4t. 17.
V  Gorici, v soboto dne 28. februvarja  1903
Tečaj XXXIII.
Ishaja trikrat na teden t Šestih lidanjlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, ijntranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pretentana   ali v  Gorici   na dom pofiiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali &ld  t.-60
pol leta........   6 , 60 ,   ,     ,   330
5etrt leta.......3,4«.,    ,   1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Od 23. julija. 1902.; do -preklica izhaja  ob  sredah n   sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulioi Stv. 11 v Gorici v«Gori5ki Tiskarni« A. OabrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane »aroenlnt se ne oziramo.
Oglasi I« poslanica se ntfnnijo po petit-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krgt 7 kr., 3-krat >6 kauvsaka . vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večjo 5rke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Ur. K. Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi 81 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah ^n praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo s* nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Naročnino In ogtaso Je plnBatl loco Gorica, »opisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj so poSiljajo le upravniStva.                ______
„PRLMOBSC"
izhaja neodvisno od «8o8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-80.
«So6a» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakami Sohwarji v Šolski ulioi 'u JellerBlt« v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
>Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal,
Ujemanje v državnem zboru.
(Konec)
To je bil povod, da se je začelo v Ricmanjih premišljevati in pretresovati vprašanje o veroizpovedanju, in da so prišli po mirnem prevdarku vseh razmer do prepričanja, da se v rimsko-katoliški cerkvi absolutno nikakor ne more več najti dušnega miru. Trmoglavost in gospoclstvaželjnost dolinskih župnikov je privedla tako daieč, da potrpežljivemu kmečkemu prebivalstvu v Rtc-manjih ni preostalo drugega, kakor da se odloči za spremembo veroizpevedanja, oziroma obreda, in tako se je zgodilo, da so Ricmanjci dne 4. avgusta 1900. pismeno naznanili škofijskemu ordinarjatu v Trstu in tudi c. kr. namestništvu v Trstu, da izstopijo iz rimsko-katoliške cerkve ter vstopijo v grško-kutoliSko cerkev.
Od tega trenutka pa se je začela zopet nova trnjeva zgodovina za Ricmanjce.
G. kr. ministerstvo za bogočastje je sicer z naredbo z dne 3. septembra 1900. št, 24606. v principu odobrilo ustanovitev samostojnih dušobrižnih postaj v Ricmanjih, Klancu, Podgorju, vendar si pridržalo na-daljne odloke glede sestavijenja ustanovnega pisma župnije in glede odredb z ozirom na dohodke dolinskega župnika in aktiviranja novih dušobrižnih postaj. Ta ministerska na-redba pa je ostala do danes neizvršena. Od tedaj so se začeli tudi jumdiktični prepiri v Ricmanjih. Dasi je bil novi Župnik v Dolini vsled škofovega dekreta z dne 2. maja 1900., št. 56/pr., umeščen le pogojno za celi nekdanji župni okoliš v Dolini, ker seje že tačas pričakovala formalna izločitev kaplanije v Ricmanjih, ni hotel tega škof pozneje več priznati ter je izjavil, da je bil dolinski župnik absolutno inštaliran, kar pa je v očitnem protivju s konkurznim razpisom in pismom o umeščenju.
Tržaški škof je skušal dne 30. septembra in 4. novembra 1900. Ricmanjce pregovoriti, da se vrnejo v katoliško cerkev ter jim celo obljubil povrniti vse stroške, ako dovolijo, da se zopet napravi status quo. Ta škofov predlog pa se je odločno zavrnil, ker je sklep Ricmanjcev bil trden in mirno pre-
vdarjen. Ricmanjce je vsled tega z dekretom z dne 16. novembra 1900., št. 1215. obvestil škof Julij Drohobeckv v Križevcu, da se je občina Ricmanje definitivno sprejela v grško-kutoliško cerkev, o čemer je bil obveščen tudi tržaški škof in ondotno c. kr. namest-ništvo. Da, tudi c. kr. ministerstvo za bogočastje se je o tem uradno obvestilo.
Dne 7, decembra 1900. je prišel c. kr. okrajni glavar Schaffenhauer iz Kopra v Ricmanje ter podal pred zbranimi prebivalci ustno izjavo glede izstopa iz rimsko-katoli&ke cerkve. Ker se je zahtevala od njega pismena informacija, je rekel, da mu je to c. kr. na-mestništvo strogo prepovedalo. Med drugim je takrat izjavil okrajni glavar:
a)  G. kr. vlada ne more vsled državnega osnovnega zakona iz leta 1867. prebivalcem v Ricmanjih in Logu zabraniti prestop v grško-katoliško cerkev, smatra pa Ricmanjce dotlej za brezverce (!), dokler se niso na podlagi državnih osnovnin zakonov z dne 21. decembra 1867. osebno predstavili svojemu novemu duhovniku grško - katoliškega veroizpovedanja;
b)  prebivalci Ricmanjevin Loga izgube vse pravice do cerkve sv. Jožefa v Ricmanjih in do one sv. Uršule v Logu, kakor tudi do cerkvenega in nadarbinskega premoženja, posebno do župnišča;
c)  vsled tega si bodo morali Ricmanjci in Ložani zid;-ti drugo cerkev, novo župnišče in tudi grško-katoliškega župnika si bodo morali popolnoma sami plačevati, ker je verski zaklad pasiven ter ne more ničesar prispevati.
Vse to se je naznanilo škofijskemu or-dinarijatu v Trstu in isti je z noto z dne 8. oktobra 1900. št. 2638 .naznanil, da je že 3. oktobra 1900. zahteval pri c. kr. vladi, naj hitro izvrši izločitev in ustanovitev nove župnije v Ricmanjih in naj ugodi upravičenim prošnjam prebivalstva ter mu olajša neznosna bremena, ki jih je moralo dosedaj nositi. Pa tudi sedaj se še c. kr. namestništvu ni zdelo vredno, ugoditi prošnji škofijskega ordinarijata, nasprotno, vse se je poskusilo, da bi se zavlekla princip:jelna razsodba ministerstva za bogočastje in cerkveno dovoljena izločitev občine Ricmanje iz župnije
Dolina. Dne^lS. januvarja 1901. je bila občinska seja v Dolini, pri kateri je omenjeni okrajni glavar posredoval ter hotel na viak način kraj Boršt dodeliti novi župniji Rit. manje, dasi sta Boršt in Ricmanje proti temu protestirala, To je bilo že novo sredstvo, zadevo še bolj zapresti in zavleei, Vlada ni nikoli resno mislila na ustanovitev nove župnije v Ricmanjih, sicer bi ne bila uradno ustavila kaplanu in župniku v Dolini tudi biro in denarnih plač, ki sta jih poprej tudi od Ricmanjcev dobivala. Grško-katoliški škof Dro-hobecky je nastavil v Ricmanjih duhovnika v osebi dr, Lovra Požarjn in je ta fungiral do novejšega časa. Sedaj pa se je zdelo potrebno škofu tržaškemu in tudi omenjenemu okrajnemu glavarju, ki hoče bili bolj papeški, kakor papež sam, streljati na Ricmanjce in Ložane z najnevarnejšimi strelivi brez ozira na pravico in zakon, ne premislivši, da bi končno tudi temu nenavadno potrpežljivemu ljudstvu moglo potrpljenje minuti in da bi moglo poseči k pravični samoobrambi ter postaviti zoper nasilje tudi svoje nasilje. Dovoljujemo si v ta namen navesti dejstva, ki so jih prinesli ludi vsi dnevniki, ne da bi se bila demontirala: Ne da bi se po predpisanih instančnih potih rešilo vprašanje o lastninski pravici glede cerkve in kaplanije v Ricmanjih, se je Ricmanjcem šiloma vzela od njih samih zgrajena in zdrževana cerkev in kaplanija, dušni pastir grško - katoliškega veroizpovedanja se je na sirov način delo-žiral, in cerkev se je zaprli in zapečatila in ubogo ljudstvo se je privedlo na kraj obu-panja. Dne 4. februvarja 1903. ob 10. uri dopoldne je prišel v Ricmanje oddelek orožnikov 25 mož, ki so vsa pota zasedli. Prvi obisk 10 orožnikov se je napravil pri občinskem predstojniku, ki ga pa niso našli doma. Vsled tega so ga šli orožniki iskat, kar je b.lo podobno pravcatemu lovu na divjačino. Ko je prišel domov, se mu je izročil dekret okrajnega glavarstva koprskega z dne 1. februvarja 1903. št. 34/pr. vsled naredbe c. kr. namestništva v Trstu z dne 30. januvarja 1903. št. 259/pr. sledeče vsebine: Na ukaz c. kr. namestništva zahtevam, da mi izročite ključe kaplanije v Ricmanjih, ki ste jih dobili od kaplana dr. Požarja. V ta namen sem
naročil c. kr, orozniskemu odposlancu, da le ključe od Vas prevzame, S tem Vam naročam, da istemu takoj izročite ključe, C, kr. okrajno glavarstvo v Kopru dne 1, februvarja 1903 Schaffenhauer m, p. Občinski predstojnik se je udal le sili, a med protestom izročil ključe ter povdarjal in reklamiral občinsko lastninsko pravico do kaplanije, To je bilo že drugič, da je imenovani okrajni glavar počastil prebivalce z orožniki. Že dne 18. januvarja t. 1. v najranejši dobi je prišlo v Ricmanje do 70 orožnikov, ki so obsto-pili vas in kmalu je prišel tudi vsemogočni okrajni glavar Schaffenhauer v spremstvu okrajnega komisarja Gassorja in sodnega sluge ter ključarja, ki je prinesel seboj veliko množino ključavnic in vetrihov. Visoka komisija se je podala z enim delom orožnikov v župnišče, od koder je šla kmalu iskat cerkvene ključe. In od občinskega predstojnika so se zahtevali ključi, ki je vendar odrekel z vso pravico ključe. Vsled tega je ključar odprl s ponarejenim ključem cerkev; potem so se na vseh petih cerkvenih vratih in na obeh stolpih pritrdile zabnice in cerkvena vrata so se uradno zapečatila. Ključe je vzel okrajni glavar seboj ter je pusti) za stražo cerkve v Ricmanjih in Logu nekaj orožnikov, V Trstu pa se je med tem konsigniralo vojaštvo, kajti z gotovostjo se je računilo na to, da se bodo prebivalci v Ricmanjih in Logu s silo uprli tej čudni komisiji. Le posebnemu taktu in razsodnosti Ricmanjcev se je zahvaliti, da ta dan ni tekla kri, kajti le preveč umevno bi bilo, če bi bili prebivalci svojo cerkev branili ter bili skušali preprečiti obešanje žabnic in pečatenje, in odgovornost bi bili nosili pregoreči vladni organi. Vse to se je zgodilo le vsled zahteve tržaškega ordinarijata, in vsled odredbe tržaškega namestništva z dne 16. januvarja 1903. Štev. 160/pr., da se izvršilnim potom prisili oddaja cerkve po dosedanjem kaplanu oziroma po občinskem predstojništvu. Ravno tako se je kaplanija v Ricmanjih zaprla in zapečatila. Toda še ni dovolj grozne igre, dne 20. januvarja t. 1. je prišlo zopet 60 orožnikov, ki so brez vsakega povoda obstopili vas Ricmanje, da bi pač nihče ne ušel. Ob 8. uri zjutraj je prišel vladni komisar v spremstvu
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Sienkiewiez. — Posl. Podravski.
sDalje)
Zato je na večer pred borbo pozval .knez Zbiška na razgovor, na katerem je bila navzoča tudi kne-g'nJa» in ga vprašal:
»Ali si zagotovljen, da bo Bog s teboj? Od kod veš, da so oni ugrabili Danušo? Ali ti je rekel nečesa Jurand? Glej, tukajle je Juranclovo pismo in pismo duhovnika Kaleba z Jurandovim pečatom. V tem pismu pravi Jurand, da on v6, da mu njegove hčerke niso ugrabili Križarji. Kaj ti je on rekel?«
»Rekel mi je, da to niso bili Križarji.t
»Kako se moreš torej tvegati življenja in iti na sodbo božjo?«
Zbišek je umolknil, le trepalnice so mu nekoliko zadrgetale in solze se mu zbirale v očeh.
»Jaz ne vem ničesar, milostljivi gospod,« je dejal. »Odšla sva od tukaj ob enem jaz in Jurand in potoma sem mu priznal, da sem poročen z Danušo. On je jel tarnati, da je to nemara kazen božja, toda takoj se je pomiril, ko sem mu dejal, da je to volja božja ter mi je moje ravnanje oprostil. Potoma je govoril, da nihče drugi ni ugrabil Danuške nego Križarji; kaj se jo zgodilo pozneje, tega niti sam ne vem... V Spinov jo dospela ona ženska, ki je meni prinesla neko zdravilo v lesni gradič, in ž njo  je dospel še jeden po-
slanec. Ona sta se zaprla z Jurandom, s katerim sta1 se razgovarjala. Kaj so se menili, tega ne vem, pač pa vem to, da po tem razgovoru Juranda niti njegovi lastni služabniki niso mogli spoznati; tako Čuden je bil, kakor bi ga bili vzeli iz rakve. On nam je rekel, da Danuške niso ugrabili Križarji; na to je izpustil na prosto de Bergova in vse druge sužnje. Bog sam pa vedi, čemu je potem sam bres kakega strežaja odšel? Rekel je, da gre k razbojnikom odkupit Da-nuško, meni pa je zapovedai, da naj čakam. In jaz sem čakal. Med tem pa je dospela novica iz SČitne, da je Jurand pobil Nemce in končno padel tudi sam. O milostljivi gospod; mene je žgaia v noge spihovska zemlja, in malo je manjkalo, da nisem znorel. Zapovedai sem ljudem, naj zasedejo konje, in hotel sem oditi, maščevat se za Jurandovo smrt. Toda duhovnik Kaleb mi je dejal: »Sčitne ne vzameš, pa tudi vojne ne začenjaj! Pojdi h knezu, nemara ondi kaj ved<5 o Damiški.« Prišel sem torej in dospel uprav v onem trenutku, ko je oni pes lajal o križarskih krivicah in o Jurandovi *»norelosti. Jaz, gospod, sem dvignil njegovo rokavico, dasi ne vem ničesar drugega, nego to, da so to peklenski lažnjivci, brez sramote in vere. Glejte, milostljivi gospod, oni so ubili tudi de Fourcyja ter potem hoteli naprtiti ta umor na mojega ščito-nosca. Za Boga, ubili so ga kakor vola, potem pa so prišli k vam, milostljivi gospod, iskat osvete in kazni. Kdo more torej reči, da se niso lagali tudi Jurandu in pred -vami.fmilostljivi gospod ?... Ne vem, ne vem, kje je Danuška! Toda pozval sem ga na dvoboj, ker mi je dražja  smrt,  ako  bom   moral  pri tem izgubiti
življenje, nego življenje brez ljubezni, brez nje, ki mi je najdražja na svetu.«
Po teh besedah si je strgal mrežico z glave in si pulil lase, ki so se mu vsuii na ramena. Kneginja Ana Danuta, ki je bila radi Danušine izgube ganjena do dna srca, mu je položila sočutno roko na glavo in rekla :
»Bog ti pomagaj l Bog te potolaži in blagoslovi!«
V.
Knez ni nasprotoval dvoboju, kajti po takratnih običajih ga ni mogel zabraniti. Izposloval je samo to, da je napisal Rotgier velikemu mojstru, kakor tudi Siegfriedu de Lovi ju pismo, z naznanilom, da je vrgel sam prvi mazoveškim vitezom rokavico in da se hoče vsled tega boriti z možem Jurandove hčerke, ki ga je bil že poprej pozval na boj. Križar je pojasnil velikemu mojstru, ako se spusti v dvoboj brez njegovega dovoljenja, da stori to radi tega, ker tu pojde za čast vitežkega stanu in za odvrnitev suma, kateremu hoče on napraviti konec bodisi celo z življenjem. To pismo je odnesel do meje jeden Rotgierovih služabnikov, dalje pa bi imelo biti ono odposlano po pošti, katero so bili uvedli Križarji dokaj let pred drugimi v svojih deželah.
Med tem so poteptali na grajskem dvorišču sneg! in posuli ga s pepelom, da se borilcema ne bi polzelo po gladkem površju. V vsem gradu je bilo nenavadno živo. Dvornice in vitezi so bili tako razburjeni, da nihče ni spal v oni noči pred borbo.  Govorili so, da
tujega duhovna, enega ključarja in mnogih orožnikov ter odklenil cerkev s ključem, ki ga je dva dni poprej odvzel občinskemu predstojniku, na kar je Sla ta mešana komisija v cerkev, kjer se je mudila dalje časa, doCira je zunaj orožništvo stražilo cerkev ter zabranilo vsakomur vstop v cerkev. Cerkev se je potem zopet zaklenila ter so se žabnice znova pritrdile, na kar je komisija odšla, doCim je komisar nesel kljuCe Škofu v Trst Istega dne je poslal potem škof ključe levega cerkvenega stolpa obema cerkvenima ključarjema, ki pa sta prevzetje odrekla ter zahtevala vrnitev vseh odvzetih ključev. Dne 5. februvarja t. 1, so že zopet prišli orožniki ter zasedli vas, kakor bi bili med sovražnikom. Pokazalo se je zopet kakih 60 bajonetov, in sicer kakor navadno pod vrhovnim poveljstvom slovitega okrajnega glavarja koprskega. To pit so prišli ž njim tudi en vladni komisar in trije rimsko-katoliski duhovniki, in sicer kaplan iz BorSta, Gv .% od Škofa za Ricmanje novoimenovani kaplan KranciC, in dolinski dekan Zupan. Razun tega je bil v zanimivem sprevodu Se koprski ključar kot stalni ud visoke komisije, mežnar in občinski sluga iz Doline. Spremljalo je to komisijo kakih 12 orožnikov z nataknenimi bodali. Najprej so odprli kaplanijo ter jo po vseh kotih preiskali, na to so jo zaklenili ter izročili ključ dolinskemu raežnarju in komisija je odšla ponosnih korakov v zavesti, da je storila junaški Cin. Skoraj neverjetno je, da niso takt nastopi politične oblasti dovedli do krvavih spopadov z miroljubnim prebivalstvom iz Ricraanj in Loga in ravno tako neverjetno je, da se v pravni državi z mirnimi državljani postopa tako nezaslišano in skrajno izzivajoče. Eakor se kaže, nima politična oblast v Eoprn in Trstu nikakega pojma o državnopravno zajamčenih pravicah državljanov, o lastninski pravici in posesti, kakor tudi o cerkveni jurisdikciji, kajti sicer bi ae ne bila mogla postaviti v službo tržaškega ordinarijata, kateremu manjka vsakoršna jurisdikcija glede Ricmanj in Loga, ko so vendar vsi prebivalci teh vasi prestopili v vseh. pravnih oblikah h grško-katoliškemu obredu ter bili po Škofu Drohobeczkem pra-voveljavno sprejeti v grško • katoliško cerkev. Postopanje političnih oblasti je jasen dokaz za namene vladnih organov, trpinčene prebivalce iz Ricmanj in Loga s pritiskom na vse načine in celo z močjo bajonetov iz grško-katoliškega obreda nazaj ugnati v rimsko-katoliski obred pod uzurpatično oblast dolinskih župnikov, ne glede na nevarnost, da bi mogla priteči celo nedolžna kri pri teh nasilnih poskusita. Proti temu naravnost škandaloznemu in izzivajočemu nastopu omenjenih oblasti napram taktnemu in mirnemu prebivalstvu iz Ricmanj in Loga, ki se je vfidno postavnim potom prizadevalo in prosjačilo, da se uredi pekoče cerkveno vprašanje, se mora najodločneje protestirati, in podpisani so primorani, opozoriti že sedaj vlado na mogoče resne  in  skrajno  obžalo-
valne posledice, ki morajo nastopiti, ako se bo na ta način Se dalje z nogami teptala dobra pravica prebivalstva. Ricmanjci in Ložam so trezni in miroljubni državljani in pravico imajo, da se postopa z njimi kot takimi, ne pa kakor z uporniki in zločinci. H koncn naj omenim, da je mislilo okrajno glavarstvo koprsko svoj Cin vencati s tem, da je z rešitvijo z dne 9. januvarja 1902. 5t. 1430. opozorilo neko ženo v Ricmanjih, da glavarstvo ne more vzeti odobruje na znanje njene izjave izstopa, oziroma prestopa, ker da ni verjetno, da bi bila iz lastnega prepričanja si izbrala novi obred, temuč je opravičeno mnenje, da se je ta prestop izvršil vsled hujskajoče agitacije. S tem si je prisvojilo okrajno glavarstvo celo pravico, iz-kušati versko prepričanje doticne osebe^ kar pomeni naravnost zaušnico določbam državnega osnovnega zakona in se paft še ni moglo nikjer zgoditi. Uvažuje vse zgoraj opisana dejstva, z oziron na neznosni položaj prebivalcev v Ricmanjih in Logu, so podpisani primorani, staviti sledeča vprašanja:
1.  Ali hoče vlada zakonito braniti 'v državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice prebivalcev Ricmanj in Loga glede svobodne izbere svoie vere?
2.  Ali je vladi znano nasilno in protizakonito postopanje njenih organov v zadevi izstopa Ricmanjcev in Ložanov iz rimskokatoliške cerkve in pri prestopu h grško-katoliskemu obredu, in če ji je znano, ali je voljna, priskrbeti zadoščenje užaljenemu pravu in zakonu?
3.  Ali hoče vlada zopet postaviti nekdanje laslninstvo glede cerkve in kaplanije v Ricmanjih in Logu ter zavrniti škofijski or-dinarijat v Trstu z njegovimi navideznimi pravicami na redni pravdni pot?
4.  Ali hoče vlada že leta 1900. storjeni iz. — oziroma prestop Ricmanjcev defini-tivno priznati ter takoj vse potrebno ukreniti glede ustanovitve grško-katoliške župnije v Ricmanjih in glede ureditve premoženjskih razmer iste župnije?
Na Dunaju, dne 17. februvarja 1903.
Podpisani poslanci: Plantan, dr. Tavčar, dr. Ferjančič, Bohosiewicz, Gabršček, Ro-manczuk, Bazil Jav/orski, dr. Kos, Fresl, Breiter, Čemy, Choc, Avg. Sehnal, Klofač, Spinčič, Biankini, dr. Ferri, dr. Korol, Nikolaj Wassilko.
DOPISI.
S Slapa, dne 20. februvarja t. 1.— V »Primorskem listu« z dne 12. februvarja t. I. št 7. fi> spodtika nekdo iz »Slapskih hribov* ob naše bralno in pevsko društvo, oso-bito pa še ob veselico, katero je priredilo dne 1. februvarja t. 1. Iz celega dopisa se spozna, da je vodilo dopisnika v glavnem sovraštvo, ker sicer bi ne bil mogel nagro-maditi v svoj umotvor toliko kozlov, kateri so pa vsi zgrešili  svoj  cilj, ker so bili po-
slani le proti pošasti, ki  se je porodila v prevročih možganih dopisnika.
Omenjeni dopis v »P. 1." je popolnoma primeren pobožnemu in resnicoljubnemu »Prim. L* in s ponosom se mora ozirati vsakdo na »najbolj katoliški list', katerega načelo je: braniti in gojiti katoliško mišljenje, ter podajati svojim Citateljem .poštenega berila*.
Že nekaj časa se opazuje v tem .katoliškem listu", da nekega Se bolj »katoliškega* dopisnika neznansko v oči bode bralno in pevsko društvo na Slapu. Vidi se, da ga navdaja sveta jeza in žalost, ker ubogo „ jetično* dete ni hotelo takoj po porodu poginiti, ampak da se vedno bolj krepko razvija, ter da se zbira vedno več prijateljev okoli njega^ Nikakor jdu- ne more v glavo, da bi smelo živeti, čeravno ima po božjih in človeških zakonih pravico do življenja. Gotovo se jezi na osnovne državljanske pravice, na postavo z dne 15. novembra 1867. posebno pa na odlok c. kr. namestništva v Trstu z dne 29. januvarja 1901. St. 173, s kojim je bilo pripoznano, da ima tudi to .jetično dete" državljanske pravice, do katerih je upravičen vsak avstrijski državljan, bodi si bogatin ali ubožec.
Kar je pa vsakemu splošno zakonito dovoljeno, to se šteje Slapljanom v smrten greh. Greh je, da se je ustanovilo bralno in pevsko društvo, greh je, da je to priredilo že dve nedolžni veselici, greh je, da je razdajalo skromna vabilca k tem veselicam, največji greh pa je, da je nepristransko in je torej ne glede na politično mišljenje dajalo vabila klerikalcem in liberalcem.
Menim, da ni potrebno velike modrosti, da se spozna, da bode g. dopisnika v oči složnost Slapljanov, in da bi rad zanetil raz-por, ter tako spodkopal naše društvo. Ker pa po drugi poti ne gre, je treba poslati ne koliko debelih klobas »Prim. ].", pridene se jim par naprednjakov, in »Prim. I." gredo v slast, bodisi petek ali svetek, in naj so tudi napravljene iz samih smrdečih lažij.
Oglejmo si sedaj nekoliko velikanskih »resnic* g. dopisnika : »Rodilo se je dete naprednih, pa jetičnih starišev". Ali je Vam g. dopisnik znano, kdo so bili podpisani na prošnji, ki se je vložila na c. kr. nainest-ništvo v Trstu za ustanovitev bral, in p. dr. na Slapu? Sest posestnikov, kateri plačujejo skupaj 461 K 22 vin. iz ravnega davka, in med temi dva podžupana in dva starešina. Kaj ne, g. dopisnik, to so bili jetični stariši ?
Drugo velikansko »resnico* g. dopisnika potrjuje pri občnem zboru dne 14. decembra 1902. položeni račun, kateri je izkazoval, da so poravnani vsi društveni stroški, časniki plačani do 31. decembra 1902. in vendar je bivši blagajničar izročil novemu odboru lep, nov, od ljubljanskega škofa prepovedan bankovec. Zopet jasen dokaz, da je bilo ubogo dete sestradano in blizu pogina, ter da se je edino radi tega, da bi ne umrlo lakote,
napravila veselica in  ples, ker še mu drugače ni moglo priskrbeti hrane.
Naj drugodi napravljajo javne plese, naj druga društva vabijo na svoje veselice z vabili in po časnikih, kolikor hočejo, vse se jim oprosti; le na Slapu je to nedovoljeno. In zakaj ? Zato, ker tukaj ni Se sovraštva, in politično prepričanje ne kali osebnega prijateljstva, kar pa somišljenike »Prim. 1.* neznano boli. Zato pa je treba te presnete Slapljane kolikor je mogoče dražiti in smešiti, da jim vendar enkrat zavre kri.
»Kaj vse se je obljubovalo dekletom in fantom, o tem je bolje molčati..." Kaj ne, g. dopisnik, tukaj je bilo potrebno napraviti presledek, ker Vam ni hotela pasti v glavo primerna laž, ker niste imeli najmanjšega povoda zanjo, ampak prepustiti ste moralLčk tateljem, da si vsak po svojem razumu in okusu naslika kakšno posebnost v tem presledku.
Kako se pa g. dopisnik razi- e v trgovinskih in obrtnijskih stvareh ^'.oh, to že presega vso učenost. Da trgovec, obrtnik ali gostilničar vabi ljudi v svojo hišo, to je pač nekaj nezaslišanega in strašnega, ter se ni Se nikdar in nikjer pripetilo. Saj se bere vsak dan po časnikih, kako prosijo trgovci, obrtniki in gostilničarji, naj se ljudstvo ogiblje njih prodajalnic in gostiln! Vsa čast Vam, g. dopisnik, da ste se spomnil na to prepovedano novost 1
Častitamo in hvaležni smo Vam, g. dopisnik, za tako duhovit in resnicoljuben dopis, kdkoršnega ste priobčili v »Prim. 1." z dne 12. februvarja t. 1., kajti ta pisava kaže učenjaka in poštenjaka, s kakoršnimi se more ponašati edino le »najbolj katoliški list" dvajsetega stoletja.
Črnlče, dne 23. februvarja 1903. — Dopisnika iz Črnič v zadnjem »Primorskem listu" prosimo, naj ne vtika svojega nosu tje, kamor ga prav nič treba ni.
Napadana dva odbornika imata pri ljudstvu najmanj toliko vgleda, kolikor ga ima kak »malovški ser* ali »črniška oštja." Imenovana sta se trudila koj v začetku z nami vred za ustanovitev mlekarske zadruge, mej tem ko se je dopisnik nje ustanovitvi protivil, imenovaje jo »društvo, ki podpira jude".
Zadruga se je ukljub temu ustanovila, A zdi se, da možu to Je ni prav. V začetku dopisa priporoča slogo med kmetovalci, nižej pa že obira odbornike drugega mišljenja. Kako se to strinja?
Mlekarnica ni politično društvo, zato so jej pristopili možje obeh strank. Enako so v odboru možje te in one stranke. Samo vaših mi ne maramo, samo naših ne vsiljujemo. Tako delajte Vi pri vaših zadrugah, potem zavlada kmalu mir po občini.
Ako vam je torej res korist kmetov na srcu, ne napadajte po listih naših, kakor i mi ne napadamo vaših.
Če pa hočete, smo tu....! (Dalje r prilogi.)
borba na konju s kopjem ali z mečem preneha navadno le z lahko rano, med tem ko je peš-borba s sekirami zmerom smrtna. Srca vseh so bila na Zbiš-kovi strani, toda čim bolj je bil kdo naklonjen Zbišku ali Danuški, s tem večjim nemirom se je spominjal vsega, kar so pripovedovali o moči in gibčnosti Križarja. Dokaj žensk je prebilo noč v cerkvi, kjer se je izpovedal tudi Zbišek po sv. maši duhovniku Vi-šonjku. Govorile so druga drugi, gledaje njegovo še skoro povsem mladeniško obličje: »Saj je to še pravi dečko; kako torej, da nese svojo mlado glavo pod nemško sekiro?c Torej so prosile še tim vnetejše Boga, naj mu on priskoči na pomoč. A ko je on ob svitu vstal ter odšel skozi kapelico, da je v svoji sobici pregledal orožje, so se jim znovič srca obodrila, kajti Zbiškovo lice je bilo res še mladeniško, njegovo telo pa je bilo nenavadno krepko in razvito; torej so bili uverjeni, da si bo znal vsekakor pomagati navzlic svoji mladosti, ob času potrebe celo z najkrepkejšim človekom.
Dvoboj bi se imel vršiti na grajskem dvorišču, katero je obkbljevala lesena galerija.
Ko se je povsem zdanilo, sta prišla knez in kne-ginja z otroci ter se vsedla na sredi med stebričjem, od koder se je videlo najbolje po vsem dvorišču. Okrog njih so zavzeli svoje prostore najodličnejši dvorniki, vitezi in plemenite žene. Kmalu so se napolnili vsi kotički galerije; služabniki pa so si poiskali prostor za nasipom, narejenim iz odkidanega snega. nekateri pa so splezali celo na streho. Ti priprosti ljudje so govorili med seboj:
»Bog daj, da bi naš ne podlegel!«
Dan je bil mrzel, vlažen, toda jasen; po ozračju so letale vrane, ki so se vsedale na grajsko obzidje, ki so bile sedaj vse splašene ter so grozno mahale s
svojimi krili. Navzlic temu, da je bilo hladno, se je stekal ljudem znoj po čelu vsled razčiljenja, in ko je prvič zadonela tromba, najavljajoča prihod borilcev, so jela srca vseh vtripati nenavadno urno.
Borilci so dospeli od dveh nasprotnih stranij ter se ustavili na odločenem prostoru. Gledalci so pridrževali sapo v prsih, kajti vsi so mislili na to, da ouletita čez malo časa dve duši od tod pred sodbo božjo in da dve trupli obložita na snegu. Obrazi in usta žensk so bledeli ob tej misli, a oči možakov so bile uprte v oba nasprotnika, ker si je prizadeval vsakdo po njihovem orožju in postavi uganiti, na katero stran se nakloni zmaga.
Na Križarju se je lesketal sijajen modrikast oklep ter prav taka čelada s strešico, ozaljšana na grebenu s krasnim pavovim šapeljem. Zbiškove prsi je pokrival lep milanski oklep, ki ga je bil dobil ob svojem času od mladega Frigijca. Na glavf je imel takisto le za oči odprto čelado in na nogah visoke škornje. Bo-rilca sta držala v levih rokah ščita, opremljena s. svojimi grbi; na Križarjevem je bilo videti zgoraj šahovo polje, spodaj pa tri leve, stoječe na zadnjih nogah. Zbišek je imel na Ščitu podkev. V desnicah sta držala Široke, grozne sekire, nasajene na začrnelih hrastovih toporih, daljših nego je roka odrastiega človeka. Spremljala sta ju orožjenosca Hlava, katerega je Zbišek klical Glavača, in van Krist, oba v temnih železnih oklepih, oborožena takisto s ščiti z grbi in sekirami.
Tromba se je oglasila vdrugič, a po tretjem zatrobita bi imeli borilci naskočiti drug drugega. Ločil jih je le še majhen s pepelom posut prostor in nad tem prostorom je kroŽ"a nalik zlokobnim pticam smrt.
Poprej nego se je oglasila tromba vtretjič, se je približal Rotgier k stebrom, med katerimi so sedeli
knez in kneginja, rlvignil kvišku svojo glavo ter za-klical z močnim glasom, da so ga slišali po vsem dvorišču:
»Pozivam na pričo Boga in tobe, dostojni gospod, ter vse vitežtvo te dežele, da nisem kriv te krvi, ki bo sedaj prelita.«
Po teh besedah so strepetala znovič srca vseh, ko so slišali, da si je bil Križar tako svest svoje zmage. Zbišek pa, ki je imel čisto vest, se obrne k svojemu Čehu in reče:
»Meni smrdi ta križarska hvala, ki bi bila primerna še le po moji smrti, ne pa sedaj, dokler sem še živ. Ta bahač ima kitico iz pavovega perja na svoji čeladi, in take sem že poprej tri obljubil, potem pa še toliko, kolikor imam prstov na rokah. Bog mi bo pomagal!«
»Gospod,« vpraša Hlava, pripognivši se in vzevši v roke nekoliko pepela s sr*egora, da se mu sekira ne zmuzne iz rok, »nemara mi dovoli Kristus, da se kmalu otresem te pruske golazni, ali bi potem smel, ako že ne seči po Križarju, vsaj vreči mu sekiro pod noge, da ga tako spravim na tla?«
»Bog obvaruj!« zakliče Zbišek. »Ti bi s tem osramotil mene in sebe!«
V tem zadoni tromba vtretjič. Orožjenosca priskočita urno drug k drugemu, viteza pa se bližata drug drugemu počasneje in bolj premišljeno, kakor je zahtevala to že pri prvem spopadu njuna vitežka čast.
(Dalje pride.)
Priloga „imu št. II z dne 28. februvarja iBD3
Domače In razne novice.
©g. naročnike opozarjamo, da smo že pri koncu februvarja 1. 1903., no mnogi se Se niso spomnili, da dolžujejo še za I. 1900. ali še za več časa, mnogi pa so pozabili poslati naročnino za letošnje leto. — Prijatelje našega Usta opozarjamo, da so točni plače-valci edina naša zaslomba. Kdor je torej resničen naprednjak, naj točno plačuje na-* ročnino. Prosimo 1
lorlškemu Sokola" je daroval 4g. svetnik Plohi 2 kroni, ker se ni mogel udeležiti »Sokolove« maškerade.
Pevskemu tu glashenetanMlraštTO-je daroval neimenovan 5 kron, ker se ni mogel
udeležiti plesnega venčka.__ _____________
Kari pl. Seherzer. — Dne 21. t. m. smo poročal', da je umrl dne 19. tega m. zvečer v Gorici poslanik, pl. Seherzer. Ker slovi ime tega moža tudi daleč za mejami naše države, bode pač umestno, da spregovorimo o tem znanem pisatelju in narodnem gospodarju še nekoliko besed. Prostor nam ne dopušča, da bi primerno ocenili njegovo plodonosno in naporno delovanje v prid avstrijski trgovini v vseh delih sveta. Seherzer pase ni izkazal samo kot kapaciteta na narodnogospodarskem polju, ampak on je tudi zapustil celo vrsto knjig, ki zavzemajo prvo mesto v nemški potopisni literaturi. V podrobno oceno njegovega literarnega delovanja se nočemo spuščati, zadostuje naj nekoliko suhih podatkov iz njegovega življenja. Bil je rojen na Dunaju 1, maja 1821. Njegov oče, premožen dunajski meščan, je želel, da bi se mladi Kari posvetil uradniški karijeri, kar pa sinu prav nič ni ugajalo. Mikalo je mladega Scherzerja videti širni svet-, alma mater in juristična veda ni imela za njega nikake privlačne sile. Vstopil je v neko tiskarno kot stavec. Nato je šel na potovanje po Belgiji, Holand. kem, Lombardiji, Beneškem, Franciji in Angliji. Kot mladenič še se je namenil ustanoviti na Dunaju veliko tiskarno, ali skoraj je zopet opmtil to misel,
Usoda je hotel i, da ni on knjig tiskal, ampak da so drugi njegove knjige tiskali. Burnega I. 1848. je objavil svoj prvi spis ttTber die Armuth". Cenzura je po dolgem obotavljanju dopustila, da se ta kratki spis tiska. Reakcija po kratki dobi konstitucijo-nalnega življenja je gnala mladega svobodomiselnega moža daleč iz domovine v preko« morske kraje, v Avstriji mu ni bilo več obstanka. Njigov smoter je bil; proučavati osrednjo Ameriko. Z Morilzem Wagnerjem, svojim tovarišem, je prehodil kraje, katere še ni prehodil človek bele polti. Njegovi spisi, plod tega opasnega potovanja, so vzbujali občno pozornost znanstvenih krogov. Tedanji finančni minister pl. Bruck je visoko cenil nenavadne sposobnosti mladega učenjaka. Nekoliko let pozneje se je fregata No vara odpravljala na ono znano potovanje okoli sveta. Scherzerju je bilo usojeno popisati to potovanje, ki je bilo ogromnega pomena za našo prekomorsko trgovino. Njegova knjiga .DieReise der Fregaste Novara" je obče znano silno razširjeno, poljudno pisano delo. Scher-zerjevo ime je zaslovelo ne samo po Avstriji, ampak po celem  znanstvenem svetu.
Bil je poklican v trgovinsko minister-stvo, kjer je bil vodja trgovinsko -političnega urada in kjer je st4 na čelu centralnega iigovinsko-statističnega urada. Ali on ni bil človek,  ki  bi se čutil srečnega za
pisalno mizo v kakem ministerstvu, vlada ga je radi tega poslala 1.1868. v vzhodno Azijo. Scherzerjeva zasluga je ustanovitev avstrijskega poslaništva v Pekingu, pri tej priliki mu je daroval kitajski cesar predragoceno vazo. štiri leta pozneje je bil imenovan za generalnega konzula v Smirni, in odslej je služil kot zastopnik naše države in naše trgovine v Londonu, Lipsiji in Genui. Važno je njegovo bivanje na Angleškem, kajti tam je imel prilike dovolj študirati angleško industrijo.
"Plod njegovuTStudij čTfSSpodarskem življenju Anglije je bila knjiga , Weltindustrien\ Večjega, da uprav epohalnega pomena je bilo drugo delo ,Das vvirthsehaftliche Leben der Vdlker*. Kot narodni gospodar je Seherzer pristaš stare Smithove šole; ko je bil mlad, je cvetel gospodarski liberalizem, in ni se čuditi, da tudi pozneje ni zatajil te šole, ko sobileže druge strujezmagonosne. L. 1877. je bila njegova naloga spremljati kraljeviča Rudolfa po angleških industrijalnih središčih. Sploh je bil ob času, ko je še živel nadvojvoda Maksimiljan, persona grata pri dvoru. Čakati je treba, da bodo obljavljeni njegovi metnoari :n potem šele se bode moglo soditi o razmerju med Maksimilijanom in njim. Istina je, da je bilo to razmerje jako srečno. Nekoč ga je vprašal Maksimilijan v Miramare, ali naj sprejme od meksikanske klerikalne stranke ponudeno krono. Seherzer mu je odločno odsvetoval, kakor da bi bil vedel, kako tragična smrt čaka Habsburžana onstran morja. Mak-similjanova žena Klotilda je pa v tem trenutku vstopi la v sobo, bila je silno nevoljna in pretrgala razgovor. Seherzer je bil osebno znan z najodličnejšimi francoskimi in angleškimi znanstveniki, narodnimi gospodarji in politiki. Tudi z največjim slovanskim publicistom Hercenom je precej intimno občeval neko zimo na Rivieri, Štopivši v pokoj se je naselil v Gorici. Dasi že star, je pisal vendar še nebroj člankov za razne revije in silno obsežna je bila njegova korespondenca. Pisal je vsak dan gotovo kakih deset pisem. V zadnjem času je začel bolehati. Napravil je nalašč, da bi ozdravil, prekomorsko potovanje v Brazilijo, Lansko leto je iskal zdravja v gorki Siciliji, v švicarskih in tirolskih alpah. Nič ni pomagalo, in pred nekaterimi dnevi je zatisnil ta zasluženi mož trudne svoje oči v vili Judit na veke. Redki so pri nas v Avstriji možje, ki bi se oprti edino le na svoje zmožnosti vzpeli do najvižjih služb v državi, preredki so in le prepogosto jih izpodrinejo priviligovani plemiči, katerih edina zasluga je, da nosijo staroslavno zgodovinsko ime. Ali ako se je priboril mož meščanskega stanu toliko veljave med avstrijsko birokracijo, nam mora biti to zagotovilo, da je bil nenavadno sposoben mož. Edna želja pa je prešinjala Scherzerja vedno in pavsodi, in to je bila želja, širiti ugled naše države.
Hidravlični urad   v Gradišču.  —
Lani meseca aprila smo poročali, da je obljubil ministerski predsednik laškim poslancem tako nekako getovo, da se ustanovi v Gradišču hidravlični urad. Sedaj zopet čujemo o ustanovitvi takega urada v omenjenem kraju. Od dne 11. do 15. t. m. se je vršilo pregledovanje Soče in Tore po Furlaniji od strani vladne komisije, ki je bila sestavljena tako-le: min. svetnik Schrev kot zastopnik notranjega roinisterstva, dvorni svetnik Markus Iz poljedelskega mmisterslva, višji inženir Grunhut iz notranjega ministerstva, višji stavb, svetni« Porenta,   stavb, svetnik  Bonavia ter
okr. komisar Karminskjr. Pozneje sta se pridružila komisiji še namestnik Goess in nam. svetn, Fabris. Sestavili  so  tudi zapisnik in načrt, o regulaciji   Soče in Tore v Lahih, in kakor je razvidno iz  pisave laških listov, je ustanovitev hidravličnega urada v Gradišču od strani vlade sklenjena reč, ki se izvede v kratkem času. To je vse lepo in prav, ali neprijetno mora dirniti  vsakega,   kdor ve, kako potrebno bi bilo  veYdaT''enkrat zares pričeti z regulacijo  Soče   tudi   v goratem delu naše  dežele,   kjer   pa   se   ne   zgodi, nič pravega v tako svrho. — Naš deželni zbor se je bavil s hidravličnim uradom obširneje v seji 24. jun. 1901. Dr. Verzegnassi je takrat predlagal ustanovitev takega urada v Gradišču, ki biimel posla srifeplacijo Soče. Takrat se je oglasil posl, Oskar Gabršček ter razjasnil, da se mora začeti z regulacijo Soče, ako se hoče zabraniti  nadaljne povodnji in odkladanje hrnšča v Furlaniji, že v gorenjem delu iste. Vlada je sicer že delala take načrte, ali le ob povodnji, ko je posijalo solnce, so šli načrti mirno počivat med akte. Uravnava Soče v gorenjem delu se jo imela izvršiti že pred leti, že takrat, ko je bila odnesla Soča cesto od Soškega mosta do Tolmina, ali zgodilo se še ni nič, kar bi pričalo o kaki resni regulaciji Soče. Gabršček je predlagal radi tega, naj se ustanovi tak urad za gorenji in dolenji tok Soče v Gorici, ali Lihi so ga hoteli imeti  v  Gradišču,   in  sprejet je bil predlog, da se ustanovi tak urad v Gradišču, ob jednem pa tudi za gorati del naše dežele. In kaj vidimo sedaj?  Sedaj  vidimo,  da se vlada prav resno bavi z  načrti o regulaciji Soče in pritokov v Furlaniji, v naših gorah je pa vse pri starem l V dolnjem toku bodo regulirali Sočo,  v gornjem pa ne, dočim je jasno, kakor beli dan, da se mora začeti z regulacijo v gorah poprej ali pa vsaj hkratu z regulacijo v nižini,  ako se  hoče ustvariti res kaj trajnega, kar bo mogoče beležiti kot dejanski vspeh regulacije; kajti drugače ostane tudi ta regulacija le slika iz dežele neverjet-nostij. Taka regulacija bo stala ogromno denarja, ali koristila   bo le malo ali nič, ker dokler bo tako besnela in izstopala Soča v gornjem svojem toku ter povzročala tudi v dolini povodnji, kakor sedaj,   dotlej mora ostati brez  vsakega pravega vspeh a regulacija v nižini. Zategadel pa se kar ne moremo prečuditi vladi, da se nt     **a na to okoliščino v taki meri, kakor        -»obhodno potrebno, marveč da hoče oa zdolej navzgor zabraniti povodnji in škodo, katero dela Soča. Pa vendar si ne moremo misliti, da postopa vlada zategadel tako,  ker prebivajo v gorah Slovenci, v nižini pa Lahi?! Ali — pri nas je vse  mogoče.   Lahi  so   hoteli  hidravlični urad, in ga imajo, Slovenci smo ga tudi hoteli in ga istotako  potrebujemo, pa ga nimamo, čeprav je za nas in za celo deželo še bolj potreben od  onega   v Gradišču, ter bi moral biti hidravlični urad za gorati del dežele predpogoj za oni v Gradišču! — Opozarjamo na to vse poklicane slov. faktorje.
,So«a" — dr. Tamoro glasilo. —
Klerikalna klepetulja iz ulice Vetturini se bavi zadnji čas s posebno slastjo z — dr. T u m o. Prej dolgo časa mu je bolj prizanašala ter se bavila največ z Gabrščkom. Zdaj je ta bolj v ozadju, v ospredje pa je prišel za spremembo dr. Tu m a. To odgovarja izjavi nekega klerikalnega stebra, ki je dejal znanemu naprednjaku; „Z Gabrščkom bi se že kako pobotali, je vendar domačih, ali te vražje Kranjce moramo spraviti iz dežele !« Kako ljubeznivo 1! — Torej v tak namen udrihanje za spremembo proti dr. Turni 1 Namen je očiten, je s tem razkrinkan, zato pa je od dr. Turne do gotove meje edino moder odgovor — preziranje.
Kar se »Soče* tiče, pa bodi kavčem kratek odgovor ta, da ,Soča« ai nikdar bila in ni glasilo dr. T u m e, marveč ona je prostovoljno glasilo narodne-napredne stranke, katere program je vsej javnosti pač dobro znan. Da je ,Soča" odločna boriteljica za napredna stremljenja, proglašena v programu 8. marca 1900., je pač obče priznano dejstvo, no za obliko, ki je danes taka, jutri drugačna, kakor nanese potreba, ne odgovarja ni stranka ni njeni voditelji, Tako tudi dr. Turna ne odgovarja niti za črko v »Soči*. — V upravništvu ga poznamo edino le kot točnega naročnika, drugače ni vinarja več, v uredništvu pa še manj, ker za to so drugi tukaj. — Pričakujemo, da , Gorica* sprejme to izjavo lojalno na znanje ter pusti nas in dr. Turno pri miru z bajko o „Tu-movem glasilu*.    .
Zopet »Petrov novčhV. — ,Prim. List« je priobčil v svoji predzadnji številki velik slavospev papežu Levu XIII. Koncem slavospeva, polnega poezije, pa se spulča v golo prozo, in sicer v tisto, katero pokazu-jejo posvečeni gospodje ob vsaki slovesnosti, Najprvo so polni Boga in njegove milosti, nebes in rajskega veselja, in ko so poveličall dosti sami sebe, rekajo na koncu kar nakrat j Daj l Tako je tudi na koncu alavoipeva papežu, ki obhaja te dni 25 letnico svojega pontifikata, poziv na Petrov novčlč. Daj l ~ Vsa čast papežu, kolikor si je je zaslužil In kolikor mu je gre, ali da bi sedaj zopet nabirali med našim siromašnim ljudstvom Petrov novčič, to pa ne gre. Ni nikakega povoda in nikakega vzroka. 25 letnica pontifikata pač ne more biti pov".>d nabiranje denarja za Vatikan. Obdajo jo lahko sicer povsem sijajno, z vsem pompom, po celem katoliškem svetu, saj imajo za to vse priprave na razpolago, ali da bi ob jednem »fehtali*, te umestnosti pa ne vidimo. Za to tudi ni nikakega vzroka. Ako bi bil kak vzrok, bi bil ta, da bi se papežu slabo godilo. Toda papežu se ni še nikdar slabo godilo pa se mu tudi ne bo. Papež sicer je mož, ki živi jako zmerno in redno ter ima zahvaliti prav zmernost in rednost za svoje dolgo življenje, ali »Vatikan* pa bržčas ne živi tako. V Rimu je na tisoče duhovnikov, visokih kardinalov in redovnikov, ki imajo sicer bo-
Zapiski  mladega potnika,    j
(Dalje.)                                           I
Piše B. V.                                       |
Kadar stopimo pred Apolona Belvederskega, občutimo ! isti električni sunek kot pred skupino Laokoontovo. Glavo samo zase, odtrgano od telesa, bi imenoval sintezo grško-rimskega duha, to je izraz intenzivne harmonije, plemenitega jasnega miru. Po mnenju Tainea je nekoliko preeleganten in radi tega povoda je izredno ugajal kritikom osemnajstega stoletja, in to mnenje ni povsem neopravičeno. Desna roka je res nekoliko pokvarjena. Hoja njegova je lahka in gra-cijozna, tako more le Bog hoditi. Obraz njegov je apoteoza mladosti, ljubezni in lepote. Pristen Grk Periklejeve dobe pa bi ne čislal tega kipa v oni meri, kakor ga je čislal Rimljan, ki ni hotel pogrešati dekorativne smeri v umetnosti vsled svojega že nekoliko pokvarjenega ukusa.
Nekateri priprosti ljudje hitijo skozi sobano, saj še niso nikdar culi o tem kipu, potovalne knjige pa nimajo. Kdo ve, ali bi devetdeset izmed sto opazilo Apolona, ako ne bi imeli Bedekerja ali Majerja v roki. Prikažeta se tudi dva mlada Rusa z umetniškima fizijognomijama, pristno ruskimi potezami in na ruski način striženimi dolgimi črnimi lasmi, ki razširjata okoli sebe močen duh po starem Črnem kruhu, kakoršnega se najde v naših kmetskih kočah.
Speča Ariadna je največjega pomena za antično umetnost. Desnica ji leži na nekoliko prisiljen način na glavi, s krasno upognjeno levico je podprta glava. Mojstrski gu-bosklad ne zakriva lepih udov, da te gube še celo odkrivajo vso bujnost in okroglost teh oblik. Dionizij prihaja, da jo osvobodi spon tostranskega sveta in jo pelje v deželo, kjer vlada večna ljubezen. Obraz je poln ekstaze, tihe, mirne sreče in blaženosti.
Menander je genjalen, po užitku hrepeneč, nesmrtna dela ustvarjajoč pisatelj, ki ljubi življenje na deželi. Mirno
brez afekta sedi v svojem polukrožnem stolu s spisom vi roki. To je človek, ki ne ljubi niti hrupnega mestnega življenja niti razuzdanosti in nerednosti, marveč je najraje sam za se. On je samostojen izkušen značaj, ki spregovori velike sentence v kratkih besedah. Niti jedna njegovih duhovitih komedij se ni ohranila in plodovi literarne delavnosti tega uglajenega poznavalca sveta in ljudi so nam povsem neznani.
Kip, ki zasluži največjo pozornost, je Amaconka. Kako lepi so ti okrogli in močni udi žene, ki lovi v prosti naravi divjačino, ki jaha na neukročenih in neosedlanih konjih brez uzde in ki je v neprestani dotiki s prirodo. Na levi nogi ima ostrogo, ob strani leži čelada, njen obraz pa ni divji, ni oni človeka, ki živi po goščah, temveč rajska lepota je razlita po licu sredi valovitih kodrov. Plutarh poroča v Romulovem životopisu, da se vsled Romulovih naredb tekom dvehstotrideset let ni dogodila nobena ločitev zakona v Rimu. Ob onem času so živeli zakonski pari, kakoršne nam kaže kip, ki nosi ime Porcija in Katon. Koliko zakonske verne ljubezni je v teh dveh priprostih glavah. To je rimski pater familias, ki vL, da je rodbina temelj rimske moči. Oba si podajata nežno roke, kakor da bi hotela vsemu svetu kazati, da nikaka sila ju ne more razdružiti. — Na nasprotni steni je kakih dvajset glav rimskih cesarjev in podobnih junakov. Kak kontrast! Ti mrzli, krvoločni, le patologično zanimivi, odurni, vsled razkošnih pojedin s tolščo zaliti obrazi nimajo nič podobnega z onima dvema srečnima človekoma. .— Sredi Galeria delle statue je dragocena mra-mornata banja, ki pač ne spada sem, saj se ni bati, da bi stopila s svojega podnožja kaka Venera, Atena, Hera, nimfa I ali amaconka, ter se v banji kopala.
Sploh so razpostavljene čisto po nepotrebnem tudi drugodi banje iz najkrasnejšega mramorja, ki pa zdatno škodujejo umetniškemu značaju dvorane.
Museo Chiaramonte je dolg hodnik, v katerem je nakopičeno ogromno število kipov. Poprsje stoji poleg po-prsja, cesar poleg boga, bog poleg lepe Rimljanke, ves grški in rimski Olimp, vsi antični heroji, znameniti vojskovodje in pisatelji, vse povprek. Oko ne najde miru in počitka in ni mogoče se natančneje pečati s tem ali onim kipom. Iz tega razloga omenim le Cicerona in Marija. Prvi je slavo-Ijuben odvetnik, ki je vedno pripravljen, sklepati kompromise, in politik brez trdnih nespremenljivih načel v življenju in v javnosti. Marij je hipohondričen starec brez sile in veselja do življenja, ali maščevalen do skrajnosti, neizprosen nasprotnik, ki se nikdar ne naveliča maščevanja, ako je zmaga njegova. To je izraz onih Dantejevih — ire politiche — izraz ki je tukaj naravnost divji in zopern, dočim je pri Demostenu, čigar kip je v Braccio nuovo, plemenit.
Demosten stoji kakor prikovan na svojem mestu. To je mož, ki žrtvuje premoženje, zdravje, svoje življenje, da le zmaga njegova politična misel, ki ne pozna kompromisov, ki more ljubiti ali tudi stokrat bolj sovražiti, in ki ve, da ne more ljubiti oni, ki ne pozna sovraštva. On je poosebljena politična jeklenost, stanovitnost in odločnost, nikak političen diletant: leta in leta se je pri nočni svetilnici pripravljal na svoj poklic, za kateri se je čutil izbranega v onem trenutku, ko je stopil kot mladenič prvikrat v javno skupščino. Umetnik ga je izklesal, kako stoji na tribuni in govori k ljudstvu, ali najbrž je šele začel govoriti, ker jepergament v njegovi roki šele na pol razganjen, in se drži tako mirno, kakor da bi sicer slutil grozečo nevoljo ljudstva, ki ga čaka, ako stopi s tribune, ali se je ne boji, ker pozna svojo jekleno voljo in spremenljivost ljudskega mnenja. Ako mu danes žvižgajo, ga zasmehujejo in kamnjajo, govoril bode jutri k ljudstvu še bolj goreče, še bolj prepričevalno, da ga bode moralo ljudstvo ubogati in izvršiti njegove nasvete. Ta mož ne bode nikdar skušal raniti svojega nasprotnika, temveč ga ugonobiti; ne da bi dal odduška svojim  »ire politiche«,
g&stva na milijone, aH nikdar nimajo dosti. In ti pobirajo denar, »darovan papežu*. Tem gospodom pa se tudi ne godi slabo. Le pomislite, ljudje božji, da po naših vaseh živijo najbolje gg. župniki in kurati, po mestih gg. kanoniki in Škofje, kaj mislite, da se more potem najvišji posvečeni gospodi v Rimu slabo goditi ? Kaj še! Vsega imajo v preobilici — zategadel pa je naravnost greh, izvabljati sedaj zopet iz žepa ubogega kmeta Petrov novfiic za papeža, iz žepa ubogega kmeta, katerTne more niti davkov plaCati in kateremu zmanjka še za sol. Papež ne potrebuje niC veC, duhovna gospoda v Rimu šteje milijone premoženja, zato je sedanji zo-petni poziv za nabiranje Petrovega novčiča le predrzen atentat na žep ljudstva, ki si služi novce za vsakdanji kruh v potu svojega obraza. V ostalem pa smo Slovenci v primeri z drugimi bogatejšimi narodi tekom let vrgli Vatikanu v žrelo že toliko denarja, da prav z mirno vestjo lahko mirujemo pol stoletja. Zato je na zopetui poziv: Daj! umesten edino le odgovor: NiC!
.f Erneat Pallsea, bivši lekarnar v Tolminu, je po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes v Gospodu zaspal. Potrte od najglobeje žalosti, javljamo mesto vsako drugega naznanila vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno to vest
Pogreb pokojnika se bode vršil v nedeljo 1. marca po popoldanski službi božji.
Tolmin, dne 27. februvarja 1903.
Marija rojena pl. Premersteln, soproga.
Muri j« in Boilna, hčeri.
Pomotoma je izostal v zadnji številki koncem članka .Odgovor „Prim. L;stua podpis: Odbor učit društva za goriški okraj.
Odprti lekarni. — Odkar je uveden po lekarnah v Gorici delni nedeljski počitek, sta odprti vsako nedeljo le dve lekarni. Da bodo naši čitatelji vedeli v slučaju potrebe kam se obrniti, bomo naznanjali odslej vsako soboto, kateri dve lekarni sta v nedeljo odprti.
Jutri prvega marca sta odprti lekarni: Pontoni in Kamer.
Bratje Sokoli! - Odbor .Goriškega Sokola" naznanja bratom Sokolom, da pričenja z današnjim dnem zopet redna telovadba.
Telovadne vaje se bodo vršile redno vsako sredo in soboto v društveni telovadnici v ulici sv. Antona št 7 (v Kopačevi hiši) od 8—9*/f zvečer, v kojem času se bodo sprejemali tudi priglasi novih članov.
Da se zamoremo udeležiti letošnjih izletov v častnem števila ter nastopiti tudi v javni telovadbi na oni stopinji, ki bi jo moral zavzemati naš Sokol, vabimo vse brate Sokole, da vedno polnoštevilno zahajajo k telovadbi. Vsi oni gospodje, za koje cvete .Sokolska" doba, naj ne bi pozabili priglasiti svoj pristop — ker ravno v Gorici okle-
niti morali bi se vsi brez izjeme, zlasti pa izvršujoči udje, Sokola tesnejše kot kje drugod. Odbor.
Dr. Sasteršift na delu aa naie dobro ljudstvo. — Da iščejo klerikalci takrat, kadar lažejo, da delajo za ljudstvo, edino le koristi za sebe, je že stara resnica. Ljudstvo jim'je deveta briga, egoizem nad vse. To je pokazal te dni prav sijajno dr. Susteršič. Glede nove vojne predloge je grmelo z Dunaja po .Slovencu*, da smo mislili, da nastane strašna nevihta, v kateri se prikaže na sodnem stolu sam dr. Susteršič, da izreče svojo strogo sodbo nad Avstrijo in seve se pokaže prijatelja našega dobrega ljudstva. Grmelo je, da stojijo Susteršičevi krščanski poslanci hrabro kakor mučeniki, ki se ne udajo ter rajši umrjo, nego bi se udali. Ne udajo se, in glasovali bodo proti predlogi!... Vlada je bila v škripcih in je iskala res glasov v Susteršičevem lepem klubu za svojo vojno predlogo. Kadar pa vlada išče kaj takega, takrat je voljna tudi dati kaj za to, ako so oni, do katerih se obrača, možje na pravem mestu. N6, tudi dr. Susteršič je to vedel, ali kaj je zahteval? Ponujal je mini-sterskemu predsedniku vse glasove svojega lepega kluba, ako razpusti kranjski deželni zbor, da bo mogel dr. Susteršič uprizoriti z nova v velikem stilu divjo gonjo po kran-ski deželi, katero goni že toliko Časa v veliko škodo našega naroda. Ali zaman se je ponujal v take strankarske namene, min. predsednik mu je končno rekel, da naj glasujejo, kakor hočejo, ter si poiskal potrebne glasove drugje. Dr. Susteršič, ki je bobnal, da bo glasoval proti, da že pokaže vladi, ter je bilo misliti, da ustavi vsako novačenje, je bit korenito blamiran, in šel je ter pripravil svoj klub do tega, da se je vzdržal glasovanja. V delegacijah je glasoval proti vojnim zahtevam ter je odobraval protiglasovanje Ploja in Pogačnika v brambnem odseku, ali sedaj pa je vrgel ta junak kar nakrat pnško v koruzo ter se je -kril kakor zajec. Morda ga je preplašil Korber rekoč, da ga opozarja na posledice, katere naj si pripiše sam sebi, potem ko mu je rekel, da ga noče več nagovarjati, kako naj glasujejo!I
Dr. Susteršič je igral v tej reci strašno žalostno nlogo ali jako značilno. Namesto da bi bil kaj izposloval pri vladi, ko imamo tisoč potreb ter je bilo več kot gotovo, da vojna predloga prodre, pa je ponujal glasove svojega kluba le v grd strankarski namen, da naj mu vlada vstreže z razpustom kranjskega dež. zbora. Nič ni videl neznosnega položaja in krivic, sredi katerih živimo ter jih nam zadajajo Lihi in Nemci s pomočjo vlade, nič ni videl hiranja gospodarstva ter tisoč drugih potreb, ne, to mu ni prišlo niti na kraj pameti, pač pa je zahteval, naj se vstreže njegovi strankarski želji po razpustu kranjskega dež. zbora, da bo zopet ples med dobrim ljudstvom! Tak je ta prijatelj našega naroda! In koliko velja, se je*tudi  pokazalo!   Ostal je na cedilu,
In ta sramota bije po celem na* šem narodu, o katerem morajo imeti na Dunaju pač čudne pojme, da pošilja takega človeka tje gori.
Škandal je velik! Kaj pa vendar pravijo k temu hrvatski poslanci. Ali jih še ni sram, da so v zvezi z dr. Šusteršičem, in kako dolgo hočejo ostati še v tej zvezi?!
Koneert .Nadine Slavljanske'. — V sredo 4. marca t 1. bode v .Hotelu Central" koncert 0Nadine Siavjanske". Družba obstoji iz 35 oseb, katere nastopajo pri koncertu v dragocenih bojarskih nošah. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo pri gcsp. WokuIatu v Raštelu št. 4; prodajale se bodo pa tudi pri blagajni pred koncertom. Sedeži od 1—4 vr. 4 K, od 5—10 vr. 3 K, od 11-15 vr. 2 K. Stojišče 1 K.
Na Unel pri Rakeku na Kranjskem bode veliki živinski semenj dne2.sušca 1.1. v ponedeljek.
Kakor nam je iz gotovega vira znano, se v teh krajih redi lepa goveja živina. Priporočamo našim kupcem ta semenj, ker utegnejo biti tam z lepo živino in primerno ceno dobro postrežem.
Mejnarodna panorama. — Prihodnji teden vidi se v panorami v hotelu »Boheme* zanimivo in priležno potovanje skozi Hom-burg v. d. Hohe, Aschaffenburg in Wurzburg. Naj ne zamudi si teh zanimivostij nikdo ogledati. Odprta je panorama vsak dan od 9. zjutraj do 9. ure zvečer.
Kmetijski shod bode prihodnjo nedeljo ob 3. uri pop. v šolskih prostorih v Vrtojbi.
Bazar v Riva Gastello št 4 razprodaja razno drobnarijo, manufakture itd. Več pove oglas. Domačo tvrdko priporočamo svojim rojakom.
Svetovno znano je, da dajo Mauthner-Jeva nap o j ena semena pese zapičo največji pridelek. Ravno tako izvrstna kakor tudi nedosežaa so Mauthnerjeva ze-leaadna in cvetlična semena.
Izjava. — Usojam si slavnemu občinstva naznanjati, da me g. Franc W e i s ne zastopa od 1. februarja ti. v nikakem oziru več.
Ob dnem naznanjam svojim cenjenim naročnikom na razglednice in fotografske izdelke, da bodem od sedaj naprej o prilikah osebno potoval po deželi, ter sprejemal naročila na vse izdelke fotografske stroke. Pri-poročevaje se svojim cenjenim sorojakom v mestu in na deželi, bivam z odličnim spoštovanjem udani
Anton Jerkič, fotograf.
Išče se učenca za trgovino z manu-fakturnim blagom. Ponudbe na upravništvo.
ne more živeti, ali prešinja ga pa tudi brezkončna skrb za blagostanje sodržavljanov.
Lep je kip Euridipa s krinko tragedije v levici. Plemenito je njegovo jasno »avno čelo, to ni titanski Eshilos, niti Sofoklej, katerega navdaja le čista večna harmonija, temveč uglajeni patetični Evripid. Resen je, saj je od boga navdihnjen pesnik, ali pri kakem simpozionu bi bil prav dober tovariš.
Izvenredno mora vsakomur ugajati Tit, ta dobrorejeni plečati mož, z velikim in debelim vratom. To je pameten mož, flegmatik, dober državnik in skrben gospodar, ki žrtvuje bogu v svesti, da si nima ničesar očitati.
»Venga Medusa si il farem di smalto.« Te Dantejeve besede nam pridejo v spomin, kadar zagledamo krinko Meduze. Kodri, ki so kačam podobni, ovijajo ta neusmiljena grozna ali. pravilna in lepa lica. Bajka pravi, da okar eni oni, kojemu se prikaže Meduza, in ta bajka ima tudi globok pomen. Človeku ni dovoljeno, da bi vse vedel, kar vedo bogovi. Njegovo znanje večnih resnic sme le segati do gotove meje; ako pa prekorači to mejo, ga zadene kazen. — Apoknomenos je delo Lizipa, poslednjega velikega mojstra iz dobe najsijajnejšega razvitka grškega kiparstva. Prikazan je moment po utrudljivem boju v palestri, ko si mladenič z železno strguljo odstrže z ran prah, ves masten od olja.
Lepa je Diana lucifera, ali ona ni grško temveč rimsko delo. Toliko deviškega v njeni ljubki glavici, tako krepko se ji dvigajo prsi pod plaščem!
Prav kakor je Pallas Oiustiniani, tako živi Atenina podoba v naši duši, s čelado na glavi, oklopom in sulico v roki, in kačo, ki se ji vspenja navzgor, sam mir, veda in harmonija. — Nerva ima povsem neklasičen orlov nos, ka-; koršnega se dandanes dostikrat najde med Italijani. Koj prT vhodu v »braccio nuovo« je Karijatida, ki zasluži največjo! pozornost. Ta Atenka s posodo na glavi, zavita v dolgo j do tal  segajočo tančico, ki ne zakriva lepote oblik udov,!
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Spinčic" in tovariši so interpelirali just ministra radi rabe jezikov na sodnijahv okr. Voloskem. Čehi in Nemci so interpelirali radi »runa* na češko hranilnico v Pragi.  Minister  za  trgovino je
odgovoril na razne interpelacije, ter je rekel med drugim glede Srbije, da veljavna trgov-ska pogodba s Srbijo tvori bistven del pogodbenega režima. Naši trgovski^odnošaji do sosednih držav se uravnavajo tako, da se upoštevajo različni interesi našega eksporta na zapao in vstok. Vlada si prizadeva trgov, odnošaje do inozemstva urediti na pravičen način.
Korber je odgovoril na Biankinijevo interpelacijo, da v pogodbi z Italijo ni nikake tajne klavzule, po kateri bi bila vlada obvezana delovati proti primorskim Slovanom. Ugovarjal je tudi trditvi, da je vlada v Pri-morju naperjena proti Slovanom itd.
Nadvojvoda I in Ferdinand s soprogo je odpotoval v sredo v strogem in-kognito pod imenom grof Artstelten v spremstvu komornika bar. Rumerskircha iz Trsta v Aleksandrijo na parniku »Bohemia*.
Založna sv. Vaclara. — Na izrednem občnem zboru dne 25. t m. so sklenili, da se porazdeli deficit s 300 K na vsaki delež, s čemur se izognejo konkurzu.
PomlloSftenJe kazuencer. — Cesar je odpustil 62 kaznencem ostanek kazni; med temi so trije v Kopru.
V  ogerskl zbornici obstrulra opozicija vojno predlogo. Radi tega so morali odložili letošnje novačenje na poznejši čas. Menilo se je, da se to zgodi tudi v Avstriji. Ali „W. Z.* opozarja na § 2. vojne predloge, po katerem se vršijo nabori pri nas vse-jedno. Pač pa odvisi poklicanje potrjenih v vojaško službo dne 1. oktobra !ot03 od tega, ako da tudi Ogerska pripadajoče število novincev.
Maeedonija. — Reforme načrte, katere je predložila sultanu Avstrija in Rusija, je izročil sultan svojemu ministerskemu svetu. Reformna nota zahteva: Generalni nadzornik za Macedonijo se imenuje za gotovo dobo let; ako bo treba, bo imel pravico svojevoljno razpolagati s turškimi četami, seveda v opravičljivih slučajih. Glede reorganizacije policije, orožništva, poljskih čuvajev itd. se Do morala turška vlada podvreči pomoči imozemskih strokovnjakov. Kristjanko prebivalstvo n. • a biti strogo varno pred nasil-niki. V vsakem vilaje tu se uvede budget za dohodke in izdatke; dohodki bodo name-njeni za potrebe lokalne uprave kakor tudi za civilne in vojaške plače. Način pobiranja desetine se preosnuje. — Vprašanje je seveda, ali pa Turčija tudi sprejme take načrte in kaj se zgodi potem, ako jih ne sprejme,
Po Macedoniji iztirjavajo turški vojaki davek že za I. 1904. Ljudje so obupani ter prodajajo, kar imajo, da le plačajo krvoloč-nifcom davek. Kdor nima s čim plačati, ga pretepejo, vržejo  v ječo ali pa tudi nbijejo.
V   ruskem generalnem štabu se vršijo baje važna dela, ki se nanašajo na morebitne operacije v Macedoniji. Predpriprave za mobilizacijo 180.000 rezervistov so že končane, častniki in vojaki ne dobivajo nikakega dopusta.
V  Beligrad prihaja baje vsak dan obilo municije za srbsko armado. Kupujejo tudi konje.
Tudi Italija se zanima živo za balkansko vprašanje. Živahna debata v italijanski zbornici o tej stvari priča, da hoče tudi Italija poseči vmes, ako jej bo kazalo; Minister Morin je izjavil, da če ne bo miru na Balkanu, tudi Italija ne bo gledala več mirno tje doli. :
temveč lepoto le še poveča, je podobna kaki boginji. Kedar se vrnemo po onem dolgem koridoru, ne smemo pozabiti na bežečo Niobido, ki pa nima niti glave niti rok. Obleka, ki se tesno poprijema hčerke nesrečne Niobe, vihra po zraku, ali ona ne ubeži pušicam Apolona in Artemide, vse je zastonj, ona mora umreti.
Pred sarkofagom Scipijona barbata se ukvarjata dva nemška profesorja silno vestno z razvozlanjem napisa in delata gramatikalične učene opazke. Sarkofag je priprost, iz peperina in v dorskem slogu. V »sala degli animali« so male skulpture, predstavljajoče konje, osle, domače živali, gosi in hrte iz rimske dobe. Vsakdo bi mislil, ako prvi vstopi, da so tukaj razstavljene moderne skulpture. In ravno ta zbirka je dokaz, da so Rimljani že dobro poznali to, kar mi imenujemo žaner.
V slovo oglejmo si še v dvorani grškega križa, v katero smo najprej stopili, knidijsko Venero po Praksitelu. Kip je na jako nepripravnem mestu. Spodnji del golega telesa ovija draperija iz kositra — redka izjema v vatikanski zbirki, ki le potrjuje pravilo. Roki ste novi, od originala nam ostaja le gornje telo s krepkimi boki in močnimi prsi. Zadostuje nam glava, o kateri pač nikdo ne more dvomiti, da je to delo grškega dleta. To je neizrečno mila glava mlade žene, ki je ljubljena in ki ljubi. Okoli podbradka je lice nekoliko bolj zalito. Gracijozno se upogiblje naprej; kristalno čista voda jo vabi h 'kopelji, tam jo že Čakajo nimfe. Čimbolj se človek trudi s popisom kake umetnine, tembolj uvideva resničnost Goethejevih besed, da je vse, kar se more reči o knki umetnini, pihljaj vetra in da je treba umetnost videti ,rt ne o njej govoriti.
IV. Pred velika vrata Vatikana se pripelje po deseti uri izvošček za izvožčkom. Po dolgem hodniku, ki je pobeljen in podoben dohodu v kako veliko dvorno jezdarnico, od-
mevajo koraki tujcev iz vseh delov sveta. Koj pri vratih stoji Švicar s puško na rami v svoji pisani noši s krožniku podobno nizko modro kapo z rdečim robom; modro-črno-žolto rižasta kratka suknja je opasana s pasom, na katerem visi kratek meč, široke hlače so mnogobojno rižaste, tudi rokavi in nogavice so mnogobarvene, na nogah ima kratke črevlje z zapenkljo. Na puški, ki ni najnovejšega sistema, kar se pri papeževi armadi samo ob sebi razume, je nasajen dolg bajonet. Na levi ob visokem oknu, skozi kateri prihaja v izdatni meri luč v hodnik, pa posedajo na lesenih klopeh drugi hrabri Švicarji, ki se pa menda zelo zanimajo za literaturo, kajti vsak ima kako knjigo, ki je pa menda tudi prikrojena okusu poslednjih švicarskih najemnikov, na črni mizi pa leži cel kup rimskih in švicarskih časnikov, seveda tudi neklerikalnih, v dokaz, da so ti vojščaki pridni, Čitatelji brez ozkosrčnih predsodkov. Cela vrsta pušk sloni v lesenih stojalih. Neverjetno je, da so se ti svobodni sinovi svobodne Švice toliko vekov potikali po raznih dvorih in v raznih armadah kot najemniki, ki se prodajo onemu, ki plača večjo mezdo, in vrlo značilno je n konservativni značaj Vatikana, da stražijo ob njegovem pragu še dandanes Švicarji, ki morajo biti iz nekih gotcih kantonov in katerih pisano nošo si je bojda izmislil vijchelan-gelo po lucernski srednjeveški noši.
Stopnice se polagoma dvigajo, tu pa tam so kaka tajna nizka vrata, kaka starinska skrinja šarasto pobarvana, kak barok in kip jezdeca. V priprosti na stežaj odprti pisarni se delijo takozvani »permessi«. Mogočen papeški hrust kaž( pot na desno v sikstinsko kapelo. Srce pač utrina vsakemu rimskemu romarju, kedar se bliža onemu svetišču, kjer je genij Michelangela tekom štirih let, polnih nepretrganega dela in truda, ustvaril na vrhuncu svojega umetniškega razvitka menda najbolj gigantske umotvore, s katerimi se more ponašati vesoljna umetnost. Pri vstopu, ko se najbolj bojimo vsake profanacije, nas sprejme sluga,
Češka hranilnica  t  Pragi.  —  V
Pragi je Češka hranilnica, ki je v nemških ro-:i. Te dni so se raznesle Čudne vesti o tem zavodu, o defravdacijah itd., ne da bi uil mogel kdo kaj dokazati. Ali ker je občinstvo zbegano vsled lumparij v založni sv. Vaclava, prihaja tramoma po svoje uloge. r*an na dan izplačuje hranilnica po tisoče; ~ko n. pr. so izplačali 26. t. m. zopet 885.700 K le dopoludne do 10. ure.
.Lastni dom«' r Celju. — Ta za-ruga je imela lani 51 zadružnikov s 168 deleži po 20 K. Zgradila je 12 hiš v Ga-.erjih, na Bregu in v Cretu. Čistega dobička je bilo 870 K 28 vin.; izplačala se je 5% dividenda.                                        '   -*«*-•'
Družba sv. Cirila in Metoda t Ameriki. — V Cikagi so ameriški Hrvatje imeli sestanek, na katerem so sklenili ustanoviti družbo sv. Cirila in Metoda za Ameriko. Na-nen družbe bo zbirati prispevke za ustanovitev hrvaških šol v Ameriki,
Na prodaj je koleselj
v najboljšem stanu.   — Cena srednja Tržaška ulica št. 13 v Gorici.
Odlikovana krojaška delavnica
|it)f. Hvašič
iLT^Vti.JJao^f^.jv^^ii]. ulici Štev. 26. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne jjase in vsak stan. Gotove obleke last nega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
Na zahtevo gospode z dežele sem vedno na razpolago ter tudi postrežem osebno z uzorci na njihovem domu.
Plesne svile °?4*kr
meter in vii>, novosti, franko in colnlne prosto doposlane v hišo. Bogata izbirka uzorcev na zahtevo. Tovarna svile Henneberfr t Curlhu.                           4
Gostilničarji in tovarnarji pozor!
Hlgijenične j» j* L j* > > > >  pljuvalnike
po predpisih priporoča tvrdka
Konjedic & Zajec
v Gorici. §]&- Cena komadu K 1-40.
15c
o
T^arol prašču\,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birma nce, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu m nmogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
pod navadno ceno
razprodaja radi poznega zimskega časa
J. ZORNIK
Gorica, Gosposka ulica 7
vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožultovino itd. |MP Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. "9H
Božjast,
Kdor trpi n» liožjunti, krčih in drugih nervozni > boleznih, nuj r.ulilcvii knjižico o Ich liolcznih. Ilobi^a w zimtonj in franko v BcIivrHimMi-Apotckc, Fran L-furl n. M.
F
>N
> 03
O
bo co
i
Hedžet &> Koritnik
v Gorici
# na voglu Corso Verdijeve in Šolske ulice #
(v prostorih bivše okrožne sodnlje)
Nova trgovina manufakturnega blaga
se otvori prihodnji teden.
V zalogi bode ravnokar došlo, čisto novo in sveže blago najnovejših uzorcev kakor sukna, volne, hlačevine, vsakovrstnega perila za prihodnjo sezono ter vse v manufakturno stroko spadajoče blago. V zalogi bodo nadalje pristno domači izdelki vsakovrstnih pletenin »Prve kranjske mehanične tovarne pletenin« D. Hribarja v Ljubljani. Edina zaloga
Ciril-Metodovega platna.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča
pristna bela In ftrna vina izvlpavsklh, furlanskih,
Dostavlja n vse kraje avstro Htrov naprej. Na
briških, dalmatinskih in tatarskih vinogradov.
dom .in razpošilja po-želejaiiai.ita >Li';ske  monarhije v sodili  od 56 zahtevo pošilja tudi uzorce. >. Postrvih« poitona,
____PpdpisanLpriporoča slavnemu občinstvu
v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz MajdiSevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.; francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domael tropinovec, fin! rum, razlifina vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin, trgovec r Semenlški ulici ftt. i v lastni hifii,kjer je »Trgovska obrtna zadruga*
E. LEBHERZ
Gorica
tov ar, na užigalle priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice
Apollo
Dražba.
Pri podpisanim županstvu se odda na dražbi dne 14. marca t. I. od 10-12 ure predpoldne delo zgradbe novega pokopališča v farni  občini Podbrdom.
Svota dela je cenjena na 8914 K 96 vin. Kdor se misli udeležiti dražbe mora vložiti 10 % kavcije gori omenjene svote.
Delo se odda najnižjemu ponudniku. Dražbeni pogoji, načrt in stroškovnik so razpoloženi v obč. uradu.
Županstvo na Grahovem ob BaCi
Župan: Fr. GolJ .
Pozor!
V ulici Riva Castello Stv. 4
se nahaja
*BAZAR»
z bogato zbirko drobnarij, raanufaktur,
igrač, itd.
Cena satu nlska.
LINIMENT. CJlPSICi COMPOS.
priporoano kol Izvrstno bal ukluiUiJofo nm/llo; 7,a ceno 801), kron Mbintkroui m dobi po v*«b lekarnah. Naj m jmlitava lo Hploifiio i>illjublJ«Ho doranto idru-vllno sredstvo vodno 1« v orlf, HtcMfl-nltuli % naio znSiilno riiuinku n ,,.>»7 »BOM« naiw«i\ ii IliGHTBHJKVK lokamo in vzame kot originalni Udolek 1« tako steklenico, ki j« previdon« * to zaščitno Enumko,
Rtchterjevi lekarna „prl zlatem tevH^ v pragi,                   n
EllzabcthgaiBe it. 6.    M
I
ll
L
Mej narodni panorama
Restavracija „La Boheme" Corso Gius. Verdi 38.
Od 1.—7. marea Zanimivo in priležno potovanje skozi
Hamburg v. d. Hohe, Anschaffenkrg in Wiirzkrg Vsak teden nov program. — Odprto od 9. are zjutraj do 9. zvečer.
Vstopnina 40 vin., otroci in vojaki do narednika 20 vin.
I
J
1
i
Ivzame nam palico in potisne v roko znamko. Pod nekakim zelenim baidahinom stoji dolga vrsta palic in dežnikov >eh vrst in oblik, da bi bilo mogoče uganjati prav poučne idije današnje mode. Množica slik na stropu in stenah eša v prvem trenutku gledalca, ki čuti, da ima nekaj idnega pred očmi; kamor gleda, povsodi je vse v gi-iju. Dvanajstorica moških in ženskih nadčlovekov obla prizore o stvarjenju sveta. Ker so slike v višini in Jlrfo obledele, nas ne hipnotizujejo ti od Boga navdihnjeni preroki in v ekstazi se nahajujoče sibile. Na oltarski steni je pa poslednja sodba, ki je pa še mnogo bolj poškodovana. Bedasto bi bilo zahtevati, ako bi hoteli takoj v prvem trenutku imeti popolen užitek, občudujoči ves ta strop, kateri je slikal titan Michelangelo štiri leta, in oltarsko steno, za kojo je rabil osem let. To je vse premogočno, da bi moglo oko takoj vse uživati brez prenehanja. Oko se mora spočiti in potem se mu šele razodene vsa veličastnost. Poleg vseh onih starozakonskih nadčlovekov vzbujajo največjo pozornost takozvani »ignudie, ki oživljajo v oglih na podstavkih sedeči po štiri in štiri okoii vsakega drugega izmed osrednjih prizorov. Slikal je Michelangelo »ignude< v najrazličnejših pozicijah, kretnjah in gibanjih. Občudovanja vredno je, na koliko raznolikih načinih fe prikazal krepka polunaga mladeniška telesa, dobro je vedel, da mu v tem ni bil in ne bode nikdo kos. Psihologija seveda ne pride do veljave, in le lepota mirujočega ali gibajočega se telesa pride v poštev. V vsakem onih dvanajst trikotnih zaklinkov, v katerih se nahajajo proroki in sibile, sta slikana ob strani sedeža dva stebra iz mramora z dvema dečkoma. V nekem svojih sonetov pravi, da on ni slikar. On čuti, da je zanj arhitektura in kiparstvo mnogo hvaležnejše polje. !z tega vzroka je tudi videti v sikstinski kapeli mnogo arhitekto«
ničnih elementov. Ti stebri in dečki so tako plastični, da se I dozdeva neukemu gledalcu, da je to res mramor.
Vodilna misel je bila, prikazati celo usodo človeštva] od ustvarjenja sveta do dobe prorokov in trpljenja in ponižanje židovskega naroda in na dalje od te starožidovske dobe do prihoda Spasitelja...Nekateri očitajo Michelangelu, da ni njegov Bog niti židovski Jehova niti grški Cevz in da njegovih del ne preveva pristen verski Čut. To je težka obsodba, katere pač ni zaslužil mož, ki je čital z največjo vnemo do poslednjih dni svojega življenja marljivo sveto pismo in pridige Savanarole, svojega učitelja in prijatelja, šestkrat slika Michelangelo v Sikstini Boga-očeta. Najveličastnejši je Bog, ki ustvarja tretjega dne zelišča in rodovitna drevja ter luči; na drugi sliki drvi Bog skozi vsemir in seje. Instinktivno čuti gledalec, da ss giba to nesmrtno trtje vsled lastne volje, da ono ni podvrženo nikakemu naravnemu zakonu, temveč da so Vsegamogcčnemu podvrženi vsi naravni zakoni in da on določuje usodo živih bitij. Zakon gravitacije ni veljaven za Boga, katerega je ustvaril Michelangelo.
Ni umotvora, ki bi še bolj prepričevalno predstavil in še globokeje vtisnil človeški duši vsegamogočnost Jehove. Da je to protidokaz v prid globoki vernosti onega, ki je segel tako globoko v svojo dušo in podal tako veličastno poočitovanje ideje vsemogočnosti, ne bode nikdo dvomil. Božansko lepo je stvarjenje. Prvi človek leži na pol stegnjen na zemlji, v ozadju se kažeta v lahnih konturah dva gorska hrbta, leva noga je že pripravljena, da pomaga celemu telesu v prihodnjem trenutku se elastično dvigniti. Bog-oče prihrumi na plašču in se dotakne s kazalcem leve raztegnjene roke Adama. Sila, ki oživlja vse, je prešinila kakor električna iskra Adamovo telo, oči so bile trenutek prej še
zatvorjene, ali sedaj je izpogledal človek, narejen po Božji podobi in sličnosti. Doslej je Bog po vsemirju vedno pri-šumel in odšumel kakor kaka nadnaravna prikazen, ali ko je treba obuditi v življenje prvo ženo. potrudi se Bog sam v široko haljo zavit na zemljo, dobro vedoč, da človeku ni dobro samemu biti. Ker hoče Bog Adamu odvzeti jedno njegovih reber, poslal mu je trdno spanje. Ni ga pač umetnika, ki bi tako plastično pokazal človeško utrujenost ko Michelangelo, kojemu ni bilo samo dano predočevati si naj-urnejše gibanje, temveč tudi smrti podobno počivanje po hudih naporih. Stvarnik pa tudi svaruje ženo, naj ne je od drevesa spoznanja dobrega in zla; njegovo lice se je spremenilo. Pri stvarjenju solnca, lune in zvezd je strah in trepet in škripanje z zobmi okoli sebe razširjajoči gromov-nik, pravi kruti veličastni in trdosrčni židovski Jehova, na tej sliki je pa usmiljen in dober, ali po obrazu je razlita neka tiha tajna žalost, kakor da pozna ženski značaj in da mu je znano, kaj se bode godilo. »Bila sta pa oba naga in se nista sramovala.« In žena je grešila. Michelangelo je ustvaril le malo lepih ženskih teles, tem bolj je treba čislati to krasno Evo z bohotnimi prsi in bujnimi močnimi boki, ki tako mladostno ponosno sega v vejevje drevesa spoznanja po zrelem jabelku, po katerem ima poželjenje. Po grehu sledi kazen. Na drugi strani drevesa, okoli katerega se ovija kača z glavo lepe ženske, se razprostira pusta ravna peščena puščava. Kerub z ognjenim mečem izžene oba nesrečnika, ki sta se spozabila, iz raja veselja v puščavo. Silna potrtost, nepopisna tuga, strah pred Bogom in hud duševni boj se kaže v vsaki potezi obraza in v vsaki kretnji života.
(Dalje pride.)
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.      ***
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni sen dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vlog« se obrestujejo po 4\t%. Stalno vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta pt> 5 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojil«s na vknjižbe po 5r»#, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5*.',%.
Stanje 81. dec. 1901. (v kronah): Članov 1810 s 7y32 debži po 20 K = 158.640. — Hranilne vloge 1,318.065. — Pokojilal.S7ft.5i3. — Vrednost hiš 143.643 (v resnici so vredne več). — Rs ser v o-i z a log 63.014.                                                                        ------
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
L
l\
i
•~M\v
Tr^ov^ko-obrtna reLi5troVar|a zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
J
Hraniln* vloge obrestuje po -i1.,*, —   večje stalne, naložene najmanj  na jedno
leto, po h%.       Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Pcscjila daje na poroštvo ali  zastavo na   »-letno   odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po  t krono  na  teden,  t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 1. <!<•<•. 1«>2:
Doiail: a) podpisani .  .  . h) vplačani   .  .  . Dana posojila
Dopolnilni zaklad Vloga ..........
. K  l,-17GJW-
. >     03C.4KC-O2
. »   l,410.4i6-50
. »     222.41 9M.."j
. »    660.645-80
Muzikalične Mm Potatz|y v Coric5
cenike za                             i                                       »
cenike za
glasovir
harmonij
violin
cello
citro
kamorno godbo
orkester
kitaro
pesnij
humoristiko
zbore
duete, tercete
zbirke za učenje
zastonj
in poštnine prosto
OTTO MAASS
in skladišče muzikalij    =-
_   Dunaj, YI/2, MariabiiferstrassE 91
Kajceneji izvir dobrih
Hanns Konrad,
tam k tir ilatita — Mast it. 250.
(ČeSko). Lastne delavnice ur In fine mehanike. Dobra rem. ura iz niklja gld. 375 Fina srebrna rem. ura , 5*2T> Fina srebrna verižica . . „ 1*20 Budilnik iz r/jdja . . » 1*75 1vrdka je oili.kcvana s c. kr. orlom ima z'a»e in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizuainih pisem. — Haatrcvan  cealk zsstt.nj!
Na siedt KuStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberskega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nftij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, Kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svctinjiee. — Kožni renei. — Masne knjižice.
iišna obuvala za vss letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.    2     35-8
Trgovina z železnino »MERKUR"
¦v 0©ljxa.» Graška cesta 6te-v_ 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lito železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za cbijanje stropov (itorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. HT* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. *W%
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiav. *
Postrežba točna.
Gene nizke.
*v&
\
Vse stroje za poljedelstvo in vinorep.
Brizgalniee za sadjino drevje
7, mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se nnje-denkrat na dve cevi brizga,
urizgalnicc (slicaljke) za sadjino drevje z Mniaiijko iiauierjeiio petroliiie&uilco,
svetilnice na acetilen da bo ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalniiii pritiskom, stroje za drobljenje stiskalnice,
čisto nove mline za grozdje,
iiotc priprave proti pcronosport in za žvcplanjr,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trie uro),  mlatiinfer, vi tale (geprl) i- t. d.
razpošilja kot specialitetc po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Helier, Dunaj, II. Pratersfrasse 40.
Cenilniki zastonj in franke.             Popisuje se r vseh jezikih.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak elan ima po preteku petih let pravico do dividende.
mmim*
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitatije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slov  nsxo-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastopv Ljubljani, čegar pisarne so v iastnej bančnej hiši
Gospodskih ulicah štev. i*.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
| Schichtovo hranilno jedernato milo
CL   •      #      #      m      m      m      #      m      m      m      a      m      7 varstveno zmamko
l
$   garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•   ©   6   •     Pri nakupu naj se pazi na ime „Scflicht" in na gornjo varstveno znamko.    #   #   #   #
Zastop na debelo: Humbert Bozzini -- Gorica.
Mizarska zadruga J|S Naznanja slavnemu obcinsfr in založnikom po		| v Boriti (Solkan) m, gospodom trgovcem lištva, da Ima
veliko zalogo         ||^||          veliko zalogo		
izgotovljenep pohištva vseh slogov		
v Solkanu pri Gorici.	i • *l * * * *	v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero boderao vodili pod jednakim imenom.		Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Delu je lično ter dobro osiišsno.