Ne moremo se pogajati s tistimi ki so vedno preprečevati rešitev naših vprašanj Mogočen zbor odbornikov in krajevnih zaupnikov sogiasno potrdit odiočitve obeh osrednjih organizacij Oko)} $00 odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Siovencev se je v poncdeijek zbraio v Ceiovcu na zboru, ki sta ga skticaii obe osrednji organizaciji. V trenutku, ko gre za naše Ptavice, ko gre za usodo našega ijudstva, smo koroški Siovenci ponovno izrazih svojo zaskrbijenost spričo dogodkov, ki smo jim biii priče ziasti v zadnjih tednih in mesecih, izpovedati pa smo predvsem tudi svojo odiočnost, da hočemo strnjeni okoii svojih organizacij "adaijevati bo) za priznanje vseh pravic, ki so nam zajamčene v rtriavni pogodbi in ustavi. Mogočni zbor v Ceiovcu je bii prepričijiv odraz te naše odiočnost! in enotnosti. Bii pa je z udeieibo zastopnikov iz vseh naših krajev tudi dokaz strnjenosti iivijenjskega prostora siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem vse od Brda pri Smohoru do Labota, pa od Kostanj r*"* in Djekš do zadnje vasi v Karavankah. Kot tak je bii najboijši odgovor v*em tistim, ki bi nas hoteii šeie „ugotavijati" in ki bi nas ieieii razpreti na majhne otočke sredi nemškega morja. Korožki Siovenci smo manitestiraii svojo prisotnost na ceiotnem oženiti", kjer avtohtono iivimo skozi stoietja. Demonstrirati smo svojo pri-Pravijenost, da se na tem ozemiju dosiedno borimo za vsestransko enakopravnost. Zboru, ki je bii prvotno predviden v običajni dvorani za zborovanja -in ga je bito zaradi množične udeležbe treba premestiti v največ-)o dvorano detavske zbornice, sta "ajprej spregovorita predsednika obeh osrednjih organizacij. Predsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter )e poudarit, da gre za naše pravice, ki so nam zagotovtjene v državni pogodbi. Na uresničitev teh pravic smo koroški Siovenci potrpežtji-Vo čakati cetih sedemnajst let. Toda t^oj smo dočakati? Tri pomanjktjive Zakone, ki našega potožaja niso 'ibotjšati, marveč nasprotno po-siabšati, tako da smo zdaj četo še Oa stabšem kot pred podpisom državne pogodbe. Zato z doseda-"i!m zamudnim in pomanjkijivim reševanjem nikakor ne moremo biti *adovoijni, zato zahtevamo, da av-^šdjska viada končno pristopi k resnemu reševanju vseh odprtih vpra-*""j naše narodnostne skupnosti. tem koroški Siovenci siej ko prej *Z'ažamo svojo pripravijenost, da konstruktivno sodeiujemo pri tem 'eševanju — vendar kot enakopraven subjekt svojih teženj in ne ko! ^hjekt, o katerem bi barantati dru-9*. kakor se je to dogajaio v pre-'ekiosti. V tej zvezi je govornik posebej Zavzet stališče k vprašanju komisi-ts, kakor jo je imenoval kaneter Kreiisky in v kateri naj bi — kakor is dejat dr. Zwitter — sodetovaii vsi mogoči predstavniki od danskih ekspertov preko županov in zastopnikov strank tja do ^slavistov", ki Nagovarjajo vindišarsko teorijo. Po dolgem posvetovanju sta se osrednji organizaciji odtočiti, da v taki komisiji koroški Stovenci ne morejo sodetovati, ker bi s tem uradno Poznati zgodovinsko krivico, ko so nas delili na zavedne Stovence in *oko imenovane .vindišarje". To Protinaravno in povsem nesprejem-fvo tvorbo je pravno uvedet naj-P^oj nacizem, potem jo je prevzeta oruga avstrijska repubtika, zdaj pa Poj bi jo priznati še koroški Stoven- ci, ko bi se v komisiji vsedli za isto mizo s predstavnikom ,vindišarjev". K skiepu, da v taki komisiji koroški Siovenci ne moremo sodeio-vati, so nas siiiie tudi zgodovinske izkušnje, je poudarit predsednik ZSO. Kajti vedno, čim so se pojaviti ti krogi, je biio konec reševanja naših vprašanj. To vetja za teto 1927, ko je što za kutturno avtonomijo, enako kot za teto 1937, ko je bita rešitev onemogočena, čim je nastopit koroški Heimatbund, predhodnik današnjega Heimatdiensta. Leta 1957, ko se na Koroškem še niso upati na dan, so ti gospodje v Maria Trostu sprejeti sktep, da bodo od vlade zahtevati ugotav-tjanje manjšine. Leta 1958 so isti krogi organizirati šolske štrajke in viada je kapitulirata; teta 1959 smo dobiti zakon, v katerem so uzakonjene zahteve teh krogov. Ponovno so se pojavili v času Ktausove vlade in dosegti, da je prišto do osnutka zakona o uradnem jeziku lin napisih, ki pa je bil povsem nespre-jemtjiv. tn tani so ti krogi torpedi- rati še tako malenkostni zakon, ki bi vsaj v majhni meri dokazat, da na Koroškem živimo Stovenci. „Cien 7 predpisuje, da je dejavnost takih organizacij prepovedana," je ugotovil dr. Zwitter. ..Namesto da bi jih prepovedati, pa hočejo, da bi se mi z njimi vsedii za isto mizo. Vendar nas zgodovinske izkušnje učijo, da se s temi krogi koroški Siovenci nikdar ne moremo pogajati. Čien 7 pa tudi jasno pove, kje na) bi biii dvojezični napisi, jasno pove, da gre za terito-riaini princip. Zato zahtevamo, da se naše pravice uresničijo na ceiotnem ozemiju, kjer koroški Siovenci že stoieja avtohtono živimo in ki je spiošno znano. Točno je bito to ozemtje znano pri zločinskem izsetjevanju koroških Stovencev in poznat ga je celo krvnik Himmter, ko ga je teta 1943 progtasit za .deutsches Siedlungsgebiet'. Prav tako pa so točno vedeti za to ozemtje teta 1945, ko so uzakoniti obvezno dvojezično šoto, katero so potem pri pogajanjih za državno pogodbo pred vsem svetom prikazovati kot dokaz širokogrudnosti Avstrije, tn končno je bilo to ozemtje splošno znano teta 1955 pri podpisu državne pogodbe. Takrat so točno vedeti, kaj so podpisati; danes, ko bi morati izpotniti sprejete obveznosti, pa se detajo, kakor da ničesar ne bi vedeti." Svoja izvajanja je predsednik ZSO zaključit s ponovnim zagoto-vitom, da smo koroški Stovenci vedno pripravljeni s pristojno vtado reševati odprta vprašanja. Zato jo pozivamo, da čim prej uresniči komisijo, ki je biia obijubijena tani apriia, da bo permanentno obravnavata in reševaia vprašanja naše narodnostne skupnosti, ki jih je treba vedno znova priiagajati potrebam in zahtevam časa. RESOLUC!JA Odborniki in krajevni zaupniki vseh narodnih organizacij koroških Siovencev, zbrani na zboru v Ceiovcu dne 29. januarja 1973, odobravajo vse dosedanje skiepe in ukrepe obeh osrednjih organizacij v smeri internacionaiizacije vprašanja siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Zbor izrecno potrjuje skiep Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev, da ne pošijeta svojih predstavnikov v komisijo, ki jo je skiicai zvezni kancier dr. Bruno Kreisky, ker je vanjo imenovan tudi predsednik organizacije „Bund der Windischen" in hkrati podpredsednik organizacije „Karntner Heimatdienst", to je organizacij, katerih dejavnost bi moraia biti po 5. odstavku čiena 7 avstrijske državne pogodbe prepovedana. Navzoči odborniki in krajevni zaupniki narodnih organizacij pa hkrati sogiasno podpirajo zahtevo obeh osrednjih organizacij po čimprejšnji uresničitvi komisije predstavnikov zvezne in dežeine viade ter zastopnikov prizadete narodnostne skupnosti, ki jo je dne 6. apriia 1972 ob priiožnosti razgovora na Dunaju ob-ijubii zvezni kancier dr. Kreisky. V smisiu predioga koroških Siovencev naj bi ta komisija reševaia vsa odprta vprašanja naše narodnostne skupnosti. Tudi predsednik Narodnega sveta koroških Stovencev dr. Joško Tischter je v uvodnem govoru kritično ocenit dosedanje reševanje naših vprašanj in poudarit, da je vse to reševanje šlo preko koroških Stovencev, ki smo vedno bili te predmet, o katerem so barantati. Nismo uspeti uresničit) načeio, da morata ta vprašanja skupno reševati pristojna viada in prizadeta manjšina. Zato sta se tani oktobra obe organizaciji odiočiii za potrebne ukrepe, da bi si s pomočjo internacionaiizacije pribori)) pravice, ki so nam zagotovijene v državni pogodbi. izvajanjem obeh predsednikov je stedita izčrpna razprava, v kateri SLOVENSKO NARODNO GLEDALjŠČE M A R j B O R U a^-.' - '-L'. r - - a*.;-... *.A\- ^ --- . v-' bo na povabilo obeh osrednjih kutturnih organizacij koroških Slovencev gostovato s komedijo Antona Tomaža Linharta i f "IM V' 7 ' < I & : TA VESEL! DAN AL! MAHČEK SE ŽEN! g:'/ y ' V ' ^ * - M: { ^ 'i .#,r- H- - - .^ . it v soboto 3. tebruarja ob 19.30 uri v dvorani pri Šoštarju v Giobasnici; v nedeljo 4. tebruarja ob 14.00 uri v kinodvorani v Borovijah, ob 19.00 uri v tarni dvoran) v St. Jakobu v Rožu SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Na predstavo vabita KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA so števitmi udeleženci zbora povedati svoje mnenje k vsem aktuat-nim vprašanjem koroških Stovencev. V ospredju je razumtjivo bito vprašanje sodetovanja stovenskih predstavnikov v predvideni komisiji. Zbor se je proti nekaterim posameznikom, ki so skušati nakazati možnosti nekih ^kompromisov", odtočno in združeno izreket proti sodelovanju v taki komisiji in s tem jasno povedat, da zdaj ni čas ^separatističnih giedanj", ampak resnost trenutka narekuje potrebo največje strnjenosti in enotnih pogie-dov. Pri tem je bito poudarjeno, da organizacije, kot so Heimatdienst in vanj včlanjena društva, ne morejo biti partner pri reševanju naših vprašanj, kajti njihova dejavnost je bila in je tudi danes naperjena proti obstoju in pravicam naše narodnostne skupnosti. To je dejavnost, ki je po členu 7 izrecno prepovedana, zato je zahteva, da bi se morali s predstavniki teh organizacij vsesti za skupno mizo, za koroške Stovence naravnost izivat-na in žatjiva. Ob koncu je zbor sogtasno (edino podpredsednik NSKS dr. Valentin tnzko se je gtasovanja vzdržat) sprejel resotucijo, ki jo je pripravit koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev in ki jo objavtjamo na posebnem mestu. S tem je zbor odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij potrdit dosedanje skiepe in ukrepe obeh osrednjih organizacij ter njunima odboroma izreke) zaupanje v prepričanju, da bosta tudi v bodoče odtočno in dosiedno zastopata interese siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. 8 — $fev. 5 (1593) M U J-J ^ ^ Nachlese zu einem Interview Die Kleine Zeitung ist in ihrer Grundhai-tung zur Minderheitenfrage immer besserwis-send, prapotent und affekthaschend; sie unter-steiit in gekonnter Art, ist manchmai der Min-derheit scheinbar gewogen, zum aliergroRten Teii aber gegen die Minderheit eingesteiit. Jetzt hat es ihr mein dem Deio gewahrtes Interview vom 21. 1. 1973 angetan. Ich schei-ne im Interview nur a)s Rudi Vouk auf. Pri-vater, giaube ich, geht es nicht mehr. Die Kleine Zeitung macht es aber so: „Der Inšpektor fiir das siowenische Pfiichtschuiwesen, Ru-doif VOUK, attackiert dsterreich in einem ausiandischen Biatt. Was sagt hiezu der Pra-sident des Landesschulrates fiir Karnten, LH. Sima? Ist Vouks Steiiungnahme mit seiner Funktion ais Inšpektor fiir das zweisprachige Schuiwesen vereinbar?" Nicht nur die Professoren (Kieine Zeitung vom 27. 3. 1971) haben gemaR dem Staats-grundgesetz ein verfassungsmaBig gewahrleiste-tes Recht auf Meinungsfreiheit, ob sie nun Dr. Veiter oder Schuidirektor Dr. Einspieier hei-Ren, sondern wie aiie Staatsbiirger auch die Lehrer und auch ein Schuiaufsichtsbeamter. Dieses Recht nur den Politikern und seibst-verstandiich auch den Herrschaften von der poiitischen Redaktion der Kieinen Zeitung zu-zugestehen, widersprache dem Artikel 7 des Bundes-Verfassungsgesetzes, der also lautet: ^Den offentlichen Angestellten, einschlieBlich der Angehorigen des Bundesheeres, ist die un-geschmalerte Ausubung ihrer poiitischen Rech-te gewahrleistet." DaR dazu etwas mehr ge-hort als nur die „Verwendung" des offent-lich Bediensteten als Stimmvieh ftir politische Parteien, solite auch der Kieinen Zeitung spa-testens wieder seit der Affare um den hohen Ministerialbeamten im Landesverteidigungsmi-nisterium (fiir den sie sich vehement einsetzte) bckannt sein, der sich vom Ressortleiter auch keinen Maulkorb umhangen lieR, den mir nun die „Kleine" iiber den Karntner Landesschul-ratsprasidenten verpassen mochte. Welchen Schaden bisher Usterreich die Slo-venengegner und auch eine in der Ortstafel-frage immer wieder zuriickweichende Regie-rung selbst verursacht haben — davon liest man in der Kieinen Zeitung nichts. Die Anfrage der Kieinen Zeitung bezweckt naturlich unterschwellig den Vorwurf des Ver-botenen, gar der Irredenta, denn unerhort — ^der Schulinspektor fur das slowenische Pflichtschulwesen attackiert Usterreich". Es ist nur die Frage, was die Redaktion der Kieinen Zeitung unter Usterreich versteht! Das humanistische, volkerverbindende, weltaufge-schlossene, minderheitenfreundliche und ver-tragstreue Usterreich oder ein antagonistisches unosterreichisches Teutoncntum, das in Karnten seit jeher eine Aversion gegen alles Slowe-nische entwickelt hat. Selbst ein Riickblick in die unmittelbare Vergangenheit ist verpont. Die deutschnatio-nale Vorarbeit zum ErlaR des damaligen Vor-sitzenden des Karntner Landesschulrates Ferdinand Wedenig vom 22. 9. 1958, der ohne rechtliche Fundierung herausgegeben worden ist (siehe Memorandum der Karntner Slowe- nen vom 15. 11. 1958 zur Schulfrage), war genau so ungesetzlich, wie die Tatigkeit der Tafeisturmer des Herbstes 1972. Da die Tafel-stiirmer, von den zustandigen Behorden prak-tisch ungehindert, alle zweisprachigen Orts-tafeln vernichteten und somit die Durchfuh-rung eines Bundesgesetzes zugunsten der slo-wenischen Minderheit verhinderten, ist die Re-gierung praktisch in dieser Frage eindeutig auf die Linie des KHD eingeschwenkt: Aussetzung der Aufstellung der zweisprachigen Ortstafeln! Die Regierung hat vor der StraBe kapituliert. Wie seinerzeit Dr. Schuschnigg fiir ganz Usterreich der Gewa!t gewichen war, wich Dr. Kreisky in Sudkarnten der Gewalt. Die Fol-gen von 1938 sind bekannt, die Folgen von 1972 aber sind u. a., daR sich die slowenische Minderheit zur Durchsetzung des ihr durch die osterreichischen Behorden nicht unmittelbar durchsetzbaren Rechtes an ihre Schutzmacht Jugoslawien wenden muRte, genauso, wie es die Siidtiroler tun muRten und noch immer tun. Nur diirfen es die Siidtiroler, mit den Augen der „heimattreuen", „waschechten" usw. Karntner gesehen, jederzeit tun, ein volks-treuer slotvenischer Intellektueller solite aber nicht einmal ein Interview einer Zeitung aus Slowenien geben diirfen, da es bereits suspekt ist, wenn er einnige unumstoRliche Tatsachen anfiihrt. Ein Intervietv eines S!owenen auch mit einem ^ausiandischen Biatt", das dort erscheint, Pomembna vloga ' TISKA, RADIA IN TELEVIZIJE RepublHko vodstvo SZDL Slovenije je prejžn)! teden razpravljalo o pomembni vlogi tiska, radia In televizije ter je tozadevno sprejelo tudi ustrezne ukrepe. Za novega direktorja ljubljanske Radiotelevizije je bil Izvoljen Janez Vipotnik, dosedanji predsednik repu-blUke konference SZDL Slovenije. Hkrati je bil za kandidata za novega predsednika republUke konference SZDL predlagan Mitja Ribičič, član predsedstva SFRJ. Movega predsednika socialistične zveze bodo Izvolili na seji republUke konference, ki je predvidena za 1. marec letos. Ha seji predsedstva In IzvrJnega odbora SZDL je uvodoma govoril predsednik CK ZKS Franc Popit, ki je utemeljil obe kandidaturi. Posebej je poudaril, da se je prav v preteklem obdobju ponovno potrdila pomembna vloga tiska, radia In televizije. Dejal je, da danaJnjl politični položaj narekuje potrebo po strnitvi progresivnih sil in okrepitvi prizadevanj za hitrejJi napredek tiska, radia In televizije v službi samoupravljavcev. wo das Muttervoik der Slowenen iebt, hat mit der Dienststeiiung des Interviewten nichts zu tun, ebensowenig wie die Dienststeiiung etwa des Dr. Einspieier mit seinen miindiichen und schriftiichen Ergiissen in seiner Eigenschaft ais Windischen- bzw. Heimatdienstfunktionar et-was zu tun hat. Die Kieine Zeitung wird doch nicht etwa den Mut aufbringen und z. B. an-fragen, ob Feidners oder Einspieiers offentiiche Funktionen mit ihren Vereinsfunktionen und diese wieder mit den Artikei 7 (5) des osterreichischen Staatsvertrages vereinbar sind? Deshaib soii die Kieine Zeitung es unterias-sen, verschieden Geiagertes gieichzusetzen. Die siowenische Voiksgruppe iehnt ihren Eintritt in die sogenannte Urtstafeikommission nicht wegen des Privatmannes oder Schuidirektors Dr. Einspieier ab, sondern deshaib, weii er Funktionar zweicr Urganisationen ist, deren eindeutiges Ziei es trotz aiier Wenn und Aber ist, jede fiir die siowenische Minderheit auch nur beschrankt gunstige Regeiung zu verhin-dern. Wenn der Heimatdienst sinnigerweise veriangt, daR „sich die siowenische Voiksgruppe zunachst einmai eindeutig zum Mehr-heitsvoik bekennen soiie" (Kieine Zeitung vom 9. 5. 1971), so ist das nicht mehr und nicht tveniger ais das unverbiiimte und eindeutige Veriangen auf Germanisierung, die ubrigens kiirziich ein arroganter Zeitgenosse in der auch wenig vahierischen KTZ so formuiierte: ^Wa-rum aiso woHen unsere Karntner Siowenen unbedingt Siowenen sein, wenn sie doch Uster-reicher und Karntner sind?" — Ja, warum? Warum wiii denn dieser Anfrager nicht ein Zigeuner, Jude oder Poie werden? Uder ein Siowene? Und bei dieser Mentaiitat giaubt die Kieine Zeitung vvirkiich, ganz abgesehen vom terroristischen Tafeisturm, daR in Karnten a!ies in Urdnung ist? Ich mochte hier nur einige jedermann zu-gangiiche statistische Daten aus Verordnungs-biattern und Pubiikationen festhaiten. Die Schuistatistik fiir Karnten tveist fiir das Schui-jahr 1937/38 fiir die Pfiichtschuie 10.292 Kinder mit s)owenischer Muttersprache aus; fiir das Schuijahr 1948/49 gibt es trotz aiiem, was inztvischen geschehen ist, noch 6.733 Pfiicht-schuier siowenischer Muttersprache. Im Schuijahr 1969/70 aber haben nur 2066 Schiiier im Pfiichtschuiaiter auch am Siowenischunterricht teiigenommen, wovon nicht aiie siowenischer Muttersprache sind (1803 Schiiier an der Voiks- und Hauptschuie und 263 auf der Unterstufe des Bundesgymnasiums fiir Sio-wenen). DaR ein soicher Stand fiir die Minderheit und ihren Bestand niederschmetternd sein muR, ist wohi verstandiich. Und jetzt frage ich nochmais: Wo sind die Ursachcn fiir soich einen katastrophaien Riick-gang? Unzweifeihaft darin, daR es jene objektiven Bedingungen nicht gibt, die der Minderheit eine ungehinderte Entfaitung ermogiichen wiirden (fiir aiie Bereiche, nicht nur auf den Schuisektor eingeschriinkt, aiso auch hinsicht-iich der topographischen Bezeichnungen und Aufschriften usw.). Wie soii sich ein Angeho-riger der Minderheit frei zu seiner Voiksge-meinschaft bekennen konnen, wenn er sieht, daR sogar die Behorde vor dem deutschnatio-naien Druck zuriicktveicht? Das ist gieichzeitig die Gretchenfrage einer konstruktiven Minder-heitenpoiitik in Karnten. R. Ml Ve^Ho spet je s/iMti o svetov-/jaMs^i liriki zg/edwi to/er<2Ht-Avstrijcev. 7*zg iste Avstrijce Kgotgvijgjo twdi JrttggČMe IgstMosti; ozkosrčnost in ngciong/-ni egoizem. Pg tek /gstnosti tokrgt ne komo okrgvngvg/i ng primerg odnosg, kot gg kgže — recimo — večinski ngrod ng Koroškem do mgnjsine, gmpgk ng primerg od-nosg Avstrijcev do tgjik de/gvcev. /n tgdi ne gre zg ngso trditev, če ngvgjgmo, dg stg ozkosrčnost in ngciongini egoizem med Avstrijci se g/okoko zgkoreninjeng, gmpgk zg ggotovitev dgngjskegg žgpgng feiixg S/gvikg, ki je pred nedgv-nim pozvg/ svoje okčgne, ngj po-kgžejo rgzgmevgnje zg tgje de/gv-ce. Vsgk tgji deigvec prispevg k čistemg drgžkenemg proizvodg v Avstriji /etno /00.000 šiiingov in tg rcg/nost ki morg/g kiti vendgr dovolj preprič/jivg, dg ki okrzdg-Ig ..ozkosrčnost in ngciongini egoizem", je menii žgpgn S/gvik. /e pg zeio mg/o verjetno, dg ko tg poziv zg/egei. Ni pričgko-vgti, dg ko ime/ dosti več gspekg, kot gg je imeig ignskg gkcijg, zng-ng pod gesiom „Koigrič". Po vsej Avstriji so ngiepiii veiike pigkgte, ki so prikgzovgfi postgvnegg čio-vekg s kgpo, pred njim pg so/gr-jg, ki nedolžno vprgsgje: ,,/meng-jem se Koigrič. 7*gdi ti se imengjes Koigrič, todg zgkgj prgvijo teki Čgsf" Odgovor ng to vprgsgnje je sicer preprost, vendgr neprijeten.* dokrik 90 odstotkov vsek Avstrijcev ne prengsg tgjik de/gvcev, 37 odstotkov domgčik de/gvcev noče niti ng de/g niti zgsekno imeti ni-česgr skgpnegg s „čgši",- tgko se sgmo 2^ odstotkov jggos/ovgnskik de/gvcev ng svojem de/ovnem me-stg v Avstriji /gkko pokvg/i, dg se domgčini do njik okngsgjo prijg-te/jsko. Lepgki o No/gričg torej niso spremeni/i odnosg Avstrijcev do tgjik de/gvcev. Vse je ostg/o pri štgrem, če ni postg/o ce/o še s/gk-še. Opergcijg „Ko/grič" je pozgk-/jeng, tgko kot je pozgk/jenegg ve-/iko tistegg, kgr je ki/o podokno pozivom zg rgzgmevgnje. /n vse to k/jgk temg, dg je /gni gvstrijskg stgtistikg kgznivik dejgnj pokg-zg/g ngs/ednje.* ng A/g//erjg f v tej primerjgvi sinonim zg Avstrijce) kot krivcg je odpgd/o 79 te/es- nik poškodk in ng Ko/gričg (pris-podokg zg tgje de/gvce) sgmo 6, pri v/omnik tgtvingk ng A/g'//erjg 390 in ng No/gričg /e /0, pri tgtvingk ng 4/g'//erjg 2^3 in ng Ko-/gričg sgmo 7. Vendgr pg večing Avstrijcev še vedno živi v prepri-čgnjg, dg skorgj vse kriming/no z/o v Avstriji prikgjg od tgjik de- /gvcev. Nekgteri krogi v Avstriji se sicer zgvedgjo tegg nevzdržnegg po-/ožgjg, zgto si vedno znovg pri-zgdevgjo zg tgko imenovgno „in-tegrgcijo" tgjik de/gvcev. Pojijo se ngmreč, dg ki tgji de/gvci ne-kegg dne gtegni/i zgpgstiti deže/o, kjer niso de/ežni potrekne č/ove-ške top/ine in rgzgmevgnjg in tgko sprgviti gvstrijsko gospodgr-stvo v ze/o koč/jiv po/ozgj. V okvir tek prizgdevgnj nedvomno sodi tgdi gvodomg omenjeni poziv dgngjskegg žgpgng 5/gvikg. Podg — kgkor že povedgno — ze/o mg/o je gpgnjg, dg ko tg poziv zg/ege/, kgjti rgvno ng Dgngjg po/itikg integrgcije tgjik de/gvcev ni gsk/gjeng s po/itiko skrki zg tgje de/gvce in z ok/ikovgnjem č/o-veškik odnosov Dgngjčgnov do tgjcev. Po je ki/o pred nedgvnim dovo/j preprič/jivo prikgzgno tgdi v te/eviziji, ko je /gkko vsgk sgm vide/ in s/išg/, kgko .spretni" so tgmkgjšnji /gstniki stgnovgnj-skik kiš, kgko dokro zngjo de/gti dokičke s tgjci, kgterim zg preti-rgno visoke cene prepgščgjo .stg-novgnjg" (keri; č/ovekg nevredne /gknje) v zgpgščenik in nekigien-skik, rgzvg/ingm podoknik po-s/opjik. .Ko/grič" kot č/ovek v Avstriji potemtgkem še vedno ni gspe/ in nokenik zgnes/jivik zngkov ni, dg ki se to kmg/g zgodi/o. Pgko ggo-tgv/jg mgrikorski Večer v č/gnkg o odnosg do tgjik de/gvcev v Avstriji ter zgk/jgčgje.* Kgže, dg ko v tej deže/i res morg/g ngstopiti močng krizg de/ovne si/e, dg ki domgčini s komp/eksom večvrednosti zgče/i mis/iti in čgtiti reg/-neje — č/oveško. /sti .komp/eks večvrednosti" pg ok/ikgje tgdi odnos večinskegg ng-rodg do mgnjšine ng Koroškem in /e teme/jitg sprememkg v mise/-nosti ko /gkko rodi/g tisto dokro vo/jo, ki je potrekng zg prgvično reševgnje mgnjšinskik vprgšgnj. ODHOS DO TUJIH DELAVCEV KAZE: Ozkosrčnost in nacionalni egoizem STA MED AVSTRIJCI ŠE GLOBOKO ZAKORENINJENA 2. februar 1973 POStROKODSVHl! REYMAV)K — Bruhanje ognjenhra HetgafeH ne Wetman*hem otoiju na tetandu poiati pojema, toda det etroraj lapuMenega rtbUtrega trraje Veemannejyar je ie poutem trgtnit pod pepetora.y tn tavo, tako da te ta dett podobno usodo trot starodavni Pompeji. Vihodnt det mesteca, katerega 5000 prebtvatcev so evakuirati, teii pod 0 metre debeto piastjo. (Pompeje je pokrita !.t m debeta odeja tave in pepeia). Komaj 500 metrov od mesteca je nastat nov vutkanskt otok, visok kakih !00 metrov. Dati so mu tudi ie ime .Cerkveni grii". NEW YORK — Minuto nedetjo je giavnt tajnik OZM Kurt VVatdheim ponovit svoj predtog, naj OZM ispetje program obnove in pomoii ..vsomo vietnamskemu tjudstvu". Zdaj ko je sporaium o miru v Vietnamu skienjen, postaja nujna in gtav-na natoga — obnova in isgradnja Vietnama. Mi-stim, da mora biti OZN pripravijena odigrat) prt tem vaino viogo, je poudarit Watdheim. KAtttO — Pred dnevi je na goratem podroijo pokrajine Kyrenia, na severni obatt Otoka Cipra, strmogtavtio tetato tipa ..ttjuiin tk", ki je pripa-daio ietaiskt druibt .Egiptair". Egiptovska časopisna agencija Men sporoča, da je bito v tetato tS Angieiev, sedem Američanov, dva iveda (čta-na mirovnih oboroionih si! OZN na Cipru) en Francos, en Kanadčan, en trec in neka Jordanka. Dva potnika in Mirje čtant posadke so biti Egipčani. Vsi potnik) so prt nesreči isgubiii živtjenje. KAttACt — Minut) teden je pakistanski predsednik Zuttikar Ati Buto hrast) teijo svoje driave, da bt takoj prisnata Bangtadeš in odpria veieposia-niktvo v Dakt. ..Zivijenjska potreba" Pakistana je, da prisna svojo bivko pokrajino, je reke) Buto. Viada utegne ta probiem prediočitt skupkčin), je povedat pakistanski predsednik, vendar mu je tjubke, da bi tak skiep dobit podporo tjudstva. KAtttO — Po tridnevnem sasedanju je Arabskt obrambni svet imenovat povotjnika egiptovske ** armade generaia Ahmeda tsmaiia Atija sa vrhovnega poveijnika egiptovskih, sirskih in jordanskih čet na tronti proti tsraetu. Generat Aii je sočasno vrhovni povotjnik oborotenth sit trojne federacije arabskih repubtik Egipta, Sirije in Ubije. DUNAJ — V sredo so se na Dunaju sačeti pogovori med sastopniki NATO in zastopniki Var-kavskega pakta o skrčenju vojačkih sit v Evropt. Države varkavskega pakta so namesto Ženeve prediagaie sa kraj pogovorov Dunaj. Svet NATO je privotit v to. Razgovorom pripisuje ves svet V žeto vetik pomen. BONN — čeprav so se predstavnik) zahodno-nemkkih pokrajin, v katerih so vtade v rokah opozicijskih potitikov, v zadnjem času večkrat izreki) proti ratifikaciji sporazuma o tomoijnih odnosih med obema Nemčijama, je uvetjavitev sporazuma ie dejstvo. Pravna komisija Bundestaga jo namreč sprejeta skiep, da za ratifikacijo sporazuma nt potrebno, da se <*onj izrečejo čiani Bundes-rata (drugega doma zahodnonemkkega paria menta, v katorem ima opozicija večino Zt proti JO gtasovom. tONDON — Pred dnevi so tetata britanskega vojnega ietaistva in atomska podmornica pričeti akcijo na področju med severovzhodno obato trsko in Škotskimi obatamt. da bi odkriti tujo podmornico na atomski pogon. Predstavnik ministrstva je reket, da po tej poti piovejo sovjetske podmornice, ko se vračajo iz Stedozemija, ..mi pa to pot redno nadziramo"*. BONN — Zvezna repubiika Nemčija bo dodetita Vietnamu kot prvo pomoč okrog t! miiijonov do-tarjev. Potovico te vsote bodo izročiti giavnemu tajniku OZN, drugo pa neposrodno Vietnamu. Okvirni načrt o zahodnonemkki pomoči Vietnamu je sprejeta viada, kancter Brandt pa je pozvat prebivatce Zvezne repubtike Nemčije, naj s pro stovotjnimt prispevki povečajo skiad pomoč) Vietnamu. Tudi Angieii so poročati, da bodo za obnovo Vietnama daii 5 miiijonov tuntov pomoči. KOPENHAGEN — Pred dnevi sta danski zunanji minister Knud BHrgo Andersen in njegov predhodnik Paut Hartting prediagaia jugosiovaoskegd predsednika markaia Tita za kandidata za No-beiovo nagrado za mir. HEtStNKt — Na posvetih predstavnikov viad M držav v Heisinkih postopno pripravtjajo okvtr dnevnega reda za bodočo evropsko konterenco o varnosti. Očitno je, da bo ko treba mnogo dobre votje, razumevanja in truda, predno bodo pri-kit do skupnih staiikč. Prod dnevi je Sovjetska zveza predtožita nov prediog o deiu komisij — namreč o drugi tazi bodoče evropsko konference, kt bt se začeta in končata s sestankom zunanjih ministrov ati ceio na vikji ravni. Prej je biia SZ za to, da bi točke dnevnega reda zgoij nakazat), zato vidijo v njenem danaknjem prodioge * korak k sktenitvi dogovora. Ros pa je. da naj bi po sovjetskem prediogu komisija za vbrnost razpravijata samo o potitično pravnih vidikih, ne pa tud) o vojakkih. RiM — Predsednik svetovno konference za sofi-darnost z vietnamskim tjudstvom Berti) Zachrison je v pogovoru z dopisnikom Tanjuga dejat studeče: ..Jugostavija je žeto aktivna udeteženka svetovne konference o Vietnamu, saj je to tudi v skiadu z njenimi tradicijami boja za mir, neodvisnost in svobodo narodov. Kadarkoii je Mo za to. da se majhne države z vso odgovornostjo zavzemajo za stvar miru, je Jugostavija vedno igrata vetiko vtogo. Razumtjivo je torej, da je tudi giede vietnamskega vprakanja zavzeta takkno statikče." KAtRO — Generaini sekretariat arabske soctatt-stične unije je prediožii predsedniku Sadatu po-ročiio o nedavnih Študentskih izgredih. V njem opozarja na poiitično ozadje nemirov in na *po-titičnt vakuum" na egiptovskih univerzah. Gene-ratni sekretariat poziva k enotni dejavnost) organizacij, da obnovi poiitično dejavnost na univerzah. Ustanovit) naj bt tud) odbore, v katerih "aj bt Študentje enakopravno sodetovatt tn kjer naj bt se dogovoriti za demokracijo na univerzah. Iskreno se veselimo obiska gledaliških umetnikov iz Maribora soboto in nedeijo bo gostova) pri na; na Koroškem ansambei Sio-^on;kega narodnega gtedaiišča v Mariboru. Kot gost Siovenske prosvetne zveze in Krščanske kuiturne zveze bo v Giobasnici, Borovijah St. Jakobu v Rožu uprizoriti komedijo Antona Tomaža Linharta „Ta '"Keii dan aii Matiček se ženi". ^'emiera mariborske uprizoritve .Matička" je biia ieta 1971 in že istega Ca je mariborsko SNG s tem komadom doživeto iep uspeh tud) na Borznikovem srečanju jtestivaiu vseh siovenskih pokiicnih dramskih Htedatižčj, kjer so prejeii nagrade režiser Voja Soidatovič ter igraica Arnoid Tovornik in Peter Ternovžek. lato smo iahko prepričan), da bo obisk mariborskih giedaiižkih umet-"tkov tudi za nas edinstveno kuiturno doživetje. V tem smisiu hočemo drage goste sprejeti v naži sredi res prisrčno, navduženo in bratsko. O premieri ieta 1971 je tisk v Sloveniji obširno poroča!. Tukaj povzemamo glavne misii iz čianka, ki ga je takrat objavii D. Jančar v mariborskem Večeru pod nasiovom .Igra I igro": Tistih nekaj pikrih v MATIČKU e* revnih in bogatih, pravzaprav o i&ranju revežev, da si iahko bogatejši orezdeije privoščijo, ne more in ne sme biti vzrok za današnje zgodovinske in socioioške in poiitoioške in ne vem še kakšne vse teze o bistvu te komedije prav v njenem svobodomi-seiju, naprednosti in podobnem. Njen "ekdanji učinek (podpiran še z zeio razširjenim zmotnim mnenjem, da gre ^goij za navaden prevod francoske "puntarske" igre in ne za popoinoma novo deio, spodbujeno z znano temo) je bi! takšen, aktuaina zbadanja oziroma namigovanja (predvsem Matičkova) so močneje odmevala kot komedijska (enota) ceiota sama. Danes pa je stanje drugačno — socialno kritična poantiranost zveni v prazno, učinkuje pa igra. Seveda veljajo zgornje trditve zgolj za živo teatrsko prakso in ne za literarnozgodovinska ter gledališko-prcteklostna razmišljanja, ki ne morejo in ne smejo mimo Matička, kakršen je bil nekoč, njegovega nekdanjega namena in pomena. Današnje gledališko občinstvo pa zanima nekaj popolnoma drugega — kaj nam lahko ta tekst ta hip, ne bom rekel .pove", pač pa .ponudi" kot izhodišče za pristno gledališko doživetje. .Ponudba" je pestra in kakovost- __________________n „Sto! v petih tisočietjih V razstavnih prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani (Trg revolu-cije 18) je bila prejšnji teden od-Pda zanimiva kulturnozgodovinska 'azstava z naslovom .Stol v petih ''sočtetjih'. Na razstavi je razvrščenih po slogovnih skupinah 92 stolov, ki so jih 'ibrali po temeljitem pregledu in Preučitvi približno 350 kosov, ki jih "tanijo slovenski muzeji, graščine, cerkve in zasebna stanovanja. ^!jttb hudim izgubam, ki so jih utr-Peli med vojno, je na slovenskem Ozemlju ohranjenega še dovolj 9tadiva, da lahko ponazori razvoj stolov od začetka 16. stoletja do Sodobno oblikovanega sedežnega Pohištva v Sloveniji. Zgodovinski ^el razstave je omejen na plemstvo meščanstvo, medtem ko stoli, s ^oterimi so bili opremljeni kmečki domovi, na tej razstavi niso obrav-"avani, ker predstavljajo študij za-in sodijo na področje etnografe- Marsikateri stol na razstavi Presega lokalno kvaliteto in bi ga 'ohko uvrstili med odlične primer- ke sedežnega pohištva v evropskem merilu. Kot dopolnitev prikaza je na 25 fotografskih povečavah prikazan razvoj stolov od egipčanskih vladarskih prestolov, upodobitev stolov iz ilirskega kulturnega kroga, stare Grčije, Rima, zgodnjega srednjega veka, romantike in gotike pa do najstarejšega ohranjenega stola v Sloveniji iz začetka 16. stoletja. Razstavo dopolnjuje bogato ilustriran katalog, v katerem je višji kustos v Narodnem muzeju Vesna Budič poleg daljšega članka o historičnem in stilnem razvoju stola orisala tudi pregled sedežnega pohištva na slovenskem ozemlju. Poglavje o sodobnem oblikovanju sedežnega pohištva v Sloveniji pa je podal umetnostni zgodovinar Stane Bernik, ki je na razstavi z izborom eksponatov načel problematiko oblikovanja stola v Sloveniji od Plečnika do plastičnih počivalnikov Oskarja Kogoja. V Ljubljani bo razstava odprta do 20. marca, potem pa jo bodo prenesli tudi v Zagreb in Maribor. na — živa, iskriva ter zanimiva igra o pravzaprav vsakdanjem in banalnem, o verižnoreakcijskih komplikacijah, o padanju v slogu v vrsto postavljenih domin, o pogojenosti in kolobarjenju težav, skratka o .učbeniško znanem", kar izziva zahteva po uprizoritvenem .obračunu" s to danostjo. Seveda je naša igra tudi .sporočajoča" o dobrih, bistrih, preprostih ljudeh in pokvarjenih, topoglavih gosposkih. Toda ta komponenta ima izrazito obrobno funkcijo, kljub možnim paralelam z današnjim dogajanjem. Pomembna je iskriva komedija o Matičku in Nežki, ki jo ljubi, in baronu, ki zalezuje Nežko, zapletenih, skupaj z drugimi figurami, v hudo zavozlan klopčič — večni preizkusni kamen vseh slovenskih gledališč in gledališčnikov, ki ga preskakujejo na zelo različne načine. Mariborski, Soldatovičev .Matiček 71" skuša biti dvojno igriv — razigran sam po sebi in obenem poigravajoč se s to že kar preveč znano razigranostjo. Zapisal sem — skuša biti, ker je druga uprizarjalska tendenca (igra z igro) bolj nakazana kot odločno in pogumno izpeljana, na začetku skoraj neopazna, s približevanjem koncu predstave pa vedno bolj otipljiva. Prva, razigranost kot taka, pa je uspešno predstavljena, čeprav, vsaj na premieri, še ne dovolj sproščena in razposajena — prava smer, vendar še premalo prodorna. Igra z igro ni bila demonstrirana samo z zunanjim, .streznujočim" prijemom, s tehničnim deziluzionizmom, temveč tudi — in to je poglavitno — z zamislijo in izvedbo igralskih stvaritev. Seveda v okviru že prej omenjene ekspanzivnosti, ki bi lahko bila nekoliko močnejša. Pomagali pa so ji panjsko končnična, igriva scena Svete Jovanoviča in Melite Vovk Štihove ter slikaniško živi in sončni kostumi Mije Jarčeve. Vse glavne komponente so bile torej v pretežno posrečenem soglasju — čutiti je bilo prizadevanje v smeri igre z igro. Na igralski ravni je to najbolje uspelo Bredi Pugljevi in Mi-nu Kjudrovi. Rado Pavalec in Peter Ternovšek sta se precej približala temu cilju. Arnold Tovornik in Pavle Jeršin sta bila samosvoje učinkovita. Anica Sivčeva, Janez Klasinc, Boris Brunčko in Volodja Peer pa so predstavljali karikirani del predstave, režijsko preveč napihnjen in zato rahlo moteč. Motilo je, na primer, pri vlogi Žužka, ustvaril jo je Volodja Peer, predvsem pretiravanje s karikiranim, ki se je že spreminjalo v spakovanje. Škoda, ker ta imenitni komedijant ni skrojil svoje vloge z več občutka za mero. Janez Klasinc je bil Budalo z Žužkovemu podobnim predznakom — preveč je bilo razsipavanja sicer sprejemljivih burkaških domislic, kar OBJAVA SLOVENSKE GIMNAZIJE Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča: 1. Po posebnem odtoku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoi-skem ietu 1973/74 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega ieta, to je od 10. Z. 1973 do najkasneje 28. 2. 1973, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spri-čevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega državijanstva. 2. Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega ieta 1972/73 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie (ERSTER KLASSENZUGj, bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita. 3. Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegi) tako dobre ocene, bodo morati deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijaviti v prvi poiovici junija 1973. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šoiskega ieta. 4. Konec maja 1973 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 5. Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šoiskega sveta. Zato ravnateijstvo vse starše še posebej opozarja, na) ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo. 6. Za vstop v višje razrede je potreben razgovor z ravna-teijem. Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu, 9020 Kiagenfurt, Lerchenteid-stratje 22. Ravnateijstvo je utesnjevalo lik, obenem pa drobilo .Matička" — igro z igro. Boris Brunčko je igral Zmešnjavo kot karikaturo karikature, skratka prehudo zveriženo (režija!). Anica Sivčeva je predstavila Jerco kot zelo hrupno in vihravo dekle, ki blekne, kar ji pač pride na jezik — torej kot oster komični lik, ki mu je treba priznati, da je sam po sebi posrečen, da pa deluje nekoliko tuje v tako zamišljeni predstavi. Podobne misli se porajajo o Gašperju Arnolda Tovornika. Bil je imeniten, čim se je pojavil na odru, je že prevzel gledalstvo, čeprav nekoliko drugače, kot pa bi bilo treba, da bi bila vloga v popolnem sozvočju z osnovno zamislijo uprizoritve (zamislijo, ki ji, to je treba poudariti, ni popolnoma zvesto sledil niti režiser sam). Pavle Jeršin je bi! baron podobnega .porekla" — markanten in učinkovit, odrsko sproščen in prodoren, vendar še ne popolnoma zlit s tistim, kar je delalo iz te predstave nekaj novega, svežega. Peter Ternovšek je ustvaril razigrano poigravajočega se Tončka — večinoma zelo sugestivnega, pevsko posrečenega, predvsem takrat, kadar (Aonec na 3. štreni) Velike proslave ob 400 ietnici hrvaško-siovenskega kmečkega upora Tako v Sloveniji kof v Hrvaški bo letošnje lefo v znamenju proslav, ki jih bodo priredili ob 400-letnici velikega hrvaško-slovenske-ga kmečkega upora, posebej na Slovenskem pa fudi 500-lefnici kmečkih puntov. V bližini ljubljanskega gradu bodo ob tej priložnosti postavili spomenik kmečkim puntarjem. To bo okoli štiri metre visoka figuralna kompozicija kmetov-upornikov; spomenik bo izdelal znani slovenski kipar Stojan Batič. Poleg tega pa bodo v obeh republikah pripravili celo vrsto prireditev, znanstvenih seminarjev in drugih manifestacij, ki bodo obudile spomin na junaško dobo v zgodovini slovenskega in hrvaškega naroda, ko se je kmečko ljudstvo dvignilo v boj za svoje pravice. TONE SVETINA 162 Res pa je tudi to, da nikoli ni bil navdušen nad ^ ^*'anko, še manj pa nad njenimi voditelji, gobezdači stremuhi vseh vrst, ki so .talirati" pri študiju in se spečali s politiko. Res so mu bili zoprni: natakarji, briv-hišniki, pleskarji, poštarji, novinarji in učitelji, ki se gredo Jetiko oblast in zvone s praznimi glavami, delajo pa drugi. Oblikovali so oligarhijo, v kateri vdržujeta ravnotežje samo ^t"ah in zavist. Včasih, ko je bil še manj previden, je rekel kakšno resnično o njih, kar so mu pa hudo zamerili, tako da se kljub uspehom ni mogel dvigniti v stranko. Zapekla 9a je vest: pred desetimi leti je v družbi ožjih kolegov de-1*3! -— bil je precej vinjen — da je Mein Kampt dolgočasno "'anje. Nekaj opazk pa je zletelo tudi na nekatere izmed ^daj vodilnih mož. Morda ga je kdo izdal. Vse bo utajil, 'udi to, da je prekoračil pooblastila pri zvezah s partizani. Ob tem premišljanju se je spomnil poveljnika, s kate-drn sta bj]g sprva dobra prijatelja. Nenadoma pa ga je zasovražil. To se je zgodilo takrat, ko je zvedel, da Podpolkovnik na lastno pest pridno proučuje, kje je skrito iudovsko zlato, ki je že nekaj let pred polomom države Prihajalo čez Karavanke po raznih kanalih iz rajha in Av-*trije. Zlato je vedno bolj boleče obremenjevalo tudi njegovo zavest. Privlačilo ga je kot demonska ženska, pri ka-S'i slutiš pogibel, pa se ji kljub temu ne moreš upreti. Spr-^ ni maral misliti nanj in najraje bi bil pozabil, kar je zvedel. Zlata se drži navadno kri stoletij, zato prinaša nesrečo, je menil. Zdaj je bil prepričan, da je to skrivnost, za katero ne smeta vedeti dva. In nehote je pomisli), da je prav on tisti, ki je odveč. Če bi bil imel podpolkovnik pošten namen, bi bil nadaljeval uradno preiskavo, ki jo je sam ustavil. Prepovedal je vsako delo z ljudmi, prek katerih je peljala sled. Sam jih je vzel na zvezo in napravil križ čez sumničenja, ki so jih bremenila. Toda o tem bo molčal. Kdo ve, kdo je za njim. O tem ni razpravljal niti z generalom, čeprav je ta sam namigoval na stvar. Njegovo razmišljanje o zlatu je pretrgala zamolkla eksplozija. Okno je prežaril ognjen sij. Stekla so zažvenketa-la. Planil je pokonci in zmeden hlastat po strojni pištoli, ki jo je vedno polagal na stol pri postelji, da jo je lahko dosegel z roko. .Mina v poveljstvu!... Vertluchte Teutell* Z orožjem v rokah je bil bolj miren. Stopil je k oknu. Nad skrivenčenimi krošnjami drevja, ki je obraščalo hotel ob jezeru, se je dvigal steber dima in se razblinjal v bledo oko noči. Na več krajih so se oglasile strojnice. ,Za strah streljajo... Prekleti tepci! Napravili bodo popolno zmedo." Roj raket in svetlobnih pramenov reflektorjev je oživil trepetajoče sence po jezerskih valovih. Čakal je. Se na misel mu ni prišlo, da bi stekel na poveljstvo, čeprav ga je zaskrbelo, da bodo zgoreli njegovi akti in kartoteke. Računal je, da ga lahko kdo od Nestorjevih ljudi ali Tončkovih vosovcev čaka v parku. Po svojih zaupnikih je bil zvedel, da imajo nalogo čimprej opraviti z njim. Te vesti ni bil prav nič vesel. Zazvonil je telefon ... Zvedel je, kar je slutit, in zahteval patruljo. Tudi tega ni maral tvegati, da bi ga ustrelil kakšen sonarodnjak, tak z razrahljanimi živci. Topotanje škornjev pod oknom in blesk čelad sta mu vrnila pogum. Z njimi je odšel do hotela. Poveljstvo je bilo že obkoljeno. Nekatere nesrečnike, ki so popivali nekoliko dlje, so že potegnili izpod ruševin in jih odpeljali. Vsi stanovalci hotela so zapustili poslopje. Nastopit je specialni oddelek z aparati za odkrivanje min in začel preiskovati prostore. Wolt se je napotil k poveljniku in obema inšpektorjema, ki so iz primerne razdalje vodili preiskavo. Pod nogami mu je hrstelo razbito steklo. Zadovoljen je bil, da bodo v Berlinu videli, kako trda jim prede v tej deželi. Inšpektorja sta bleda in utrujena strmela v ruševine, kjer je zijala praznina. Stena se je zrušila na mize, kjer so prej sedeli pri večerji. .Kakšna sreča," je dejal Wol(. .Takšna, kot jo je imel fuhrer že dvakrat. Kdo ve, komu se imamo zahvaliti..." .Vam prav gotovo ne," ga je rezko zavrnil podpolkovnik Perst in ga sovražno ošvrknil z očmi. .Oprostite, gospod podpolkovnik. Zal, nisem bil zadolžen za neposredno varnost štaba. Moja opozorila so podcenjevati.. .* .Prosim vas, da sedaj ne razpravljate o tem," mu je segel v besedo mož iz Berlina in rezko dodal: .Krivi ste vsi skupaj... in tudi odgovorni!" Ker so predvidevali možnost eksplozije tempiranih min, niso spustili v poslopje nikogar. Noč je šla k vragu. V svit bledega jutra so prihrumeli kamioni s policijo in jetniki iz Begunj. Pred vhodom v hotet so zacvilile zavore. Na rezka povelja so poskakali jetniki z avtomobilov in se preplašeno ozirali po naperjenih ceveh in sovražnih pogledih. Mislili so, da jih bodo takoj postavili k steni in jih pobiti. Tedaj so jim dali lopate in krampe, ki jih je pripeljal zadnji kamion. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vab! na Prešernovo prostavo k) bo v petek 9. februarja 1973 ob 20. uri v modri dvorani Doma giasbe v Ceiovcu Na sporedu bodo # Slavnostni govor # Recitai pesmi Andreja Kokota {ob izidu njegove pesnif-ke zbirke in pesniških iistov) ^ Koncert, na katerem bodo sodeiovaii operna soiista Božena Giavakova in Ladko Korošec ter pianist prof. igor Dekie-va. Ljubiteije siovenske besedne in giasbene umetnosti vabimo, da se prosiave udeieiijo v čim večjem številu. Z udeiežbo na Prešernovi prosiavi bomo izpriča!) povezanost z narodno ceioto. Odbor koroška v pesmi, piesu in besedi" Dober odmev na tetevizijsko oddajo Uspelesankarsketekme Siovenskega prosvetnega društva ..Zarja" v Žeiezni Kap!i Kot znano je ob gostovanju koroških kulturnih skupin Slovenske prosvetne zveze novembra lani v Kranju ljubljanska televizija posnela celotno prireditev ter jo v dveh delih pred nedavnim oddajala na svojem sporedu. Gostovanje kulturnih skupin ni bilo samo lepo doživetje za nastopajoče, ampak je zapustilo lep vtis tudi pri številnih obiskovalcih ČESTiTAMO! Prcr/ jc v ^rogK wo;e drMŽrHf v v Xo2H praznota/ sfro&owM naJzorM:^ za s/ovfHS&o srednjo jo/o w podprcr/-Naro^rrega svera S/ovfMCfv ^r. Va/