DELAVSKA
ENOTNOST
Danes bi bilo zločinsko govoriti ljudskim množicam, da je bistveno poboljšanje njihovega položaja neposredno pred njimi, če tega ne moremo stvarno zagotoviti. Namesto praznih obljub je treba množicam dati jasno zavest o tem, da je naš gospodarski dvig odvisen v prvi vrsti in skoraj edino le od nas samih, od aktivnosti in požrtvovalnosti delavcev, kmetov in vsega delovnega ljudstva, od dobre organizacije dela, od kar največje delovne discipline, od kar največje štednje na vsakem koraku, od stalnega povečevanja produktivnosti dela, z eno besedo, od našega dobrega dela.
EDVARD KARDELJ.
GlASaC NOTNIH STROKOVNIMI ZVEZ OELAVCiV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto I., št, 13	Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 11. avgusta 1945
Cena Din 2.—, Mesečna naročnina Din 8.—,
Temeljna načela Ljudske fronte Jugoslavije
Beograd, 6. avg. Na današnjem dopoldanskem zaseda-nju je prvi kongres Ljudske fronte Jugoslavije soglasno sprejel naslednja temeljna programska načela Ljudske fronte Jugoslavije:
1.	DRŽAVNA CELOTA IN NEODVISNOST JUGOSLAVIJE:
Kot veren tolmač skupnih interesov in najglobljih občutkov naših narodov postavlja Ljudska fronta na prvo mesto med svojimi načeli ohranitev državne celote in neodvisnost demokratične federativne Jugoslavije. Boj za popolno zedinjenje vseh naših narodov, tudi onih, ki so bili do sedaj razdeljeni in pod oblastjo tujih imperialistov, izpostavljeni brezobzirnemu narodnemu zatiranju, je delo vseh narodov Jugoslavije.
2.	BRATSTVO IN ENOTNOST NAŠIH NARODOV:
Bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije je svetinja, proti kateri se nihče ne sme pregrešiti: pridobitev, ki jo mora varovati in braniti vsak rodoljub, prav posebno pa še pristaš Ljudske fronte. Obsega vse naše enakopravne narode ne glede na rod in vero, ne glede na to. ali žive kot celota ali kot manjšine v mejah demokratične federativne Jugoslavije. Ljudska fronta se bo borila proti vsakemu poskusu, da bi se oživel kateri koli šovinizem, hegemoni-stična ali separatistična težnja, da bi se podpihovala narodna, verska ali plemenska mržnja.
3.	POPOLNA ENAKOPRAVNOST NARODOV V DEMOKRATIČNI FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI:
Ljudska fronta je prepričana, da bi bila enotnost in bratstvo naših narodov nemogoča brez njihove popolne in resnične enakopravnosti, ki se izraža v federativni ureditvi državne skupnosti narodov Jugoslavije, ki je bila določena na drugem zasedanju AVNOJ-a. Zato se bo Ljudska fronta tudi nadalje vztrajno in dosledno borila za ohranitev in nadaljnji razvoj narodov Jugoslavije kot temelja novega državnega reda.
4.	JUŽNOSLOVANSKO BRATSTVO IN BALKANSKA
SOLIDARNOST:
Ljudska fronta Jugoslavije smatra za svojo dolžnost, da varuje in vedno bolj krepi bratstvo in enotnost južnih Slovanov, kakor tudi, da goji in nadalje razvija prijateljstvo in solidarnost med balkanskimi narodi. To bo obenem velik doprinos k miru na Balkanu in temelj svobodne in srečnejše bodočnosti južnoslovanskih in vseh balkanskih narodov.
5.	BRATSKA ZVEZA, SODELOVANJE IN VZAJEMNA
POMOČ S SOVJETSKO ZVEZO:
Ljudska fronta je prepričana, da bomo mogli svojo neodvisnost in vse ostale pridobitve našega narodno-osvo-bodilnega boja najbolje ohraniti in da se bomo najbolj gotovo izognili novi nevarnosti imperialističnih osvojitev, dokler bomo bratsko povezani z veliko Sovjetsko zvezo in dokler se bomo naslanjali na njeno resnično prijateljstvo in nesebično pomoč.
6.	SLOVANSKA SOLIDARNOST IN SODELOVANJE:
Ljudska fronta bo delala za bratsko in čim tesnejše sodelovanje z vsemi slovanskimi narodi, da bi na ta način zagotovili svojo neodvisnost in svoboden notranji razvoj in ustvarili nezavzemljiv branik proti novim osvajalnim vojnam in da bi dali svoj del pri graditvi svetovne kulture.
7- PRIJATELJSTVO Z VSEMI SVOBODOLJUBNIMI
NARODI:
Ljudska fronta Jugoslavije bo delala na to, da se stalno poglablja prijateljska povezanost naših narodov z vsemi svobodoljubnimi narodi, v prvi vrsti z našimi zavezniki iz te vojne: Anglijo. Združenimi ameriškimi državami in Fran-cijo, da bi se zagotovil mir. uničile fašistične in protidemokratične klice in uresničilo medsebojno gospodarsko in kulturno sodelovanje.
8. MIR MED NARODI:
Ljudska fronta se bojuje za okrepitev miru med narodi, zato bo podpirala vsako sodelovanje Jugoslavije v organizaciji Združenih narodov in pri vseh mednarodnih akcijah in organizacijah za mir. Podpirala bo vsak ukrep, ki bo stremel za okrepitvijo naše jugoslovanske vojske kot čini-telja miru na svetu.
9 BOJ PROTI FAŠIZMU IN REAKCIJI:
Ljudska fronta se zavzema za popolno uničenje ostankov fašizma in njegovih reakcionarnih izvorov v naši deželi in po vsem svetu, za neusmiljeno kaznovanje vseh fašističnih vojnih zločincev, za krepko sodelovanje svobodoljubnih sil vsega človeštva pri tej veliki nalogi. Od njene izvršitve je odvisna bodočnost človeštva, kulture in napredka.
10 LJUDSKA OBLAST:
Ljudska fronta stoji krepko in neomajno pri obrambi demokratične ljudske oblasti, temeljni pridobitvi narodnoosvobodilnega boja, največjem plodu zmage osnovnih ljudskih množic, ker ve. da je takšna oblast močno orožje ljudstva pri njegovem boju za lepšo bodočnost, za srečo in blaginjo delovnih množic.
11.	REPUBLIKANSKA OBLIKA VLADAVINE:
, Ljudska fronta smatra, da se ne da združiti ohranitev ^atstva in enotnosti naših narodov, federativna ureditev države in resnična demokracija v Jugoslaviji z monarhisti £no obliko vladavine, in se bo zato bojevala, da bo pri svobodnih volitvah v ustavotvomo skupščino dal narod svoj S'as za republikansko obliko vladavine, ker je to edini glas. ustreza interesom vseh naših narodov
12.	DEMOKRATIČNE PRAVICE LJUDSTVA:
Ljudska fronta smatra, da je v novi demokratični federativni Jugoslaviji treba zagotoviti ljudstvu najpopolnejše
demokratske pravice: svobodo vesti in vere, svobodo zborovanj in govora, svobodo združevanja, svobodo tiska. Vse volitve se morajo vršiti z neposredno, tajno in enako pravico glasovanja. Sovražnikom demokracije, ki so se umazali s sodelovanjem z okupatorjem, je treba odvzeti demokratične pravice.
13.	SILA IN MATERI J ALN A SREDSTVA DEMOKRACIJE:
Ljudska fronta smatra, da je za okrepitev in nadaljnje izgrajanje demokratičnega reda treba ne samo razvijati demokratične oblike, temveč tudi to, da materij alna sredstva oblasti še naprej ostanejo v rokah delovnih slojev. To je prav za prav bistvo demokratičnega preobrata, ki je izšel iz ljudske vstaje.
14.	LJUDSKA FRONTA IN LJUDSKA OBLAST V DEMOKRATIČNI FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI:
Ljudska fronta smatra, da se more v današnjih časih nova demokratična federativna Jugoslavija izgrajevati samo pod političnim vodstvom naprednih demokratičnih sil, zastopanih v protifašističnih organizacijah, v političnih strankah in skupinah, ki sestavljajo fronto, ob najaktivnejši udeležbi samih narodnih • množic.
15.	UDELEŽBA LJUDSKIH MNOŽIC PRI DELU
OBLASTEV:
Ljudska fronta Jugoslavije bo delala za čim popolnejšo udeležbo širokih narodnih množic neposredno pri organih oblasti in pri aktivni podpori narodnih oblastev. S tem se bo razvijala njihova iniciativa in se bodo navadile upravljanja državnih poslov in vodstva javnih ustanov. Čim bolj aktivno bo ljudsko sodelovanje, tem manj bo birokratizma in drugih škodljivih pojavov pri organih oblasti.
16.	BUDNO NADZORSTVO NAD DEMOKRATIČNIM IZVRŠEVANJEM OBLASTI:
Ljudska fronta se bo najodločneje bojevala za pravilnost organov ljudske oblasti. Zahtevala bo od vseh organov oblasti, naj postopajo z ljudstvom demokratično, strogo po zakonu in pravično. Borila se bo proti vsem pojavom birokracije, samovolje, teptanja zakonov, korupcije in protekci-je. Razvijala bo pri ljudstvu duh samokritike in smisel za zdravo kritiko vseh nepravilnosti pri delu organov oblasti in narodnih predstavnikov. Skrbela bo, da bodo višji organi oblasti vršili nadzorstvo nad nižjimi organi, in bo onemogočila vsako zlorabo.
17.	ODGOVORNOST ORGANOV OBLASTI: Ljudska fronta zahteva polno in stvarno odgovornost za vsakega nosilca katere koli funkcije ljudske oblasti, začenši od najnižjega pa do najvišjega organa. Politično odgovornost, ki je zagotovljena z volilnim načelom, je treba dopolniti tudi s kazensko odgovornostjo, osebno in materij alno, pred rednim sodiščem ne glede na položaj organa, ki je odgovoren.
18.	JUGOSLOVANSKA ARMADA:
Ljudska fronta je ponosna na našo mlado m slavno Jugoslovansko armado, ki je nastala in rastla obenem z njo. Napravila bo vse, da se bo Jugoslovanska armada, prava ljudska vojska, razvila, opremila s sodobnimi sredstvi, dobila visoke strokovne kadre in usposobila za svoje velike naloge: da zagotovi državno samostojnost, da varuje mir in da jamči za mimo izgraditev demokratične federativne Jugoslavije. Fronta bo delala za to, da bodo borci Jugoslovanske armade dobili zasluženo priznanje in da se jim bodo nudile vse možnosti, dostojne njihovih žrtev.
19.	OBNOVA IN IZGRADITEV DEŽELE: Ljudska fronta bo mobilizirala ljudske sile, da bi se naša zemlja čimprej obnovila, da bi se naše gospodarstvo gradilo na načrtnem temelju, V tem pogledu je potrebno tole: 1) elektrifikacija in industrializacija, 2) krepitev državnega sektorja gospodarstva, 3) razvoj širokega in množičnega gibanja zadružništva med kmeti, obrtniki in srednjimi sloji. Ljudska fronta priznava zasebno lastnino in zasebno iniciativo v okviru splošnega gospodarskega načrta.
20.	BOJ PROTI ŠPEKULANTOM IN IZKORIŠČEVALCEM LJUDSTVA:
Ljudska fronta bo vodila neusmiljen boj proti špekulantom in izkoriščevalcem ljudstva. Za to borbo bo aktivi-zirala najširše ljudske množice, jih bo gospodarsko organizirala in jim kazala, da je boj proti špekulantom in izkoriščevalcem sestavni del preganjanja sovražnika in naporov za boljše življenje delovnega ljudstva.
21.	TEHNIKO IN ZNANOST LJUDSTVU: Ljudska fronta bo skrbela, da se bosta tehnika in znanost čim širše uporabljali v vseh predelih življenja in dela narodnih množic, da bi se dvigala njihova življenjska raven. Izpodbujala in podpirala bo razvoj iznajditeljskih in tvornih talentov, znanstvenim delavcem pa bo zagotovila najbolj povoljne pogoje za organizirano znanstveno delo.
22.	SOCIALNA VARNOST:
Ljudska fronta se bo borila za popolno uresničenje pravice do dela, pravice do odmora, pravice do zdravljenja za vsakega telesnega in razumskega delavca, kakor tudi za preskrbo v starosti in v primeru nesposobnosti za delo. Borila se bo tudi za to, da se preskrbe, vzgoje m da napredu jejo vse žrtve osvobodilne vojne in prejšnjih vojn. Fronta se bo bojevala, da se ustrezajoče oblike socialnega zavarovanja razširijo na delovno ljudstvo na vasi. Ljudska fronta se bo bojevala, da se bodo otvorile široke mreže sanatorijev in zdravilišč, invalidskih in dečjih domov in kolonij za najširše sloje mesta in vasi.
23.	LJUDSKO SODSTVO:
_ Ljudska fronta Jugoslavije je za sodišča, ki jih voli
ljudstvo, pri katerih sodelujejo predstavniki narodnih mno-
žic in ki jih ljudstvo nadzoruje. Ljudsko sodstvo je obenem sredstvo, da se našim zakonom podrede v polni meri tako ‘posamezniki kakor tudi organi državne oblasti, da se zaščitijo vse temeljne pravice naših državljanov in da se obranijo demokratične pridobitve ljudstva. Z javnim tožilcem kot varuhom zakonitosti in pravilnosti dela organov oblasti in državljanov mora biti ljudsko sodstvo eden stebrov naše ljudske države.
24.	ZDRAVSTVENA POMOČ LJUDSTVU: Ljudska fronta bo razvijala zdravstveno zavest pri ljudstvu in se bo trudila, da bodo vsi državljani dežele uživali polno zdravstveno zaščito v ambulantskih, polikliničnih m bolniških ustanovah. Posebno pozornost bo posvetila zaščiti mater in otrok, dečjim dispanzerjem, jaslicam, ženskim svetovališčem in porodnišnicam. Borila se bo za boljše higi-jenske in sanitarne razmere v vaseh in mestih, za zboljšanje prehrane, stanovanj m obleke, za preskrbo brezvodnih krajev z vodo. Prodaja zdravil in sanitarnih sredstev ne sme biti vir osebne bogatitve. Ustvarjati je treba nove zdravniške kadre in jih pravilno porazdeliti po vsej deželi.
25.	PROSVETA ZA VES NAROD:
Ljudska fronta zahteva za vse državljane pravico do šolanja in prosvete, obvezno šolanje do končanega 15tega leta, brezplačno šolanje siromašnih. Zavzela se bo za osnovanje prostrane mreže šol, prosvetnih ustanov in tečajev po vsej deželi, za hitro in popolno odstranitev nepismenosti. Fronta bo skušala razširiti med najširšimi ljudskimi množicami pridobitve materijalne in duševne kulture.
26.	OSVOBODITEV ŽENE:
Ljudska fronta se je vedno aktivno zavzemala za enakopravnost žene. Danes, ko je ta enakopravnost dosežena, mora biti njeno nadaljnje okrepljevanje in popolna udeležba žena v vseh predelih političnega in državnega življenja ena glavnih nalog vsakega pristaša fronte.
27.	VSE MOŽNOSTI MLADINI:
Ljudska fronta bo izvajala vse pravice, ki jih je mladina priborila, njeno pravico, da se udeležuje pri graditvi osvobojene domovine in v političnem življenju dežele. Podpirala in razvijala bo mladinske organizacije, ki zbirajo mladino za uresničenje priborjenih pravic in ki jo navajajo na delo za obnovo dežele. Posebno bo okrepila sodelovanje mestne in šolske mladine s kmeti. Fronta se bo trudila, da mladini zagotovi polno možnost šolanja, poln telesni in duševni razvoj.
28.	ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE KMETA:
Ljudska fronta se bo borila za hitro uresničenje agrarne reforme po načelu: »Zemljo tistim, ki jo obdelujejo«, za tako rešitev vprašanja dolgov, ki ustreza interesom najširših slojev delovnega kmečkega stanu, za tako davčno politiko, ki bo glavna davčna bremena prenesla na one, katerih dohodek od narodnega bogastva je največji. Fronta se bo uprla vsakemu poskusu, da se ustanavljajo karteli in druga monopolska združenja za izkoriščanje delovnega kmetskega stanu. Delala bo za razvoj kmetskega zadružništva in za to, da se ono krepko poveže z mestnim zadružništvom in z državnim gospodarskim sektorjem. Skrbela bo, da se organizira kredit in hitra pomoč pri obnovi kmetskih gospodarstev, sežganih hiš, kakor tudi sploh pri dviganju zdravstvene, kulturne in prosvetne ravni vasi.
29.	ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE DELAVCEV:
Ljudska fronta poudarja kot eno svojih temeljnih zahtev zagotovitev, okrepitev in razširjenje političnih, gospodarskih in socialnih pravic, ki jih je delavski razred Jugoslavije priboril s svojim velikim doprinosom za osvoboditev in zedinjenje jugoslovanskih narodov. Obenem bo Ljudska fronta napela vse sile, da razvije udarništvo, poklicno zavest in delovno disciplino, kakor tudi, da priskrbi dostojno priznanje tistim, ki se izkažejo s svojo marljivostjo in nesebičnim delom. Na ta način se bo delavski razred usposobil za še aktivnejšo udeležbo pri obnovi dežele in bo postal še močnejši činitelj pri izgraditvi države.
30.	POMOČ INTELIGENCI:
Vedoč, kakšne vrednosti je sodelovanje ljudske inteligence pri obnovi dežele, bo Ljudska fronta napravila vse, da pomaga talentiranim mladim ljudem razviti njihove intelektualne sposobnosti v korist ljudstvu, da poglobe sodelovanje z delavci in kmeti. To je edina pot, po kateri more inteligenca razviti svoje tvorne sile, priboriti sebi boljše življenje in omogočiti neoviran razvoj znanosti in tehnike, književnosti in umetnosti.
31.	PODPORA SREDNJIM SLOJEM:
Ljudska fronta se bo borila proti temu, da bi monopolistični kapital še naprej izkoriščal srednje družabne sloje. Podpirala bo njihovo podjetnost v gospodarstvu pri obnovi porušenih krajev na vseh poljih, kjer privatna iniciativa dosega koristne rezultate. Mestni srednji sloji se bodo najbolje znašli v dobi načrtnega gospodarstva, če se povežejo z delavci, kmeti in ljudsko inteligenco: naša fronta jih bo napotovala -v tej smeri.
32.	ZAKAJ ENOTNA LJUDSKA FRONTA?
Za enotnost naroda, izraženo v Ljudski fronti, ni dovolj, da se ustanovi začasna koalicija strank. Nujno je, da se izgradi in okrepi nezlomljiva zveza naših delovnih množic in vseh svobodoljubnih ljudi. Člani fronte kot posamezniki, .neposredno včlanjeni, ali kot člani svojih strank, skupin in organizacij, se bodo trudili, da bo ta zveza dovolj močna in enotna, da bi zagotovila demokratičen red, v katerem bo interes delovnih množic obenem politična linija celotne državne delavnosti.
Podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj na kongresu Lfotiske fronte Jugoslavije s
0 neposrednih nnloenh Ljudske fronte Jušoslovile
Iz te vojne Je Jugoslavija Izšla z utrjenim mednarodnim položajem in z velikimi simpatijami v vsem svetu. Ta položaj nove Jugoslavije je ustvarjen po zaslugi trdovratne in dosledne narodne osvobodilne borbe proti nemškemu in italijanskemu fašizmu in vsem njunim quislinšklm pomagačem v domovini in na Balkanu. Ta borba je uvrstila Jugoslavijo med tiste dežele, ki so največ doprinesle v borbi proti fašističnemu barbarstvu. Mar ne pričakujejo jugoslovanski narodi z vso pravico, da jim bodo priznane njihove upravičene zahteve, ki so izražene v geslu »Tujega nočemo — svojega ne damo«? To svojo zahtevo ne opiramo samo na našo udeležbo v vojni, temveč tudi na stoletno težnjo naših narodov, razkosanih med razne imperialistične dežele, da se združijo. Na drugi strani pa je mednarodni položaj nove Jugoslavije utrjen tudi po zaslugi notranjih sprememb, do katerih je v Jugoslaviji prišlo, sprememb, ki so morale izzvati simpatije vseh svobodoljubnih ljudi na svetu. So ljudje, ki neprestano govore, da Je inozemstvo proti temu, kar se v Jugoslaviji dogaja, in da se moramo zato korigirati. Verjamem, da so v inozemstvu gotovi maloštevilni reakcionarni krogi, katerim ljudska demokracija v Jugoslaviji ne ugaja. Toda, če tem krogom ne ugaja, sem pa prepričan, da je všeč milijonom in milijonom širokih množic v vsem svetu. Jugoslavija je eden Izmed važnih stebrov demokratičnega reda v svetu. Naravno je, da je to moralo dvigniti njen ugled. Soliden in trden položaj naše dežele je osnovan na ogromnem moralnem prestižu, na veleklh in mnogoštevilnih žrtvah, na neslutenem junaštvu, ki so ga naši narodi dokazali v tej vojni. Ta položaj je osnovan na trdnih, solidnih vezeh, ki smo jih med vojno vzpostavili z zavezniškimi deželami, na vezeh, ki se vedno bolj poglabljajo, in prav tako tudi na vezeh s sosednimi deželami, v katerih so zrušeni fašistični režimi in je sedaj vzpostavljen demokratični red. S tem so dani pogoji, da se naši odnosi s temi deželami postavijo na popolnoma druge temelje, kot so bili prej. Jugoslavija je danes v takih* prijateljskih odnošajlh s Sovjetsko zvezo, za kakršne je premalo, če samo rečemo, da ao zavezniški in prijateljski. Sovjetska zveza je odigrala odločilno vlogo v mednarodnih odnosih in na ta način omogočila naši deželi uresničenje pravice, da sama odloča o svoji usodi. Bratstvo v orožju, ki je ustvarjeno od prvih dni med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, je zapečateno s skupno prelito krvjo, z žrtvami slavne Rdeče armade v borbi za osvoboditev naše dežele. Pogodba o vzajemni pomoči in sodelovanju, ki jo je Jugoslavija sklenila s Sovjetslio zvezo, je dokaz, da bo Sovjetska zveza tudi v bodočnosti trdna oslom-ba naši svobodi In našemu napredku. Bratstvo slovanskih narodov, ki se danes vedno bolj utrjuje, je bistveno spremenilo sHko mednarodnih odnosov v Evropi. Danes je sloga slovanskih narodov zagotovilo za obrambo pred povamplrjenjem nemškega imperializma in trdno zagotovilo miru v svetu. V bratstvu s slovanskimi narodi vidi naša dežela zagotovilo miru, neodvisnosti, gospodarskega razvoja. Danes so se popolnoma spremenili odnosi med Jugoslovanskimi narodi in narodom Bolgarije. Nič več si ne stojita nasproti dve sprti deželi, temveč dva naroda, pri katerih so dani pogoji za nadaljnje bratsko zbliževanje, pogoji, ki se vedno bolj razvijajo. V Albaniji danes niso več na oblasti tuji agenti in italijanski fašisti, temveč prijatelji naše dežele, naši najožji vojni zavezniki na Balkanu, ljudje, s katerimi smo se borili na isti način, proti istemu sovražniku za isti cilj. Spremenile so se razmere tudi v Romuniji in v Madžarski. Razvoj demokracije v vseh deželah, Id Jih Je osvobodila Rdeča armada, ustvarja predpogoje za razvoj dobrih odnosov med temi deželami in Jugoslavijo. Propadli so vsi poizkusi fašističnih in vseh reakcionarnih sil, da razbijejo zavezniški blok angleško-sovjet-ske zveze In ZDA. Ta blok, ki je vzdržal vse napore vojne, je še nadalje trden, kakor nam to dokazujejo zgodovinski sklepi v Potsdamu, in trdno odločen, da ne dovoli ponovne oživitve nemškega imperializma. Konferenca Združenih narodov v San Franciscu je uspešno zaključila svoje osnovno delo. NI dvoma, da bo organizacija Združenih narodov zelo važen člnitelj miru v svetu.
Naši odnosi * Anglijo in Ameriko so prežeti z Iskreno željo, da so čimbolj prijateljski in da se razvijejo in poglabljajo na osnovi vsestranskega prijateljstva, uresničenega v skupni borbi proti nemškim in italijanskim osvajalcem. Vsa ta dejstva govore o tem, da se mir v Evropi vedno bolj utrjuje in da so končno propadli načrti in upi vseh fašističnih ostankov in reakcionarnih mračnjakov, ki so poizkušali vse, da bi sprli zavezniške narode. To nadalje pomeni, da bo mednarodni položaj Jugoslavije še trdnejši, kot je bil kdaj koli položaj ne samo Jugoslavije, marveč tudi stare Srbije, da ne govorimo o drugih narodih. Ta ugoden mednarodni položaj Jugoslavije nam omogoča, da se z vso energijo in z zaupanjem lotimo dela za obnovo naše dežele, za izgradnjo demokratične ljudske oblasti. Toda kljub vsem tem pozitivnim dejstvom bi bilo napačno misliti, da Jugoslavija v inozemstvu nima sovražnikov in da sme nanje pozabiti. Brez dvoma so v svetu reakcionarni krogi, ki bi bolj želeli obnovitev starih protidemokratičnih režimov v stari Jugoslaviji, ki bi celo bolj želeli, da Jugoslavije ne bi bilo več, nego da je takšna, v kakršni so naši narodi prevzeli usodo v svoje roke s tem, da so oblast prevzele demokratične sile. Toda moč teh krogov je pričela padati, drobi jih pritisk demokratičnih množic. Zadnje volitve v Angliji so jasno pokazale, kakšno razpoloženje vlada med ljudskimi množicami. Takšen mednarodni položaj je zadal težak udarec upom naše notranje reakcije In ostankom fašističnih žarišč. Ta gospoda sl Je marsikaj obetala. Obetali so sl predvsem državljansko vojno, »zeleno šumo« in vsakovrstne upore. — Toda zmotili so se v svojih upih. Obetali so si, da bodo zavezniki reševali njihove Izgubljene položaje. Tudi v tem so se prevalili. Volitve v Angliji so jim razbile tildi to Iluzijo. Upali so, da nas bodo gospodarske težave kmalu zlomile. Toda, čeprav jih čutimo kot težko breme, vendar nas niso zlomile, temveč jih vedno bolj In bolj obvladujemo. Ničesar od njihovih upov se ni uresničilo. Toda kljub vsem tem neuspehom pa
se sovražnik ni odrekel svojim namenom in on danes ponovno politično deluje. Do včeraj so ti ljudje in te iste mednarodne klike sodelovale z okupatorjem ali pa podpirale njihove pomagač#. Nato so netili državljansko vojno, danes pa se pojavljajo v novih oblikah kot politikanti, kot ogorčeni kritikanti ljudske oblasti, ki o njej trdijo, da je premalo demokratična, a to trde zato, ker se boje njene resnične globoke demokratičnosti. Oni dalje tudi škodujejo v gospodarstvu kot saboterji, špekulanti in črnoborzijanci, 'za sabo vlečejo vse ono, kar je obteženo s sodelovanjem z okupatorjem, vse ono, kar se boji demokracije, kar se boji volje ljudskih množic. Njim cesto pomagajo ljudje, ki ne morejo razumeti izpremembe, ki se je izvršila v Jugoslaviji. Ti se ne morejo sprijazniti s sedanjim stanjem. Glavni argument sovražnikov in nasprotnikov sedanjega položaja je, da takšno stanje ni demokratično, da temelji na »enostrankarskem« ustroju itd. To govorijo v prvi vrsti oni ljudje, ki so v stari Jugoslaviji bodisi ustvarjali ali podpirali protiljudsko diktaturo. Medtem pa vodstvo Ljudske fronte v državi ne pomeni nikakršnega »enostrankarskega ustroja«. Tak »enostrankarski ustroj« je obstajal ves čas vojne. Proti okupatorju in njegovim pomagačem so se na strani zaveznikov v naši deželi borile izključno demokratske sile, združene v fronti, in nihče drug. Narodna fronta danes samo nadaljuje poslanstvo osvoboditve svojega ljudstva in vzpostavljanje demokratične ljudske oblasti. Poslanstvo, ki ga je začeto Fronta vršiti za časa vojne in ki ne more biti zaključeno, dokler bodo ostanki preteklosti grozili pridobitvam osvobodilne borbe. Pri nas je demokracija za ogromno večino ljudskih množic. Ne, nikakor se ne sramujemo povedati, da nočemo dati pravice, da bi se okoristili s pridobljeno demokratično svobodo In da bi rovarili tistim, id so do poslednjega dneva sodelovali z okupatorjem, niti onim, Id so v preteklosti odvzemali našemu ljudstvu demokratične pravice in vzpostavljali razne reakcionarne protifašistične diktature. Razen tega pri nas velja tudi to, kar je rekel tovariš Tito: .»Očitajo nam, da nismo dovolj nagli, kadar gre za dovoljenje, da odpro stranke svoje trgovine.« že večkrat sem dejal, da nismo proti strankam, tem bolj, ker nekatere že koristno sodelujejo v Ljudski 1 fronti, onim pa, ki so izven Fronte, je treba dati tudi s formalne strani dovoljenje za delovanje, ker že tako delujejo. Kdo so te stranke? Skupina ljudi, ki so bili prej voditelji. Ti mislijo, da jih to ljudstvo, ki je šlo za njimi, čaka, samo da se pojavijo, pozabljajo pa, da lahko ostanejo generali brez vojske. Mislim, da bo prišel čas, ko se bodo o tem prepričali. Prišel bo ta čas in ničesar nimamo proti temu: Naj delajo, pa bomo videli, kdo bo šel z njimi. Sestajajo se, imajo sestanke in konference, pred mednarodno javnostjo pa pripovedujejo, da smo prepovedali stranke, kar ni resnica. Naj zahtevajo, da odpro svoje trgovine, In mi jim bomo dali dovoljenje, da jih odpro. Glavni argument sovražnikov in nasprotnikov sedanjega stanja je, da to stanje ni demokratično, da temelji na enostrankarskem sistemu itd. To govore v glavnem oni ljudje, ld so v stari Jugoslaviji ali ustvarjali ali podpirali protlijudske diktature. Mi se jih ne bojimo, ker jih dobro poznamo, dobro pa jih pozna tudi ljudstvo. Volitve za ustavodajno skupščino bodo kmalu pokazale, kaj pomeni Fronta za Jugoslavijo, kako je z neštevilnlml vezmi povezana z našimi naredi, pokazale pa bodo tudi, da je v naši deželi še preveč demokracije za one, ki se boje ljudske volje. Za zdaj pa pustimo na strani te sence preteklosti. Vse njihovo delo mora neizbežno biti brez uspeha, preprosto »ato, ker ne morejo obrniti kolesa zgodovine nazaj, ki so ga naše ljudsko množice krepko zavrtite naprej. Da pa bi tl ljudje zares in do konca doživeli končni zlom, je potrebno, da se Ljudska fronta z vso energijo vrže na delo, na čim hitrejše ln čim uspešnejše izpolnjevanje svojih zgodovinskih nalog. Menim, da so te naloge v prvi vrsti: obramba pridobitev narodnoosvobodilne borbe ter čim intenzivnejša obnova in izgradnja naše dežele. Pri tem je treba poudariti predvsem tete momente:
1.	Fronta mora biti glavna gonilna sila vsega notranjega razvoja in Izgradnje nove demokratične Jugoslavije. Njena naloga Je, da vsak dan ln neposredno mobilizira ljudske množice na vseh področjih življenja našega ljudstva. Fronta mora biti ona, ld bo dajala Intenzivnost in čim hitrejši tempo in čim večjo uspešnost vsem ukrepom, ki jih podvzemamo, da bi si naša dežela čimprej ozdravila rane, ki jih je zadala vojna, in da bi naše ljudske množice čimprej mogle zgraditi zase življenje, ki je dostojno človeka. Ni naloga Fronte samo v tem, da združi večino ljudskih množic na skupni programski osnovi, ampak predvsem v tem, da bo Fronta počet-nik aktivnosti, dela, upornega obvladovanja težav, organiziranja čim hitrejšega tempa v izvrševanju nalog. Naša dežela mora biti prežeta z duhom aktivnosti in delavnega poleta, ta duh pa mora prinesti v naše ljudske množice Ljudska fronta, kakor ga je prinašala v teku narodnoosvobodilne vojne.
2.	če je naloga Fronte taka, potem jc jasno, zakaj polagamo težišče prav na osnovne, na krajevne, na terenske odbore Fronte. Fronta mora biti tam, kjer se dela, kjer se rešujejo vsakodnevne praktične naloge, kjer je treba voditi, dajati pomoč in iniciativo raznim organom za izvršitev raznih ukrepov. Tako nalogo more Fronta opravljati samo tedaj, če so njeni člani organizirani v skupnih krajevnih odborih ali v njenih višjih organih in na ta način — vsak po svojih zmožnostih — prostovoljno in zavestno sodelujejo v skupni akciji. Brez stalne krepitve krajevnih odborov, brez njihove izgradnje po načelu, da morajo biti tam, kjer se dela, bi bila Fronta mrtva črka na papirju in ne bi mogla izvršiti svoje zgodovinske naloge.
3.	NI pa dovolj razviti samo aktivnost. Aktivnost bo toliko večja, kolikor bo jasnejša širokim ljudskim množicam perspektiva razvoja nove demokratične Jugoslavije, kolikor bodo ljudskim množicam jasnejši neposredni bližnji cilji vse narodne aktivnosti. Neprestano Je treba razvijati in dvigati zavest ljudstva, učeč ga na njegovih lastnih Izkustvih. Danes je predvsem
važno to, da Fronta vsadi v ljudske množice zavest o tem, da naše delovne množice danes grade zase svoj lastni dom, da so vsi napori v njih lastno korist, da je treba danes gledati na državo povsem drugače, kakor pa so jo gledali prej, ko je bila država orodje zatiralcev delovnega ljudstva. Toda to dejstvo morajo naše ljudske množice občutiti tudi v praksi, ne pa samo v besedah. Zato Fronta svojih nalog ne sme reševati s poveljevanjem, ampak s prepričevanjem in s tako organizacijo dela v naši deželi, iti združuje interese posameznikov z interesom skupnosti. To je najboljša pot, da bodo tudi najširše ljudske množice pojmile bistvo dogajanja v naši deželi.
4.	V zvezi z zgoraj omenjenimi dejstvi je posebno važno poudariti neko posebno nalogo Ljudske fronte, to pa je gospodarska vzgoja množic. Danes sc nahajamo v težkih gospodarskih prilikah. Toda ti rezultati se še niso pokazali v tem, da bi mogli bistveno popraviti izredno težak položaj naših delovnih množic, onih množic, ki so na svojih ramenih nosile vsa bremena vojne ln ki še danes nosijo glavno breme obnove naše dežele. Nismo navajeni, da bi obljubljali ljudskim množicam nekaj, kar ni mogoče izpolniti. Danes bi bilo zločinsko govoriti ljudskim množicam, da je bistveno poboljšanje njihovega položaja neposredno pred njimi, če tega ne moremo stvarno zagotoviti. Namesto praznih obljub Je treba ljudskim množicam dati jasno zavest o tem, da je naš gospodarski dvig odvisen v prvi vrsti in skoraj edino te od nas samih, od aktivnosti in požrtvovalnosti delavcev, kmetov in vsega delovnega ljudstva, od dobre organizacije dela, od kar največje delovne discipline, od kar največje štednje na vsakem koraku, od stalnega povečavanja produktivnosti, dela, z eno besedo, od našega dobrega dela. Nihče drug nam ne more zares pomagati. Važno je, da vsak naš delovni človek razume, da je njegovo delo del splošnega dela, da je od njegovega dela odvisen del splošnega uspeha. Zato je treba pričeti z dobro organizacijo dela in od spodaj. Tu je treba prepričati množice v tem smislu, da bodo same našle vedno in vedno nove oblike za povečanje produktivnosti dela, za boljšo organizacijo, za večjo štedujo, za večje rezultate. V tem nam morajo biti vzor sovjetski delovni ljudje, ki so tako rekoč iz ničesar ustvarili čuda. To so dosegli samo zato, ker so delovne množice pojmile tesno povezanost interesov - posameznika in dela posameznika z interesom skupnosti in z rezultatom dela skupnosti. Naše množice morajo delati povsod, kakor dela dober gospodar za svojo hišo. Način dela naših ljudi mora biti tak, da ne bodo čakali pomoči od zgoraj, ampak da bodo z lastno Iniciativo našli sredstva in možnosti, da bodo zadostili svojim najnujnejšim potrebam in da bodo izvršili svojo nalogo v okviru celotnega načrta, Samo tedaj bo tudi pomoč s strani In od zgoraj, pomoč naših zaveznikov resnično, dobro ln uspešno izkoriščena. Fronta, M nosi danes odgovornost za razvoj te dežele, ima v prvi vrsti nalogo v tem smislu vzgajati široke ljudske množice, špekulante, ki prihajajo z lažnivimi obljubami, da bi postali popularni, je treba razkrinkavati pred množicami ter jim ne smemo dopustiti, da bi motili delovne napore naših narodov.
5.	Vsi naši napori bi bili zaman, če ne bi znali stalno razvijati široke iniciative množice od spodaj. Sovražniki ljudstva in topoglavi filistri se danes rogajo naporom Fronte in oblasti, naporom, ki jih te pod-vzemajo, da bi se v delovnih množicah razvilo tekmovanje, udarništvo, neprestana delovna aktivnost, delovna aktivizacija onih slojev, ki so bili prej potisnjeni na stran itd. Res vse te oblike so do danes pri nas še na relativno nizld stopnji razvoja. Toda v teku vojne so že dale ogromne rezultate, brez katerih bi bilo nemogoče samo pomisliti na uspehe, kakor smo jih do sedaj dosegli. Svoje velike rezultate dajejo danes in bodo dale še večje v bodočnosti, če jih bomo neprestano razvijali, neprestano krepili. Razumljivo je, da v iniciativo množic ne more imeti zaupanja oni, ki se Je vedno bal demokratične volje svojega ljudstva, ki nikdar ni veroval v ustvarjalne moči svojega naroda. Ml pa smo se pripravljali in smo pričeli z uporom proti okupatorju ln njegovim pomočnikom, ker smo verovali v zavest ljudstva ln Ljudska fronta postavlja danes svetle perspektive bodoče sreče in blagostanja našega ljudstva, ker veruje v svoj narod. Ona svojemu ljudstvu ne obljublja sreče ln bal-gostanja, to'je, ne govori svojemu ljudstvu, da mu bo prinesla vse to na krožniku, ampak mu kaže pota in orožje, s katerim bo naše delovno ljudstvo ustvarilo zase srečo ln blagostanje. Zato se Fronta zaveda, da ne more biti v tem ne uspeha in ne zmage, če ne bo uspela v neprestanem razvijanju ln krepitvi iniciative množic od spodaj. Zato mora biti Fronta organizator in voditelj delovnega tekmovanja, udarništva, delovne Iniciative itd.
6.	Kadar govorimo o delu. je treba govoriti tudi o tempu. Naloga Fronte je, zagotoviti na vseh področjih našega življenja kar največjo hitrost v Izvrševanju nalog. Fronta mora biti največji sovražnik birokratske počasnosti, delovnega procesa. Fronta mora dati obnovi naše dežele, zgraditvi nove demokratične federativne Jugoslavije ono živo notranjo dinamiko, ki bo sama po sebi uničila birokratično počasnost.
7.	Kar največjo pozornost mora posvečati Fronta narodni oblasti. Po delu narodnih oblasti bodo ljudske množice ocenjevale značaj nove Jugoslavije. Danes je več takih primerov, ko zaradi nepravilnih postopkov posameznikov v organih narodne oblasti, zaradi premajhnega nadzorstva višjih organov nad nižjimi, zaradi pojavov samovolje itd. itd. narodne množice v nekaterih krajih občutijo narodno oblast prav nasprotno od tega, kar jim govori Fronta in kar bi oblast v resnici morala bitk Naravno Je, da so bile vse te slabosti v začetim nnjne, zdaj pa več ne moremo trpeti liberalnega odnosa do teh slabosti. Na-rodno-osvobodilna fronta mora odigrati odločilno vlogo v borbi proti birokratizmu, nezakonitosti, samovolji, kjer koli se tl pojavi pokažejo. Ljudska fronta mora nuditi pomoč organom oblasti ln mora bi* ena od oblik demokratičnega nadzorstvi, nad delom posameznikov. Biti mora neusmiljena do napak ln slabosti v delu po-edincev, v delu organov oblasti. Prav tako
mora biti neusmiljena do vseh onih soraž-nikov demokratičnih pridobitev narodne osvobodilne borbe, ki hočejo izkoristiti te slabosti in napake kot argument proti narodni oblasti. Treba se je neprestano zavedati, da je Ljudska fronta politični nosilec oblasti v naši deželi. Ona nosi vso odgovornost. Zato je njena naloga, da se bori za čim boljše njihovo delo, za čim večjo povezanost te oblasti z ljudstvom, Istočasno pa mora razbijati sovražno kampanjo proti narodni oblasti. Vsakemu članu Fronte mora biti jasno, da je narodna oblast največja ln najvažnejša pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Ona pomeni prelom v zgodovini naših narodov, zato jo mrzijo vsi sovražniki ljudstva, zato je glavni cilj vseh njihovih napadov.
8.	V delu naših Narodnih oblasti Je danes najvažnejše vprašanje čim večjega demokratiziranja te oblasti. Naravno je, da so bite v dneh odkritih bojev s sovražniki demokratične svoboščine omejene. Tudi je razumljivo, da v dneh borbe ni bilo mogoče vedno gledati na obliko. Danes so stvari drugačne. Se večje razširjenje demokratičnih metod je postala neobhodna potreba, če hočemo zagotoviti kontrolo ljudstva, če hočemo preprečiti, da se v organih naših oblasti ne zasidrajo špekulanti in birokrati, če hočemo zagotoviti, da pridejo v organe narodne oblasti zares najboljši ljudje. V zadnjem času je v tem pogledu narejen veliki korak naprej. M dvoma, da nam bo vse to olajšalo razbitje sovražne akcije proti narodni oblasti.
9.	Druge, izredno važno vprašanje, ld je s tem v zvezi, je nevarnost dveh napak, ki se danes v enaki meri pojavljata in prinašata veliko škodo v obnovi naše dežele. To je na eni strani lokalni partikularizem nižjih organov oblasti, na drugi strani pa birokratski centralizem nekaterih naših višjih organov oblasti. Tl napaki sta nevaren sovražnik vsakega načrta za enoten napor dežele pri izgradnji. — Partikularizem cepi naše sile, slabi končni učinek. Birokratski centralizem pa odtujuje vse načrte in ukrepe oblasti od množic, jim daje kabinetni značaj in ostaja zato brez rezultatov. Ljudska fronta še mora boriti proti enemu in proti drugemu. Biti mera čtntteij stalnega zedinjevanja in priznavanja iniciative od spodaj. V svojem delu mora Ljudska fronta dajati načrtno pomoč organizacijam, ki so v njej vključene. To velja tudi za take organizacije, kakor so delavsKo-nameščenskl sindikati, mladinske zveze, protifašistične ženske organizacije, flzkultume zveze, pa tudi za razne druge organizacije Je treba ugotoviti, da Je bila doslej pomoč in povezanost z njimi premajhna, Treba je, da se fronta zaveda važnosti teh organizacij kot činitelj mobilizacije množic v uresničevanju nalog, ld ao
danes pred našimi narodi,
10.	Da M mogla Fronta Izpolnjevati vse te naloge, je potrebno, da se v njej vodi pravilna kadrovska politika. Vsakdo mora prevzeti nase te odgovornosti ne glede na politično pripadnost. Na žtUost jo danes še zelo pogost primer, da so nekateri aktivisti narodu o-osvobodllne fronte prekomerno obteženi z delom, medtem ko drugi nimajo kaj delati. Taki primeri se dogajajo bodisi zaradi slabe organizacije dela, bodisi zaradi sektaške ozkosti, ' Dolžnost organizacij Fronte je, da čimprej odpravi take netlo-statke. Treba je popolnoma izkoristiti' vse kadre fronte. S svojim članstvom v Fronti prevzemajo vsi ti tudi odgovornost za delo Fronte in odgovornost za delo oblasti, zato morajo sodelovati na vseh področjih obnove til gradnje naše dežele, pa tudi v politični aktivteaciji ljudskih množic. Po njihovem dete bodo ljudske množice ocenite vsakega posameznika.
11.	Iz teh vzrokov je treba posvečati posebno pozornost aktivistom Ljudske fronte. Aktivna enotnost Fronte je odvisna v prvi vrsti od teh aktivistov, od njihove medsebojne povezanosti, od njihovega medsebojnega sodelovanja In celo od skupnega vzgajanja v skupnem 'deta. Naša praksa v preteklosti nam je pokazala, da se od časa do časa se vršeči, čim češ čl sestanki, konference, posvetovanja aktivistov Ljudske fronte po okrajih, po okrožjih in po vseh krajih, izredne važnosti za uspešno delo na terenu, za krepitev enotnosti Fronte ne glede na njihovo politično pripadnost tudi Izredno važna oblika v delu Fronte. Taki sestanki morajo dajati aktivistom odgovor na vsa tekoča vprašanja in morajo stalno odpirati pred njimi perspektivo
splošnega razvoja. Samo tedaj bodo aktivisti mogli na terenu nastopati kot činitelji enotnosti, samo taki aktivisti bodo mogli kljub svojemu različnemu političnemu prepričanju postavljati pred ljudske množice enake naloge.
Tovariši in tovarišice! Tu sem navedel samo nekatere od mnogih nalog, ki so danes pred nami. Zdi se mi, da so v tem trenutku te naloge najvažnejše in da se moramo totsti dela z obema rokama, če hočemo, da bo naša dežela prišla iz sedanjih težkoč in da bodo naše ljudske množice končno In popolnoma občutite plodove te zmage. Na koncu bom zaključil s tem, s čimer sem tudi pričel. Vse te naloge, vsi ti cilji in programska načela, ld smo jih izdelali, vse to bi b3a mrtva črka na papirju brez notranje enotnosti Fronte. Nam komunsitom očitajo nekateri sovražniki, da se zavzemamo za Enotne narodno fronto zaradi tega, da bi tako nagnali ljudi drugih političnih prepričanj v Komunistično partijo. Oni pravijo, da jc fronta samo klobuk, ki pokriva v resnici Komunistično partijo. Toda ml nikdar nismo mislili na interese Komunistične partije, ker takih posebnih interesov ni. Naš edini interes je v tem, da bi se izpolnile naloge, kakor sem jih zgoraj naštel in še neštevtlne druge, povsem podobne. Tako se je vzgajala naša Partija pod vodstvom tovariša Tito m s takimi pojmovanji smo stopili v borbo za svoj narod. Zato hočemo enotnost nerodnih sil. Razen tega pa hočemo še nekaj drugega. To pa je, da oni, ki se pridružijo Narodno osvobodilni fronti, v realizacij" teh nalog mislijo prav tako samo na to naloge, ne pa na kake posebne interese, ki niso v skladu z interesi množic. Mlatim, da mora vsakdo, kdor se zaveda, izvršiti vse te naloge, če želimo dobro svojemu narodu. Ta bo tudi razumel, da je notranja enotnost Fronte neobhodna potreba. Zasebna stvar vsakega posameznika je njegovo politično prepričanje, njegova strankarska pripadnost, njegov pogled na svet, njegova verska to konfesionalna pripadnost. Zato Fronta tudi ne ovira normalnega organizacijskega življenja strank, ld so v njenem sestavu. To pa, kar zahteva Fronto od vseh, je skupna volja, da se te naloge rešijo. Zato tudi odklanjamo navadno strankarsko koalicijo, ki ne daje zagotovila za pravo uresničenje teh nalog. Navadna strankarska koalicija ne more mobilizirati množic, ker živi od kompromisov v vrhovih. Ljudska fronta to lahko stori, ker ji je vsakodnevni interes ljudskih množic in njihova državna skupnost merilo v postavljanju politične smeri. Edlnstvo Ljudske fronte se ne postavlja zato, da M koristilo posameznim strankam in skupinam v fronti, temveč, da bi vse te mobilizirala v borbi iti v detn ra izgradnjo resnične domovine delovnega ljudstva. To je tudi razlog, zakaj smo proti temu, da bi vsakdo ln vsaka stranka mogla v Fronto, če te z besedami prizna onih nekaj programskih načel Ljudske fronte. V preteklosti smo se naučiti. da so vse naše množice sodile posameznike, in stranke po njihovih delih ne pa po njihovih besedah. Prav dobro razumemo, da bi gotovo reakcionarne skupine hotele priti danes v Fronto, da bi se obogatele s kapitalom, ki ga je Fronta pridobila s svojim junaškim bojem proti okupatorju. Ce bi res vsaj zdaj hoteti iskreno sodelovati pri reešvanjn težkih nalog sedanjega časa, potem bi ne Imeli ničesar proti temu, da pridejo v Ljudsko fronto. Toda eni hočejo v Fronto zato, da bi Jo ohromili, da M se laže boriti proti pridobitvam narodno osvobodilnega boja. Taka Fronta ni n komur potrebna In bi tudi pomenila pogaz vseh demokratičnih teženj naših narodov. Zato hočemo resnično Narodno fronto, Fronto osnovnih ljudskih množic, Fronto, iti bo branila in nadalje razvijala pridobitve narodno osvobodilnega boja, Fronto, kj bo postavila temelje za srečo in blagostanje našega delovnega ljudstva. Vse to so velike naloge ln prav zato mara biti naša Fronta zares enotna, zares demokratična, zares narodna. Taka je pod vodstvom tovariša Tita stopila v boj proti okupatorju in njegovim pomočnikom, taka mora tudi ostati, če hočemo, da Izpolni svojo zgodovinsko nalogo.
Naj živi enotna In močna Ljudska fronta, ki bo vedno branik narodne demokracije in nosilec ustvarjalnega poleta ogromne večine našega naroda za obnovo naše domovine, za zgraditev močnih temeljev sreče in blagostanja našega naroda.
BiisIJa napovedala
Japonski vojno
Vcjns stanje med obema državama se je pričelo 9. avgusta
Moskva, 8. avgusta. Ljudski komisar za zunanje zadeve Sovjetske zveze Vjačcslav Molotov je danes sporočil japonskemu veleposlaniku v Moskvi, da je Sovjetska zveza z dnem 9. avgusta v vojnem stanju z Japonsko. Istočasno je dobil sovjetski veleposlanik v Toldju od svoje vlade nalog, da sporoči vojno napoved predsedniku japonske vlade. Japonski veleposlanik v Moskvi je izjavil, da bo vsebino note sovjetske vlade takoj sporočil svoji vladi v Tokiju.
Moskva, 8. avgusta. Ljudski komisar za zunanjo zadeve Sovjetske zveze Vjačeslav Molotov je danes sporočil veleposlanikom Združenih držav, Velike Britanije in Kitajske v Moskvi, da je Sovjetska zveza z 9. avgustom v vojnem stanju z Japonsko.
Washington, 8. avgusta. Prezident Združenih držav ameriških Truman je danes popoldne na konferenci tiska sporočil, da je Sovjetska zveza danes napovedala Japonski vojno. Vojno stanje med Sovjetsko zvezo in Japonsko se prične z 9. avgustom.
Naj živi lil. zasedanje AVNOJ-a!
Govor maršala TITA
©h zaključku prvega kongresa Ljudske to ute Jugoslavije
Osnovna organizacijska načela
Ljudske fronte Jugoslavije
Beograd, 7. avgusta. Popoldne je po referatu dr. Zlatana Sremca I. kongres Ljudske fronte Jugoslavije soglasno sprejel naslednja Osnovna organizacijska načela Ljudske fronte Jugoslavije:
IME, ZNAČAJ IN CILJI:
1.	Ljudska fronta Jugoslavije je splošno-narodno protifašistično demokratično gibanje jugoslovanskih narodov. Ljudska fronta Jugoslavije je bila ustanovljena med osvobodilno vojno kot osnovna sila, ki je popeljala široke ljudske sloje v boj za narodno osvoboditev. Danes je Ljudska fronta Jugoslavije osnovana politična sila za ohranitev in utrditev demokratičnih pridobitev navodno-osvobodil-nega boja in za izgradnjo nove demokratične federativne Jugoslavije.
SESTAV ČLANSTVA:
2.	Član Ljudske fronte Jugoslavije je lahko vsak pošten in svobodoljuben državljan, M uživa vse državljanske in voiivne pravice v demokratični federativni Jugoslaviji in ki prisvaja in dela za načela, vsebovana v programu in statutu, ki sta bila sprejeta na kongresu 1945. leta. Vsak član Ljudske fronte Jugoslavije mora biti član nekega odbora Ljudske fronte.
3.	V Ljudski fronti so lahko organizirane tudi politične skupine in stranke s svojimi organizacijami, če sprejmejo program in statut Ljudske fronte in če so njihovi člani obenem tudi člani odbora Ljudske fronte v skladu s pogoji člena 2. tega statuta.
4.	V Ljudski fronti so lahko tudi množične organizacije: strokovne, mladinske, ženske, zadružne, kulturne in druge, če sprejmejo program in statut. Člani omenjenih organizacij morajo biti tudi člani odbora Ljudske fronte, v kolikor ustrezajo pogojem člena 3. tega statuta.
5.	dani Ljudske fronte Jugoslavije vplačujejo prispevek glede na svoje gmotne zmožnosti. Člani Ljudske fronte imajo članske izkaznice, ki jih izdajajo federalni odbori Ljudske fronte.
ORGANIZACIJA:
6.	Ljudska fronta ima svoje zvezne organe in svoje federalne organe v federalnih enotah.
7.	Najvišji vodilni organ na ozemlju vsake federalne enote je federalni odbor. Ta je izvoljen na federalnem kongresa. Federalni odbor voli iz svoje srede izvršni odbor in tajništvo. Federalni kongresi predpisujejo s svojimi statuti organizacijo Ljudske fronte na svojem ozemlju.
8.	Najvišji vodilni organ Ljudske fronte Jugoslavije je zvezni odbor, ki se voB na kongresa in je za svoje delo odgovoren njemu. Zvezni odbor ima svoj
« izvršni odbor in tajništvo, bi izvršuje njegove sklepe in je njemu odgovoren. Kongres sestavljajo zastopniki Ljudske fronte iz vseh federalnih edinic. število zastopnikov za vsako federalno cdinico določi zvezni odbor po številu članov Ljudske fronte v dotični federalni edinici. Kongres voli v zvezni odbor 150 članov, v Izvršni odbor 60 Slanov in v tajništvo 7 članov. Vsak federalni odbor predloži kongresu isto število članov za zvezni odbor. Poleg oseb, ld jih Izvoli kongres v zvezni odbor, pošlje vsaka politična stranka, skupina ali množična organizacija, ld je včlanjena v Ljudski fronti, po enega zastopnika kot člana zveznega odbora.
9.	Organ Ljudske fronte posameznih federalnih edinic je federalni kongres. Najvišji organ Ljudske fronte Jugoslavije je zvezni kongres, ki se sestane enkrat na leto, po potrebi pa češče, če tako sklene zvezni odbor ali zahtevajo najmanj trije federalni izvršni odbori.
10.	Polnomočni so oni sklepi zveznega kongresa, ki so bili sprejeti z večino glasov vsakega federalnega zastopstva.
11.	Polnomočni so samo tisti sklepi zveznega odbora, ki so bili sprejeti z večino glasov na sejah, ki jim je prisostvovala večina njegovih članov'.
12.	Dnevni red rednega zveznega kongresa se dostavlja federalnim odborom z vsemi podatki najmanj en mesec pred sklicanjem kongresa. Najmanj na 15. dan pred sklicanjem rednega zveznega kongresa dostavljajo federalni odbori zveznemu izvršnemu odboru svoje morebitne predloge za zvezni kongres. Te predloge federalnih odborov bo zvezni izvršni odbor dostavil vsem ostalim federalnim izvršnim odborom v vednost in zaradi morebitnih pripomb.
13.	Stranke in skupine, ki imajo federalne organizacije, sprejema In izključuje federalni odbor. Izključitev je polnomočna, če je bfl sklep sprejet v navzočnosti dveh tretjin članov odbora in če sta za sklep glasovali dve tretjini navzočih. Stranke in skupine, ki imajo zvezne organizacije, sprejema in izključuje zvezni odbor. Izključitev je polnomočna, če je sklep sprejet v navzočnosti dveh tretjin članov odbora in če sta za sklep glasovali dve tretjini navzočih.
14.	Skupine in stranice, kot posebno politične organizacije, včlanjene v Ljudski fronti in v njej posebej zastopane, ohranijo tudi v bodoče to individualnost tako v fronti kakor v vseh organizacijah in ustanovah, ki izhajajo iz fronte in se z njenim sodelovanjem ustanavljajo.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV LJUDSKE FRONTE
15.	Člani Ljudske fronte knajo pravico, da volijo in da so izvoljeni v odbore, izvršne odbore, za zastopnike na konferencah in kongresu, da prisostvujejo konferencam, sestankom, sejam in kongresu ter da sc udeležujejo njihovega dela, če o Izvoljeni kot člani ali zastopniki, da podajo svoje mišljenje in predloge o vseh vprašanjih, ld so v zvezi s programom in statutom, odnosno za izvedbo programa in statuta Ljudske fronte v življenju, da dobe člansko izkaznico Ljudske fronte ui izstopijo iz organizacije Ljudske fronte.
Dolžnosti članov Ljudske fronte so, da delajo za uresničenje načel, ki so obsežena v programu in statutu Ljudske fronte, da izvršujejo vse polnomočoe sklepe odborov odnosno izvršnih odborov, da so navzoči pri sestankih Lu sejah odborov, če so njihovi člani, ter pri konferencah in kongresu, če so izvoljeni kot zastopniki, da plačujejo prispevke v smislu člena 5. tega statuta.
KLUB POSLANCEV:
Vsi po a:!ci in člani Ljudske fronte odnosno njenih narodnih predstavništev tvorijo klub poslancev Ljudske fronte, ld dela po svojih statutih.
Tržaški gesti® * vevški paplntld
pred zaključit vi j o prvega kongresa Narodne fronte v Beogradu, je imel predesed-nik Narodne fronte Jugoslavije In predsednik zvezne vlade maršal Josip Broz-Ttto naslednji govor:
»Tovarši la tovarišice! Najprej se moram zahvaliti za veliko zaupanje, ki ste ga danes izkazali meni in ostalim tovarišem predsedstva, želel bi, da ne smatrate kot neskromnost z moje strani, če tudi jaz povem nekaj besed o nekaterih vprašanjih, ki so bila tako lepo obrazložena v poročilu tovariša Kardelja, kakor tudi v ostalih poročilih in v razpravi. Zaradi tega ue pričakujte, da vam bom obrazložil nekaj novega, temveč želim samo poudariti ono, kar je po mojem mnenju najvažnejše za Narodno fronto pri uresničenju lij nihr nalog. S tem kongresom, ki mu prisostvujejo zastopniki vseh federalnih enot, je z združitvijo končan proces politične opredelitve v naši deželi. Brez dvoma se Ljudska fronta Jugoslavije kot borbeno politično združenje po svoji obliki In po svoji vsebini globoko razlikuje ne samo od vseh preteklih koalicij v Jugoslaviji, temveč tudi od vseh narodnih front, ld so bile v drugih deželah. Zakaj je bilo mogoče pri nas uresnčiti tako združenje, v katero so vstopile posamezne skupine in stranke, prostovoljno pripravljene, da delajo za uresničenje enega samega skupnega programa, tako političnega kakor gospodarskega. To je bilo mogoče zato, ker je bil ta program, čeprav je napisan šele sedaj, že davno v srcih in razumu širokih ljudsk-h množic, posebno pa onih, ki so šli v boj leta 1941, ne samo, da bi se bojevali za izgon okupatorja iz naše države, temveč tudi za boljši red, za boljšo Jugoslavijo, kot je bila pred vojno. To pomeni, da. je la program že zdavnaj postal resničnost, da se je že davno pričel izvajali in je sedaj samo v pismeni obliki sprejet od zastopnikov posameznih strank in skupin, M so napravile samo ono, kar so moral« storiti in kar je bila njihova dolžnost, kar pomeni, da so sedaj tamkaj, kjer so bile tudi njihove množice, ki so nekdaj tvorile te stranke. Istočasno moram tudi naglasiti, da v nobenem primeru ne podcenjujem s temi svojimi navedbami pomena vstopa voditiljev raznih skupin in strank v Narodno fronto. Nasprotno, temu pripisujem velik pomen, ker vidim v tem jamstvo *:i hitrejšo konsolidacijo in notranje pomir-jenje, ki je neobhodno potrebno za hitro ozdravljenje ran, ki nam jih je zadala velika osvobodilna vojna. V tem vidim dejstvo, da so s tem svojim vstopom vodilne osebe nekaterih skupin in strank prevzele na sebe pred ljudstvom del obveznosti, prevzele na sebe dolžnosti, ki niso lahke in se za njihovo Izvršitev zahteva velik napor In samoodpoved.
Z narodnega, stališča je združenje narodnih front posameznih federalnih enot z enotnim vodstvom brez dvoma činltelj ogromne važnosti za krepitev bratstva, za odstranitev krajevnega patriotizma, za preprečevanje narodnega šovinizma itd. Z državnega stališča je Enotna ljudska/ fronta Jugoslavije čvrst steber odnosno močan političen čini teli, na katerega se more naša država v vsakem pogledu našlo niti in ki daje naši državi pečat na znotraj urejene države. S stališča izgraditve naše države je Ljudska fronta Jugoslavije, kakor je bilo poudarjeno v vseh poročilih in v razpravi, močen vzvod za hitro in lažjo Izgraditev naše porušene domovine. Iled-kokdaj je bilo kako združenje sestavljeno Iz tako močnih konstruktivnih sil, kot je Ljudska fronta Jugoslavije. Vzemimo samo Protifašistično fronto žen, vzemimo samo Združeno zvezo mladine Jugoslavije vzemimo samo delavske in nameščenske sindikate, vzemimo samo naš kmečki stan, če že. ne stoodstotno, pa vsaj ogromno večino, pa bomo videli, da so v Fronti najbolj konstruktivne sile naše države, to je nekaj milijonov članov; če pa k temu še dodamo, da je v fronti naša slavna vojska Jugoslavije, zvesti varuh pridobitev velikega osvobodilnega boja, potem vidimo, da pomeni Fronta impozantno, nezlomljivo silo. ki je zmožna izvršiti vse naloge, ki so orisane v programu.
To so realna dejstva, o katerih M morali premišljevati reakcionarji v naši državi, z njimi pa tudi oni, ki so v inozemstvu in ki sanjajo, da se bo na kakršen koli način vrnilo tisto staro, to je, da' se bodo vrnili, da se bodo vsedli ljudstvu za vrat, ker jim že sama misel na to, so za vedno izgubili svoje položaje, naganja paničen strah v kosti In živalsko besnost proti sedanjemu stanju v Jugoslaviji. O teni bi morali premišljevati mnogi reakcionarji |z drugih držav, ki podpirajo naše reakcionarje, tako doma kakor v Inozemstvu, da bi se prepričali, da je vse njihovo delo jalovo, ker bodo dosegli samo ta uspeh, da bodo izgubili svoje živce in si pridobili sovraštvo naših narodov, ki žele, da jih puste v mini graditi njihovo boljšo bodočnost. Mnogo naših tovavi še v, ki čltajo razne klevete in gnusnosti posameznih reakcionarnih pisunov v tujini, ki mečejo blato na našo državo in preobračajo dejstva, negoduje proti temu, čudeč se, kako more sploh biti taka pokvarjenost na svetu.
Na to w mogel odgovoriti naslednje: Naj pišejo kar koli, naj pripovedujejo kar koli in naj obračajo dejstva kakor koli, to je samo znak nemoči onih, ki so se Jim načrti za Jugoslavijo izjalovili, odnosno, ki so doživeli polom. Kdor jo izgubil, se tudi jezi. Mi moramo iti po svoji poti, he oziraje se na klevete ln preobrnjeni dejstva. Spomnimo se samo razdobja od L 1941., ko smo začeli boj, pa do l. 1943.: Koliko laži, koliko klevet, koliko preobrnjenih dejstev je bilo uporabljenih prot; n^šim partizanskim odredom In kasneje Proti naši narodno osvobodilni fronti. Tod,. **? to se nismo nikdar ozirali. Tolkli smo okupatorja in zmagovali. Tolkli smo tudi 0 'dpator jeve sluge, ustaše, 1 jotlčevce, filološke domobrance, četnike ln izdajalce »raže Mihailoviča, In sicer brez. ozira n;t ves krik v tujini, d,a so skupaj z okupatorjem razbit in uničeni. Ko so naši so vražnild, oziroma reakcija v tujini, videli, da s klevetami in lažmi ni mogoče zmagat n uničiti gibanja, ki se bojuje za svobod’ 'oje države na strnv.i zaveznikov so,z~-easno obrnili hrbet onim, k; so jih do te "»j na vse načine podpirali. Od tedaj so
uporabljali proti naša osvobodilni vojska droge metode, ld ravno tako niso uspele, ker smo zmagali na dveh frontah; tako na notranji kakor na zunanji. Zato ni nič čudnega, da danes vidimo, kako besni vsak dan hujša kampanja proti našemu osvobodilnemu gibanju in voditeljem tega gibanja. Še več, prepričan sem da bodo še večji načrtni napadi mednarodne reakcije proti naši državi, toda že danes morem reči, da bo tudi ta zadnja ofenziva laži prepadla in da bo vse blato, ki ga mečejo na našo državo in na naše gibanje, padlo na one, ki so ga uporabljali.
Nekateri sovražniki Fronte v naši državi, kakor tudi izven države naglašajo, da je pri nas prav za prav enostrankarski, sistem, oziroma Ljudsko froqto zlonamerno enačijo s Komunistično partijo. Mislim, da bi tisti v tujini, ki tako govore, zelo želeli tak sistem. Kdo pa bo zložil rogove v vrečo; zato je to njim nerazumljivo, oziroma nočejo razumeti, če bi si bilo treba kaj predstavljati, kadar govore ali pišejo take nesmiselnosti, potem bi jih gotovo spreletel mraz, ker bi videti, da predstavijo ta stranka nekaj milijonov članov. Ti ljudje so nam predlagali in nam še predlagajo, naj vzamemo za vzgled njhovo demo-kracjo, najprej pa naj dovolimo, da vstanejo od mrtvih vse one stare, stranke, one reakcionarne stranke, ki so bile nekoč, češ da so samo one sposobne ustvariti demokracijo njihove vrste. Soglašam, da je točno, da bi te stranke vzpostavile demokracijo njihove vrste oziroma obesile bi firmo, za katero bi se skrivala diktatura manjšine. Toda kaj hočete, naš narod noče take demokracije. Naš narod je razumel, da ni ravno najboljša demokracija ona, ki se izraža samo v kroglicah za časa volitev, temveč da je boljša ona*demokracija, k| ima globok smisel za enakopravnost, socialno enakopravnost mno-ž 1 o. JDemokraaija brez velikih socialnih izprememb ni demokracija. Naš narod sl je priboril svojo vrsto demokracije, kjer je polna svoboda za veliko večino ljudskih množic, Istočasno pa so za neznatno manjšino samo gotove omejitve, M jim onemogočajo, da bi delali, kar hočejo; te omejitve pa so v tem, da nima,jo oblasti v svojih rokah in zato ne morejo ničesar storiti. Dalje se našemu narodu zdi pametno, da se različne skupine in stranke, ki jim je res pri srcu demokracija, združijo, kakor to dokazuje naša Ljudska fronta Jugoslavije, Naši narodi smatrajo, da je v današnjem položaju obstoj mnogih stranic, osamljenih druga od droge z različnimi programi, ki bi se med seboj klale ln preten-r,a vale. še posebno škodljiv, in zaradi tega nočejo poslušati takih nasvetov. Kdor posluša in bo poslušal take nasvete, bo verjetno opravil zelo slabo, ker bi mogel zelo hitro prešteti svoje pristaše.
Sedaj pa nekoliko besed o vprašanju naše notranje ureditve. Ko smo leta 1914. sklenili sporazum z gospodom Subašlčem, predsednikom kraljevske jugoslovanska vlade v Londonu, o do-ločenem sodelovanju med g. Subašičem In Narodnim odborom osvoboditve Jugoslavije, kar je pozneje privedlo do sestave enotne vlade, smo se, kakor vam je znano, sporazumeli, da ostane vprašanje kralja odprto do ustavo! vOvne skupščine. Toda danes, ko se približuje dan volitev, ko so se tudi na sedanjem kongre su mnogi zastopniki dotaknili vprašanja — monarhija ali republika — in je bilo tn vnešenio v program, se hočem tudi Jaz ' nekoliko besedami dotakniti tega vprašanja. Ko smo stopili v boj za osvoboditev naše države in smo postavili med dr: igli n tudi geslo »Staro se ne sme nikoli Tefi vrniti!«, tedaj ne samo, da ni bilo nobenega borca, temveč tudi ni bilo drugih pristašev Narodno fronte, ltl bi bili mislili, da se more ustvariti novo načelo s kraljem. Tembolj, ker sta od samega začetka osvobodilnega. hoja pa do Ietp 1944. Draža Mihailovič In tudi Nedič vsa svoja izdajstva delala v imenu kralja. Ali je delal Mihajlovič brez, vednosti kralja in reakcionarnih vlad. ki so bile v tej dobi? Po mojem globok m prepričanju ne! Ne samo po mojem prepričanju, temveč nihče med nami ni nikdar dvomil o tem, tembolj, ko je videl, da si> po vsakem večjem napadu četnikov skupno z okupatorji na našo osvobodilno vojsko in partizanske odrede, po vsakem večjem po kolju partizanskih rodbin, muslimanov itd . dobivati od kralja odlikovanja razni častni Ul ln podčastniki, klavci Draže Mihailoviča. k| so izvrševali taka zverstva, take žločl e. če ne bi bilo ničesar drngega kot ln, bi Mio dovolj, da se kralju prepreči prihod v državo, na temelju česar je tudi AVNOJ sprejel sklep o prepovedi njegovega prihoda do ustavotvorne skupščine.
Toda jaz postavljam vprašanje monarhije ali republike z drugega stojišča, Ne s stališča osebe, temveč s stališč* sistema In postavljam takoj vprašanje; Ali Je mogoča monarhija v sedanjih razmerah oziroma v novi federativni Jugoslaviji? Ni mogoča Iz več razlogov. Prvi najvažnejši razlog je federacija Jugoslavije. Makedonci. Slovenci, Hrvati, Bosna ln Hercegovina, črna gora in, prepričan sem velika večina v Srbiji ne žele monarhije. Ne iz neke kaprice, temveč zato. ker je to nezdružljivo s tako federacijo, kot Je pri nos, ker bi so v monarhiji čutile narodnosti, ki so v tej vojni dobile svojo svobodo ln enakopravnost, znova ogrožene. Drugič Je obstoj
l.judske oblasti v Jugoslaviji nezdružljiv z monarhijo, ker bi se ljudske množice, Ul so s toliko krvi pribojevale to oblast, čutile v monarhiji ogrožene In to upravičeno, ker bi sl monarhija prej ali slej skušale ustvariti aparat, ki bi ustrezal monarhističnemu sistemu. Tretjič je taka demokracija, nezdružljiva z monarhijo, kakor J<-včeraj rekel tovariš Tuna Babič, ker je našim narodom še zelo sveže v spominu ona demokracija, ki je bila pod monarhijo od 1920—1941. Torej vse to govori proti monarhiji in za republiko. Narodno osvobodil na fronta Jugoslavije ima torej sedaj prn vico. da se bojuje za republiko, ima pravi co, da širi to svojo zahtevo kot politično združenje, ki p, osnovano ne samo na demokratičnih, temveč tudi na repubUtausklh načelih.
Nadaljnje naloge Ljudske fronte Jugoslavije. Tukaj sem včeraj slišal, zdi se mi od zastopnika Iz Kruševoa. da M morali
vsi člani Ljudske fronte delati za iztrebljenje odmetmških skupinic. O tem vprašanju moram izpregovoritl nekoliko besedi: Kes je, da obstoje razne skupinice, teroristične skupinice v nekaterih krajih naše države, o čemer nam lahko priča uspeh razprave proti Narodnemu odboru Draže Mihajloviča in tovarišev. Bes je, kar pripovedujejo in kar kažejo listine pri današnjih obtožencih na tej razpravi, da so Nemci poslali v Srbijo teroristične skupine z določenimi nalogami, toda sedaj ni več Nemcev in kdo torej podpira te tolpe? Te tolpe prej niso uživale samo podpore Nemcev, temveč tudi raznih reakcionarnih elementov, domačih in tujih, ki hočejo na ta način ustvariti negotovost v naši državi. V Srbiji so te teroristične tolpice sestavljene Iz četnikov Draže Mihajloviča in ljbti-čevcev, v Bosni so te tolpice sestavljene Iz četnikov Dražo Mihajloviča in ustašev Paveliča; na Hrvatskem sestavljajo te tolpice ustaši, v Sloveniji sestavljajo te tolpice Rupnikovi domobranci, a glavni šefi od Paveliča, Rupnika, Nediča pa do Draže Mihailoviča itd. sede v tujini. Na žalost se naši vladi, čeprav so to najbolj krvavi vojni zločinci, še ni posrečilo doseči pri zaveznikih, da bi se nam ti zločinci ln njim podobni Izročili. S temi tol picam v Jugoslaviji bomo opravili. Da pa M bil ta posel čim prej gotov, da bi bilo tem tolpam onemogočeno ogrožati naše mirne vasi in ubijati vaške odbornike ati navadne kmete na najbolj zverinski način Sn tako ustvarjati negotovost v državi, je dolžnost vseh članov Fronte, da pomagajo organom oblasti, da se ti zločinci polove.
Nadalje so člani Ljudske fronte dolžni pojasnjevati in pobijati različne fantastične vesti, ki prihajajo lz tujine. Pripovedujejo naj zapeljanim ljudem, da je vse to gubljena stvar, da so vse te vesti izmišljotina in da naj ne verjamejo več vestem raznih klavcev, ki si žele na škodo raznih zapeljanih ljudi podaljšati svoje življenje. Izdali smo že dve amnestiji in to zelo široki amnestiji; to Je doka® naše moči, to je dokaz, da želimo omogočiti raznim zapeljanim ljudem, da se znova vrnejo v narodno skupnost ln h konstruktivnemu delu »a srečo naše države. Naj se nihče ne vara, da je to dokaz naše slabosti, gorje namreč onemn, ki bi po tej amnestiji znova poslušal stranske glasove sovražnikov naše države in bi šel po poti zločina in proti Ijnd-sld delavnosti.
Kar se tiče Izgraditve naše države, čoka Fronto ogromna naloga.
Kaj pomeni izvajati program Fronte? Program Fronte pomeni zasejati stoodstotno naša polja jeseni ln spomladi. Izvajati program , Fronte pomeni zgladiti ceste ln železnice, pomeni zgraditi tovarne In povečati proizvodnjo, pomeni skrajne napore Ja preskrbo naših lačnih krajev v Bosni I11 Hercegovini, v Dalmaciji, v Liki, Gorskem Kotaru, črni gori itd. Tu je nujen posel, ki ne prenese odlaganja, ker je zima blizu in bo to takrat, zaradi zametov onemogočeno.
Program Fronte pomeni najtočnejše Izvajanje socialnih ukrepov za ublažitev bede med najbolj siromašnimi sloji ljudstva in skrb za naše invalide, ltl so dali svoje zdravje v boju za današnjo novo demokratično federativno Jugoslavijo, Program fronte pomeni pobijati narodni Šovinizem ter širiti in krepiti bratstvo in enotnost narodov. Program fronte pomeni pobijali brezdušno špekulacijo, ld ustvarja težke pogoje za življenje najstromnšnejSlh delov ljudstva. Program fronte pomeni usposabljati in krepiti pridobitve tega. velikega boja kot zenico svojega očesa. Končno pomeni program narodne ronte dokončati delo uničenja ostankov' fašizma v naši deželi. T0 so po mojem glavne naloge, k! zahtevajo skrajen napor vseh sil, da bi se mogle izvršiti.
NI ml več potrebno poudarjati ogromnega pomene, zgodovinskega pomena tega kongresa, ker se je o tem že dosti govorilo, temveč vas vse pozivam, da greste med narod in da presadite vse one misli, Id so Izražene tn, v duše naših narodov, k^r bo tn notem jamstvo, da bomo hitro uresničili naš cilj, kj jo pred nami.
Naj živi nova demokratična federativna Jugoslavija!
Naj živi Ljudska fronta Jugoslavije!«
Nato je m»ršal Tito sedel na predsedniško mesto in se je ponovno pozdravljen z burnim ploskanjem in klici: »živel maršal Tito! Tito! Tito!« obrnil k prisotnim z besedami:
»Dragi tovariši In tovarišice! Po pripombah, ki sem vam jih malo prej obrazložil, izražam tukaj pred vami vsemi svojo globoko vero, da bo naše delo, da. bo delo naše Fronte, v kateri so se danes tukaj zedinili vsi narodi Jugoslavije, ki so si priborili svojo narothio svobodo, in v kateri so se združile vse demokratične sile naših narodov, — da bo delo te naše Fronte zelo koristno za Izgraditev' velike ln srečne bodočnosti naše države. Pozdravljam vas v ime-žel jo, da bi imeli mnogo uspeha pri svojem delu.«
Javna zahvala
Tovarniški odbor 0F Vevče je izročil dne 8. avgusta 1945 Odseku za gradnjo in obnovo pri MNOOO - okrožno mesto Ljubljana — znesek 22.932 din z naslednjim pojasnilom:
Od svojega zaslužka ob priliki udarniškega dela je delavstvo in nameščenstvo papirnice Vevče dne 30. junija 1945 sklenilo nakazati MNOO fondu aa obnovo 22.932 dinarjev z željo, da se denar porabi za obnovo po okupatorju porušenih domov onih. lastnikov, ki so podpore najbolj po Irebni, MNOO - okrožno mesto Ljubljana odsek za gradnjo in obnovo se vsem daro valcem papirnice v Vevčah najtopleje zahvaljuje. Naj bi ta velikodušni čin vevških nmeščencev našel mnogo posnemalcev.
GradBbni odsek za gradnjo in obnovo
pri MNOO - okrožno mesto Ljubljana.
v soboto 4. avgusta je obiskala deputa-cija tržaške delavske mladine papirnico v Vevčah. Tukajšnja podružnica enotnih strokovnih organizacij je skupno z Zvezo mladine Slovenije iz Vevč, Polja in okoliških vasi priredila gostom svečan sprejem.
Pred slavnostno okrašenim vhodom v tovarno je med petjem in Igranjem harmonik več kot petstoglava množica delavstva in mladine pričakovala drage goste lz Trsta. Avtomobili so privozili. Med vzklikanjem demokratičnim množicam Trsta in maršalu Titu Je izstopila iz avtomobila delavska mladina. V imenu delavcev in nameščencev papirnice jo je prvi pozdravil predsednik ESZDN tov. Zupančič, za njim tov. ing. Reš, za AFŽ Polje in okolico tov. Podbev-šek Štefanija. Tov. Mimi Perdanova je izročila gostom spominsko plaketo, darilo delavcev in nameščencev papirnice Vevče: na temnem furnirjevem ozadju iz lipe plastično izrezani simboli ročnega in umskega dela, okrašeni s peterokrako zvezdo, v sredi ni srp in kladivo. Plaketa je delo trajne vrednosti. Izdelala sta jo tov. Babnik in Gorše. — Kot zastopnik mladine Polja je spregovoril udarniški pozdrav tov. čeme Franc. Tov. Vera Reševa je z nagovorom izročila gostom prekrasno darilo: doprsen kip slovenskega književnika velikana dr Francete Prešerna.
Vsi govorniki so v svojih govorih poudarjali: »Bratje in sestre iz Primorja, vztrajajte v vaši borbi, ml smo z vami! žrtve in skupne borbe so jamstvo lepše bodočnosti in bratskega sožitja slovenskega in italijanskega naroda v Trstu!«
Globoko ganjen se je v imenu gostov zahvalil tov. Tržačan. Izrazil je veselje nad prekrasnim sprejemom, kakršnega niso pričakovali. »Prišli smo,« je dejal, »v Slovenijo, da vidimo in spoznamo, kaj je delovni človek ustvaril tu v svobodi in kako si je uredil življenje. Občudujemo vašo ustvarjalno moč, iz katere se zrcali prava ljudska demokracija, ki vam je zagotovila delo in kruh. Naši delavci v Trstu pa dobesedno stradajo. Nimamo še svobode, še se borimo zanjo. Boriti se moramo proti ostankom fašizma in proti reakcionarjem. V tej borbi čutimo bratsko oporo v vas Slovencih in vam obljubimo, da ne bomo klonili, dokler Trst ne bo svoboden in združen e Titovo Jugoslavijo!«
Množica je prekinjala govornike v vkllld Trstu, maršalu Titu in svobodni Primorski.
Ko so se tržaški gostje poslovili od nas, 30 nam zagotovili, da odnašajo s seboj najlepše vtise Ir m- -'rio oporo za njihov boj za lepšo bodočnost
IZa&oCe ta$umejo današnji eas
Nekaj primerov dela in požrtvovalnosti naših delavcev
Kulten® del® na štajerskem	Tovarna „šešlr44
Daj delavcu svobodo in videl boš, kaj bo ustvaril! Tega izreka se spomnim vselej, kadar mi pride v roke kako poročilo iz obratov, iz katerega vidim, kako se delavstvo z veseljem in navdušenjem oprijema dela na kulturnem polju.
Splošna stavbna dražba
Maribor—Tezno
»Kulturno delovanje v naših obratih je zelo oživelo. Ustanovili smo razne odseke, ki med seboj tekmujejo, kateri bo prvi.
Dramatski odsek se pripravlja, da bo v najkrajšem času sklical prvi sestanek. — Ustanovili smo odbor, ki organizira tovarniško knjižnico. Tudi pevski odsek imamo. Mladinci imajo že svoj nogometni odsek, ki bo začel z rednimi vajami.
Stenski časopis prinaša razne članke. Ne manjka tudi karikatur, katere vzbujajo izredno zanimanje.
V načrtu imamo, da bomo prirejali tudi družabne večere, na katerih se bomo po dolgem času spet svobodno poveselili in razvedrili.
Vlili suro spominsko „plošeo svobode44
(Iz črne)
Po zlomu Nemčije smo se znašli pred popolnoma novimi in težavnimi problemi. Vendar danes lahko rečemo, da smo najhujše prebrodili in že plavamo v mirnejše vode.
Pri rudniku smo z delom nadaljevali, v kolikor seveda ni bil poškodovan. Težave smo odpravili in zdaj delamo s polno kapaciteto. Ker nimamo polja in smo v tem pogledu pasivni ter odvisni izključno od dovoza, so nam Okrajni odbor Osvobodilne fronte kakor tudi vsi drugi merodajni forumi šli vsestransko na roke, tako da so te težave zdaj za silo odstranjene.
Topilnica, ki je bila med vojno težko poškodovana, se je v kratkem času toliko popravila, da spet lahko topimo svinčeno rudo doma.
V navzočnosti delegata ministrstva in obratovodij topilnice, se je vlila prva plošča, težka 50 kg, katero bomo hranili in ki jo imenujemo »plošča svobode«.
Na veselih obrazih vidimo zadovoljstvo, da bodo domačini lahko spet zaslužili svoj kruh doma, in sicer v domovini, ki je res njihova. Vsi vedo, da nas ne bo več tlačil strah pred redukcijami in pred aretacijami za našo predanost delavski stvari.
H. K.
Pemagamo sl med seboj
Odbor podružnice v tovarni Titan v Kamniku si je zadal med drugim za nalogo tudi to, da bo skrbel za vdove in sirote tovarišev, M so padli za svobodo.
Pri izplačilu za mesec junij, ko se je plačala razlika med plačo in med akontacijo, so naši nameščenci sklenili, da bodo prispevali določene odstotke od svojih prejemkov za one vdove in sirote, ki so podpore najbolj potrebni. Zbrali so 9924 dinarjev in jih izročili odboru podružnice, da jih pravično razdeli.
Ker je naše delavstvo in nameščenstvo po novi uredbi upravičeno, da prejema dodatne živilske nakaznice, je na pobudo odbora odstopilo Prehranjevalnemu uradu neko količino živil. Poleg tega so darovali nameščenci 20 živilskih kart za internirance, ki so potrebni pomoči. J. G.
*
Grafični delavci Občni zbor celjskih grafičarjev
28. julija so imeli grafični delavci v Celju svoj občni zbor. Pred občnim zborom je pevski zbor zapel nekaj pesmi, nato pa je predsednik pripravljalnega odbora tov. Kusterle pozdravil vse navzoče in predlagal dnevni red.
Iz poročil je bilo razvidno, da je Ml pripravljalni odbor vsestransko delaven. Zdaj imamo organizacijo, ki skrbi tudi za politično in strokovno vzgojo svojih članov, jim daje pobude in naloge za delo v javnem življenju. Zavedamo se, da smo sestavni del slovenskega naroda in tako tudi sestavni del vse Titove Jugoslavije. Znamo ceniti to svojo svobodo, zato si štejemo kot svojo dolžnost, da to svobodo ohranimo in jo utrdimo. Delali bomo vsi, tako na političnem kakor na strokovnem polju. Ne bomo pustili, da bi samo odbor delal, ampak mi vsi mu bomo pomagali.
Tov. Mara Sajevic se je v svojem referatu dotaknila vseh trenutno najvažnejših notranje in zunanje političnih vprašanj. Obširno smo razpravljali o volitvah v Narodne odbore.
Ugotovili smo, da je organiziranega 96«/« vsega delavstva naše stroke. Po volitvah novega odbora se je razvila zelo živahna diskusija o nalogah tega odbora. Postavili smo si smernice za svoje bodoče delo. Z občnega zbora smo poslali pozdrave našim primorskim in koroškim bratom.
Ustanovni občni zbor delavcev in nameščencev tvrdke »Karton«, Delniške tiskarne in knjigoveznice Žabjak
24. julija so imeli uslužbenci tvrdke »Karton«, podružnice Delniške_ tiskarne in knjigoveznice žabjak v palači »Grafika« svoj ustanovni občni zbor. Vse navzoče tovariše in tovarišice je pozdravil predsednik tov. Florjančič Pavla od Mestnega odbora Osvobodilne Fronte, dala nekaj navodil in nas opozorila na važnost teh volitev.
Tov. Čepon je poročal o delu pripravljalnega odbora. Objasnil je članstvu, da so bile v tem času potrebne večje ali manjše intervencije glede plač in razvrstitve kvalifikacij članov, ki so povoljno izpadle. Tov. Boštjančič je govoril o gospodarskem stanju, o našem odnosu do mezd in plač. o cenah itd.
Nato je bil izvoljen odbor s predsednikom tov. Čeponom na čelu. Izvolili Emo ta-
Mariborski železničarji
so organizirali tri stenske časopise, ustanovili pevsko društvo in uredili tudi na peronu desko za dnevno časopisje.
Pevsko društvo je že začelo z rednimi vajami. Upajo, da bodo kmalu imeli dober pevski zbor.
V šahovski krožek se je prijavilo precejšnje število tovarišev-šahistov, pa tudi novincev, ki se učijo igrati šah.
Ustanovili so knjižnico, ki je že začela z delom. Izdali so okrožnico s pozivom vsem železničarjem, da daruje vsak vsaj po eno knjigo. Zbirka knjig razveseljivo napreduje.
Stenski časopis v tovarni Roteks
Za redne prispevke »Stenčasa« skrbi kulturni odbor pod vodstvom tov. Horvata. Pri ureditvi stenskega časopisa je predvsem sodelovala naša mladina, ki je dala za to delo 56 prostovoljnih ur. Stena hodnika, na katerem je stenski časopis, je umetniško poslikana.
Odbor je dal pobudo vsemu članstvu za sodelovanje. Pri vseh vlada res veliko zanimanje in veselje.
V,
dl zaupnike v posamezna podjetja, in sicer: za tvrdko »Karton« tov. čeraak Marijo, za Delniško tiskamo tov. Kosem Ljuba, za knjigoveznico žabjak tov. Indofa Maksa.
*
Tekstilni in oblačilni delavci Iz tekstilne tovarne Eiiler
Po osvoboditvi je med delavstvom zavladalo veliko veselje do dela. Koncem juni-Ustanovili smo majhno knjižnico v katerem smo izvolili odbor naše podružnice. Zavedamo se, da le s povezanostjo in s pravim tovarištvom bomo lahko doprinesli tudi mi svoj delež k splošnemu napredku.
Naša produkcija se sicer dviga z meseca v mesec, toda predvojne višine še vedno ni dosegla. To pa vsled tega, ker moramo predelovati stroje za izdelovanje svile v stroje za izdelovanje plišov. Manjka nam tudi delovnih moči.
^Ustanovili smo majhno knjižnico, v kateri imamo zaenkrat največ brošur. Imamo tudi pevski zbor, od katerega si mnogo obetamo. Za obratno kuhinjo so priprave že v teku. Povsod se opaža volja za napredek in za izboljšanje našega položaja.
Delavci.
V Hutter j e vi tovarni
so se dne 28. julija sestali delavci in nameščenci. Na zborovanju je tov. Slavec, predsednik upravnega odbora podružnice, obvestil navzoče, da je ministrstvo določilo za delegata v tej tovarni tov. šerbela, kar so delavci in nameščenci pozdravili s ploskanjem. Tov. Šerbel je pozval navzoče, naj skrbijo za to, da se bo produkcija v tovarni dvignila, da se med delovnim časom ne izguiblja časa z zasebnimi zadevami. Le tako se bodo počasi odpravile posledice te strašne vojne, katero imamo za seboj. V pogledu akontacij je tov. Šerbel obljubil delavstvu izboljšanje takoj, ko bo prodaja izdelkov, ki se vrši proti akontaciji, prinesla več gotovine v cibrat. Tov. Slavec je še podal kratek pregled predvolilnega dela, pri katerem je večina delavstva sodelovala in pozval navzoče, da prihodnji dan vsak odda svoj glas onemu, katerega smatra za vrednega svojega zaupanja.
Živilski delavci Tudi živilci smo pridno na delu!
Delavci in nameščenci živilske industrije, ki izdelujejo marmelado, sadne šoke, žganje in kis, smo se zopet zbrali 2. avgusta na sestanku in ugotovili sledeče:
Organizirani smo 100%. Delamo tovariško in udarniško posebno pri stiskanju malin, ki letos prihajajo v največji meri iz Primorske. Poleg tega se pridno pripravljamo na novo sadno kampanjo tako, da nas ne bo prehitelo. Tudi sodi za novo slivovko že čakajo in upamo, dia bomo lahko v kratkem postregli Ljubljančanom z dobro kapljico. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je bila po zadnji ekpsploziji na kolodvoru najbolj prizadeta tvrdka Potnik in drug. Delavci so v udarniškem tempu popravili delavnice tako, da lahko nemoteno delajo naprej. Posebno so se odlikovali tov. Zabavnik Franc, Dimnik Franc in Štrajhar Luka, za kar so prejeli na članskem sestanku tovariško zahvalo. Da ne poteka življenje samo v težkem delu, je pa naš odbor organiziral skupen Met v bližnjo okolico, kjer bomo 15. avgusta malo pozabili na vsakodnevne skrbi in težave in se nekoliko pozabavali.	Delavci
Francov mlin v Mariboru
je sedaj pri osemurnem delovnem, časa dosegel isto produkcijo kot prej pri daljšem delovnem času. Potrebno je, da se v mlinu popravi še cml del, ki je bil pri bombardiranju pokvarjen, da se izkoristi celotna kapaciteta tega velikega mlina in tovarne testenin.
»
Delavci gradbene industrije
Občni zbor samotne
tovarne v Štorah
V dvorani naše tovarne, ki smo jo okrasili s sliko maršala Tita z zastavami in cvetjem, smo imeli 25. julija ustanovni občni zbor naše podružnice.
Delegat Okrožnega odbora tov. Zemljah je obrazložil politični položaj in razliko med staro in novo Jugoslavijo.
Pripravljalni odbor je poročal o svojem dosedanjem delovanju. Prediskutirali smo tudi temelje in organizacijsko strukturo Enotnih strokovnih organizacij. Nato smo pristopili k volitvam. Predlagana je bila ena lista, ki je bila sprejeta z nekaterimi spremembami.	'
Delavstvo je zagotovilo odbora, da ma tx? pomagalo z ssem| dlaaA, Odbor.
v skalp Luk!
Julija smo imeli v tovarni »Sešir« v Škofji Loki ustanovni občni zbor naše podružnice. Pripravljalni odbor je marljivo delal in je organiziral okrog 90»/o delavstva. Zdaj pa je stopil pred delavstvo in dal pregled svojega dela.
V okusno okrašeni dvorani so se zbrali delavci in nameščenci tovarne točno ob napovedanem času. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora tov. Pirc Tone. Za njim je govoril tov. Per, zastopnik Okrajnega odbora Osvobodilne fronte, ki nam je v jedrnatih besedah orisal razvoj štiriletne narodno-osvobodilne borbe. Na koncu je utemeljil potrebo in važnost enotne strokovne organizacije. Prikazal je tudi težave, ki nastopajo pri obnovi naše domovine. Osvetlil je važnost kulturno prosvetnega udejstvovanja. Priporočil nam je, naj organiziramo sten-čas, v katerega naj tovariši in tovarišice sami napišejo razne sestavke o važnih dogodkih iz njihovega življenja.
Tov. Štefan je pozdravil občni zbor ter podal kratko poročilo o strokovnih organizacijah ter apeliral na vse članstvo, naj pomaga odbora pri njegovem delu.
Tov. Pirc je podal nekaj pripomb glede plač in socialnega zavarovanja.
Pri volitvah je bila z malo spremembo sprejeta predlagana lista. Za obratnega zaupnika smo soglasno Izvolili tov. Janka Šinka.
Z občnega zbora smo odšli s trdnim sklepom, da bomo posvetili vse sile, da bo naša domovina čimprej urejena in da se bodo naše strokovne organizacije čimbolj dvignile.
e
Okrajni odbor Osvobodilne fronte je zaprosil za 15 delavcev, ki bi bili pripravljeni raztovoriti štiri vagone pšenice. Drugo jutro se je zbralo 20 delavcev-prosto-voljcev, ki so udarniško iztovorili in vskla-diščili 65 tisoč kilogramov pšenice v treh urah. Plačilo, ki so ga za to dobili, so podarili družinam naših padlih in interniranih tovarišev. Tako so tudi naši delavci izven svojega rednega delovnega časa nekaj storili v zavesti, da delajo za skupno srečo in blaginjo lastnega naroda, katerega ni uklonilo trpljenje zadnjih štirih let, ampak ga je še bolj utrdilo.	Stanovnik Jože.
Delavci občinskih podjetij in ustanov
Iz Mestne plinarne v Mariboru
nam poročajo, da obnovitvena dela dobro napredujejo in da bi plinarna že lahko pričela z rednim, obratovanjem, če M bil zagotovljen potrebni premog.
Podružnična uprava je priredila prvo politično uro, ki je bila dobro Obiskana. Prvih svobodnih volitev v naši demokratični Jugoslaviji se je delavstvo in nameščenstvo udelžliio z izrednim zanimanjem. Niti eden ni hotel izostati pri predvolivnih sestankih in pri volitvah.
Delavstvo si želi končne ureditve plač in mezd kakor tudi rešitve vprašanja izplačevanja mezd in plač. Sedanje akontacije so za večje družine premajhne. Te družine si ne morejo kupiti s to akontacijo niti onega, kar je dodeljeno na živilske nakaznice im sočivja na trgu. Ta ureditev je nujna.
Ustanovni občni zbor
v falski elektrarni
Po tritedenskih pripravah, po predhodnih treh prCpravljaftnih sestankih, se je delavstvo in nameščenstvo tega važnega podjetja zbralo na ustanovnem občnem zboru podružnice svqje strokovne zveze, ki se je vršil dne 21. julija. Na pripravljalnih sestankih je že tov. ing. Kramaršič obravnaval razna vprašanja in dal pojtesnila navzočim. Na občnem, zboru je tov. Kra-m&ršič podal poročilo o delu pripravljalnega odbora, tov. ing. Korošec kot delegat ministrstva pa pregled o nalogah delavstva in nameščenstva falske elektrarne. Izvoljen je bil upravni svet podružnice s predsednikom tov. Semetom Vilkom in tajnikom Trojakom Ivanom ml
*
Podružnica uslužbencev finančne kontrole v Ljubljani
26. julija so imeli uslužbenci finančne kontrole v Ljubljani občni zbor svoje podružnice. članstvo se ga je v polnem številu udeležilo. Tov. Kobe je opisal strukturo Enotnih strokovnih organizacij in podal smernice za delo v njih. Tov. Dobrila je priporočil enotnost in podčrtal važnost, da pridejo v odbor res najboljši in zaupanja vredni tovariši. Po razrešnici pripravljalnega odbora so bile volitve. Nato je dobil novoizvoljeni odbor navodila za delo.
G. L
* *
Prekmurski delavci
esllaaiafo raa tie$»
V stari Jugoslaviji in za časa okupacije so romali tisoči naših najboljših ljudi iz Prekmurja v tujino s trebuhom za kruhom. Stare oblasti jim niso dale možnosti zaslužka v domovini.
Nova ljudska oblast je storila tudi v tem pogledu potrebne korake. Konec julija je iz Murske Sobote ponovno odpotovala skupina sezonskih delavcev, toda ne več v Nemčijo ah v Francijo, ampak v Košake pri Mariboru, kjer bodo delali v tamkajšnji opekami. Vseh 72 delavcev in delavk je iz severozapadnega dela Prekmurja, iz gozdnate, ne posebno rodovitne Goričke. Na delu bodo ostali do srede novembra.
Živko Zobec.
Izšla je zbirka
Pesem delu
Naroča se v upravi »DELAVSKE ENOTNOSTI« Ljubljana, Miklošičeva c. 22-11. Cen a din 1(L—»
Mnogo se je že uredilo pri nas, odkar smo osvobojeni• Razume se, da vse ne more biti tako, kakor si želimo. Naši delavci se prav dobro zavedajo, da je na njih ležeče, v kolikem času bomo lahko bolje zaživeli. Postavljajo se in so zelo pereča vprašanja stanovanj, obleke in tudi prehrane. Jasno je, da si naše oblasti zelo prizadevajo, da bi stanje izboljšale in da pri tem imajo uspehe. Toda čez noč si ne moremo ustvariti lepšega življenja. Kot vedno, se tudi zdaj pokaže velika in zdrava pobuda našega delavstva, ki ve, da ne smemo izboljšanja pričakovati le od zgoraj, ampak da si moramo tudi sami pomagati.
Naši radarji v Trbovljah
delajo »šihte za obnovo«. V nedeljo gredo na delo in tudi ta dan tekmujejo, da bi proizvodnjo še bolj dvignili. Prejšnjo nedeljo so napravili tak šiht. Zaslužek tega dne so namenili za pomoč okoliškim kmetom, ki jim je okupator požgal domove. »Danes moramo drug drugemu pomagati. Kmet in delavec se morata povezati«, pravijo trboveljski rudarji. »Okupatorji so jim požgali domove, ker so delali za partizane. Tudi mi smo delali za partizane. Če smo štiri leta skupno pomagali naši vojski in žrtvovali, zakaj pa ne bi danes pomagali drug drugemu, saj vsi delamo za eno stvar«.
To dejanje trboveljskih rudarjev naj bo zgled vsem našim delavcem. Zdaj pravijo’, da bodo delali spet en »obnovitveni šiht«, a zaslužek bodo dali vdovam in sirotam partizanov.
V Trbovljah sploh vlada tekmovalni duh. Tudi žene tekmujejo in delajo za obnovo. Ob rudniških hišah so jame za pepel, katerega so doslej iz-praznjevali rudniški delavci. Zdaj so se žene odločile, da bodo to napravile one, a delavci naj delajo v rudniku, ker tam lahko več koristijo■ Uprava rudnika je ženam izplačala zaslužek za pospravljanje, toda dale so ga za obnovo.
Rudarji v Velenju
zaslužijo, da jih postavimo vsem za zgled. Zdaj, ko se rešujejo vprašanja plač, so poplnoma pravilno razumeli položaj in postavili najnižjo določeno mezdo. Dobro razumejo, da visoke plače ne bodo zboljšale položaja, ampak da je to odvisno od dela vseh delavcev v Jugoslaviji. In ker se zavedajo, da so del te celote in da je tudi na njih ležeče, da bo prej ko mogoče na trgu zadosti proizvodov, zato tekmujejo in dvigajo produkcijo. Pa ne samo to, da tekmujejo in dvigajo proizvodnjo ter s tem polagajo temelje boljšemu življenju. Vidijo, da je dandanes težko, zato hočejo po svojih močeh pomagati potrebnim. Skleniti so, da bodo deputatni premog dveh mesecev odstopili potrebnim.
Vedo tudi, da je za vzgojo njihovih otrok potrebna šola. Zbrali bodo sredstva in sezidali novo šolo, v kateri bodo njihovi otroci dobili prve nauke in ki jih bo pripravila na življenje, da bodo z znanjem lahko koristili svoji državi in svojemu ljudstvu.
V Zidanem mestu
so obnovili most in dve progi. Pravijo, da jim manjka železniških strojev. Res je, da je strojev premalo, a zato je treba toliko bolj paziti na tiste, ki so. Moramo jih držati v redu, jih zboljševati in jih do viška izrabiti. Če bomo delali tako, potem se ne bo toliko poznalo pomanjkanje. Jasno je, da bomo v teku časa dobili tudi stroje.
Žene v Zidanem mostu pospravljajo ruševine in sicer žrtvujejo za to voj čas od petih zjutraj do desetih dopoldne.
Usnjarsm v KmtpcdSi
se prav tako dobro znajde v teh časih. Zadnjič se je primerilo, da so morali iz vsakega oddelka poslati po dva tovariša na drugo delo. Vendar ni zato delo v oddelkih prav nič trpelo. Tovariši, ki so ostali tam, so se z vso vnemo poprijeli dela in dosegli enako produkcijo.
Stmhmml zvezni svet v Celju
je sklenil, da bodo delavci delali dve uri za pomoč Gornji Savinjski dolini, kjer je okupator zelo divjal, požigal in moril. Zato so ljudje danes v stiski. Delavci imajo v načrtu, da bodo postavili lesene hišice za tiste, ki imajo požgane hiše. Pozneje, ko se bo položaj izboljšal in ko bodo v Savinjski dolini prebivalci lahko sezidati hiše, bodo te hišice lahko služile za poletni oddih delavskih otrok. — V Celju zbirajo tudi obleko in druge potrebščine za ljudi v Gornji Savinjski dolini. Tudi tam imajo namen, da bodo vpeljali »obnovitvene šihte«.
Prav tako zbirajo za pomoč celjski poštarji, čeprav so njihove denarne razmere precej težke. Vendar so zelo požrtvovalni. — Popravljajo poštno poslopje in druge naprave, da bo lahko prej ko mogoče pošta v redu.
Zaupanje v ljudska oblast manifestirajo z udarniškim delam
Delavstvo opekarne »Opeka« na Viču, strnjeno v krogu Enotnih strokovnih zvez, se trudi, da bi doprineslo svoj delež k obnovi domovine. Zaveda se, da je prav v njegovi stroki potrebna kar najvišja proizvodnja, da bomo lahko dvignili naše domove, ki so jih sovražniki uničili. Zato so delavci sklicali sestanek, na katerem so soglasno sklenili, da bodo 4. avgusta delali tudi v soboto popoldne. Z velikim navdušenjem so se vsi oprijeli dela in to popoldne so dosegli največjo zmogljivost strojev in delovne sile. V treh urah so dvignili proizvodnjo na 120% predvojne produkcije-Delavci so bili navdušeni nad svojim uspehom in so pripravljeni še žrtvovati za obnovo Slovenije in Jugoslavije. Svojo zavednost in največje zaupanje v ljudske oblasti so manifestirali z udarniškim delom.
Prosvetno delo v okraju Dolnja Lendava
Okupator in vojna vihra, M je šla preko našega Prekmurja, v dolnjelendavskem okraju ni napravila toliko materialne škode kot v drugih predelih Slovenije. Tako so tudi vse šole, razen dveh, ostale vsaj deloma dobre za pouk.
V	okraju je 38 osnovnih šol, meščanska šola in otroški vrtec v Dolnji Lendavi. Na vseh šolah je 825 učencev, ki jih poučuje le 68 učnih moči. Od teh so trije kvalificirani učitelji ostali so mladi učitelji, pripravniki s štirimi ali več razredi srednje šole. Od teh jih je 17 na učiteljskem tečaju. Zaradi pegastega tifusa so bile nekatere šole nekaj časa zaprte, a zdaj je že povsod reden pouk.
V	začetku julija se je po dolgih štirih letih slovensko učiteljstvo prvič zbralo na sestanek v Dolnji Lendavi. Zbrali so se v istem prostoru osnovne šole, v katerem so se slovenski učitelji vsega okraja zbrali zadnjikrat septembra 1940.
Prosvetna referentka tov. Varlova je v
svojem govoru ugotovila, da so se v težkih dneh preganjanja in trpljenja najbolj razredčile učiteljske vrste, kar se zelo pozna tudi v lendavskem okraju. Na svoja stara mesta se jo vrnila le ena četrtina učiteljev. Nekateri so ostali izven okraja, a drugi so se za časa okupacije pokazali za nevredne vzgojitelje.
Učiteljske vrste je izpopolnil mladi naraščaj, ki z veseljem dela v šoli in se s pomočjo starejših učiteljev izpopolnjuje v svoji stroki.	_	.
Tov. Korošec je govoril o dolžnostih m pravicah današnjega učitelja, o pomena strokovnih organizacij pa je	referat
tov. Trači. Potem smo izvolili iniciativni odbor za našo podružnico prosvetnih delavcev v lendavskem okraju.
V debati smo razpravljali tudi o težavah, ki jih pa učiteljstvo s krepko voljo in požrtvovalnim delom premaguje, kajti zaveda se, da mu je zaupana velika naloga — vzgoja naše mladine, mladih sil, na katerih gradimo svojo bodočnost.	F. V.
Da bomo lahko obnovil! porušena stanovanja!
Po bombardiranju Pragerskega letos v marcu, ko je padlo na področje opekarne mnogo bomb, je delo počivalo in so začeli delati šele sredi julija. Opekama je bila last nemških državljanov bratov Steinklauber, ki so nekaj dni pred kapitulacijo Nemčije zbežali. Tako je opekama prešla v državno last. Opekama ima svojo kalorično električno centralo, ki oskrbuje obrat s svojim tokom. Sirena, ki je med okupacijo opominjala na zračne alarme, je pred kratkim, ko se je po štirimesečni prekinitvi dela prvič pokadilo iz tovarniškega dimnika, oznanila, da se v tovarni začenja nova doba, doba dela in obnove.
Delavci do tega časa niso držali rok križem, ampak so takoj po osvoboditvi prijeli za delo in čistili ruševine v tovarni. Dela je bilo več ko dovolj. Porušeni so bili vsi za obrat tovarne potrebni objekti, med dragim strojno poslopje in umetna sušilnica za opeko.
Najprej so delavci očlstm strojni oddelek, popravili stroje in umetno sušilnico. Zidarska fe tesarska dela ep .e@ kljub te-
žavam nadaljevala. Ko bodo vsaj najvažnejši objekti pokriti in popravljeni, se bo izdelana opeka lahko vskladiščila, kar je trenutno najbolj pereče vprašanje.
Delavstvo je za časa okupacije sabotiralo. Pred kapitulacijo je poskrilo vse jer-menje iz strojnega oddelka, ker sicer še tovarna ne M mogla takoj začeti obratovati. To je zasluga zavednih delavcev.
Vsi delavci delajo udarniško po devet ur na dan Producirali bi lahko še več, če M boli stroji v redu. Delavci se zavedajo važnosti obratovanja opekarne, M je v sedanjem času obnove porušenih stanovanj odločilnega pomena.
Ko bo na razpolago dovolj, delavcev in ko bodo vsi stroji popravljeni, se bo višina proizvodnje hitro dvignila za 100% in še več. Delavci in uprava dobro vedo, da je nujno, napraviti vsaj toliko, da bodo lahko za silo pokrili streho nad glavo tisti, ki jim je okupator vse požgal in tntičiL Zato vsi hitijo in podvzemajo vse potrebne korake, da se proizvodnja v kratkem dvigne, *	Hladnik Stanko,
Navodila
to upravno in blagajniško poslovanje vplačevalnlc, podružnic m kragevnlh odborov Enotnih st rokovnih zvez delavcev In nameščencev v Sloveniji
Vsi forumi strokovnih organizacij morajo vsekdar posvečati prav posebno pozornost vprašanjem organizacijskega značaja. Organizacijska oblika sicer ni sama Sebi namen, saj ni nič drugega ko posoda, v katero je treba vliti pravo vsebino, če naj sploh dobi kale pomen. Toda, če bi ta posoda imela razpoke, tedaj bi se nam vsebina iz nje izmikala in še tako predano strokovno delovanje našega aktiva bi se nujno izgubljalo v praznoto. Vse naše strokovne organizacije in forume je zato treba zgraditi do popolnosti, da s tem ustvarimo prve pogoje za uspešnost našega delovanja.
V tej smeri so vse naše organizacije dolžne, da vestno izpolnjujejo vsa organizacijska navodila, ki jih prejemajo od Glavnega odbora ESZDN za Slovenijo kot vrhovnega strokovno-zveznega foruma za področje Slovenije ter od tajništev za Slovenijo, ki so za posamezne zveze osnovana v Ljubljani
Forumi posameznih strokovnih zvez prejemajo še posebna navodila od osrednjih odborov zvez, ki imajo sedeže v Beogradu. Ta navodila upošteva vselej tudi sam podpisani Glavni odbor in jih tam, kjer je to potrebno, prilagojuje posebnim razmeram v Sloveniji. Navodila osrednjih odborov zvez se bodo zato dostavljala njihovim vplačevakucam, podružnicam in , krajevnim odborom samo
1. Pristope izjave
Ob vpisu člana v podružnico ali vplače-vaJnico je treba izpolniti obrazec pristopne izjave (pristopnice), ki jih vplačeval-nice in podružnice prejmejo od tajništva svoje zveze. Izpolniti je treba točno prav vse razpredelke (rubrike) pristopnice. K posameznim razpredelkom naj glede še naslednja pojasnila:
V	desnem gornjem vogalu pristopnice je predvideno mesto za vpis številke članske izkaznice člana. Te številke ob samem vpisu člana še ne bo mogoče vstaviti v pristopnico, ker članskih izkaznic ne izstavlja sama vplačevalnica ali podružnica, temveč jih v Sloveniji za vse člane ESZDN izstavlja tajništvo za Slovenijo tiste zveze, v katero spada vplačevalnica odnosno podružnica, in sicer prav na podlagi pristopnice. Zato bo številko članske izkaznice v desnem gornjem vogalu pristopnice vpisalo tajništvo zveze za Slovenijo tedaj, ko bo izstavilo člansko izkaznico. Ce bi ta forum vpis številke iz katerega koli razloga opustil, jo mora vpisati v pristopnico odbor vplačevstinice odnosno podružnice tedaj, ko mu bo članska izkaznica pristoplvšega člana dostavljena, da jo izroči članu.
V	pristopnico se mora nadalje vpisati na ustrezajočem mestu naziv zveze, v katero podružnica spada. Nazivi zvez so razvidni iz člena 2. začasnih pravil ESZDNJ.
Ker pa mora iz pristopnice biti razvidna tudi označba (vplačevalnice in) podružnice, v katero se novi član vpisuje, je treba naziv (vplačevalnice in) podružnice označiti na pristopnici v razpredel-ku: »Kraj vpisa«. Seveda je v nazivu vplačevalnice odnosno podružnice označiti tudi kraj, v katerem imata vplačevalnica odnosno podružnica sedež. Pri vplačeval-nici je treba v vsakem primeru označiti tudi podružnico, M ji je vplačevalnica pridružena.
V	razpnedelek: »Bil prej član...« se mora vpisati strokovno organizacijo, v kateri je bil novi član kdaj koli prej včlanjen (n. pr. SMRJ, JSZ, NSZ itd.), z označbo, od kdaj do kdaj je trajalo njegovo članstvo v navedeni organizaciji (zadostuje vpis začetne in končne letnice članstva).
Obrazec pristopnice nima razpredelka za vpis stanovanjskega naslova člana. Ker pa mora vplačevalnica odn. podružnica imeti evidenco tudi nad bivališčem posameznih članov, naj se bivališče (kraj, ulica ali trg, hišna številka, nadstropje) vpise v levem spodnjem vogalu pristopnice.
Glede na to, da se podatki vpisujejo v pristopnico po lastnih navedbah člana, Id je odgovoren za njih resničnost, je prav, da se da pristopnica članu v podpis, daai to v samem obrazcu ni določeno. Član naj sc podpiše pod besedilom pristopnice.
Katere nadaljnje vpise je še vstaviti v pristopnico, je razvidno iz samega tiskanega besedila obrazca, deloma pa bo to razvidno iz navodil, ki jih navajamo spodaj pri obravnavanju ostalih razpre-delkov.
»Potrdilo«, ki je na pristopnici, se mora izročiti izpolnjeno in podpisano članu kot pobotnica za plačano vpisnino. Na podlagi tega potrdila se bo pozneje izročila članu članska izkaznica.
Pravkar navedeno »potrdilo« ne vsebuje nobene navedbe o plačilu članarine, dasi se mora že ob vpisu izterjati od vsakega člana poleg vpisnine tudi vsaj prvi obrok članarine. To je opuščeno zato, ker je — kakor bo razvidno spodaj — pred-Vidancv da se bo plačilo posameznih qbro-
preko Glavnega odbora za Slovenijo ali preko tajništev za Slovenijo.
Sedež pravkar imenovanih najvišjih strokovno-zveznih forumov v Sloveniji je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22 (palača bivše Delavske zbornice za Slovenijo).
*
Zaradi olajšanja in poenotenja upravnega in blagajniškega poslovanja vplače-valnic, podružnic in krajevnih odborov je Glavni odbor za Slovenijo v sporazumu z Glavnim odborom za Jugoslavijo dal natisniti primemo število tiskovin, ki so nujno potrebne za nemoteno notranje poslovanje naših organizacij.
Te tiskovine so naslednje:
1.	pristopne izjave,
2.	matične knjige,
3.	članske izkaznice,
4.	seznami vplačane članarine,
5.	obračuni blagajniškega poslovanja z obračuni potrebščin in pregledi lastnih dohodkov in izdatkov plačilnice odnosno podružnice.
Te tiskovine bo Glavni odbor ra Slovenijo dostavljal preko tajništev posameznih zvez v primerni množini vsem navedenim strokovn o-zveznim forumom v Sloveniji.
O tem, kako je treba te tiskovine uporabljati, dajemo naslednja navodila.
kov članarine potrjevalo tako, da se bo na mesto, določeno v članski izkaznici za to, nalepila znamkica za tisti članarinski razred. Za čas, dokler člani še ne bodo imeli članskih izkaznic in podružnice še ne bodo dobile znamkic, potrjujte prejem članarine z začasnimi potrdili, M si jih pripravite sami.
Ker bodo vplačevalnice in podružnice morale na podlagi pristopnic izpolniti matične knjige za svoje članstvo, naj vplačevalnice in podružnice pristopnice obdržijo, dokler jim ne bodo dostavljene v izpolnitev tiskovine matičnih knjig. Ko bodo opravile prenos vseh podatkov iz pristopnic v matične knjige, morajo vplačevalnice in podružnice vse dotlej izpolnjene pristopnice svojih članov poslati preko krajevnega odbora, če je ta že osnovan, sicer pa neposredno tajništvu ra Slovenijo svoje zveze, da na podlagi pristopnic izstavi članske izkaznice in jih izpolnjene dostavi podružnicam.
Navodila Glavnega odbora v Beogradu in nekaterih osrednjih odborov zvez, po katerih naj bi vplačevalnice in podružnice do formiranja federalnih tajništev zvez pošiljale pristopnice neposredno osrednjemu odboru svoje zveze v Beograd, ne veljajo za vplačevalnice in podružnice na področju Slovenije, ker članskih izkaznic za Slovenijo v nobenem primera ne bodo izstavljali osrednji odbori zvez v Beogradu.
Podatke iz pristopnic, izpolnjenih šele potem, ko bodo pri posameznih vplačeval-nlcah in podružnicah matične knjige že osnovane, bodo vplačevalnice in podruž-niče sproti prenašale v svoje matične knjige. Zato tedaj ne bo nobene ovire, da bi podružnice, kakor je to bilo predvideno v naših dosedanjih navodilih, takih pristopnic ne pošiljale preko krajevnega odbora, če obstoji, sicer pa neposredno tajništvu svoje zveze za Slovenijo vsak mesec sproti obenem z obračunom in seznamom vplačane članarine.
Pristopnice, Id so jih nekatere vplačevalnice in podružnice v skladu z dosedanjim navodilom morda že dostavile tajništvom zvez ali Glavnemu odboru za Slovenijo, bodo ostale pri tajništvih zvez do izstavitve članskih izkaznic. V takem primeru bodo tajništva zvez podatke iz teh pristopnic kar sama vpisala v matično knjigo, namenjeno za tisto vplačevalnico odnosno podružnico tako, da bo le-ta morala v matično knjigo, Id ji bo dostavljena deloma že izpolnjena, vpisovati sproti le tiste člane, ki so bili sprejeti v članstvo šele potem, ko je vplačevalnica odnosno podružnica že bila dostavila tajništvu pristopnice.
2. Matična knjiga
Cim je delavec ali nameščenec bil sprejet v članstvo vplačevalnice odnosno podružnice ter vplačal vpisnino in vsaj prvi obrok članarine, ga je treba takoj vpisati v matično knjigo vplačevalnice odnosno podružnice.
Vplačevalnice in podružnice, M tega še niso mogle storiti, ker še niso prejele tiskovin za matično knjigo, naj takoj po prejemu teh tiskovin vpišejo vanje vse svoje dotlej že vpisane člane, katerih pristopnice še niso dostavile tajništvu za Slovenijo svoje zveze, pozneje pristppiv-še člane pa naj vpisujejo sproti ob njihovem sprejemu v članstvo.
K posameznim razpredelkom in stolpcem matične knjige še naslednja pojasnila:
V razpredelku: »Naziv organizacije ...« je treba vpisati točen naziv vplačevalnice odnosno podružnice. V desnem gornjem
kotu je na mestu, označenem z M. P. (mesto pečata) odtisniti pečat (žig) organizacije.
Vsak član dobi v matični knjigi »tekočo številko« po vrstnem redu vpisa. To tekočo številko matične knjige je treba zabeležiti v gornjem levem vogalu pristopnice pristopivšega člana. Od tod bo tajništvo zveze za Slovenijo ob izstavljanju članskih izkaznic prepisalo tekočo številko v desni gornji vogal prve strani članske izkaznice; če bi to iz katerega koli razloga opustilo, mora zabeležbo tekoče številke matične knjige iz levega gornjega vogala pristopnice prepisati na desni gornji vogal prve strani članske izkaznice odbor vplačevalnice odnosno podružnice, in sicer, preden bo od tajništva zveze dostavljeno člansko izkaznico izročil članu.
Namen teh vpisov je olajšanje vpisovanja plačane članarine v matično knjigo: ko bo član plačeval članarino, bo blagajnik iz te zabeležbe na članski izkaznici (izkaznico bo član tedaj moral predložiti že zato, da Se mu vanjo nalepi znamkica) razvidel tekočo številko, pod katero je član vpisan v matični knjigi, ter jo zabeležil v pomožno knjigo, o kateri bomo govorili spodaj pod 4^ ob koncu meseca pa od tod prenesel v »seznam vplačane članarine«. Po zaključku seznama vplačane članarine bo blagajnik na ta način brez posebnega truda mogel vpisati članarino, ki jo je vplačal posamezni član, na ustrezajočem mestu v matični knjigi. S tem bo zlasti pri podružnicah z velikim številom članstva blagajniku znatno olajšano iskanje razpredelka, v katerem je dotični član vpisan in v katerega naj vpiše vplačani obrok članarine.
Neposredno po vpisu novega člana v vplačevalnico odnosno podružnico je treba nadalje vpisati v ustrezajoče stolpce matične knjige tudi priimek in ime člana, njegov poklic, rojstno leto in rojstni kraj, datum in kraj njegovega vpisa v organizacijo ter znesek vplačane vpisnine. Ob prestopu člana iz ene zveze v drugo je treba vpisati v predzadnji navpični stolpec naziv zveze, iz katere je član prestopil. Pripominjamo, da se vpisnina vplača samo enkrat in se zato pri prestopu člana iz ene zveze v drugo ne pobira.
Matična knjiga ima v sredi lista posebno razpredelnico, v katero se vpisujejo vsa plačila obrokov članarine za posamezna polmesečja. Ce je na primer član, ki prejema službene prejemke v mesečnem znesku od 2000 do 3000 din in ki torej spada v IV. članaiinski razred, plačal dne L avgusta 1945 članarino za prvo polovico meseca avgusta 1945, jo treba v prvem navpičnem podstolpcu stolpca »Avgust« vpisati: v vodoravnem razpredelku »Datum« številko »1.« (kar tu pomeni dne 1. avgusta), v razpredelku »Razred« rimsko številko »IV« (kar tu pomeni: IV. članaiinski razred), v razpredelku »Din« pa število »15.—c (kar tu pomeni, da znaša plačana polovica mesečne članarine Din 15.—). če je član dne 1. avgusta plačal članarino za ves mesec avgust, je treba prav tako vpisati tudi v drugem navpičnem podstolpcu stolpca, ki je označen z »Avgust«, tako da bo iz teh vpisov jasno razvidno, katerega dne, za katero polmesečje, za kateri članarinski razred in v kakšnem znesku je član plačal članarino.
Ti podatki o vplačani članarini se vpisujejo, kakor je bilo že omenjeno, v matično knjigo po zaključku »seznama vpla-člane članarine«, ki se mora izpolniti konec vsakega meseca.
Vse to poslovanje bo žeto olajšano, če bo odbor skrbel, da se članarina res redno pobira.
V razpredelku: »Izplačane podpore« se bodo vpisovali zneski podpor iz tam navedenih naslovov (podpora ob nezaposlenosti, podpora za potovanje, ostale podpore, skupni znesek podpor v določenem letu). V ta razpredelek bo treba vpisovati prav vse zneske, ki so bili članu morebiti izplačani kot podpora, da bo imela organizacija točen pregled nad vsemi podporami, ki jih je član prejel iz katerega koli razloga.
Posebnega pojasnila sta nadalje potrebna tudi drugi in tretji stolpec matične knjige, ki sta označena s »Številka zveze« in »številka članske izkaznice«. Teh dveh stolpcev ni mogoče izpolniti, dokler tajništvo zveze ne dostavi vplačevalnici odnosno podružnici članske izkaznice za tistega člana, čim pa se to zgodi, je treba v drugi stolpec matične knjige prepisati s članske izkaznice zvezino številko izkaznice člana; ta številka bo razvidna iz vpisa v desnem gornjem vogalu druge strani članske izkaznice (razpredelek: »Zvezina številka...«). V tretji stolpec matične knjige pa je treba ob isti priliki prepisati številko članske izkaznice, ki bo za vsakega člana razvidna s prve strani izkaznice. Vsaka članska izkaznica bo namreč imela že ob izstavitvi po dve številki: na prvi strani bo označena »številka članske izkaznice«, ti j. številka člana v celotnem gibanju ESZDNJ, na drugi strani pa bo še posebej označena »zvezina številka«, to je številka, ki jo bo imel član v strokovni
zvezi, h kateri spada vplačevalnica odnosno podružnica.
Te dve številki se ne smeta zamenjati s tekočo številko člana v matični knjigi vplačevalnice odnosno podružnice, ki se bo — kakor smo že spredaj pojasnili — vpisovala v gornjem desnem vogalu prve strani članske izkaznice. Paziti je treba, da se bodo vpisi vseh teh treh številk v članski izkaznici strinjali z vpisi istih številk v matični knjigi, ker bo vpisovanje teh številk le v tem primeru doseglo svoj smoter.
. Oba stolpca matične knjige, ki sta označena s »Skupaj Din«, ti j. stolpec, v katerem se bo vpisoval skupni znesek članarine, ki je bila med letom izterjana od posameznega člana, ter skupni znesek podpor, ki so bile članu izplačane v teku istega leta, bo treba konec leta sešteti.
3* članske izkaznice
Po navodilih Glavnega odbora v Beogradu in nekaterih osrednjih odborov zvez bi imeli osrednji odbori posameznih zvez izpolniti članske izkaznice in jih nato dostaviti podružnicam. To splošno navodilo ne velja za Slovenijo, ker je Glavni odbor za Slovenijo sam dal natisniti tiskovine za članske izkaznice v slovenskem jeziku in bi osrednji odbori zvez, ki imajo vsi sedež v Beogradu, težko izpolnili članske izkaznice v slovenskem jeziku.
Glede na to bodo izkaznice ra člane vplačevalnic in podružnic na področju Slovenije izstavljala tajništva za Slovenijo posameznih zvez. Vplačevalnice in podružnice naj zato pristopnih izjav ne pošiljajo osrednjemu odboru svoje zveze v Beograd, temveč jih morajo po morebiti že osnovanem krajevnem odboru svoje zveze ali pa — če tega ni — neposredno dostavljati tajništvu za Slovenijo iste zveze, in sicer obenem z obračunom blagajniškega poslovanja ter seznamom vplačane članarine.
Kakor smo že pojasnili zgoraj pod 2., ima vsaka članska izkaznica na prvi strani odtisnjeno številko članske izkaznice, na drugi strani pa zvezino številko. Te dve številki bo izpopolnjevalo — kolikor nista že odtisnjeni na tiskovini ra člansko izkaznico — tajništvo za Slovenijo pristojne zveze; zvezdne številke, ki naj jih pri tem uporabljajo tajništva, bodo le-tem sporočene od podpisanega Glavnega odbora.
V desnem gornjem vogalu prve strani izkaznice se bo — kakor smo prav tako že navedli — vpisovala tekoča številka, ki jo ima član v matični knjigi vplačevalnice odnosno podružnice. Ta vpis bo iz levega gornjega vogala pristopnice preneslo v člansko izkaznico tajništvo za Slovenijo odnosno zveze; če pa bi ta številka iz pristopnice ne bila razvidna, ker so pristopnice bile dostavljene tajništvu za Slovenijo (odnosno Glavnemu odboru za Slovenijo) še preden je podružnica prejela tiskovine za matično knjigo, bo vpisal tekočo številko na prvi strani članske izkaznice odbor podružnice odnosno vplačevalnice, in sicer, preden bo člansko izkaznico izročil članu.
4. FoMrange članarine
Zaradi pregleda nad pobiranjem vpisnine in članarine mora vsaka vplačevalnica in podružnica uvesti pomožno knjigo, v katero bo blagajnik sproti vpisoval vsako plačilo vpisnine in članarine.
Ta pomožna knjiga mora biti tako urejena, da bo vsebovala naslednje raz-' predelke, ki jih je treba izpolniti ob vsakem plačilu vpisnine odnosno članarine: dan plačila, tekočo številko člana v matični knjigi, številko članske izkaznice, zvezino številko članske izkaznice (te tri številke bodo razvidne iz članske izkaznice, ki jo mora član ob plačilu predložiti), priimek in ime člana, ki vplačuje, navedbo polmesečja, za katero plačuje članarino, članarinski razred ter skupni znesek vplačane članarine.
5* Seznam vplačane članarine
Zaradi pregleda nad plačilom vpisnine in' članarine so podružnice in vplačevalnice po dosedanjih navodilih morale izpolnjevati in dostavljati podpisanemu Glavnemu odboru za Slovenijo obračune na posebni, začasno vpeljani tiskovini, ki je imela naslov: »Obračun o vpisnini in članarini«.
Navedeni »obračun o vpisnini in članarini« se sedaj nadomešča z novo tiskovino, in sicer s »Seznamom vplačane članarine«. To tiskovino bo vsem vpla-čevalnicam in podružnicam v primernem številu dostavilo tajništvo za Slovenijo svoje zveze.
Seznam vplačane članarine mora vpla-
Na podlagi »seznama vplačane članarine«, ki smo ga obravnavali zgoraj pod 5., mora vsaka vplačevalnica in podružnica sestaviti na za to predpisani tiskovini, ki jo bo prav tako prejela od tajništva za Slovenijo svoje zveze, »obračun blagajniškega poslovanja, obračun
čevalnica odnosno podružnica izpolniti konec vsakega meseca za pretekli mesec.
V	nazivu tiskovine je na za to določenem mestu označiti tekočo številko seznama; prvi seznam, ki ga bo vplačevalnica odnosno podružnica sestavila in odposlala, naj bo označen s »šti 1«, drugi s »šti 2« itd.
V	levem gornjem vogalu je na mestu, označenem z »L. S.«, odtisniti žig vplačevalnice odnosno podružnice, če ga organizacija že ima. V glavi tiskovine je na za to določenem mestu označiti naziv vplačevalnice in podružnice, desno od naziva pa izpisati mesec in leto, na katerega se seznam nanaša.
V	seznam je treba nato vpisati po abecednem redu člane vplačevalnice odnosno podružnice, ki so v mesecu, na katerega se nanaša seznam, vplačali vpisnino odnosno članarino.
V	posamezne stolpce je treba vpisati za vsakega posameznega člana, ki je plačal vpisnino in članarino, tekočo številko člana v matični knjigi, zvezino številko člana v članski izkaznici ter številko članske izkaznice (ti podatki bodo razvidni iz pomožne knjige, o kateri je bil govor zgoraj pod 4.), priimek in ime člana; pri vsakem članu je treba vpisati zadnjo vplačano članarino z označbo članarinskega razreda, datuma in polmesečja, za katerega je član plačal članarino; v nadaljnjo razpredelnico je treba vpisati, koliko članskih prispevkov (polmesečnih obrokov članarine) je vplačal član in za kateri članarinski razred; pravkar navedeni vpis se izvrši tako, da se v tistem izmed stolpcev, v katerih so z rimskimi številkami L do VIL označeni članarinski razredi, ki ustreza članarinskemu razredu člana, vpiše število članskih prispevkov (polmesečnik obrokov članarine), ki jih je član vplačal, ali — kar je isto — število odkupljenih članskih znamkic pripadajočega članarinskega razreda. Pri na novo vpisanih članih, ki so plačali v teku meseca vpisnino, se vpiše v naslednjem stolpcu tudi znesek plačane vpisnine; v nadaljnjem stolpcu je treba vpisati znesek, ki ga je član skupno vplačal iz naslova članarine in vpisnine, v zadnjem stolpcu pa morebitne pripombe.
Ker sta se vpisnina in članarina do zamenjave denarja, ti j. do 30. junija L 1945, pobirali v Sloveniji v prejšnjih okupacijskih valutah (v lirah, RM odnosno v pongih) in vplačevalnice odnosno podružnice tedaj Še niso imele seznamov vplačane članarine, mora vsaka vplačevalnica in podružnica takoj po prejemu tiskovin sestaviti na podlagi dosedanjih zapiskov »seznam vplačane članarine« ra ves čas od ustanovitve vplačevalnice odnosno podružnice do 30. junija 1945. V tem seznamu je treba navesti vpisnino in članarino, ki so jo plačali posamezni člani za čas do 30. junija 1945, v prejšnji okupacijski valuti (▼ stolpcih tiskovine, ki imajo označbo »Din«, je to označbo treba prečrtati in namesto nje napisati »Lir«, »RM« aH »Pengd«), Skupno vsoto je treba na koncu vpisati najprej v okupacijski valuti, pod to pa navesti ustrezajoči znesek v Din DFJ.
Za čas od L junija 1945 dalje pa morajo vplačevalnice in podružnice sestaviti za vsak mesec posebej seznam vplačane članarine, v katerem morajo biti vsi zneski vpisani v novi dinarski valuti.
Ta »sezname vplačane članarine« je treba izpolniti vsakokrat v 3 (treh) enakih izvodih. En izvod obdrži vplačevalnica odnosno podružnica sama; ostala dva izvoda dostavi vplačevalnica odnosno podružnica najkasneje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec krajevnemu odboru svoje zveze v svojem kraju; krajevni odbor pregleda seznam ter pošlje oba prejeta seznama vplačane članarine najkasneje do 10. dne v mesecu tajništvu za Slovenijo svoje zveze. Ce v do-tičnem kraju krajevni odbor še ni formiran, morajo vplačevalnice odnosno podružnice enaka dva izvoda seznama vplačane članarine pošiljati neposredno tajništvu za Slovenijo svoje zveze.
Na tiskovini za »sezname vplačane članarine« je spodaj v opombi navodilo, ki ne soglaša s pravkar opisanim postopkom. Zaradi tega je omenjeno navodilo smatrati za preklicano. Podružnice in vplačevalnice naj kljub tamkajšnji opombi postopajo tako, kakor je opisano v pričujočih navodilih.
Nadaljna usqda »seznamov vplačane članarine« je razvidna spodaj iz odstavka, v katerem obravnavamo poslovanje krajevnih odborov.
potrebščin ter pregled lastnih dohodkov in izdatkov«.
Iz razlogov, navedenih zgoraj pod 5., je treba takoj sestaviti in dostaviti te obračune za čas od začetka poslovanja vplačevalnice odn. podružnice do 30. junija 1945, za nadaljnje mesece pa je te
A« Poslovanfe vplačevalnic in podružnic
6. Obračun blagajniškega poslovanja z obračunom potrebščin in pregledom lastnih dohodkov in izdatkov vplačevalnice odnosno podružnice
obračune sestavljati in dostavljati najkasneje do 5. dne naslednjega meseca. Tega roka se morajo vplačevalnice držati v bodoče s skrajno točnostjo, ker pride sicer nered tudi v blagajniško poslovanje vseh višjih sindikalnih forumov, ki so g im zadevni podatki nujno potrebni.
Te obračune morajo vplačevalnice sestavljati vsakokrat v 3 (treh) enakih izvodih. Enega teh izvodov obdrži vpla-čevalnica odn. podružnica; ostala dva izvoda se morata dostaviti v zgoraj označenem roku obenem s predpisanim številom izvodov »seznama o vplačani članarini« krajevnemu odboru iste zveze v istem kraju; če bi krajevni odbor (še) ne bil osnovan, se morajo obračuni in seznami pošiljati neposredno tajništvu za Slovenijo iste zveze.
Istočasno in po isti poti morajo vplačevalnice in podružnice pošiljati tudi denar pobrane članarine in drugih virov: če obstoji krajevni odbor zveze v do-tičnem kraju, mora vplačevalnica odn. podružnica denar — po odbitku kvote članarine, M pripada njej sami — nakazati krajevnemu odboru; če pa krajevnega odbora ni, mora denar — po odbitku kvote zase — nakazati neposredno tajništvu za Slovenijo svoje zveze.
S tem v zvezi opozarjamo na naslednje: tajništva za Slovenijo posameznih zvez trenutno še nimajo lastnih čekovnih računov pri poštni hranilnici, temveč se do nadaljnjega poslužujejo čekovnega računa Glavnega odbora za Slovenijo, ki z njimi nato obračunava vse zneske, namenjene tajništvom. Nakazila, namenjena tajništvom zvez, pošiljajte zato, dokler ne bodo dana drugačna navodila, na čekovni račun št. 12.737 Poštne hranilnice v Ljubljani, ki se glasi na »Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije — Glavni odbor za Slovenijo v Ljubljani«.
Glede sestavljanja navedenih obračunov pri vplačevalnici odn. podružnici podajamo naslednja pojasnila:
V	razpredelek »Podružnice, vplačevalnice itd.« je treba vpisati naziv (vplačevalnice in) podružnice.
V	razpredelek »Iz naslova prejete vpisnine, članarine itd....« je treba vpisati: »za račun Zveze.. « (navesti točen naziv zveze, kateri pripada vplačevalnica odnosno podružnica).
V	razpredelek »Za mesec« je izpisati označbo meseca in leta, na katerega so obračun nanaša.
Pod »dohodkom« in »izdatkom« je razumeti celokupne dohodke in izdatke, dosežene odn. opravljene za račun zvze.
V	stolpcu »Dohodek« je v razpredel-Jdh, ki se nanašajo na članarino, treba za vse članarinske razrede vpisati število iz* *' terjanih polmesečnih obrokov članarine odn. število izdanih znamkic; v razpredelek »š Din...« pa je treba vpisati dejanski polmesečni znesek vsakega čla-narinskega razreda,
V	razpredelek »Vpisnina« je treba .vpisati število vpisnin, ki so bile pobrane v teku meseca, na katerega se nanaša obračun.
V	razpredelke »Razni dohodki« je treba vpisati vse morebitne dohodke za račun zveze, v razpredelek »Prenos gotovine iz prejšnjega meseca« pa znesek gotovine zveze, če ta v prejšnjem mesecu iz katrega koli razloga ni mogla biti nakazana za zvezo njenemu tajništvu za Slovenija
V	stolpcu »Izdatek« je v razpredel-kih, ki se nanašajo na podpore, vpisati na ustrezajočem mestu podpore, izplačane — na podlagi posebnega pravilnika — za nezaposlenost, potovanja ali za druge namene.
K razpredelku o kvoti pripominjamo: Vplačevalnice in podružnice obračunavajo s krajevnim odborom svoje zveze v istem kraju tako, da obdržijo za svoje potrebe iz naslova kvote 5 odstotkov od celokupnega čistega zneska, ki so ga pobrale za članarino (brez vpisnine in ostalih dohodkov). To velja le, če je v dotičnem kraju že osnovan krajevni odbor zveze. Če krajevnega odbora ni, obdržijo vplačevalnice odn. podružnice iz naslova kvote 20 odstotkov od celokupnega čistega zneska pobrane članarine; od teh 20 odstotkov pa morajo take vplačevalnice odn. podružnice 5 odstotkov celokupnega čistega zneska članarine nakazovati krajevnemu strokovno-zvez-nemu svetu v svojem kraju, tako da
ostane za njihove lastne potrebe dejansko 15 odstotkov celokupnega čistega zneska članarine.
V prvem primeru (če obstoji krajevni odbor) je treba vpisati v razpredelek kvote: 5 odstotkov od Din... (vpisati je znesek čiste članarine, brez vpisnine) za vplačevalnico odn. podružnico, v drugem primeru (če krajevnega odbora ni) pa: 20 odstokov od Din... (vpisati prav tako znesek čiste članarine) za vplačevalnico odn. podružnico.
V	razpredelek »Izdano za: ...« je treba dodati »zvezo« in sešteti ves znesek izdatkov.
Če odštejemo znesek izdatkov od celokupnega zneska dohodkov, dobimo ostanek gotovine, ki jo je treba preko krajevnega odbora odn. — če tega ni — neposredno nakazati tajništvu za Slovenijo zveze, v katero spada vplačevalnica odn. podružnica, in sicer do nadaljnjega na čekovni račun, ki smo ga navedli • spredaj.
V	razpredelek »Poslano v gotovini...« je treba dodati »tajništvu za Slovenijo preko krajevnega odbora« ali pa — če krajevnega odbora ni — samo: »tajništvu za Slovenijo«. Na ustrezajočem mestu se mora navesti dan nakazila, razen tega pa še označiti način, na kateri je nakazilo izvršeno, na primer »s čekovno položnico«, »z nakaznico« itd.
Če bi se zgodilo, da bi denar iz katerega koli vzroka v kakem mesecu ne bil poslan tajništvu zveze, tedaj je treba besedilo razpredelka »Poslano v gotovini.«« spremeniti tako, da se glasi: »Pridržano v gotovini za prihodnji mesec...« Obračun se mora namreč v vsakem primeru — tudi če bi denar ne bil nakazan — redno pošiljati tajništvu zveze.
Seštevek dohodkov in izdatkov v razpredelku (celokupno« mora biti enak.
Na hrbtu tiskovine, namenjene za »obračun blagajniškega poslovanja« je natisnjen obrazec za »Pregled lastnih dohodkov in izdatkov podružnice odn. vplačevalnice«, t. j. pregled dohodkov in izdatkov, doseženih odn. opravljenih za račun same vplačevalnice odn. podružnice.
V	tem pregledu je v stolptu »Dohodek« vpisati prenos gotovine iz prejšnjega meseca ter znesek prejete kvote članarine (pri čemer je označiti tudi, koliko odstotkov znaša kvota in od katerega zneska pobrane članarine je odstotek izračunan). V istem stolpcu je treba pod tem vpisati morebitne druge dohodke (dohodke raznih prireditev itd.)
V	stolpec »Izdatek« je treba vpisati vse izdatke v teku meseca, na katerega se nanaša pregled, na primer kvota 5 %, ki jo je vplačevalnica odn. podružnica nakazala krajevnemu strokovno-zvezne-mu svetu itd. V predzadnji razpredelek je treba vpisati »ostanek (saldo) gotovine za naslednji mesec. Ko seštejemo postavke v obeh stolpcih, se mora vsota dohodkov skladati z vsoto izdatkov.
Ista tiskovina vsebuje končno še »Obračun potrebščin«. V prvi razpredelek tega obračuna je treba v stolpce posameznih članarinskih razredov vstaviti število znamkic posameznih razredov, ki so prostale iz prejšnjega meseca. Pod tem je treba v posameznih članarinskih razredih vpisati število znamkic, ki jih je vplačevalnica odnosno podružnica prejela v teku meseca, na katerega se nanaša obračun, nato pa številke iz obeh pravkar navedenih razpredelkov sešteti. Pod tem se mora nato vpisati v vsakem članarin-skem razredu število izdanih znamkic, v zadnjem razpredelku pa število znamkic, ki so vplačevalnici odn. podružnici preostale konec meseca. S tem obračunom potrebščin je mogoče kontrolirati točnost v obračunu blagajniškega poslovanja navedenega zneska pobrane članarine.
Te obračune morajo podpisati predsednik, tajnik in blagajnik vplačevalnice odn. podružnice, medtem ko »sezname vplačane članarine« podpisuje le blagajnik vplačevalnice odn. podružnice.
Ob priliki sestavljanja obračunov mora finančno nadzorstvo podružnice vsak mesec pregledati blagajniško poslovanje. Če ugotovi, da je poslovanje v redu, naj to potrdi s svojimi podpisi na obračunu blagajniškega poslovanja, če pa ugotovi kake nerodnosti ali nedostat-ke, mora to ugotoviti v zapisniku in zahtevati, da se nedostatki odn. nered-nosti odpravijo.
E. Poslovanje krajevnih odborov
Dolžnost krajevnega odbora je med drugim tudi, da skrbi za to, da prejme pravočasno, L j. najkasneje do 5. dne v mesecu od vseh svojih vplačevalnic in podružnic po 2 (dva) izvoda »seznamov vplačane članarine« ter po 2 (dva) izvoda »obračuna blagajniškega poslovanja« za pretekli mesec, istočasno pa tudi denar za račun tajništev za Slovenijo svoje zveze.
Krajevni odbor mora te sezname in obračune pregledati, nato pa iz »obračunov blagajniškega poslovanja« vseh vplačevalnic in podružnic (ne pa tudi iz »seznamov vplačane članarine«) sestaviti poseben skupni obračun v 3 (treh) izvodih. Ta skupni obračun sestavi tako, da uporabi enako tiskovino, kakor jo
morata uporabljati vplačevalnica odn. podružnica, s to razliko, da mora v posamezne razpredelke »obračuna blagajniškega poslovanja« in »obraena potrebščin« vpisati povsod seštevke zadevnih dohodkov in izdatkov vseh vplačevalnic in podružnic, medtem ko mora v »pregledu lastnih dohodkov in izdatkov« vpisati poslovanje blagajne samega krajevnega odbora kot takega (v tem pregledu se torej ne vpisujejo seštevki dohodkov in izdatkov vplačevalnic odn. podružnic, temveč dohodki in izdatki samega krajevnega odbora).
Ob priliki sestavljanja obračuna pridrži krajevni odbor kot svojo kvoto 15 % celokupne pobrane članarine (brez vpisnine). Od tega ostane 10 % za potrebe
samega krajevnega odbora, 5 % pa mora krajevni odbor redno mesečno nakazovati krajevnemu strokovno-zveznemu svetu v svojem kraju. Ves ostanek denarja mora krajevni odbor nakazati najkasneje do 10. dne v mesecu tajništvu za Slovenijo svoje zveze.
Glede na to mora krajevni odbor v »pregledu lastnih dohodkov in izdatkov« vpisati kot svoj »dohodek« 15 % celokupne pobrane članarine (brez vpisnine) ter morebitne druge dohodke, pod »izdatek« pa 5 %-no kvoto, ki jo je nakazal krajevnemu strokovno-zveznemu svetu, ter morebitne druge izdatke. Glede ostalih vpisov veljajo tudi za krajevni odbor navodila, ki smo jih podali za vplačevalnice in podružnice.
Krajevni odbor mora najkasneje do 10. dne .v mesecu poslati vse »obračune blagajniškega poslovanja« in »sezname vplačane članarine«, M jih je prejel od -svojih vplačevalnic in podružnic, obenem s 3 (tremi) izvodi svojega lastnega »obračuna blagajniškega poslovanja« s priporočeno pošto tajništvu za Slovenijo svoje zveze.
Tajništvo za Slovenijo mora pregledati dostavljene mu obračune vplačevalnic, po-
družnic in krajevnih odborov. Če so obračuni v rdu, potrdi na njih njihovo točnost ter vrne nato krajevnemu odboru po 1 (en) izvod potrjenega obračuna blagajniškega poslovanja; krajevni odbor obdrži svoj lastni obračun zase, obračune vplačevalnic in podružnic pa dostavi prizadetim vplačevalnicam odn. podružnicam.
Če bi tajništvo za Slovenijo ugotovilo kake nedostatke ali nepravilnosti, mora v zadevnem »obračunu blagajniškega poslovanja« napraviti z rdečilom potrebne popravke in tak izvod vrniti krajevnemu odboru odn. — preko krajevnega odbora — vplačevalnici ali podružnici, da izvede potrebne popravke in se v bodoče izogiba nedostatkom in nerednostim.
Gornja navodila veljajo v enaki obliki tudi za vse vplačevalnice, podružnice in krajevne odbore tistih zvez, M še nimajo formiranih tajništev za Slovenijo, ker bo delo tajništva v takih primerih opravljal začasno sam Glavni odbor za Slovenijo. Zato se morajo tudi v takih primerih poročila in denar pošiljati že sedaj na naslov tajništva dotične zveze v Ljubljani, Miklošičeva c. 22a, kjer jih bo do formiranja tajništva prevzemal in reševal Glavni odbor za Slovenija
€• Splošna navodila za ostalo spravno In blagajniške pestovanje vplaeevaMc, podružnic in krajevnih edisrev
Vsaka vplačevalnica, podružnica in krajevni odbor mora razen navedenih pripomočkov voditi tudi še naslednje knjige:
1.	blagajniško knjigo,
2.	knjigo zapisnikov,
3.	knjigo potrebščin,
4.	poslovni protokol
KI.) V blagajniško knjigo je treba vpisovati vse denarne prejemke in izdatke vplačevalnice, podružnice odn. krajevnega odbora v teku meseca.
Prejemki se vpisujejo na leva izdatki pa na desno stran blagajniške knjige.
Ta knjiga se zaključuje konec vsakega meseca. Ostanek (saldo) se prenaša na prihodnji mesec.
K 2.) Zapisnik se sestavlja o vseh sejah odbora in finančnega nadzorstva, o vseh sestankih in konferencah vplačevalnice, podružnice odn. krajevnega odbora zveze.
Vsak zapisnik mora vsebovati vsaj te-le temeljne podatke: a) označbo zasedanja (seja, sestanek, konferenca itd.); označbo sklicatelja (odbor podružnice, finančno nadzorstvo krajevnega odbora itd.); kraj in čas zasedanja; b) imena prisotnih odbornikov, če gre za seje, odn. število prisotnih članov, če gre za članske sestanke in konference; c) dnevni red s kratko, a pregledano in jasno navedbo, o čem se je razpravljalo in kakšni sklepi so bili sprejeti.
K 3.) V knjigo potrebščin je treba vpisovati vse potrebščine, ki jih je vplačevalnica, podružnica odn. krajevni odbor pre-
jel od tajništva zveze, kot na primer: znamkice, članske izkaznice, matične knjige, tiskovine za obračune blagajniškega poslovanja, tiskovine za sezname vplačane članarine itd.
Promet potrebščin se mora vpisovati tako, da se na levi strani vpisujejo vse količine prejetih potrebščin, na desni strani pa vse izdane potrebščine.
Kar se tiče prometa znamkic in članskih izkaznic, se mora knjiga potrebščin skladati z »obračunom potrebščin«, M se sestavlja mesečno obenem z »obračunom blagajniškega poslovanja« (glej spredaj pod 6.).
K 4.) V poslovni protokol je treba vpisovati pod tekočimi številkami vse dopise in vloge, M jih vplačevalnica, podružnica odn. krajevni odbor prejme od kogar koli ali odpošlje komur koli. Na vsakem prejetem dopisu in vsakem dopisu, namenjenem za odpošljatev, je treba bodisi s pre-zentacijsko štampiljko, bodisi z roko označiti tekočo številko, pod katero je prejem ali odpošiljatev dopisa vpisana v poslovnem protokolu. Poleg številke je treba vselej označiti tudi datum prejema odn. odpošiljatve.
Vsak dopis mora biti rešen najpozneje v roku treh dni od dneva prejema ter nemudoma odposlan.
Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije Glavni odbor za Slovenijo
Obvestila:
Obvestilo vsem podružnicam ESZDN za Slovenijo!
Ministrstvo za socialno politiko nam je z dopisom štev. 2423/45—Š/S z dne 4 avg. t 1. dostavilo začasni postopek za odpravo nedostatkov, ki se ugotove ob priliki nadzorovanja podjetij od strani Inšpekcije dela, in sicer:
1.	Vsi ti pregledi se morajo vršiti v prisotnosti obratnega zaupnika ozir. zastopnika strokovne organizacije.
2.	Ob priliki pregleda (inšpekcije) ugotovljeni nedostatki se morajo, v kolikor so dane možnosti takoj popraviti, izboljšati in odpraviti.
3.	V kolikor bi zaenkrat zaradi pomanjkanja sredstev (materiala itd.) podjetju ali obratu ne bilo mogoče uvesti zahtevanih izpopolnitev in odpraviti nedostatkov, je dolžnost obratnega zaupnika ozir. zastopnika' organizacije, da vodi zadevo v evidenci in ko ni vč ovir, se mora staviti podjetniku rok za točno izvedbo zahteve, ki jo je postavila Inšpekcija dela.
4.	Vsako namerno zavlačevanje zahtevanih izpopolnitev ali popravkov od strani podjetij morajo obratni zaupniki ozir. zastopniki organizacije takoj javiti Inšpekciji dela, za kar sledi stroga kazen.
5.	Isto postopek velja za obrtne delavnice.
6.	V obeh primerih je treba delodajalca predhodno poučiti in prepričati, da je pravilna urejenost obratov pogoj brezhibnega obratovanja, da to ni ši-kana, ampak nujna potreba.
Toliko v vednost in točno postopanje.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Glavni odbor ESZDN Slovenije.
Krajevnim strokovno-zveznim svetom, krajevnim strokov, odborom in vsem podružnicam ESZDN za Slovenijo!
Vsi zgoraj navedeni naslovi se pozivajo, da posvetijo vso pažnjo obrambi delavstva proti obratnim obolenjem, raznim zastrup-ljenjem s' svincem itd. Tu pride zlasti v poštev delavstvo, zaposleno po tiskarskih podjetjih, svinčenih rudnikih, kemičnih tovarnah itd. Da se omenjena obolenja preprečijo ali čim bolj omeje, je Sanitarna inšpekcija pri Ministrstvu za narodno zdravje Narodne vlade Slovenije odredila obvezne serijske preglede uslužbenstva v omenjenih ali sličnih podjetjih vsaj vsakih šest mesecev. Kjer bi iz kakršnih koli vzrokov omenjeni pregledi izostali, je dolžnost zgoraj omenjenih strokovnih instanc, da preko svojih strokovnih tajništev opozore Sanitarno inšpekcijo pri Ministrstvu za narodno zdravje, da zadevne preglede čhnprej izvede. Toliko v vednost in točno postopanje.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Glavni odbor ESZDN Slovenije.
Zadružniki v Ljubljani!
Zaradi tehničnih zaprek ne bo ustanovna skupščine
Nabavljalne in prodajne zadruge z o. j. v Ljubljani
dne 12. avgusta, kakor je bilo javljeno, temveč v nedeljo, dne 19. avgusta 1945.
Teden dni imaš, zadružna Ljubljana, več časa, da zbereš čim večjo armado zadru-nih borcev! Tovarišice in tovariši, posvetite ta teden zadružni misli, pojdite na delo š oarolo: Ljubljana mora postati zgled
Šport v Sovjetski
Podatki so posneti po knjigi »Fiz-kultura in šport v SSSR«, izda,ni ob priliki Vsezveznega dneva športa leta 1939.
V Sovjetski zvezi odlikujejo športnike za večletno delo in za športne zasluge. Ko v posameznih panogah dosežejo določene rezultate, dobijo naslov: mojster športa. Da se šport kar najbolj razširi ter da se zanj zainteresirajo najširše množice ljudstva, je uvedenih več športnih znakov kot odlikovanj. Ta odlikovanja dobi vsakdo, ki doseže gotove meje, »norme« imenovane (rezultati so normirani v posamezne grupe). Naslovi teh odlikovanj jasno govorijo o njihovih svrhah. To je na primer znak: G. T. O. (Gotov k Trudu i Oborenje SSSR) prve in druge stopnje ter mladinski znak B. G. T. O. (Bodi pripravljen k delu in obrambi SSSR). Te znake, ki so bili ustanovljeni v letih 1931., 1932. in 1934., je prejelo že veliko število ljudi. Z znakom GTO prve stopnje je bilo odlikovanih 6 milijonov sovjetskih državljanov, GTO druge stopnje pa je prejelo 100 tisoč najboljših fizkulturnl-kov, a BGTO je dobilo 1,200.000 dijakov in drugih mladincev.
Norme, ki so pogoj za pridobitev teh odlikovanj, so sestavljene tako, da združujejo telesno izvežbanost s potrebnim ideološkim znanjem. Zato je cel kompleks norm razdeljen na grupe, ki si jih posamezniki izberejo. Vsaka grupa zase namreč razvija neko fizično ati psihofizično odliko. Tako spadajo v prvo grupo vaje na orodju. Naloga druge grupe je predvsem vežbanje spretnosti, zato goji akrobatiko. Svrha tretje grupe je preciznost in koordinacija kretenj; četrte izdržljivost; pete hrabrost in orientacija; šeste povečanje moči. Sedma grupa ima za cilj pouk o metodah obrambe in napada, zato to normsko grupo predstavljajo boks, sabljanje, rokoborba in podobno.
Da sovjetski državljan doseže kakšno odlikovanje, mora zadostiti nekaterim predpogojem: doseči mora gotove rezultate, zvišati svojo ideološko in kulturno raven ter služiti drugim za vzor. To pa ne le v športu, marveč tudi v privatnem življenju.
Propaganda, odlikovanja, predvsem pa posebna pozornost sovjetskih oblasti so povod, da tvori šport zelo važen faktor v življenju sovjetskih državljanov, šport je razširjen povsod: na vasi, v mestu, posebno pa v vojski. Zato ni čudno, da je Rdeča armada dala iz svojih vrst tako veliko število odličnih športnikov, ki dosegajo izredne rezultate. Rekorde v teku na kratke proge, metu krogle, desetoboju, rokoborbi In v teku na 110 m z zaprekami imajo pripadniki Rdeče armade. Vojaki in oficirji prirejajo velika in težka potovanja z badkli (14 tisoč km), na smučeh, v čolnih in jadrnicah po morjih in rekah. Za-
zvezi
vzemajo težko dostopne gorske vrhove, dokazujoč svojo moč in vojaško spretnost.
Vsi ti uspehi so mogoči zato, ker v sovjetski vojski ne goje športa le aktivni vojaki, marveč je obvezen tudi za starejše oficirje in vojaške uradnike, ki sicer s kadri nimajo neposredne zveze. To je zahteval tudi maršal Vorošilov, Iti je v »Navodilih oficirjem za individualno gimnastiko« svetoval, naj vsakdo prične svoj dan s telovadbo, da si tako obdrži potrebno zdravje in dobro razpoloženje. To velja za vso vojsko, ki začne vsak dan z obveznimi telesnimi vajami, športne prireditve vojakov dajejo odlične rezultate. Sovjetski vojaki tekmujejo tudi s civilnimi športniki. Po odsluženem roku nadaljujejo sovjetski vojaki s športnim delom na vasi ali v mestu, v tovarni ati v kolhozu.
L Kralj.
Tudi v Novem mestu obnavljamo!
Podružnica ESZDN pošte Novo mesto je že organizirala svoje članstvo. Pristopilo je skora vse službujoče osebje. Obenem smo se tiidii naročili na svoje strokovno glasilo »Delavsko enotnost«.
Tudi nameščenci z ostalih pošt na Dolenjskem se še vedno prijavljajo za vstop v našo podružnico. Pripravljamo se na redni občni zbor, o katerem bomo članstvo pravočasno obvestili.
Obnovitvena dela na novomeški »stari« oziroma stalni pošti lepo napredujejo. Poslopje je zaradi vojne precej trpelo. Notranji prostori so bili že prej premajhni in pretesni, toda zdaj bodo zaradi povečanja prostora za stranke še tesnejši. Sicer pa Novo mesto slej ko prej kliče po novi, vsem zahtevam ustrezajoči pošti.
Tudi sodna palača dobiva novo lice. Zaradi zračnih napadov je bilo zlasti pročelje močno poškodovano. Luknje in vdolbine zdaj kar Izginjajo pod novim ometom.
Delo naših mladincev prostovoljcev je zabrisalo že marsikateri nemška jarek. Naše mladince moramo pohvaliti, tako so pridni. Na odstranitev čakajo še ruševine bombardiranih hiš. Tudi te pridejo kmalu na vrsto.
železniško most že dvigajo. Ogrodje, ki je oprto na kandljsko obrežje Krke, bo v kratkem dvignjeno v normalno višino. Vsa dela vrši le malo število delavcev s posebnimi pripravami. Ogrodje podpirajo z dve-
zadružne skupnosti! Kot predpriprava na ustanovno skupščino Nabavljalne in prodajne zadruge z om. jam. v Ljubljani bodo ves prihodnji teden po vseh mestenih četrtih zadružna zborovanja. Naj ne manjka nihče. Z udeležbo pokažite, da razumete duh novega časa in da ste pripravljeni orati brazde in v te sejati seme ljudske blaginje za jutrišnji dan!
Kakor smo politično združeni v osvobodilni fronti in strokovno v Enotnih strokovnih zvezah, bodimo povezani gospodarsko v enotnih zadrugah!
*
Kulturno - zabavni večer priredi Podružnica ESZDN Tobačne tovarne v Ljubljani v Ljubljani v sobota 11- t m. na dvoriščnih prostorih Tobačne tovarne.
*
Vabimo vse krojače, krznarje, šivilje, modistke in pletije, člane P. D. Svoboda, da se udeležijo v nedeljo, dne 12. avgusta 1945 izleta na Zaplano in Logatec. Zbirališče ob 7.15 na Glavnem kolodvoru. Vabljeni vsi! Jedila prinesite s seboj.
ma lesenima vzporedenima stolpoma iz železniških pragov. Delo hitro napreduje.
Obnovljen promet — novo blagostanje. Ko hi spet vozila železnica čez novomeški most, bo dan novomeščanom nov ra®-mah. V bližini železniške postaje Birčna vas je ležišče dobre gtine za opeko. Že pred sedanjo vojno je bffla začela obratovati mala opekarna, ki zdaj čaka na novo oživitev. Tam blizu so tudi ležišča kremenčevega peska, ki kar kličejo po zgraditvi steklarne. In prav tam ob progi so ogromni skladi apnenca. Zgraditi bo treba nove apnenice, ki bodo gorele noč ln dan. Tako bi dobili prizadeti kraji gradbeni material, a prebivalci siromašne pokrajine stalno delo in zaslužek.
Alojzij štine.
*
TJdarništvo tudi v zagrebški tobačni tovarni. Tovarna izdela na dan nad 2 milijona cigaret. Posamezni stroji so doslej izdelati na dan pri sedemurnem delu 400.000 cigaret, zdaj jih pa izdelajo po 450.000.
Vlaki bodo kmalu vozili tudi na vseh naših krajevnih železnicah. Posebno mnogo dela terja obnova železnice Pragersko-Ko-toriba. Te dni bo obnovljen promet med Pragerskim in Kotoribo. Dobro napredujejo popravila na progi Ormož—Murska Sobota. Most čez Muro bo postavljen že ta mesec.
Bdeči križ bo imel svoje otroške domove, kakor določa odlok predsedstva osrednje vlade. Nadzorstvo nad temi domovi bo imela narodna vlada. Ministrstvo Izdeluje za te domove načrte.
Enotnih strokovnih zvez delavcev ln nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-0. teL štev, 45-38.