so pa zmanjšali od 70, kolikor iih ej bilo ob ustanovitvi, na današnjih 16 hlevov.
KRANJSKA GORA. V penzionih Porentov dom in Pri mlinu ter v hotelu Alpe-Adrija v Kranjski gori stane v letošnji sezoni celodnevni penzion od 32 da 47 Ndin.
SENOVO. Rudnik premoga v Senovem je v zatonu. Zato izdelujejo načrte za nove industrije, ki naj bi prevzele blizu 900 delavcev, ki so bili doslej zaposleni v rudniku. Med drugim je v načrtu kovinska industrija, ki jo namerava začeti mariborska Metalka in bi prevzela kakih 400 delavcev. Nova tovarna keramičnih ploščic pa naj bi prevzela nadaljnjih 200 delavcev.
LJUBLJANA. Kljub vsem protestom je 1. julija stopil v veljavo predpis, po katerem zasebniki ne morejo več opravljati prevozništvo s kamioni, ki imajo več kot 5 ton. Prizadetih je okrog 1.000 družin zasebnih prevoznikov, ki so trenutno ostale nepreskrbljene. Nič manjši problem pa niso dolgovi, katere so napravili posamezni prevozniki, da so lahko nabavili vozila. Družben sektor njihovih vozil namreč noče odkupiti, ker ima tipiziran vozni park. V znak protesta so prišli v nedeljo, 7. julija, v Ljubljano prevozniki iz vse Slovenije, in to z zasebnimi tovornjaki z nosilnostjo več kot 5 ton. Prometna milica jih je ustavila pri centralnem stadionu za Bežigradom in pred Karlovškim mostom. Izvolili so 20 člansko delegacijo, katero je sprejel predsednik republiškega zbora Miran Goslar. Obljubil je, da bo republiški odbor napravil vse, „da v okviru republiških pristojnosti uredi zadevo na osnovi zakona“. Ta je bil namreč sprejet v zvezni skupščini kljub protestom slovenskih poslancev.
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1969 je v tisku. Ker je ta reprezentativna knjiga že pred leti izgubila značaj koledarja, zato ni potrebno, da bi Zborniki izhajali pred pričetkom koledarskega leta. To je tudi postalo otežkočeno zaradi obsega knjige in števila sodelavcev iz vseh delov sveta. Kdaj bo Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1969 izšel, bomo kmalu sporočili.
SLOVENCI
BUENOS AIRES
t Štefanija Menič

V večnost je odšla gospa Štefanija Menič 7. julija v Pachecu. V Argentino je prišla iz slov. Primorja, kjer je bila rojena 12. decembra 1908 v znani družini štular. Njen rojstni kraj je po prvi svetovni vojni bil priključen Italiji. Leta 1950 se je poročila z Mihom Meničem in sta se jima v srečnem zakonu rodila hčerka Ernesta sedaj poročeni Hrastnik in sin Vladimir.
Pokojnica je hila izredno dobrega srca in je rada pomagala potrebnim. Saj je npr. zapuščenega in bolnega rojaka vzela pod svojo streho, kjer sta s hčerko Ernestino skrbeli zanj. Sama pa je bolehala polna tri leta in je vdano prenašala trpljenje. Poleg moža, hčere in sina zapušča v domovini sestro. Velika udeležba pri pogrebu 8. julija je bila dokaz, kako je bila pokojnica spoštovana in cenjena pri rojakih. Pogrebne obrede je opravil g. Jure Rode.
Naj Bog obilo poplača gospej Štefaniji vsa njena dobra dela, prizadeti družini pa naše iskreno sožalje.
Umrli so. Ljubljana: Jerica Rems r. Muhovec 87. L, Karel Pleiweiss, sodnik okr. sodišča v p., Ana Grabjec, vd. po fotografu 88. k, Marija Silič, Anton Jarc, up., Antonija Kogej r. Lunder, Franc Gnjezda, 90 let, prof. klasične gimnazije v p., Pavel Močnik, parketar v p., Pero Velkavrh, Justi Novak, r. Farčnik^ Ivanka Kosmatin, Angelca Vršaj, r. Grapar, Leopold Remic 76 k, Edvard Blažič, up. dimnikarski m., Franc Pangerc, zid. mojster, Bled, Franc Černe,- posestnik, Kozarje, 73 L, Ana Mušič r.’ Skok, Loka pri Mengšu, Jože Hodnik, Kostanjevica na Krki, Cvetka Janežič, r. Povirk, Polje, Anton Škrjanc, (p, d. Duničarjev ata), Rudnik, Oton Stransky, vodja tržiške predilnice v p., Franc Grm, up. 74 L, Zagradec, Marija Rapotec, r. Ivančič, 83 L, Škofja Loka, Ivan Šinkovec, up., Radovljica, Silva Bohm, r. Pucelj, Novo mesto, Janez Lenarčič (p. d. Peter-cov ata), 86 let., Vnanje gorice, Ivan Hribernik, Šentvid pri Lj., Jožef Hostnik, up. duhovnik, Cerklje, 87 L, Jože Jarm, podobar in pozlatar, Osilnica, Valentina Česen,- r. Šarc, Tacen, Jo'že Ravnikar, kamnosek v p., Dravlje, Marija Gostinčar; Pšata, Filip Lazar, up. miz. mojster, Jesenice, Angela Pirc, r. Nagode, Gornji Logatec.
v svetu morda manj številni, a s tem še i ni rečeno, da manj močni. Narod živi,
kjer koli je, dokler pač on sam hoče živeti, To je edina resnica, ki se je moremo iz zgodovine naučiti. Vse ostalo, pa naj prihaja z leve ali desne — pustimo, da odplove mimo nas.
3.	Mladi gledajo v bodočnost, a njih korenine tiče trdno v preteklosti. Tako se razvijajo močni! Kaj so za časa tečajev na predavanjih poslušali? Gospa Iva Vivod jim je govorila o zgodovini slovenske telesne vzgoje, drugič o zgodovini svetovne telesne vzgoje. O folklornih plesih je razpravljala ga. Danica Petriček. O narodnostnih problemih ga. Anica Kralj. Gdčna. Metka Mi-zerit je govorila o prvi pomoči. Ga. Rada Reja pa o važnosti pravljic. (Ne gre samo za praktični vidik — v slabem vremenu je treba otroke zadržati v zaprtem prostoru -— pravljica je vedno eden osnovnih kamnov pri zgradbi normalnega otroka.) In če je tečajnikom ga. Vivod spregovorila še o preobrazbi telesne vzgoje, jim je dr. Milan Komar o mladinski krizi, ki pretresa in ki bo v bodoče še bolj pretresala svet. Vse delo namreč, najsi je še tako idealno, ne bo rodilo pravih sadov, če ne gledamo trezno na svet okoli nas, pa seveda na svet, kakršen prihaja.
4.	Narode ohranja predvsem notranja, moralna sila njegovih pripadnikov. Vendar so potrebni tudi zunanji dejniki, Med njima gotovo važna: narodna pesem in folklorni plesi. — Če pomislimo, vsaj kar se plesov tiče, da je večina nas starejših prvič zaplesala ali videla plesati slovenske plese, šele potem, ko smo domovino zapustili... Najsi je to-
rej folklorni ples po premisleku ali zgolj po intuiciji postal del redne učne snovi
—	gre za eno važnih sestavin bodočega dela med mladino. Doslej smo mogli videti (poleg Argentincev) samo še Špance, Brazilce, Žide, ki so se mogli
—	čeprav se niso poznali — v skupinskem plesu drug drugemu približati.
5.	Kontinuiteta. Ko vprašamo, kakšno vlogo igra pri tečajih ga. Vivod, in zvemo, da je ona duša vsega, v teh besedah sicer čutimo sinov poklon materi, a še bolj — preprosto konstatacijo. Gospodična Iva Pregljeva, tam pred leti študentka telesnovzgojnih institutov, ena duš orlovskega življenja, in njen soprog g. Avgust Vivod nista prerezala korenin, predala sta svoje znanje in ljubezen novemu rodu. Pri vaditeljskih tečajih, tej novi zgradbi naše skupnosti, je čutiti njuna ramena.
6.	Tu je humor. (Tega zasledujemo tudi v Mladinski vezi, kjer gre za veder humor, oddaljen od sarkazma ali celo cinizma, ki danes „moderno“ mladino tako rad zagrabi in — uniči. Celo satira je v tem humorju in v njej prava mera autokritike in kritike.) V dvorani na smo mogli občudovati tudi uspehe ročnosti. Gre za igrače, za ustvarjalnost v domišljiji. A tu je bilo še nekaj...
Medtem ko je pri raznih „naprednih“ narodih skoraj že navada, da zakonci svoje še krepke starše spravijo v lepe — toda oddaljene vile, zato da se jih znebijo; medtem ko ponekod mladi, zapuščajoč srednješolske klopi, zapuščajo tudi starše in gredo živet sami zase, „zato, da še' čim prej osvobodijo“ — kar bo seveda poleg glavobolov, ki nam
jih življenje tako ali tako že prinaša, prineslo za nameček še posebne glavobole. .. — smo mi tu sredi nastopa za gledali enega členov verige, ki veže zdrave generacije med seboj: babico, ki pripoveduje... Otrok, ki bo živel v toploti domačega ognjišča, rasel tudi ob dedku in babici, poznal vse prijetnosti
—	pa tudi neprijetnosti .. — ki jih človek v raznih starostnih dobah preživlja, bo edini mogel varno rasti in krepko dorasti. Babica, ki pripoveduje. Tudi faktor, ki naj pomaga, da sredi sveta, ki ruši razne osnovne človeške vrednote, plavamo proti toku in torej
—	ostanemo pokonci.
7.	Spet smo mogli videti, da je tudi danes mladina pripravljena na napore, da se rada podvrže disciplini in da se pusti voditi, kadar začuti, da je v voditeljih zrenje v bodočnost, moč in pa odločnost.
V mrtvilu, ki kljub zunanjim, kdaj celo pestrim akcijam preveva našo skupnost — nova svetla lučka. Ko bo ta, duh zaživel tudi po drugih poljih našega udejstvovanja, bo med nami zadišalo po pomladi. In ti, o katerih piše uvodnik zadnje Mladinske vezi, ki so „mnogi že videli naše mladinske organizacije na mrtvaškem odru“, še bolj pa oni doma, ki jih naše delo moti ih ki s takim veseljem čakajo naše smrti (v svoji kratkovidnosti ne zavedajoč se, da bi se kmalu izkazalo, kako je z nami urnrl tudi en del njih samih), bodo kmialu, Bog daj!, zavonjali namesto mrtvaških vencev svežost brstičev, vonj po samem Zelenem Juriju.	-
Zorko Simčič
A R O e N T I N I
Osebne novice
P. Silvin Eiletz S. J. je promoviral
16.	julija na Filozofski fakulteti zahodno nemške univerze v Berlinu za doktorja filozofije.^ Za doktorat je predložil tezo „Dialektična logika v sodobni sovjetski filozofiji““. Iskreno čestitamo.
Družinska sreča. V družina Karla Valdes Reynoso in ge. Marte Lucije roj. Brinšek so 29. junija dobili sinčka, ki je bil krščen na ime Diego Karel. Gospa Marta Lucija je vnukinja ing. Gabriela Brinška iz Ilirske Bistrice in hčerka slovenskega staronaseljenca industrialca Bojana Brinška. — V soboto, 19. julija, so krstili v župni cerkvi v Lincolnu Sergija Damijana Rodeta, sina prof. Vinka Rodeta in ge. Jane roj. Hirschegger. Za botra sta bila ga. Mara Rode Stein-hausova in g. Miro iSteinhaus. — V družini Avgusta Poglajen in njegove žene ge. Marije Babnik iz Morona se je 25. julija rodil prvorojenec, ki bo pri krstu dobil ime Avgust. — Srečnim družinam naše čestitke.
CARAPACHAY
Zimsko taborjenje slovenskih skavtov
Zveza slovenskih skavtov je na željo svojih članov organizirala zimski tabor, katerega se je udeležilo 20 skavtov. Ta-bc jenje se je vršilo na odprtem igrišču Carapachayskega doma, kjer so se skavti zbrali v soboto, 19. julija, okrog 8 zjutraj v polni opremi. Najprej so si ogledali teren, se hitro zedinili in pričeli postavljati vzorno taborišče, obsegajoče prav vse objekte velikega taborjenja. Pri delu jih ni prav nič motil lahen dež, ki pa je k sreči hitro prenehal.
Ves tabor je bil podoben velikemu letnemu taborjenju. Obsegal je taborni vhod, katerega je obkrožala ograja iz vrvi. V tabornem prostoru pa smo opazili oglasno desko, s katere smo razbrali dnevni red tabora in navodila. V središču je bil postavljen lep jambor s slovensko zastavo. Velika pagoda, obkrožena s sedeži iz drevesnih debel, je pričala, da se bodo na večer ob njej godili lepi nepozabni prizori s petjem.
Veliki šotori, y notranjosti lepo urejeni za prenočišče, so bili pravi izraz taborjenja. Ne smemo pozabiti omeniti lepo urejene kuhinje, katera je bila založena z izdatno in dobi o, okusno hrano. Tudi „pariža“ ni manjkala.
Vse dneve taborjenja so imeli lepo razvrščeni program, tako smo že v zgodnjem jutru opazili lepo gimnastiko, ki je v hladnem jutru ogrela telesa tabornikov, nakar so se umili in pospravili v šotorih, se opremili, zmolili jutranjo molitev, nakar so dvignili na jambor slovensko zastavo. Za tem pa so vstopili v jedilnico, kjer jim je teknil okusen zajtrk, katerega sem bil tudi sam, kot gost, deležen.
V	teku dneva so se vadili v različnih skavtskih spretnostih, iz katerih so polagali tudi izpite, igrali premnoge skavtske igre, se utrjevali in poslušali govore vodje in se ravnali po njih.
Proti večeru smo videli, kako so se zbirali v večje in manjše skupine, se v bratski vzajemnosti razgovarjali na tiho, pogosto prav skrivnostno. Na vprašanje smo zvedeli, da se pripravljajo na večerni taborni ogenj, kjer naj vsak ali vsaka skupina nastopi s primernim programom. Ta je res priklenil vse za kaki dve uri v veselo razpoloženje, saj so peli različne pesmi, uganjali šale, si zastavljali uganke in tekmovali v nastopih ter še marsikaj. Ob zaključku tabornega ognja pa so poslušali vzpodbudne besede vodje, nakar so skupno zmolili večerno molitev, se s pesmijo zahvalili za vse darove in prosili varstva preko noči, nakar so se podali v svoje šotore k počitku. Nad taborom pa je vsako npč bdela straža*
V	dneh taborjenja so mnogi starši, prijatelji in znanci obiskovali naše skavte, si ogledovali res lepo urejeno taborišče in z zanimanjem opazovali igre in vaje ter se o vsem pohvalno izrazili. Prava zanimivost je bil viseč most na vrveh, katerega so si spretno postavili in na njem izvajali različne „akrobacije“.
V	torek, 22. julija, po kosilu so pa pričeli podirati taborišče, pospravili so taborni prostor, tako da niti ni bilo opazili, da so tam nekaj dni taborili. Prot večeru pa so se veseli nad lepimi dnevi zadovoljni vračali na svoje domove v želji, da se spet kmalu snidejo na taboru.
Tabor sta uspešno vodila skavta Bo-nin Peter in Žnidar Janez, ki sta s tem pokazala svoje taborniške sposobnosti.
Hvala vsem za prijetne ure, ki sem jih preživel med skavti.
Obiskovalec
SLOVENSKA VAS
Koncert otroškega pevskega zbora iz Slovenske vasi
V nedeljo, 20. julija, je ta zbor vaščanom Slovenske vasi priredil svoj glavni letni nastop, na katerega pa slovenska javnost izven Slovenske vasi ni bila povabljena in z izjemo predsednika Zedinjene Slovenije z gospo tudi ni bila navzoča. Zato je toliko bolj umestno, da naš list vsaj kratko poroča o tem
Vsah teden ena
SKICA NA KONCERTU
Srečko Kosovel
Ves poln sanj je črni klavir, ko da globina mr altov v njem se zrcali.
Za njo je sprostrl bele roke pianist.
Tiho,
ho da na črnem mramornem jezeru odplavala laboda bela sta neskončnost iskat...
dogodku ene najmočnejših skupin mladih pevčkov raznih slovenskih središč, ki se jih je pred leti, ko so peli za plošče, prijelo ime „lanuški slavčki“. Po treh ploščah, ki vsebujejo verske, posebno marijanske in božične napeve, pa domoljubne in zlasti materinske pesmi, poznajo ,,lanuške slavčke“ rojaki tudi drugod in celo v ostalem izseljenskem in zamejskem svetu. Rojaki „Slovenske vasi“ jih imajo priliko poslušati kar pogosto ob raznih prireditvah in pri mašah v cerkvi. In morda je eden vzrokov, da zbor sam v sebi ne napreduje, ampak morda celo nazaduje, tudi v tem, ker je nastopanja preveč, zato ni časa za temeljito pripravo in se tako dirigentka kot pevčki vedno bolj sprijaznujejo s kakršnim koli petjem. Gotovo vpliva na pevsko raven tudi dejstvo, da sestavljajo zbor prav vsi otroci, ki imajo količkaj posluha; če bi voditeljica izbrala med 40 ali ¡50 pevčki kakih 25 najbolj in najresnejših, bi gotovo njen trud rodil lepše uspehe in bi bilo spet mogoče misliti na kako novo ploščo.
Opazilo se je, da je dirigentka letošnji koncert skušala kar najbolje pripraviti. Pevčki so nastopili uniformirani, naučili so se nekatere nove skladbe, zbor skoraj petdesetih glasov je zvenel močno in polno, zadevanje je bilo bolj fino kot običajno, tudi dinamike je bilo več in celo tu in tam nekaj interpretacije, kar oboje je najšibkejša plat tega otroškega zbora.
V dveh delih so zapeli zelo raznolik program: Rafka Simonettija Sonce, Stanka Premrla kar tri, Vigred, Povabilo in Koliko je zvezd, Ipavčevo Vse mine, Kramolčevo Lastovki v slovo, Vinka Vodopivca Pojdimo spat, MavoVo Ej zato, Cirila Preglja Pesem o ciganu, Rihard Tomčevo Veseli gostje, Tomc-Maroltovo Ribniško, Matija Tomca Na Gorenščem, Emila Adamiča Za našo vasjo, Kemjakovo Rož, Podjuna, Žila, pa koroški narodni Pastirc pa pase in Ej vigred ter narodno Pastirica.
Menda novost je bila to, da so nekateri deklamatorji med posamezne pesmi vpletali krajša narodoljubna besedila, kar je bilo nekaterim všeč, drugi so se pa vpraševali, čemu to. V premoru so nastopili najmlajši pod vodstvom članice otroškega zbora Zdenke Grisove, ki zna z nemajhno neprisiljeno eleganco izvabiti tako v govoru kot petju v malčkih pogumno, čeprav včasih premalo izbrano in dodelano nastopanje. Za konec je zbor ponovil Ribniško, ki je bila posluššalcem posebno všeč radi posrečenega posnemanja solo nastopa Ribničana Urbana, ki ga je zelo dobro podajal Jan Branko.
Obisk je bil lep. čisti dobiček je bil namenjen za opremo odra v novi dvorani Hladnikovega doma, kjer se je koncert vršil.
Vsak, ki ima z otroki opravka, ve, koliko idealne požrtvovalnosti in truda terja vodstvo takega zbora in, hvala Bogu, tega ima voditeljica ga. Zdenka Virant Janova brezmejno. Njeno delo na tem področju je silno pomembno in dragoceno, kajti če se že ne dosegajo umetniški cilji, je pa prav gotovo veliko uspeha v doseganju pravilnega slovenskega govora in ljubezni do slovenske pesmi in vsega, kar slovenska pesem vsebuje.
Vestnih SFZ
Športni dnevi
27. julija so se pričeli športni dnevi z nogometno tekmo v Colegio Máximo v San Miguelu. Ob 11 je športni referent pozdravil vse navzoče, nakar so se pričele tekme.
Tekmovalo je moštvo Adrogue-Bera-zategui proti San Miguelu. Zmagalo je noštvo iz San Miguela s 4:1.
Na tekmi, ki se je pričela ob 13 je tekmovalo moštvo iz Ramos Mejije proti San Martinu. Zmagal je San Martin s 4:3.
Tekmovanja v odbojki, ki bodo vsa v San Martinu, bodo:
S.	D.. O. 3. avgusta: ob 15 Morón — San Martin, ob 16 Slovenska vas — Ramos Mejía, ob 17 San Justo — Morón, ob 18 San Martin — Slovenska vas in ob 19 Ramos Mejía — San Justo.
S.	D- O. 10. avgusta: ob 15 Morón — Slovenska vas, ob 15.45 San Martin — San Justo, ob 16.30 Morón — Ramos Mejía, ob 17.15 Slovenska vas — San Justo in ob 18 San Martin — Ramos Mejía.
S. F. Z. 2. avgusta: ob 19 Morón — Slovenska vas, ob 20 Adrogue — Ramos Mejía, ob 21 San Martin — Morón, ob 22 Slovenska vas — Adrogué in ob 23 Ramos Mejía —< San Martín.
S. F. Z. 9. avgusta: ob 19 Morón — Adrogué, ob 20 Slovenska vas — San Martín, ob 21 Morón •— Ramos Mejía, ob 22 Adrogue — San Martín in ob 23 Slovenska vas — Ramos Mejía.
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
PO ŠPORTNEM SVETU
Plavalni klub Ilirija iz Ljubljane je sredi junija praznoval 50-letnico obstoja. Ilirija je najstarejši slovenski plavalni klub in drugi najstarejši plavalni klub v Jugoslaviji. Razen petdesetletnice obstoja so praznovali tudi 40-letnico kopališča na robu tivolskega parka. Kopališče so zgradili „Žabarji“, kakor so včasih imenovali plavalce Ilirije s podporo znanega začetnika večine športov v Sloveniji inž. ¡Stanka Bloudka, ki je od treh milijonov dinarjev potrebnih za zgradbo kopališča dal kar dve tretjini te vsote. Po zgraditvi kopališča se je po desetih letih potikanja po raznih kopališčih, kjer je bilo količkaj prostora za vežbanje, začela zlata doba Ilirije, doba naglega vzpona v vrh tedanjega slovenskega in jugoslovanskega plavalnega športa. Tik pred drugo svetovno vojno je Ilirija osvojila tudi naslov državnega prvaka. V vrstah Ilirije je zrasla cela vrsta odličnih plavalcev poleg Olimpijcev Draška Vilfana, ki je kot prvi Slovenec preplaval 100 m v prostem stilu pod minuto, Toneta Cerarja v prsnem stilu in državne rekorderke Nade Lampretove.
Po drugi svetovni vojni je v maniji spreminjanja imen športnih klubov tudi Ilirija nekaj let nastopala pod drugim
OBVESTILA
Nedelja, 3. avgusta 1969:
V Slomškovem domu po maši sestanek staršev o delu za doraščajočo mladino.
Na Pristavi roditeljski sestanek ob 16
Zvezni sestanek SDO in SFZ po
maši v Slovenski hiši. Predava g. Zorko Simčič: Mladina, ki jo varamo. Mladina, ki se vara.
šola F. Balantiča v San Justu bo
imela popoldansko prireditev za starše n prijatelje mladine ob 16.
Na Pristavi koline.
Koline v Carapachayu.
Torek, 5. avgusta 1969:
Na slovenskem oddelku ukrajinske univerze v Bs. Airesu bo izpit iz filozofije ob 18.30 v Slovenski hiši.
Sobota, 9. avgusta 1969:
Prosvetni večer v Slomškovem domu ob 20. O lepotah naše štajerske in raznih predelov Evrope bo govoril g.
Sobota, 16. avgusta 1969:
V Slovenski hiši igra St. Majcena Matere. Režira M. Willempart..
Četrtek, 21. avgusta 1969:
V Domu v San Martinu ob 18 sestanek Lige Žena Mati s predavanjem g. ,T. Guština: Podajmo jim roko v krščanski ljubezni.
irnehom, pa je končno le zmagala tra-i L- Erjavec. Ob ^glasbeni spremljavi bo dicija, in klub je spet prevzel svoje staro ime.
•’•’•Vera Nikoličev» je v evropski reprezentanci za atletski dvoboj med Ameriko- irt Evropo. Evropski odbor mednarodne lahkoatletske zveze je 15 julija določil ekipo, ki se bo 30. in 31. julija pomerila ž Ameriko v Stuttgartu. Ev-rbpska ekipa' bo nastopila v najmočnejši postavi, manjkali bodo samo sovjetski atleti, ki so odpovedali udeležbo, za razlog'pa so navedli, da imajo v tem času doma Spartakiado.
V Skopju je jugoslovanski sprinter Karasi na velikem mednarodnem lahkoatletskem tekmovanju izenačil jugoslovanski rekord ná 100 m 10.4, najbolj pa se. je izkazal vzhodnonemški atlet Ro-themburg, ki je zmagal v metu krogle z 19.58 i" v metu diska s 56.98 m. Slovenec Žuntar je zmagal na 5.000 m s 1.4:19.8 jn v, finišu premagal za prsi Lechta iz VNR. Nastopilo je več kot 100 atletov iz S’Z. Poljske, obeh Nemčij, ČŠSTt, Švice. Turčije, Bolgarije, Indije in .Jugoslavije.
kazal barvne slike.
V San Justu ob 21 družabni večer „Astronavti na Luni“
Nedelja, 10. avgusta 1969:
V Adrogue ob 15 roditeljski sestanek v Rozmanovem zavodu.
Mladinski dan v Carapachaju.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Od 1. julija tega leta je osnovno zavarovanje članov Zedinjene Slovenije v režiji društva, torej ne kot doslej potom zavarovalnice. Višina posmrt-ninskega izplačila ostane ista. Zaradi te spremembe ponovno opozarjamo člane, da v primeru, če niso na tekočem s članarino, ne bodo deležni zneska i/ posmrtninskega fonda.
Društvo Zedinjena Slovenija daje na razpolago svojo sejno sobo vsem, ki bi jo ob raznih prilikah želeli uporabljati. Potrebno je le, da se prej domenijo z vodstvom društva glede datuma in ure, da se tako zavaruje vrstni red.
Knjižnica Zedinjene Slovenije posluje v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 18—20 in vsako nedeljo po maši.
Uradne ure društvene pisarne so ob delavnikih (razen torka) od 16—20 ter ob nedeljah po maši.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES
Stanko Majcen
MATERE
Sneženska zgodba v treh dejanjih
Režiser: Marjan Willenpart
Premiera na odru Slovenske hiše, R. L. Falcon 4158, v soboto 16. avgusta 1969 ob 20, pa še v soboto 23. avg. ob 20 in v nedeljo 24. avg. ob 17.
¡eslovena ubre
i j
j j Editor responsable: Mile» Stan Redactor: José Krmelj Redacción y Administración: Ramón Faleón 4158, Buena* Ain*
T. E. 69-9508 Argentina
FRANQUEO PAGADO Concesión K' 5775
¡Nevtralne so tiste države, ki se ne vtikajo v notranje razmere tujih držav. Danes je na. vsem svetu najbolj nevtralna1 češkoslovaška. Ne vtika se niti v lastne domače razmere.
Slov. «¡©m, Carapat*luiy
nedelja, 3. avgusta 1969
■ BREGE KBLINE
Sv. maša ob 11.30, nato skupno kosilo.
Popoldne prosta zabava ob prijetni glasbi
Vabljeni!
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE C
UNIV. PROF.
BR. JEAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
na Pristavi pristne BBMAČE KOLINE
v nedeljo 3. avgusta Za dom bodo že v soboto zvečer
Br. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17,30 do 19,30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, 5'-’ p. Of. 10 T. E. 47-4852
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 8824
Istro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1969:
za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanj* po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kana*» 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsk* pošto. — Evropa, ZDA in Kanada aa pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráfico« Vilko S.R-L„ E«tado« Unidos 425, Bh. Aires. T. E. 88-7811
Br. FRANC KNAVS
ODVETNIK.
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Liljan, Alte. Broun 100 T. E. 105 ali 516
V petek in soboto od 9—13
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribana Público
Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642
T. E. 35-8827
NAŠ DOM
SAN JUSTO
Slovenska šola „France Balantič“ prireja v nedeljo, 3. avg., ob 16:
OTROŠKI BAN
	•	petje
	•	folklora
	«	Pravljični prizor „Pesem
š		gozda“ ob spremljavi
		sladkih zvokov bratov
s		Plesničarjev
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Nuš dom	San Justo
V SOBOTO, 9. AVGUSTA, OB 21 DRUŽABNI VEČER
„ASTRONAVTI NA LENI“
Sodeluje orkester „THE GOLDENTONES“
Bartolomé Mitre 97
T. E. 658-6574
Rairi» Meji«
PORAVNAJTE NAROČNINO ! i j,_
IZPLAČILO DIVIDEND
Občni zbor dne 29. marca 1969 je za poslovno leto 1968 odobril od odbora predlagane dividende na vpisane delnice, ki so izplačljive v gotovini ali z vpisom novih delnic.
Istočasno vabimo člane, da podpišejo prijavnice na posmrt-ninsko zavarovanje, ki stopi v veljavo 1. julija 1969.
Uradne ure so v torek, četrtek in soboto od 16 do 20
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašic, posluje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je umrla 7. julija v 61. letu starosti v Pachecu pri Buenos Airesu naša draga žena, mati, sestra in svakinja, gospa
Ste'f'afttIa Menič
Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojni pomagali v njeni bolezni, in vsem Slovencem, ki so se v tolikšnem številu udeležili pogreba 8. julija na pokopališče v Tigre. Posebej se zahvaljujemo g. Juretu Rodetu za obiske, molitve in vodstvo pogreba in za sv. mašo, katero je daroval v cerkvi v San Femando.
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Miha Menič, mož, Ernesta, por. Hrastnik, hči, Vladimir, sin, in ostalo sorodstvo.

Janko Hafner
Srečna vrnitev — praznik vsega sveta
V četrtek, 24. julija, je svet doživel že drugi televizijski veleprenos. Spet je np stotine milijonov zasledovalo zaključek veličastnega potovanja, ki je za teden dni pognalo človeštvo v mrzlico pričakovanja in občudovanja. Srečen pristanek lunavtov v Pacifiku je kronal edinstveni podvig v zgodovini človeške znanosti in tehnike. Odpadla je zadnja tiha skrb, če bo šlo vse do konca po sreči. Ves svet se je oddahnil, ko je iz televizorjev in radio sprejemnikov zadonela tako težko pričakovana novica: Pristali so na morju!
Tudi v Argentini smo mogli podoživljati z milijoni po svetu celoten potek zaključka. Iz Argentine je sprejemala televizijski prenos tudi sosednja država
—	Urugvaj. Bilo je okrog enih popoldne
—	večina nas je sedela pri kosilu — ko so začeli dogodki stopati drug drugemu na prste. V Pacifiku se je tedaj danilo in v jutranjem mraku je bila letalonosilka Homet v največji pripravljenosti za sprejem lunavtov. Tudi predsednik Nixon je bil na poveljniškem mostu. Na mestu, določenem za pristanek Apolo 11, je morje valilo nad 2 m visoke valove in nebo je bilo zastrto s temnimi oblaki. V zadnjih trenutkih so preložili mesto pristanka za nekaj 100 km zato, da bi Apolo 11 padla v bolj mirno morje.
Začetek reševanja
Zaradi tega ni bilo mogoče videti, kako je Apolo 11 padla na treh ogromnih padalih med meter visoke valove, Padla je na glavo, torej s konico stožca naprej. Vendar so se takoj nato napih-
nili z zrakom veliki baloni na vrhu stožca in obrnili kabino, da se je vzravnala. Začelo se je reševanje potnikov in kabine. Letalonosilka Hornet je z vso naglico krenila proti mestu pristanka, z njenega krova pa so odleteli helikopterji z Žabarji na pomoč. Ln tako -e svet videl več podrobnosti kot predsednik ZDA in moštvo letalonosilke. Vsaj en helikopter je imel televizijsko snemalno kamero in je snemal polet ostalih helikopterjev in približevanje. Na vseh kontinentih so gledalci, sedeč v naslonjačih, lahko videli najprej majhno piko, nato pa vedno bolj razločno — kakor se je helikopter približeval — vedno večjo v morju gugajočo se Apolo 11.
Lunavti so takoj po pristanku brezžično sporočili: „Nič ne hitite, vse je v redu!“ Zato je reševanje poteklo točno po vnaprej določenem načrtu. Žabarji so poskakali s helikopterjev v morje in zavarovali kabino, no da bi se bali morskih psov. En sam Žabar se je nato približal na splavu vratom kabine in ko so se odprla, hitro vrgel vanjo tri izolacijske obleke za lunavte. Hkrati pa je z učinkovito desinfekcijsko tekočino napršil odprta vrata in odprtino v kabino. Takoj nato so se vrata zopet zaprla, lunavti so se začeli preoblačiti. Med tem so viseli helikopterji v zraku nad kabino. Lunavti so se preoblekli v tanke neprodušne obleke, pred obrazom so imeli okenca, a pred usti jim je z okenca visela dihalna maska, na zunaj podobna plinskim maskam iz prve svetovne vojne.
Helikopter ameriške mornarice št. 66, ki je že trikrat reševal astronavte
na morju, je na dolgi vrvi spustil nekakšno kletko s sedežem do kabine. Ko so se odprla vrata, je prestopil prvi lunavt v kletko in hitro so ga potegnili kvišku, da je lahko prestopil v helikopter. Pravtako drugi in končno Armstrong. In spet je svet videl vse podrobnosti — letalonosilka Homet pa ne. Takoj nato je helikopter št. 66 odletel proti letalonosilki, ostali pa so zavarovali kabino, ki so jo kasneje dvignili na krov.
Sprejem na letalonosilki
šele tedaj, ko se je helikopter z lunavti približal letalonosilki, so bili vsi na niej v prednosti pred ostalim svetom. Gledali so s svojimi očmi, kako je helikopter mirno sedel na krov, kako je eden lunavtov pogledal skozi zastor he-likopterjeve kabine. Takoj nato je poseben traktor potegnil helikopter do dvigala, s katerim so ga spustili na spodnli krov. Tam so helikopter primaknili do prenosne izolacijske hišice. Spet je svet videl več, kot večina na ladü. Po kratki preprogi so lunavti stekli v hišico, za njimi tudi Žabar, ki se jim je približal. Vrata so se zaprla za njihovim prvim zemeljskim domom.
V izolacijski hišici, kjer je bil tudi zdravnik, ki bo z lunavti dobil skoraj tritedenski zapor, so se najprej malo uredili, potem ko so slekli neprodušne obleke. Nato jih je pozdravil predsednik Nixon, stoječ pred okencem njihove hišice. Ko so pogledali skozi okno, je imel svet občutek, da so se pomladili. Nasmejani so poslušali čestitke predsednika Nixona, ki je vidno ganjen in s ponosom poudaril, da jim čestita ne le v svojem imenu, ampak v imenu vseh rojakov in vsega sveta. Končnp jih je za 13. avgust povabil na večerjo v Belo
hišo ter dal besedo ladijskemu vojnemu kuratu.
Ves svet je videl, kako so lunavti sklonjenih glav poslušali molitev zahvale Bogu. Kdo ve, koliko milijonov gledalcev je tedaj z občutki ganotja sledilo tej hvalnici. Lepše tega sprejema ne bi mogli zaključiti.
Potek nadaljnjih dni: Letalonosilka je lunavte odpeljala do Havajev, tam je tovorno letalo prevzelo izolacijsko hišico z lunavti in jo prepeljalo v Houston, kamor so prispeli v soboto ponoči. V nedeljo so lunavti sedem ur govorili na magnetofonski trak o svojem delovanju med poletom.
Istočasno so se začele znanstvene preiskave kamenja z Lune, čeprav večina znanstvenikov sodi, da na Luni ne morejo vzdržati nikakršne bolezenske klice je izolacija lunavtov nujno potrebna. človek danes še ne ve, kaj vse premore narava, zato si v tem primeru ne sme dovoliti niti najmanjše neprevidnosti. Ko bo pa dokazano, da Luna nima živih mikroorganizmov, bo to za prihodnje polete do Lune veliko olajšava. Sredi novembra bomo z Apolo 12 stopili na Luno ameriški lunavti že v drugič. In 1. 1970 nam bo prineslo še bolj zanimive in obsežnejše polete do Lune. Lahko trdimo — plaz se je sprožil. Računajo, da bo čez 10 let že stopil prvi človek na — Mars, bratski planet našega osončja.
Mariner VI in VII se bližata Marsu
Zemlja se vozi okrog Sonca v srednji oddaljenosti 150 milijonov kilometrov. Naslednji zunanji planet Mars se vozi v srednji oddaljenosti 228 milijonov km, je torej za 78 milijonov kilometrov dalj od Sonca in seveda tudi od Zemlje. Njegova pot je izrazita elipsa, zato se v ugodnih srečanjih približa
Zemlji na 55 milijonov km. Ima pri tleh tako redko ozračje, kakor ga ima Zemlja v višini 30 km.
Američani so 24. februarja leto» pognali na pot proti Marsu avtomat VI, 24. marca pa so proti istemu cilju ustrelili nekakšnega dvojčka s številko VII. Prvi se bo približal Marsu na 3000 km .30. julija, drugi pa prav tako 4. avgusta. Oba imata nalogo, televizijsko posneti celo vrsto slik Marsove površine. Že 1. 1965 so Američani dosegli, da jim je Mariner IV prenesel 21 posnetkov Marsove površine z razdalje 11.000 km. Te slike so razodele — kar znanstveniki niso pričakovali — da je Mars tudi posejan z meteoritskimi žreli, da je torej njegova površina deloma podobna kozavemu obrazu Lune.
Oba Marinerja sta bila letos poslana na pot s podobno izvidniško nalogo. Mariner VI bo fotografiral površino Marsa ob njegovem ekvatorju, Mariner VII pa površino v bližnji in daljni okolici Marsovega južnega tečaja. Ko se bosta približevala Marsu, bosta posnemala celotne poglede na Mars, ko bosta pa v dobre pol ure odbrzela v višini 3000 km mimo Marsa, bosta napravila slike od blizu. Te slike bodo brezžično prenesene na Zemljo in bodo povedale več, kot je moglo prinesti stoletno opazovanje Marsa po daljnogledih. Verjetno je, da bodo te slike zopet povzročile senzacijo med znanstveniki.
Mariner VI. je v ponedeljek, 28. julija, že začel iz daljave posnemati celotne poglede na Mars. Vsakih 37 minut je napravil po eno sliko. Med približa-vanjem je napravil vsega skupaj 33 posnetkov.
Kako je njegov polet potekel v bližini Marsa, kako je opravil naloženo nalpgo in nekaj podrobnosti o Marsu — prihodnjič.