Leto ^811., štev. 132 Oelje, čeiHtefe 25. novembra ?826. Pošfnina plačnna u yctosini. Izhaja v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20'—. Posamema ätevilka I Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. gpm Hl^fl^t HHUH JH ^Hf^ ^fl^k ¦¦¦^ AB Uredni&tvo in upravnistvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritliČje. Rokopisi se ne vračajo. Ogfaai po tariffu. Telefon int. štev. 65. Rabindra Nath Thakur o Rusiji. Stari ind&ki filozof iin pesnik Ra- bindra Nath Thakur, ki se je mudil prod kratkimi časom v Zagrebu in Beo- gradu, ter se j.e na to napotil preko So- fige v Rusdjo, je podal zaistopniiku ne- kega berlinskega dnevnika sledečo zna- menito izjavo o Rusdji, od katere pri- čakuje očivddno veliko; »Zel'o sem utrinjen od potovanja po evropskem kontiinentu — a ve.ri.dar sem. sklenil obiskati še damovino Tol- stega, Sol'ovijeva in Dostojevskega. Po- tem bom lahko u.mrl. Moje bolno srce ne bo uitripalo vcč dolgo. Zelo soni star in sinrt čaka name. Na vprašanje, kaj sem vddel v Ev- ropi, moram adgovoriti, da sem videl .samo sebi/čnosf, ki narašča i« dneva v dan, samo naiciljoiializem in imperiija^ liizem. Ta. knit brezvestne moči se bo končal s splošnim požarom in z grozno ongijo propadanja, Pagutao tekmova- 113« nied poedtoiimi narodi mora upro- pastiti kulturo. Nravstvena zmota za- padnih držaiv je posebnio usodna za vz- hodne narode. ki so Drez moči. na.prani nasiilnemw pos-topanju. Edino rešiitev iz tega strawnega položajia nud.i morda žensko giibanje. Če postanejo ženske resnično ena- kopravne moškim, sem prepričan, da ne bo več niotbene vojno. One so uismi- ljene in ne bado pustile «vojdih siiiov, mož, braitov i'n očetov na vojno. ' To straŠTro zlo se rodi samo iiz pozabljene ljubezni. ki je vrefcc, iz katerega bi mo- ral pi:ti vsakdo mod na;mi, ker je krona stvarstva i'n ökrasek življenja. Sovra- štvo rodi sanio vizajiemno undčevanje. Jaz verujem v srečno €]ioveško bodoč- nost, kctijti zgodovina uči, da so najiveč- je države. ki so se opiirale na silo, pro- padle in. so danes pozabljone, dočim se duhovne vrednote po.dedujejo od roda do Toda iin obnija.jo se v darvmih potom- ci'h dirha njibovih prednikov. Dolgo sem stndi*ra.l rusko knijiižev- niost. kaitero paizlji.vo zaslediiijem se da- nes. Navdiiišil* me j.e marsikateri rusiki pisatelj, zakaj ruiska ILteraitura ima po- seben značaj; mčinkuje plemenito, ke.r ne pozna nestrpnosti in je viisoko hu- man a. Da, Rusija je dežela velikih do- godkov in velikih piisaiteljev . . . Po- vsem napačno tolmaieijo in oje mtelii tii- sti. ki menijo. da govorimi. kadar ome- ngam rusko kn<.jiževnost, le o novih pi- sateljih. Saj je jasno, da književnast ni od včeraj'. Literatiwo ustvaria ves na- rod. ne pa ta ali ona poWtik^na vlada. Vsak narad ima svojo književnost, v ka.teri se kakor v ogledailu zrcali nje- gova duisa, Zakl'adi ruskega naroda so neločljivi del ve.soljne civiilizaciije. Niti niajmanj ne divonnimi, da slopa Rusija v vieliko bodocnost. Klj-uib krva- vim dogodkom iz zadnjiJi i'et gre R'ur «ija nasprati veliki priiiodnij'osti, med tern ko je delež Evrope — dekadenca. Ne vem, če bom sam dožkel to, ka»r bo dano doživeti maTsikateremiu mlajše- mai, naimreč videti. kako bo postala od- viisna od Ru^sije vsa uandrajoca evrop- ska kukura, No, še več — zgodovima je že napravila križ čez evropsko kul- tuiro in ni prizanesla pri tern niti. An- gli'jii, ter je ferociila vse skupaj v pre- ires in na i'aizpolaigo Rusiji. Gfede na boljscA'iiike poivem sledeče: o težko bolnem človeku nc gre sodlba nam in tudi o narodu, ki raste, nilnia- rao pravice govoriti. Boljševizem je . otroška bolezen Ru«iije in tisti, ki miisli- i jo, da se z njim strinjam, se prav taiko \ motijo, kakor titeti, ki so napačno pi- |. saii\ da je faišizem m.oj poliiti'cni ideal. | (le bi kaj takega rekel. bi zatajil saime- ga sebe. Neki pri,jaitelj mi je govoril v Rimu o nujanosti fasi'zma in o njegovi fifozofiji. Ne vem, v koliko je fašizem naiijon. vem pa, da je težko ustvarilti fi- ¦Lczofiijo, ki bi mogl'a* opra-vičiti kriito resniicmost in žalitev cloveške ve.sti. Eil sem vednio sovražn.iik na,si]ja in tudi zdaj ne morem pozdravljati borbe. ki i'zziiva tiiko grozno posledice. Država jo skmpina oselmosti. Vsak posameznik za'sled'uije koneni ci.lj, ki mu ga je začrtala nara.va. Kdor hoče dasečii Kriis-tuisa, se mora spoznad naji- prej sam. To spozna.nje in pa vera irn kažeta pot, na kateri se mora enkrat sn.iti sreča vesoljnega čfoveštva.« Polifika p MI IN RUSIJA. V politiendh in diplomatskih kroigih v Beogradu se pri'piisuje \eY\k pom en sestanku fran- coskoga zunaiTJega m.ini'stra Brianda in pooblascenca ru.ske so.vJK.4ske vlade Rakov.skega. Trdi se, da bo po tern se- stanku nastal tak položa.j, da bo liahko tudi Jugoslaivija priiznala sovjctsko vlado de inire in de facto. Jiigoslavija je baje celo voljina, omogociiti sovjetftkii Rusija tranzit na Adrijo in skleniti z njo trgovittisko pagodbo z izjemniimii ugodnastmi. Govori se tudi, da jo Ru- sija skušaTa že poiiavnio slopisti z Juigo- slavijo v trgo.vinisko-politiične stiike, vendar pa dosliej brez u.speha, ker so so na,ši poiitični krogi bala kamunisticne pr opagn nd o. V wok rot so.vj.ot.ske pol id i- ke vzmernejišo smer je zinatno pri'po- rnogel k temu, da se sedaj tudi v Beo- gradu niiitrne.se preeoja stike s sovjetsko Unijo. — Zdi se, da naše držaK-niike vendar nekoliiko ženitra, da mi še n.iina- mo zvez z Rihsljo. p PREBIVALSTVO JUGOSLA- VIJE. Po najinovej'sih start isticnih po- datkih je innela naša drža:va koneem lanskega I"e4a 12,017.323 prebiiwilcev — 5,893.597 moškega in 6,123.776 žein- skega spofa. Po konfesiji .je bilo 5 mi]i- jonov 002.227 iira^'osliavnih, 4,735.154 katolii'kov, 1,336.587 muBli.manov, 216 tisoc 847 protestatnitov, 65.159 židov, 41:597 iiinjijaltov, 17.536 pritpadnifcov ostalih konfesij, 2016 oseb pa je bilo broz konlesiije. Po narodnastk 5 niilj. 525.980 Srbov, 3,420.909 Hrvaiov, 1,024.761 Slowncev, 513.472 Nemcev, 472.409 Madjarov, 441.740 AmaTitov, 229.399 Romunov tor 388.653 oseb dtru- gi-li' narodnosti'. Na enem 'kvadraitnem ki'lonietru žiivi v Slovenivji 65 aseb, v Vojvodini 70, na Hrvatskem in v Sla- voniji 62, v Srbiiji 53, v Dalmaciji 48, v Bosm in Hercegovini 36, v Južni Srbijii 32, v Črni gori pa 20 aseb. p URADNIŠTVO 0BUPAVA. Te dni se jie vnsiJ v Spfiitu sestanek za.stop- ni'kov društov državnih naineseen'cev, na katerem se je razpra.vJija.lo o pred- logih, ki se bodo ixnesli: na kon'gresu državniih nameščencev v Zagrebu dne 4. in 5. decembra t. 1. Sprejeta je biJa zahteva, da se vlada pozove, naj ifcpre- moni volilni zakon tako, da se odvzame državnim uradnikom pasivna in aktiv- na voliilna pratvica. To nad bi zascitpso UTadništvo prod kvarnim V'plivoni sir an k a rsk o p ol it ifke. p ITALIJANSKE PRIPRAVE. Pariška »Action Francaise« objavlija senzaciijionalno poročiJio svojega diTok- torja Maiwasa. o veliikiih vojniJi pripra- vah italiijanvskiih vojaökih obla-sti ob francoski mejdi. Maiiras se je sam pre- pričal, da zbitrajo italijanske vojaške obJasli ogromne čete vzdolž cele frain- caske meje. Ženijske cote popravljajo poti iz vseh vocji'h vojiaskilh siredišč pr'o- ti meji. Maairais poziva francasko vkr- do, naj zavani'je francosko mejo proti eventueinemu napadu od strani Italige. — Rimski listi porocajo, da jo politija areti'rala v Rimu slovenskoga kaniuni- «tične.ga poslanca Jasipa Srebrniča iz Solkana pri Goribi, čegair maaiidat je fašistovski parlannent neda.vno raizve- la, v.il. Fašiistovska miiliica pa je žo pre- vzola naidzorstvo in varnostno službo ob jugosliovenski meji. Ta;ko je že na- slopiil to službo v Podbrd.u oddelek 20 miličnikov. p ÜP0R V ALBANIJ1. V Severni Albaniji so se Miri'diti pod vodstvom kaioliiškoga duliovniika Loro Gaka wprli proti sedanjemu vladnomu režimu v Albaniijii. Upör za.vzema od dne do dne večje dinien-ziije. Vstaja mi'riditskega ptemena je bi,la zasnovana v Zadru, kjer je v emiigraciji we uigledniili čla- liov binisega Fan Nolijeveiga režitma, med njimi bkši miinister MiLstafa Kru- ja in glasoviti Hasan Priiština. Vodje vstaje so stopili v stiik tudi z bivsita mdniMTom Kocom Tasijem, ki živi se- daj na Grskein. Njega so hoteli priüo- bi,ti, da bi organiiziral istočasno vstajo v Južni Albanijd. Po n.ačrtu je isnela pociti vstaja dne 19. nwombra iisito- časno v Severni in Južnii Albaniji. Po dosodanjih poročilih pa se je razviila ]$ v Sevenii Alibaniji, kjer se je Miridiitoan pridnužidio šg nekaj driifgiih plomen. üporniki so že pričeli prodirati v smeri proti Skadru, kjer je priišlo do krvavih spopadov med vstaši ini cert.ami,, ki jdih je v na-jivecji na^liici poslala v Severno Albani'jo vlada Ahmed a bega. Rezuftat bojev sicer so ni znan, vendar se govo- ri, da so imele vladne čete občmtne iiz- gube im da so se morale pred steviilcno mnoga moenejišimi uvne u'rade. Lo- giicna je ta misel, in zahteva se čuje po vsej držaivi in v v&eh casopisih: »drza- va zidiaji!« Prawtako resmicno in raz- umljivo pa je tudi, da država ne more graditi, ker nima sredstev, da bi zado- stila vsein potrebani. In tako vidinio, da ta važen problem g radii, je počk a pavsod taiin netrešen, kjer ni tastne lo- kalne inicijative. Macriibonski veliki žu- pan g. dr. Pirkmaijer, ki se zlasti iin- tenzivno bavi s, tern vprašanjem, jö u&pel s svojiimi predk)j>öin v fmaiiuwvrn mdnistrstvu, ki se je izreklo pripravije- no,, da mestu Mariboru pomaga država s placeman jem obresti in amortizacije v znesku 5(30.000 Dim letno zgraditi dve novi palači v vrednosti 6 miMjonov di- narj,ev. Mestna obcina prl tern nic ne mtrpi, obrtnilki in delavci bi zastužili, in v stanovanjskem vprašamju bi bilo mno-go pomagano. Z zaičiidenjem pa smo čiitali nedav.no v »Slioviencu'« sta- lišče proti temu projektu velikega žu- pana iiz razloigov prav ogalme demago- gilje. Rec-i morarno, da bi1 druiga mesta in večje občine bile srečnc in prav hva- ležne, če bi na taiki bazi in s tako gaT rajiciijio drža.\ie niioglie gradMii. Ne dvo- mimo prajv niic, da bi si mestna občina celjiska pomišljafa, aiko bi mogla pod takiimi pogoji graditi novo sodno pa- lačo za Ce\\]e. c RAiZiSTAVA SL0VENSKIH ClPK IN ČIPKARSKIH IZDELKOV se vrši 4. in 5. döcenubra v risiajCnici meščaniske šoJe v Geiju.. Kor^-jie \reci/na cipkaric vz krajev, kjer je divjala stra- lioita poplav, pra^imo, da bi cenj. go- spe raizstavo prav prildno posetile. — Vstopniri/e ni. — Ra!zstavia je oidprta v soboto od. 1. do 6. ure popoldne, v ne- deljo pa od 8. do 12. ure in od 1. do 6. ure. c DIJAŠKA AKADEMIJA. Napr. diijaška orgaimilzacija »Sloga.« prin^di 27. t. m. ob 20.30 v Narodnem domu akademiiijo, ki ne bo te lokalna pro.s]iava celjfikega diljastva. Tega due se zbere v Gelj'u. naipr. omladi'na iz vse Sloveni- je, da tako čitm slovesneje proslavi dian našega ujed'i'njenja. Na akademiji na- stopi raÄen »Sloge« še »Preporod« iz Ljubljame. Naipr. d/iijaist.vo viabi oenj. obcinst\7o, da se akademijte polnoštevil- nio udeleži c SPORE!) DIJAŠKE AKADJO- MIJE. Bože pravde (orkester in pevski zbor Preporoda). Slaivnoistni na^ovor tov. piredsedrui'ka »Sfoge«. 2. a) M. Hu- bad: »Skrjia'nicek poje«, b) E. Adamilč: »Kaj tii je M'ojcai« poje peviski zl>or »Preiporodai«. 3. 0. ZupancM: »Z vla- kom« deklamdira tov. Šketa (Slagai). 4. 0. Ziifpanci^: »Dete cebllja1« doklaimitra tovairišicaZ. Engelniamova (Preporod). 5. Vivaldii^Na^hez: koncert g-mol; vi- jolium solo toiv.. Vidmajeir (Sloiga) s spremifjeivanijem g. Kuntaim. ö. P. H. Saittner: »Zaostali ptič«, E. AdiarniLČ: »Planiine€« bariton solo tov. Hribar (PrepoTod). 7. Watgnor: »Tannihäu- ser,« oiivertuira^ orkiesle.r1 Preporoda. 8. J. Raff: Kavaitina op. 85 No 3, viljo- lina solo tov. Vidmajer (»Sloga«) a sipreniljevanrjem g. KiMTta're. 9. Walla- ce »Mariitama«, izvaja orkevSter Prepo- roda. 10. Zadnji prjizor ia petega de- janja »Veroniike De,seniske« (Slaga). c GELJSKI SOKOL IN 1. DE- CEMBER. Sökolsko druätvio v GeljiT priiredi dne 30. noveimbra, na dan praznika uijedinjenja, ob 8. zvečer v mestnem gtodnlišču. praslaivo s sledečiim dnevniini rodom: Na.govor, skuipiaiiske piroste vaje (moski nairaiščaj), češki na- Todnii, plesr (zenski narašcaj), bradlja (članiO, ritiMČne vaje (claaiiice), pi'osto viaj.e 1927 (člaini,), telovadni pies (zen- ski naraščaji), drog (članL). »Faust« Za dame in otroke: Nogavice, rokavice, čepice in sale, pletene jopice, puloverje, trikot perilo, baržune, Creppe de chine / z- gospode: Nogavice, rokavice, robce, naramnice, srajce, kravate, dežnike, trikot perilo somoprodoja Bat'o Ceuljeu kupite le v modni trgovini A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. telovadni pi as, devetka. Sodeluje or- kester celjskega godbenoga drustva. c PROSLAVA 1. DEGEMBRA. Orjuna v Ceilijai proslavi ujedilnijeaije v sredo, dne 1. decemibra ab 11. mri do- poldne. Na programu je slavnostni go- vor, deklainajciije in petje.. Obicajna ^'e- čarna veselica letos Gd])ade radi težkili gospodarskilli razmer, ^^sled financrie krize Ln že mno-gin d'rugiih najiavljenih prirediitov. Prosimo pa cenjono obciliv stvo hi prijatelje Orjune,. da prkspeva- jo po svojijh močeh na nabiralno polo, ki bo krožiifa po niiostu. — Mestni odbor. c NA PROSLAVI UJEDINJENJA v sredo, dne 1. decembra dopoldne na- stopi tenoriist mariiborske opere g. Pe- ter Burja. V mariborski operi na'stopa vednO z odfcniiim uspehom in kriitika pise o njem vedmo laskave polivale. G. Buu'ja je rodom iiz Šiške pri Ljuibljani. Mogoce bi ne bil on dunes to, ka.r je, da ga ni slišal peti( nekoč g. proses or Kozina v priMatni druizbi». Takoj; se je seznainil z njsilm in ga ta.'ko dolgo nago- varjal, da se jie g. Burja odločiit poleg svojega obitc'aijuieiga dolla pasecali tudi njegovo solo. Napredoval jc tako naglo, da je po par letih šolanja prejel an- gažma na. tniüriborski operi, kjer je se- daj že drmgo leto. Ker je to nje.gov prvi n a stop v Gelj'u, irpamo, da bode naše občinstvo napolnilo dn'orano do zad- mjega kotiieka, da se tako oddiolži gosp. BuTj'i za priija'zno sodeloivanje na naši priii1 editvik Geltjiane opozarjaimo, da bo pevca. vspremiljala na klavi.riii ooljiska rojaikinija gdč. Kocnvanova. c SMRTNA KOSA. V pondeljek je umrl v Gelju jiuriisit dr. Karol Bal- logli 62 let star. Mod celjskiimi Nemci. je i'gral v mlaj'siih letili važno vlogo ter se je tudi dejiamsko udeleževal Mseh ^ia- rodnih bojov proti: Srovencem. Po pre- obratu se je pa preselil v Avwtriijo, a sc je prod leti bolan in v pomaTijikaniju vrnil v Gelje k sorodni/kom, kjer ga je sedaj s'inrt resi'la dolgotrajne bolezni \n za'lostne wsode cl'oveka, ki je bil vraen s ti'ra. N. v m. p.! Sirom domovine. š SPOMENIK KRALJU PETRU V LJUBLJANI je sklenid postaivi.ti ljubljanski pododbor Udru-žen.ja re- zervniiih ofi'ciTjiev, ki si je že zagotoaäl sodefovfiinje in podporo vseh dTu-gih na rodln ill organ i'zacij. Gotovo je, da ga bo pri tern podpiirala « sinipaitiijo tudi naša javnost. Spomenik bo pra.vo nio- numenitailn'O delo in bo stal najbrž na trgu kralja Petra, ki ga bo troba arhi- tektomsko v ta namen malo ]>reurediti:. Dela, pri katerili sodelujej'O seveda tu- di naši iimetndiki, so že v teiku. š OTVORITEV HIRALNIGE V MURETINGIH je hiila preložona. kor je treba še nek at ere stviari ui-odiiti. Za.to se bo oitvoritev iizvršila pozneje, ckrog 15. decembra. š IZ OKROŽNEGA TAJNIŠTVA SDS V GELJU. Projeli smo in objav- rjamo: Vrsili se bodo sledečii sbodi: V soboto 27. t. m. zvwer v Mozltju. v nfi- deljo 28. ob desetih dopoldne v Šmart- nem ob Paki in ob treh popoldne v Žalcu. Nateh sbodih bo ]>orocal o po- liticnem pol'ozaju okrožni tajniik gosp. Žabkar i>z Čelja. — Vse krajevne orga- niizaci/je se poiziivajo, da resiij.o v krast^ kcm zadmje••okrožnice. — Tajniištvo. s DVAJSETLETNIGA SMRTI »GO- RIŠKEGA SLAVGA«. Naš veliiki pe.s- niik Simon Gregorcic, 1'jiublienec slo-ven- skega naroda, je umirf v Gorici v soboto due 24. niov. 1906 ob 10. uri 10 nikiut dopoldne. P&snika je biJa nekaj dni prej zadela kaip. Dosegel je star-ost 02 let. š LEGIJONARJI V V0JNIKU. Poleg originalneiga g, Šinigoja je do- da tno zelo pohvalnio omeniti nastop Lavre (ge. Zii]ianekove), ki je svojo vlogo iigrala brezhiiilmo im v popolno za- dovorjistvo puiblike. Solospev g. Ventač- nika s spreniljevamjem zbora je bill i'z- boren in bi ga želeli tudi. ob kaki drugi. priiliki sli&ati1. Nastop niescan^ov in zbor letgiij-onarjev je bil zelo dober. Kant-no moramo oiineniti' pozi'tvovalno gospo Jankovicevio, ker je zbor naučila pev- skib točk in sipreniljevala i'ste na gla- soviii'ju ter gg. Pejha in Švajgerjia, k* sta sodelovaila pri pevski'h ločkah na vi'jolihak Prviic se je vddelo tudi pri tej i'gri na odru mesto smrdlji^ib pet ro- le jik proviizorno instafiiran.o elektriiöno hie, ki se je zelo dobro in prijazno izkazala. Upaimo, da bodo merodaijn i fakitorjiii čianpreje staino uiredili raz- svetljaivo niaodru, kair bi biilo tudi iz po- lici/jskiili vaii'iiiostniih ozi'rov zelo pripo- TiOČlji-VO. š EN0TNA STANOVSKA ORGA- NIZAGIJA SLOVENSKEGA UČI- TELJSTVA. Izredni obcni zbor »Slom- škove Zveze« je sklenil, da »SlomekoA'a Zveza« kot stanowska organizacija pre- neha ter njeni cla.ni pristopijo v UJU, oziiroma v okrajna uciteMska drust^'B. UJU, poverjeni^tvo Ljubljana. KuHur- no pa se organiziira to uičiiteljstvo v »SLomiskovi družbi«. š NOVA DELAVNICA ZA P0- PRAV0 VAG0N0V. Upmiva d'rzatMiiih železniis.: naniera.va nekdanjo kuirilnico v Matiliki preurodiiti v delaiviiiico za po- pra.'V'O vajson.ov. Delaivniicä bi imela eloktričon pogon, eloktnični tok ]>a bi dobiivala i>z ellektrične cenitrale v Ozlj.u,. š FALSKA ELEKTRIKA ZA ZA- GREB. Listi porocajo, da w elektrair- na Fala poslala te dni za-grebski lnest- ni obcini konkretno ponuidbo glede do- bctive elektrilcnega toka za mesto Za- greb. Pogodba bi se siklen.ila za dobo stiridi tet, clot 1 ej pa bi se odobrilo vipra- sanje zgraditve olektriiene centrale pri1 Krškem. Zagrebški krogi so «priejeli ponudho precej sinipatieno, teinbolj, ker nanieraiva elektrarma sama posla- viiti vise potrebne napra.ve. Pricako^ati je, da bo zagrebška obcina ])onudl>o sprejela. š ARETACIJA DEFRAVnANTA SIMIČA. Dianco Simiica, ki je bil pri monopoly u.pra.vi v Kruswcu pane- veril 450.000 Din, .so iasled'ili v sola Ce- siije. kjer j.e bil .skrit v bisi nekega so- rodiiika.. Straža ga je odvedla v Kru- ševac. Pri' njem so našlii vše 408.000 di- narjev. Ositali znasek je že potrošil in 1 š DEFRAVDAGIJA DAVGNEGA UPRAVITELJA. Iz Biograda ob mor- jiti je bil dovieden v Šibemik tamkajšnji davčni upra,vi,telj, ki je bil a.retiira.n za- radi defraivdacije znatnoga zneska. Iz- ročen je bil držaA-nemu pratvdn.iištvu. š PO 40 LETIH ZOPET SPRE- GLEDAL. V selu Erinenbaru \- Vojivo- din jie živel Giiegor Horvait, oženjen, po ' jDoklicu zidar. Nekoč si je pri detu z ži- viim apnom oškropid obraz. Skuzal se je hitro urailti, a apnio mu je izjedlo obraz in ocv. Nesre^ni zida:r je popol- noina oslepel. Te d'ni pa se j>e pripotilo nekaj iizrednega. Ko se je mož pri vod- njaku sklonil, da bi zajel vodo, se mu je zazidelo, da je poc-iil'a na oice^u neika kožica.. Vas pre-senecen je po štiiridese- ti hl.eitih zopet zatdobil vid. Ta cuden slucaij je vzbudil a" VoSvodini Aieliko senzaciijo. š HGI UM0RILA 0ČETA. Iz Ca- kovea v Medmuirju poročajo o grozni rodbinski traigediji. Seljuk Valo.mtin Novak z Selnice je Sei te dni v svoj vi- nOigrad, kjer je prkšlo med n.jiim in nje- govo hoerko Jalžo Novakovo ter nje- niim fj'Liibiimicem Ivanom Mezgo do sr- ditega prepira, ker oöe ni odobraval njenega razmer ja z Mezgo. Kmaliu je pri/šlo do pretepa in stari Novak je' koniMiö ostal mrtev na tleli. JaLža No- vak in njen lju'biniec Mezga ter žena lumorjenega Novaka so bidi aretii'ani in izročeni, okrožnemu sodišču v Ča- kovcu. š BLAZNIK ÄAKLAL MLADEGA DIJAfKA. Ko je šel 16-leten diijak Glanco Botteri v Trstn v trgovsko a;ka- de.miijo, ga je napadel z noženi 43-Mni tapetmik M'arigan Appel. Dijiak so jo zgrudiil; milev na tla. Appel je blazen in je kričal na ulici: Smrt onim, ki se peca'jiO s kokainoni. Reveza so le s te- žavo prijeli in ga oddali v bolnico. Do- mišfjal si je, da ga preganjajo razni mladi 1'jiudje, med kaitere je štel tudi noisreoneffa dijaka Bofcteritja. š ML ADA PUSTOLOVKA. V Za- grebu je bila are.tirana 24-Lctna žen- ska, ki je bila za časa svojega bi^anja v Zatgrebu meprestano v »miomeantani« dena'rmi zadineigk Razmini kavaliirjem se je »odlična daima1« iizd'adala za čla- nico uigledne rodbine, seveda pod iz- mii&ljeniiin inienoni1. Statno je potovala na progi Brod!—Zaigreb in nazaj, toda vedmo v prvem ra:zr.edu oksprosn^iib vla- kov, kjieir je iiskala stiike s promožn inni lijiudmi in jim razla/gala »momentano«. denarno zadrego, dokler ni prišla pred dnevi v roko praA'ice. 6 NOVI ŽELEZNIŠKI MOST NA SUŠAKU. Iz Susaika porocajo,. da bo se pred novdto letom iKročen prometu novi železniški most preko Rečine, ki bo \ezaY Su«ak z Reko. Tedenski izkaz mestne klavnlce o klanju in uvozu od 15. XI. do 21. XI. 1926. I m e Zaklana L živina II Uvužeiio weso v KO Opomba O ! Biki Voli | Krave 1 Telice | | Teleta | j Svinje | | Ovce | | Koze | Kozličkil Govedina Teletina J Svinjina I Ovce I Koze I Koziički Dečman Ferdinand — — 2, — — — 3 — — —: — 151 — — — — Esih Matija .... — — 3 — — 1 2 — — — — 129 — — — — Friedrich Ivan . . . — — — — 1 - 1 — — — — 45 — — — — Gorenjak Josip . . — — 1 2 — 1 5 — — — — 97 188 — — — Gunžer Fridrlk . . 3 -- — — — — — ¦4 132 91 _ noic ivuirun .... Hohnjec Viktor . . _ _ 1 __ 1 2 __ — _ — — — — 1 krava za prek. Hohnjec Stefan . . - - — 1 o 1 1 4 2 ¦i — — — — — — — — — Janžek Manja . . — — - — 1 l — Junger Ludvik . . 2 2 — — — — — — — — — Kroflič Alojz .... — — . 2 — — 1 — — — — 109 — — — — Lapornik Ivan . . . — — 1 6 — 2 1 — — — — k —— — — — LeskošekIvan . . . — — — 1 — - — - — - — 39 30 — — — Permozer Anton . . — — __ — — 8 — — — — — — _ — 8 telet izvoz Rebeuschegg Franc — — 8 3 — 72 12 — -- — 492 — 184 — — — 50 telet izvoz Reicher ivan .... — - — 3 — 1 2 — — — — 44 — — — — Svetel Ivan .... — — — — — — — — — — — — — — — — Urbančič Adolf . . — — 2 — — — 1 — — — — 13b — — — — Voisk Rozalija . . . — — 2 1 — — — — — - — — — — — — Zany Viktor .... — — ' — 3- — c — — — — — 231 — — — Zavodnik Alojzija — — ! 2 — — 1 1 — — — — — — — — — Bernard! Drago . . — - — — — 2 1 — — — — — — — — — Lebič Fani .... I i - — — 75 — — i i 1 1 leSlVCIliK Alia . . Zasebne stranke . — __ __ |_ — _ 2 __ __ _ __ oo __ — Robek Anton . . . — — _ l_ — — i — — — — 57 —; — — — Pilih Karl i 111111 Ivul 1 « . , Hlavač (Celjski dom) — __ — _ i — i- — — — — — — — — Skoberue Fric . . — — — — — 1 — — — — _. — — Skupno . . . 3 — hi 25 92 4/ _ — 492 1158 837 i I"" |- Štev. H?. »NOVA DOBA«_________ ___Strap 3. Dp, Anton Božič: Obracun in proracun. (Pot*o&ilo xa mestni swet celjski). Olavni pregled dohodkov občinskega gospodarstva v letu 1925. Qlavni pregled izdafkov občinskega gospodarstva v letu 1925. Dejanski Hapram proracunu PoglavjeA. tnaXm «*« veL ra,nj Din | p Din 1 p Din 1 n [j Din ! p ( 50°/o dokladananajmarino 152.000 -- 122.5001— — — 29.500 -220n/odokladanazeinljarino 2.420 — 2.5001 — 80 - — — 22O°'o na občo pridobnino 237 050 — 174.000 | — — - 63.050 -220% na posebno pridob. 44<».O00 — 486.037 15 46.037 15 — — 2'0°/0 na rentnino .... 2.640 •- 5.600 — 2.960 — 10% najemninski vinar . 200.000 — 238.023 84 38.023 84 - — Pasji davek....... 10.000 — 9.876 50 - — 123 50 Očinska taksa po tarifi . 31.000 — 48.324 60 17.324 60 — — Taksa na vozila..... 40.000 — 63.109 50 23.109 50 — — .- Dave< na prenočišča . . . 100.000 — 168.332 10 68.332 10 — *~ 1 Davek na ponočni obisk' < ' gostiln....... 70.000 -- 103.465 - 33.465 - — -Trošarina na vino v stekl. - - 37.438 98 37.438 98 - -Trošarinanavino in vinski most ........ 457.000 - 630.515 28 173.315 28 - -Trošarina na žganje . . . 60.000 - 60.275! - 275 - - -TroSarina na pivo .... 225.000 - 249.515 56 24.515 561 — -Užitnina na meso .... 35.725 - 60.832 50 25.107 50 -Davščina na prirastek vred- i nosti nepremičnin1) . . 5.000 - — — — — 1 5.000 — V Tržne pristojbine .... 70.200 — 98.430 10 28.230 10! — — 2,138.035 — 2,558.776 11 518.414 | 61 j| 97.673 | 50 420.741 11 A 1 Obča uprava ...... 2.626 - 84.373 40 81.747 40 - — A 2 Ulice, trgi, kanali itd.2) . . 614.000 — 493.777 87 - — 120.222 13 A 3 Oswrbnistvo3)...... 7.400 - 250.042 5? 242.642 53 -A 5 Zdravstvo....... 2.000 - 2.274 55 274 55 - -A 7 Šolstvo ....... 29.370 - 43.622 22 14.252 22 - -A 8 Aktivne obresti..... 6.177 - 32.549 10 26.372 10 - -A 9 Povračilo pasivnih obresti 228.715 — 268.857 24 40.142 24 - -A10 Kreditni promet (posojila) 35.304 — 304.345 03 269.041 03 — A 13 Izredni promet (prenos pre- j bitka ex 1924)..... - - 244.957 01 244.957 01 | - -Skupaj . . . 3,063.627 - 4,283.575 06 1,340.170 i 191| 120.222113 | 1,219.948 |061| I A 1-13 Poglavje A skupaj .... 3,063.627 | — 4,283.575 | — 1,219.948 | 061| — 1 — Poglavje B. B 1 Hiše in poscstva .... 236.634 — 301.941 56 65.307 56 — B 2 Gozdarstvu....... 41.200 — 102.207 60 61.007 60 _ _ B 3 Izvoz greznice...... 76.500 — 53.928 - - — 22.572 — B 4 Mestna tehtnica..... 5.095 - 6.572 90 1.477 90 — — B 5 Ribarska pravica..... 5.000 — 4.000 — — — 1.000 — B 6 Kopališče ob SavinjT. . . 16.500 — 15.828 50 - — 671 50 B 7 Parno kopališče..... 70.650 - 85.695 55 15.045 55 — -B 8 Mestno gledaližče .... 470 — 562 — 92 — — — B 9 Mestno pokopališče . . . 34.034 - 40.3H1 18 6.297 18 - — 486.083 - 611.067 29 149.227 791| 24.243 | 50 124.984 29 1 Rekapitulacija dohodkov A in B A 1-13 Obča uprava......3,063.627 — 4,283.575 06 1,219.948 06 — -B j-9 Uprava občin. premoženja 486.083 — 611.067 29 124.984 29 — — Skupni dohodki . . 3,549.710 |- | 4,894.642 | 35 | 1,344.932 35 || - | — 'II II I I! I ') Donos Din' 1655'— je zapopaden v dohodkih za občo upravo in sole. 2) Donos cestarine. kanalske Dristojbine. 3) Zaslužek konj Din 213.390'—. S tem pregledorn je podatn obra- cun o splošnom koinuiTLalnem gasipo darstvui. K temu še pridejio obnaeuini pod- jetij, ki kažejo s'ledeco sliko: Vodovod: Aktka.....Diliu 571.812.77 Pa.siva.....» 267,909.06 Dobiček.....Bim. 303.91)3.11. Dohiček je pri vodovodu nujno po- treben, ker se nnora zbii'ati fond za te- meljiito popravo in raizšiirjenje vodavo- da, kar sploanega koanoiiniaihiega naču- na ne sme obremenjaitA. — Ako bii sred- stev za obnovo yodovoda ne nabiirali. bi staid nekega dne pred deJKtvoim, da vodovocl odpove iin je mesto broz piitno vodie, kar bi poimeniio nia;rasv,nost ka- tastrofo. Obnova bo stala siigurno težke mi Li j one. Klavnicß: Aktka .....Din 51.751.80 Pasiva ....._ .^_49.555,— Preibdtek......Ditti. 2.196.8G. Dejanski je bil posfovni dobioek v letu 1925.....Bin 28.933.31, pa je treba s tem do- bičkom krilti posloiw mo izgubo v 1. 1924. »__26.736,5L tako da je preostainika le Dim 2.196.80. Pogrebni zavod izkazuje za 1. 1925. dobifcka . . Din 15.487.17, pr.ištevži dobioek v 1. 1924.....* 11.999.11 skupaij....., Din 27.486.i26. Ta znesek se jie prenesel na rat-un za 1. 1926. Mestna elektrarna: doliodki za tok . . Din 633.517.57 dohodki za števco ., » 110.599.50 sfcupaj.....Din 744.117.07, uprarvni i'zdaitki . . » 711.412.57 prebiitek .... Din 32.704.50. V tem raeunu niso upoštevani od- pitsi v zmesku 148.074.62 Dun. Ako se prii napravi ta mcvsiek. odpise, se po- kaže zguba v znesku. 115.370.12 pin. Moram povdariti, da je costtna ra\z- svetlijava v izd'atkiih za tok upoštevamia. Ako bi se isto izloeilo, to se praivi, če bi moralo rnesto swojeimu liasftniemo podjteitju. cestno rai&svetljiavo plačaitl, potem se pokaže aktwnast podjctja v večji' merii, kar pa zopet na druigi stra- il i' koimumaiLnio gaspodarstvo obrenieni. — Iinaš v enem all drugem žepu, to je končno dejan'siki (ne knjiižmo) vseenio. š POVODENJ V GORNJI SAVIN J- SKI DOLINI. Povodenj dme 22. t. m. je zopet porušila vse mo&tove in brvi, ki so bili mied tarn za silo vzpostavl^eni med Linčain.i in Solčavo. Obe občiiii sto \ IDonovno odrezami od pronieta. Škoida | j.e izred'no veliika.. Hujša nesreča pa • piieti Lučam ra;di predrtoga nasipa sa- viin.jske reguilaicije. Na pomoč je prišlo ^'ojašt"v7o. š ŽELEZNIŠKA NESRECA NA PRAGERSKEM. V torek ob 9.37 do- poWjie je zaivoÄÜ patnäski vkik št. 813, ki je bil na potu iz Gakovca proti Ma- riboru, na postaji Pra.gersko v ku-rMni- eki sklepni titr. Stroj jie pri sunku sko- včil s prvima dvema osemia s tira, vrli ¦tega so se pri diveh voizoviili skri'vili od- I biijiaiči, Ktožec pri sklepnem tiru pa je | lokomoti.va porin.ila pribliižno za dva • metra naprej. Maileriijalaia škoda je ne- znaitna, sodiem potni'kov pa jie biilo pri iiftsreči lažje raibjoiiilh. Dobifi so veči- noima poskodbe na glavi. š »1TO« pasta za zobe — najbolja. Darujte za poplavljcnce! Dejanski Hapram proracunu PoglavjeA. "mbm UM veL manj Din 1 p Din | p Din | p Din | p A 1 Olxa uprava....... 915.228 - 951.064 85 35.836 85 — — A 2 Ulice, trgi, kanali itd. . . 606.671 - 591.599 45 - - 15.071 55 A 3 Mestno oskrbniStvo . . . 188.943 — 232.219 29 43.276 29 — A 4 Preskrba revežev..... 23.944 — 27*234 47 3.290 47 — — A 5 Zdravstvo........ 58.000 — 30.671 - — — 7.328 30 A 6 Dobrodelstvo...... 68.000 — 96.381 13 28.381 13 — A 7 Solstvo......... 286.548 50 250.157 06 — — 36.391 44 A 8 Aktivne obresti1) .... — — 4.329 57 4.329 57 — — A 9 Pasivne obresti..... 641.268 - 606.764 79 — - 34.503 21 A10 Kreditni promet (posojila) ^5.627 1.000.063 93 904.436 93 — -A11 Občinske davščine2) . . . 79.V25 M3.«74 90 34.549 90 — — 2,9*13.554 50 0,904.361 14 1,954.1C1 114|| 93.294 | 50 %0 SOh 1 64 || | Poglavje B. B1 Hiše in posestva . . . . 211-232 — 488.519 48 277.287 48 — -B 2 Gozdarstvo....... 74.686 — 133.896 96 59.210 96 — — B3 Izvoz greznice...... 57.500 — 35.932 40 — -i 21.567 60 g 4 Mestna tehtnica..... 1.810 — 7-850 27 6.040 27 — — ß 6 Kopališče ob Savinji . . . 16.580 — 16.657 44 149 44 — — B 7 Parno kopališče . . . 97.737 - 112.055 86 14.318 86 — — ßg Mestno gledališče .... 27.453 - 40.249152 12.796 52 - — B 9 Mestno pokopališče . . . 33.746 — 30.901 93 - — 2.344 <*7 520.172 - 866.063,86 369.803 | 531| 23.911 U>7 ' 345 89k i80 || Rekapitulacija izdatkov A in B A 1-11........2.9*3.554 50 3,904.361 14 960.806 64 — -B 1-9 ....... 520.172 - 866.063'86 345.891 86 — Skupni izdatki . . . 3,463.726 | 50 j 4,770.425 - 1,306.698 | 501| - 1 — 11 1 1 II i v) Vlog na hranilno knjižico. -j Stroški pobiranja. Bilanca. Proračun lzplačila Napram proračunu več 1 Dohodki A in B......Din 3,549.710-- 4,894.642'35 1,344.932-35 Izdatki A in B...... » 3,463.726-50 4,770.425-—_______1,306.698'50 Prebitek gospodarstva .... Din 85.983-50 124.2173S 38.233*85 Izkaz denarnega prometa v letu 1925. Prenos blagajničnega prebitka iz leta 1920...............Din 14.088"78 » » » » » 1921...............» 436.729-04 » » » » 1922...............» 148-083-88 » » » » » 1923 . . . •............ » 233 784-15 Din 832.685-85 BlagajniCni prirnanjkljaj leta 1924....................» 587.728"83 Prenos blagajničnega salda od 31. dec. 1924 v 1. 1925..........Din 244.957"02 Blagajnični dohodki v ktu 19-25.............Din 8,484.189*11 Blagajnični izdatki v letu 1925 ............. » 7',918.270-8l Saldo 31. decembra 1925.............." ~~. '. " \ 7". » 565-918-30 Skupni blagajnični prebitek do 31. decembra 1925............ Din 810.875*31 Mestna plinarna izkazuje izgiuibo v znesku .... Din 107.306.81. Prejemki podjetja so znašalii.....Dim 97.757 liO obratni izdatki . . » 130.458.51 obraini pritoanjkljaj Din 32.700.91. Ako se u'vazuje odpils pri vred- nosti naprave z zweskom Din 38.970.77 in. pas. obresti posojii . » 35.635.13 se zviiša priananjkljaj na zgornjo vsoto . .' Din 107.306.81. Pfimarna daijie mestniemu zastopu ; niiiiog-o skrbi. — Odlociti se bo nioral ¦ ali za ustavältev in proda^io all pa za preuredbo, ker so vsled &labiJi cevi in vsled defektnosti1 cele naprave izguibe pl'iina prevelike. — Nagibain k teiau, da se plinarnu ustavi, keir je traijno obratovanje z de'ficitom ,niemogo6e, iai ni misliitii na to, da bi postal obrait aktiven. Konkurentca elektrike je v«d- no liuijiša, up or aba el&ktrike se siiii na škodo pliina. — Mcsto saimo je ustiva- rilo z elektrarno-'plifliarnji najhuijso ki ziiLagavito konkuirenco, ki plkiarno vedno bolj ubija. Ni pa temu krivo me- sto, ani]>ak tok časa, ko vse, kai* je boljse, izpodtiiva slabedse. Ako vizaiuemo mestna podjetja kot celoto, dobimo stedeco sliko: vodovod prebitek . . Bim. 303.903.11 kla.vniica prebiitek . . » 2.196.80 pogrebni zavod preb. » 27.486.28 elektrairna prebitek (brez odpisov) . . » 32.704.50 skuipaj ..... Din 366.290.69 plinarna izguiba . . » 107.306.81 Podjetja so dala pre- i bitka.....Dm 258.983.88. Končni pregled gospodairstva v le- tu 1925. priika:zuje v konrunalnem go- .spoda.ratvii probiitka (z blaigajiniškitnj precetanki odnosno izgud>o prejišnji.h liet)......Din 810.875.31 v podjetjiih ...» 258.983.88, tako da se je v zad- njiih letiJi priigospo- darilo .... Din 1,069.859.19. Razgled po svetu. r MADJARSKI ŠKOF ZADRA- VEG ODSTAVLJEN. Na naslov voja- | škega skofa dr. Zadra^xia, ki je bii, ka- j kor sino poročali, zapleten v afero po- narejevanja framcoskih frankov, je prises odlok m Vatikana, ki mu zaibra- j njnjie nadaljuiijio vršiitev duliovnilskiih j paslov ter ga opozarja, da se ne sine nikoli več pečati s poliitiko. Zadravec pa je že delj časa odsoten v/. ]?udi,mipe- ste ter se nahaja na božji poti po Pa- I leötini. r IZ POZABLJIVOSTI SE DVA- KRAT 0ŽBNILA. V&ekakor zaninii'va jjravcta se je vnšila to dni pred italijan- skim soddscem v Messina Na zatozni. klopi sta bila GO-letni mož \m nje^ova 73-letna žena.. Oba sta naimrec tekom let po'za'bila, da sta se v zgodnji inla- j dosti poroičila ki pest oval a ze pra^iinu- j ke. Lamsko leto sta se oba Vinovič po- rocila, seveda Msak z drugi.m. ne da bi biila prej vsaj sodno Joeena. Sadinija je šele pri sklepanju porocne pogodbe', ki se je vršilo par ted'ruotv ]^o poroki, prksla tej bigaüüji iz pozabljivosli na sled in St 'in 4. > S : VA DO^, Štev. 132 /"^ ^ —' ...... ¦ - ¦ ¦ in uporabljajte se nadalje davno preizkuieni Ta pocenjuje kavo,jo krepča in ji daje dober okus. ----- Tudi k žihj 5pada neobhodno Fravi Francs. poizvala oba na odgovor. On jc bid ob- sojen na eno leto, ana pa na doset me- secev zaipora. š STRAŠEN VIHAR NA AT- LANTSKEM OCEANU. Iz Newyorka poroeajo, da je te dni divjal na Attotn/t- sikein ocoaniu straisen vihar. Vesti za- ttfjwjo, da se je potopiilo okrog 20 faidij. '. ; PresJ sodniki. France Zklair ia Bodreža, pasest- nika siin, vi ste tožend, da ste pretapli Alojzija Ogrizka, ko je šel s semaijia do- i&av, in ga težko poškodovali'. Zdaj naim lepo vse po praviici povejte, all sta I iinela prepicr all pa kako jezo med sa- bo. No, kako je bilo? — Res sem ga preteped tako ko praivMe vi; zakaj sean ga, bom pa povedal. Imel sem tepo mlado punco in vaeti sva se hotela. Na- jiina Ijubeaen j-e^bila zelo veliika in ka- kor se to paß veliikökrat zgodi, priča- kovala sva potomca, dasi se nisva biia porocena. Pa pride ta starina grda, mi prevzainie deklieta in to, kar bi imefo prirti. To pa sadmo zavolijo toga, ker j>e ianela ona doto. Pax mesecev po njuni poroki je bil porad itn krst. Lojze je bil tudi s tern zaidovtaljen. ŽiVel je vewelo, dokler ni zapravid. dote, 30.000 Din je bilo. Ko jß slo to po viodi, jo pa posral nieni otroka, č-eš da ne bo redil tujih otrok. Takraft me je priijela jeza in dru- I go pa itaik veste. — Kaij praviite vi Loj- ze, je vise res tako ko praivi France? —-¦ No gospodje, se moti, bilo je saino 29.000 Din. — Tako je Fraud. Lojae je res grdo ravnal, a mi za take stvacri niianamo pairagrafov. KeT ste ga pa le preveč ošlajtali, boste sedeM en me-sec pri naß. Tako pravi zakon,. Marilcka S., vas jio pa res skoda, ker ste čedna in mlaida in se nekaizno- vana, sedaj pa ste naxedLW tako neiun- nost. Zakaj ste pa pokradli svojtemu gospodarjiu v Zidanem mostu razneiga V O 1 XL O za žertske kostume, lep karo m Din 43-—. enobarven ševjot 50"— ,katirasto sukno 53s—, karirat ševjot 601—, močen pisan parhent i6*—, flanel 12'—, oksford 12—, belo platno 10'--, klot, cvi'h, gradl in vsakovrstno tna- nufakturo ku.iite najceneje v vele- trgovini R. Stornecki, Celje. Oglejte si izložbc! Primeren popust za po- vrnitev vožnje. llustrovani cenik za- stonj. Trgovci engros cene. Kupi se 10003 jamskega lesa, bor, jelka, smreka, od 3 do 7 m dolg, od 10 do 24 cm debel na tankem koncu, mesečno 150 m3, dobava do 30. junija 1927, plačilo 75°/o takoj, 25°/o v 30 dneh. — Ponudbe je vposlati do 2. decembra 1926 z na- vedbo množine, dobavnega roka ter franko vagon naloženo Celje-Laško-Zidani most pod šifro »Jamski les št. 18.460« na upravo »Nove dobe«. Proda se žrebica, stara 9 mesecev, poištajerskega plemena, lepo razvita in zdrava, ter popolnoma novo angleško jahalno sedlo s celim priborom, last kapetana. Ogleda se lahko vsaki dan od 12. do 3. ure v poslopju Benjamin IpavČeva u!. 11. zQlAiiviH, trtowlisli in iz pseU äruölb rudniUou dobavlja in toljQ no im v mesta _____________In oholicl Franio 3ošt, CELJE, Aleksandma ul. 4 Snežne čevlje in galoše popravlja mehaniSka delavnica R. Perdan, Celje, Krekov ti-g 5 nasproti Evrope. 8-6 Kupl se boljši, dobro ohranjen voziček za pužo (Puppenwagen). Naslov v upravi lista. Službo išče mlad, trgovsko naobražen uradnik kot kore- spondent, knjigovodja, administrativni urad- nik etc. Katero celjsko podjetje inu jo more podeliti? Naslov v upravi lista pod šifro »Poročen«. 3-1 Prodam 5000 litrov izbornega letošnjega fl WIB ^^^P .W mk ^Bm H H S mk WL H^K po najnižji ceni. Franc Renier, trgovec 2 v Podčetrtku. 1 blaga v vrednosti 316 diinaxjev? Čipke i(n tako bliaigo &e> že da porabitr, to je res. Pa ste vzela tuidi cajnega masla, sala,me in žgatnja. Vse to so našli v via- šem kovoegu. Kaj imiate tako rada žga- nje? — Gospodje, jiaz miisliim, da niso imeli niobene praivice brskati. v mojiem kovöegu brez mojega p.ri;voljienja. Ne- kaj sem že vzela, vsega pa ne, annpak kar tako narediite,. da sem vse vzella. — No, no. KriViice vam nočemo detati. Ker ste ta«ko lepo use pri«nala, baste prišli za en inc\sec k na,m, pa postiJa se boste d.vakrat. Žganiia seveda pri nas ne bo, imiamo le ^nodo; je bolj zdrava. Tone iz Drenovega pri Bizeljskem, vii ste pa slab sin. Oče, ki je že star, vain je iizročll del poseetva, seibii pa pridržal vino'graid. Ponoci ste hodili v njegoivo ktet in nosilii vi'no iiz nje. Ko vas je oče nekoč zalotll, ste ga pretepli. Ali ne po- znate četrte božje zapovedi, ki praivk Spožtuj očeta in mater, da ti bo dobro itfi da boš dolgo zi'vel na zemljii. — Ste bili že enkrat raicl.i' tezke telesne po- škodbe kaznovani na tri mesece jece. Zato, ker vaim oce odpušca in prosi za vas, vam damo samo 14 dni jece. Sedaj se pa spametnjite,,ker se vaim lahko slič- no zgodi na staa'ast od vatsiih otrok. I Razsirjajte „Novo Dobo"! ! Reklamne objave. R ZA NASTAJAJOČE HLADNO VREME ptriiporočamo ogromno izbko novo priispelih pletenim. Ke,r so te pri- šle naa'avmost izpod stroj-a, in torej ni- so preležane, bo vsakdo zadovoljen z našiin blagom, zlasti radi tega, keir jdh diajemo po tako niizki ceni, kakor nikjer drugod. Obene mvabiimo conj. občim- stvo, da si ogfeda našo zal'Ogo finih, toda vklju btemiu izredno cenenili 1110- ških in ženskiib volnenih štofov v vseh baxvah ki kvalirtetah. Gospode opozaT- jamo na svoj krojaški oddelek, kjer si lahko dajio ukrojiilti po mei'i najele- ganuiejšo obloko po konkua'e.ncnio niiz- kih cenah. Obisčibe torej v svojo lastno koiri&t »Ljubljanski magaciai«, Kralija Petra cesta 13. 18(K) UNION GOKOLADA KAKAO BQNBONI POZOR! Samo nekaj dni! POZOR! PrvowrsteH kafoatr©t ö jpB&som In pefjem MADAME CORFU igra satno nekajj dni B Umm\ „Evropa", Hpalja Petra cesfa. Za obilen obisk se priporo'a Helena Krušič. Čas in denar si prihranite, ako si daste napraviti z najnovejšim in na popoinejsim aparatom trajnc kodrc (Dauerwellen) in vodno ondulacijo pri gledališki frizer Celje, Glavni trg. Istotam se barvajo lasie (neškodljivo in neizpralno). Električna masaža obraza in lasišČa. ^posojevalnica lasulj za Miklavža, kakor tudi vsen drugih lasulj za po- deželske odre.Zaloga vseh potrebščin za šminkanje. Popravljajo se puže, zaponkeitd. Delaj, nablraj in hrani, varčevati se ne brani. I Popolnoma varno naloiite denarne pr*itts«anke pri zadrugi Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti ! LASTNI DOM treznožt, varčnost, so predpogoj stavbena in kreditna zadruga z ontejeno zavezo v Gaberju pri Celji Obrestuje hranilne g«Or vloge po ** so" Večje stalne vloge po dogovorti natugodneje, Jamstvo za vloge nad 1,500.000 Din. Iz malcga raste veliko! ];i' zi;?;U^p°^Ln Ptsarna v Ceijn, Pre6ernova ul. 6. Pupilarnovaren in jawnokonsten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska I Ustanovl/ena /eta 1864. - Pod trajnim driavnim nadzorstvom. V laatni palaoi p>r»i kolodvor>u. Vsl lirantlnlčnl posit seizvrLu)e)o nalKuIanineJe, httro lntoč- no. Ugodno obresiovanje. Pojaanlla In nasvell brezplačno, Vrednost rezervnfh zakladov nad Kron 2S.OOO.OOO Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno mocjo. Tiska In izdaja Zvosna tUkarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tlskarno Milan öetlna | za redakcijo Vlnko V« Gaboro. — Oba v Celju.