164. številka. (T Trato, T fc)Nk zvsfcor dia 28. iecMkri 1897.) Tečaj XXII. „JBDKl lakaja po trikrat na Mn v teatih ia- OaajUi Ob tovnih, ć«IMklh i* aohotAh. Zjatranjo ia danje ia- haja ob 6. ari sjatraj, nitrso p« ob 7. ari režer. — Ob »j KO iidanje itue : « jedoaaeaee . f. 1.—, liTn Avitrt]« (. 1.50 ea tri BN60 . . . 3— , „ . 4.J0 M> pol lota ... 0.— . , , 9,_ »» »H leto ... 18.— . , 18 NarttalM j« pliimtl npn| M nriil« »r«* pr1l«ž«M ii7iiilii m igrava m ozira. foaaaifino številka *a dobivajo T pro- daialnioah tobaka v Ir&tu po S nrft. (••en Trata pa « »tč. EDINOST Oflaai M raiaaa pa tarifa t potita; u aaelove t dob«Umi Arkaa a« plača., proator, kolikor obaega na»odoib vra I Poalana, oatartnioe in javno tahvalo, •oći oglaei itd. a« ra^iinuio pn nnod o •ai dopial aaj ao poiiljajo uT«dnt»tv nlloa Caaeriaa it. 18. Vaakc puao »».t biti frankovaao, ker nefraakovaaa a« J3 (prejemajo. Bokopial ao a* traAaje. N^'OĆBIIIO. T«KlimifllP IX uicii*«« «Pr* jot*M upr avntntvo uliea Malino pit« oolo hit. S, II. nadat. Naročnino in ogla«« je plačevati laco Trat. Oilpr'o rokUrna oije ao prut* po*tr«ine. «1 itnopski. r oNumN J4 mod". Našim zasramovalcem. (Drogi članek.) Ako pridodamo še, da naa .Delavec' ožita slednjič jezavitstvo, verjeli nam bodo čitatelji, da se je to glasilo socijalist,iSkih roditeljev nazaerjalo do sitega, kakor najbolj kričavi vrabec v trsju. To nam vsiljuje menenje, da so velemožni vo- ditelji slovenske demokracije in zajedno ponižni sloge sovražnikov naroda slovenskega jeli postajati jako — nervozni. Kdor si je ohranil duševna ravnotežje, o tem si niti misliti ne moremo, da ne bi poznal drnzega sredstva, nego psovko, in da jna bi se sramoval takega početja. Jako sumljivo inamenje je to za „sodruge", da jim je, čim hote pobijati argumente, hitro psovka pod prstom. Mi obžalujemo sodroge prav iskreno, da so zašli v tako daševno dispozicijo, ali pomoči jim ae moremo, prav zares ne. Sedaj pa preidimo k onemn, kar vendar-le Štrli stvarnega iz umazane kalnže prostaičin ,Delav- čevih" in .Svobodinih"! Kar po vrsti hočemo od- govarjati, kakor sta pisali rečeni glasili. Konsta- tojemo pa že sedaj — in to prosimo, da si obdrže dobro v spominu naši či.atelji, ker je izboren po« datek za konečno sodbo o voditeljih socijalne de- mokraoijo —, da „Delavec" iu .Svoboda* le krl- tlknjeta postopanje državnozborske večine, da pa se boječe izogibljeta nojni dolžnosti, da bi opra- vičila zvezo ovojih poslancev z nemškonacijonalno idejo — kar znači pregrešek proti načelo .med- narodnosti' — ter zvezo z mednarodnim kapita- lizmom, oziroma se stranko nemških advokatov, nemških tovarnarje? in nemška plutokracije. O tem molčita .Delavec" ia „Svoboda", a kričita tem silneje na nas, de ne bi opazile nerazsodne mase na sedanjih voditeljih socijalne demokracije, kako drzno in lažnjivo igro moreja uprizarjati ljudje tndi z lepimi idejaai — kakor je n. pr. ideja so- cijalne reforme v zmislu oglajenja ostrosti v člo- veški družbi — z načeli in programi. Vemo sicer, đa zveni to že banaluo, vendar ne moreao dru- PODLISTEK. a Nekaj iz Brkinov.*' (Narodna blago, uredil Ivo Tro i t.) Krstni običaj: Mož, čegar je otrok, gre takoj po rojstvo svojega deteta k znancn, da bi mn držal otroka h krstu. Drugi dan gresta boter in botra k porodnici po otroka, da ga odueseta h krstu. Oče otrokov jima da 1 goldinar, velik kos gnjati (pršuta) in celo potvico. Goldinar jima je dal zato, da ga po krsto zapijeta v krčmi, zraven prigrizujeta od gnjati. Z otrokom prinesa botra 1 litar vina na dom. Prej so imeli gotovo tako drugo mero, ker liter je zelo malo tradicijonalna jednota. Porodnici povrneta botra darilo s tem, da jej botra prinese čez par dni v dar: poln vrbaa be- lega ki uha in potvic, 40 jajec, 9 funta masla, 2 funta sira, pol kilgr. kave, 1 kilgr. sladorja. (Tudi kava in sladkor morata biti v prirastek novejega časa.) V povračilo jej daje mati otrokov, jedno gnjat ali pa povabijo čez nekaj časa vso družino v goste. V slučaju, da dete omre, mora je botra ob- leči, mati pa jo kliče z družino v goste I Na božični večer. Vsako orodje, ki je kje zunaj, mora se spraviti pod streho. Ta večer denejo po i aizo kol, napolnen se senom, in gorjd gače, nego da rečeao, da so ti sodragi podobai tatu, ostavivšemu ravnokar mesto svojega „dela" in drvečemu po ulici kričaje : Primite ga, primite gal Ljudje so jeli res drveti p« ulicah za nepo- znancem, katerega naj bi prijeli; navihani ozmovič je spretno porabil nastalo zmešnjavo in je — od- nesel pete. Naši socijalisti se zvesto drže te mnogo- izkušene taktike. Tudi oni kriče: Primite jih, pri- mite jih, „tirane* in .hijene", ki pijejo vaše kri in ki se maste ob vaših žnljik I i namen kričanja ? Jedino ta, da aotijo pojme, da delajo zmešnjavo, da zavijajo resnico, ali pa jo, kakor hitro je po- trebna tako — potajujejo popolnoma. Takov zavratiii manever je trditev „Delav- čevo", da je bila slovanska kršč.-narodua zveza vladna stranka in optima forma. Tako trdi .Delavec", zanašaje se na lahkovernost svojih čitateljev, dočim ve sleherni pel. boaopetec, da se je sedanja večina v državnea zboru zasnovala za hrbtoa in p r o t i v o 1 j i v 1 a d e, ter da je bil glavni greh grofa Badenija in sajedno tndi vzrok njegovim oevspehom ter tudi njegovemu konečnemo padu ravno ta, da nikakor ni hotel vsprejeti programa večinel Krščansko narodua zveza slovanska le pač bil i del večine, vladna stranka pa ni mogla biti že iz tega jedaosUvnega vzroka, ker nI bilo nikoli pravega »ogla j* uueit večino iu vlado. Vse to so notoriške in — kakor rečeno — sle- hernemu poznane istine. To je: slehernemu, ki je opazoval dogodke z lastnimi očmi in je navajen misliti svojimi možgani. No, .Delavec" navaja par slučajev, da bi opravičil svoje trditve. Govori o predlogih za zvi< šanje podpor poškodovancem po elementarnih ne- zgodah, o lex Falkenhajn in o razpuščeuju orga- nizacije železničarjev. Češ: slovanska krščansko narodna zveza je glasovala zoper zvišanje, pač pa je glasovala za zadnji dTe odijozni in svobodi nasprotni stvari. Tu imate tislo taktiko socijalistiško, ki pri- poveduje le pol resnice, seveda vsikdar le ono polovico, ki mače lepo luč na njih, a grdo na oas. Resnica je, da je večina glasovala slednjič za vladoo predlogo o podporah, a resnica je tudi, da so se tudi njeni govorniki potezali za zvišanje 11 Mej drugiai sta potrebo zvišanja pordarjala naj- odločneje tudi naša zastopnika iz L tre. In še le potem, ko so videli, da vlada nikakor noče privo- liti v večo svoto, so ie ndali v opravičeni bojazni, da se stvar utegne izjaloviti ali vsaj zategniti, Bog ve kako na dolgo, čemur bi bila posledica ta, da stra- dajoče ljudstvo ne bi dobilo ne predlagane veče, in ne one manje svote, v katero je privolila vlada II Tako so stale stvari in naši poslanci s* postopali povsem pametno, da so vzeli raje nekaj, nego pa nič. Svota je sicer majhna za toliko bedo, ali nič bi bilo še manje. Potreba pa je bila nnjna, ker ljudstvo strada!! No, ker so že „sodrugi" toliko srboriti, da izzivljajo diskozijo o tea predmetu, pa bodi jim: pribijmo, kako so v tej stvari postopale nemške skupine in z istimi zvezani socijalisti! 1 Pribijmo tn, da slavna obstrukcija ni imela usmiljenja niti z — stradajočlmi. Neizprosno, kakor je aožno le v divji strasti ali pa v preračunjenem herostrat- stvu, so uprizarjali dan za dnem divjaške prizore in so provzrofiili, da so minoli tedni in tedni — vlada je prišla s svojo predlogo v zbornico že meseca septembra — predno je zbornica poslancev mogla rešiti to stvar — ki vendar ni v nikaki dotiki ni s politiškimi, ci narodnimi prepiri, niti ne z vprašanjem o socijalni svobodi — marveč je to vprašanje zgolj človeškega usmiljenja, vprašanje — srca!! Onia, ki so preprečili v svojem divjaštvo sleherno delo za socijalno reformo, onim, ki so one- mogočili zdrnženje avstrijskih strank za urejenje našega razmerja do Ogerske na pravičneji podlagi, onim, ki so bezoiškimi ekscesi svojimi spravili av- strijski parlamentarizem na kant, je zapisati v aeodpnsten greh, da je zbornica tako pozno rešila to vprašanje, da je bilo sploh nemožno predpisano ustavno rešenje, ker gosposka zbornica ni prišla do tega, da bi bila vsprejela predlogo. Še le sedaj, neparlamentarnimi sredstvi, pomočjo §. za onemu otroku, ki bi se ga dotaknil, kajti vse leto bi bil pola mehurčkov po životo. Seno razdsle po- tea med živino. Na kresov večer. Volarji priženejo ži- vino s paše domov, predno je zatonilo solnce, ker •e boje, da jim ne bi copernice pomolzle krav. Že kaano zvečer zapalijo vaški fantje kres, ob kojem uganjajo burke. Dekleta ga pogase, Potem gredo fantje in dekleta po vasi iu pred vsako bišo pojo pesem o sv. Ivanu; zato berejo pot^m dekleta pie nico, katero prodajo. Za skupljeni denar kupujejo lepotičja za oltarje na planem o sv. Rešuje« telesa. Ako je umrl materi prvorojenec kmalu po po- rodu, aora mu naaolziti nekoliko svojega mleka v rakev, da je ne bi potem zgubila. b) Pravljice (o sv. C i p r i j a n u). Nekdaj je živel ubožen mož z družino. Žena mu je rekla : „Idi kaj zaslužit, sicer pomrjeao od glada!" Mož jo je ob >gal. Vzel je aeh ter hajd v svet. V neki saaoti srečal ga je gospod, ki ga je nagovoril: ,K»m greste P" Mož se je odrezal: .S trebuhom za kruhom !u Ta ga je nadlegoval, kaj da je prav za prav temn vzrok, dokler mu revež ni povedal svoje bede. Gospod mu je rtkel: .Dam vam denarja kolikor hočete, sumo izročiti mi mo- rate ono stvar, ki pride v vali hiši na svet*. Mož je mislil, kaj bi imelo priti na svet; slednjič sa je spomnil, da sa doma kmalu mačka omoči. Sled- ' njič je bil zadovoljen z gospodovim predlogom. Ta ! mu je osul v meh kar mernik denarja. Ves vesel ' se jo podal mož k svoji ubogi družini. Ko je prišel doaov, povprašala ga je žena, kje jo dobil toliko denarja, ker neka čudna moč jo je presonila. On jej je dopovedal vse. Kmaln sta prišla na to, da je mož izdal otroka hodiču, ki ima kmalu priti na svet. Čez sr kaj dni je dobil res mož zalega fan- tiča, ki je kaj ftitro rastel. In pozneje, koje delil oče otrokom kruha, dal je njean vselej zadnjemu ter zraven mils vzdahnil. Fantič je kmalu opazil to spremembo ter jo povpraševal očeta po vzroka, a ta mn ni hotel povedati. Navadno mo js rekal: ! „Ker te imam tako rad", Deček je odrastel ter rekel očetu: .Idiva v gozd razsekat ono bakev !• Šla sta. Ko je zatolkel fant vse zagvozde v raz- klad, je rekel oče: „Kaj pa storiva sedaj?" De- ček je odgovoril: „Jaz mahnem dobro se sakiro, vi pa segneto ta čas po zagvozde v les". Fantje re> mahnil, pa odtegnil sekiro, ko je imel oče roke v razklado ia je začel vzdihovati. Sin ga jo vpra- šal : „Ako mi ne poveste, zakaj milo vzdihate, ke- dar mi dajata kruha, ne otmem vas". Oče, v sili ma je povedal resnico. Fant, videči, da je izdan hudobi, se je poslovil od očeta ter se odpravil v (Prida še).