GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 3. FEBRUARJA 19G1 -fr POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO X. — STEV. 6 V KOPRSKEM OKRAJU POTEKAJO OBČINSKE KONFERENCE SZDL Sedanje občinske konference Socialistične zveze v koprskem okraju kažejo na izredno zrelost članstva v obravnavanju tako splošnega stanja tn vsestranskega razvoja gospodarstva in ostalih družbenih dejavnosti i kot tudi nalog, ki s tem v zvezi stoje pred Socialistično zvezo kot našo i najbolj množično politično organizacijo. Poročila in razprave kažejo na visoko zavest in pripravljenost vseh članov SZDL, da z vsemi silami podprejo tako naše napore za notranjo izgradnjo države in s tem blagostanje delovnih ljudi Jugoslavije, kot tudi njeno zunanjo politiko. Ta dokazana trdnost in pripravljenost na delo jamči izvedbo in uresničenje vseh postavljenih nalog in je hkrati resen obet lepšega in boljšega življenja v bodočnosti. Na sliki: Z občinske konference SZDL v Hrpeljah raci razpravo predsednika ObLO Antona Ovčariča Po i občinah koprskega okraja potekajo konference Socialistične zveze. V petek minuli teden je bila v Sežani, v nedeljo v Hrpeljah in v Izoli, kjer je trajala še tudi v ponedeljek. Včeraj je bila v Kor>ru, danes je piranska v Portorožu, jutri, v soboto (4. februarja) v Postojni in v Ilirski Bistrici, kjer bo v slednji trajala še v nedelio. Zaradi omejenega prostora še zdaleč ne moremo spremljati konferenc tako, da bi lahko povedali vse, o čemer delegati razpravljajo. Kot rdeča nit pa se skozi vse vleče ugotovitev, da vse članstvo SZDL, da vsi naši. ljudje zorijo v izkušene upravljavce, ki vse bolj stopnjujejo napredek in blagostanje na vseh področjih in .za vse državljane, za vso našo USPEHI SZDL V OBCrNI IZOLA Vsak Élan PRAZNOVANJE DVAJSETE OBLETNICE VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV Proslave Člani odbora za proslavo 20-letnico ljudske revolucije pri Okrajnem odboru SZDL so se sestali pretekli teden v Kopru, da bi utrdili program in koledar proslav v krajevnih, občinskih in v okrajnem merilu. Seji so prisostvovali predsedniki okrajnih forumov družbeno-polltičnih organizacij in društev, predsedniki občinskih odborov za proslavo 20. obletnice revolucije ter tudi predsedniki občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev. Predlog koledarskega programa predsednika Ivana Mavsarja je bil sestavljen na podlagi že utrjenih datumov. Razumljivo pa je, da bodo morale imeti vse prireditve potreben politični pečat in programi bodo morali biti sestavljeni v duhu proslavljanja 20-letnice vstaje. Kot začetek bi lahko obeležili proslave 8. marca, mednarodnega Dneva iena. Proslave naj bi bile v vseh občinskih središčih. Letos se bo naša mladina še bolj množično kot lani vključila v pevske zbore. Po občinskih revijah naj bi bila okrajna 23. aprila v Kopru, kar bi sodilo obenem v okrajno proslavo ustanovitve OF, 27. IV. V času okrog tega praznika naj bi imeli vsi naši krajevni odbori SZDL — vseh je 10G — slavnostne, razširjene seje. Na sam spominski dan, 27. aprila, naj bi bile take slavnostne seje po občinah in udeležilo naj bi se jih čim večje število državljanov ln člani okrajnega odbora SZDL. Po občinah so lahko cb tej priložnosti tudi dobro pripravljene akademije, vendar je treba paziti, da bodo programi dobri in kvalitetni, sicer Je tolje, da akademije ni. Potem Je na vrsti proslavljanje Praznika dela — i. maja. To Je poglavitna skrb sindikatov, podjetij in gospodarskih organizacij. Zavedati bi se morali zlasti, da je 1. maj delavski praznik in da zato mora imeti tudi tako obeležje .Ni napačno, če se ob tem še spomnimo, kaj je po- menilo praznovanje tega praznika nekoč in kaj pomeni danes. Na predvečer 1. maja naj bi imeli vsi delavski sveti slavnostne sejo ob prisotnosti celotnega kolektiva. V splošnem naj bodo to lokalne manifestacije v duhu borbe naprednega delavskega razreda. Skoraj po vseh občinah pripravljajo povorke, ki naj se jih udeleži čim več državljanov, rajanja, izlete delovnih kolektivov, športna tekmovanja in podobno. V prvi polovici maja, verjetno od 10. do 15-, bo v Kopru posebna raz- stava šolstva, ki jo pripravlja naš okrajni Zavod za pedagoško službo. To bo prikaz šol, učil, učnih pripomočkov in literature med NOB pa do danes. V mesecu maju je še Dan mladosti, 25. maj. Proslave so prepuščene občinam, medtem ko bo velika okrajna manifestacija v juniju, in sicer '1. ju- V Izoli je bila v nedeljo in ponedeljek občinska konferenca SZDL, ki se je je udeležilo nad 300 delegatov, med gosti pa sta bila tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL Gustav Gu-zej in predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Franc Klobučar. Poročilo odbora in poročilo predsednika Jožeta Cesarja sta dali delegatom obilico gradiva za razpravo, prav posebno pa sta odprli vrsto vprašanj o delavskem samoupravljanju in družbenem upravljanju v izolski komuni. Glavno poročilo, poudarjajoč vsesplošen in očiten napredek v komuni, hkrati navaja vrsto pojavov, ki kažejo, da bo treba še precej političnega dela, če naj delavsko ln družbeno upravljanje dobita v vseh gospodarskih organizacijah resnično vsebino socialistične demokracije. Poročilo ugotavlja, da politične organizacije v nekaterih podjetjih niso v zadovoljivi meri razvijale ln pod- deželo, ki prerašča tako naglo v razvito državo, da ves svet komaj verjame uradnim podatJcom Organizacije združenih narodov, ko jih ta vsako leto objavlja. In še delegati na vseh konferencah izražajo svojo trdno voljo, da bomo tako nadaljevali tudi v prihodnje in se s svojim delom dvignili v vrsto razvitih drža;v v svetu. Prav ta enotnost v naši notranji in zunanji politiki je jamstvo, da bomo postavljene cilje tudi dosegli. V HRPELJSKI OBČINI nija, ko bo festival telesne kulture. ^ pirale iniciative proizvajalcev. De Glavna obeležja so: povorka, telo- *----■ "■■-"- —— ---------- vadnl nastopi, veslaška regata in re- (Nadaljevanje na 2. strani) DELEGATOM V SEŽANI JE GOVORIL IVAN REGENT Tudi Kroševcf utirajo pot blagostanju Težko je opisati vse, kar je bilo povedano na občinski konferenci SZDL, ki je bila pretekli petek v Sežani. Konferenci, ki se je je udeležilo 140 delegatov ln veliko število gostov, med njimi član glavnega odbora SZDL Slovenije Ivan Regent in predsednik OO SZDL Koper Gustav Guzej, je dala posebno obeležje časovna meja med dvema petletkama. Čeprav je to obeležje skupno za organizacijo SZDL v vsaki komuni, nosi vendarle v sebi tiste posebnosti, ki izhajajo iz razmer, življenja in njegovih potreb v posamezni izmed njih. Omenili smo dve petletki — tisto, ki je pravkar minila, in tisto, ki se začenja. Prva je začrtano PRED NAŠIM KULTURNIM PRAZNIKOM Lpiliti lepoto in reiiisi in pravico Q Dne 1. februarja 1944 je Slovenski narodnoosvobodilni svet na osvobojenem ozemlju na Dolenjskem sredi vojne vihre sprejel sklep, naj bo posllej dan smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna kidturni praznik našega naroda. Zato S. februar vsako leto pomeni pregled kulturnih, umetniških in znanstvenih dosežkov v zadnjem letu ali za daljše obdobje, pomeni v resnici praznik napredka na vseh področjih človekovega umskega ustvarjanja. Da smo Slovenci prav Prešerna izbrali za utemeljitelja tega praznika, ni prav nič slučajno, saj je njegovo ime sinonim kulturne veličine in napredka, posebno pa samožive-g a boja za obstoj našega naroda še iz časov, ko smo Sloi>enci ječali v tesnih sponah črnožolte avstroogrslce dina-stične »ječe narodove. Lepo je to povezanost Prešerna s slovenskim ljudstvom in njegov pomen za nas izrazil naš drugi velikan Oton Župančič: »Prešerna ljubiti se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico, ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim. Prešeren s svojo v.soko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kidturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas.« Slovenci v Titovi Jugoslaviji skušamo biti takšni in prav na ta dan vedno ugotavljamo uspehe • teh prizadevanj za zgraditev lepšega življenja. rb razdaljo prehodila v štirih letih — tudi v sežanski komuni. Še več: do 31. decembra 1960 je prekoračila cilj za nekaj nad 7 odstotkov. Konferenca pa je nepristransko ugotovila objektivne in subjektivne vzroke, ki so ovirali dosego plana v vseh panogah in je takoj sprejela sklepe in predlagala ukrepe, ki jih bo treba podvzeti za pospešen in skladen razvoj vseh gospodarskih in družbenih področij. Začela je teči nova petletka. Sklepi, ki jih je sprejela konferenca, že sodiio v novo obdobje. In da ne bo prepozno ter da bi bil uspeh čim večji, naj bi se sklepi začeli izvajati takoj in dosledno ob sodelovanju vseh in vsakega delovnega človeka posebej. Treba bo storiti še marsikaj za utrditev gospodarskih temeljev komune. Zato naj bi se gospodarske investicije vlagale tja, kjer se bodo najhitreje obrestovale. V tem pogledu zaslužijo posebno pozornost obrat Telekomunikacij, ki bo postoooma prevzemal celotno proizvodnjo radijskih sprejemnikov, televizorjev, tranzistorjev in zvočnih naprav v slovenskem merilu, dalje tovarna pletenin Sežana, podjetje »Aluminij« Komen. Mehanična tkalnica in Mizarsko podjetje v Senožečah ter »Mizarstvo:« Divača. Rekonstrukcije teh objektov so več ali manj že v teku. Naloga Socialistične zveze ter slehernega njenega člana je, pritegniti vse sposobne sile in sredstva, da bo konec petletke resnično tak, kakor je začrtan. Kakšna 4e pripravljenost članov SZDL prispevati k nadaljnjemu razvoju komune, je pokazala živahna razprava v obeh komisijah — za napredek občine in za metode dela, v katerih je delala konferenca. Tehten prispevek k uspešnemu poteku konference pa je dal tudi tovariš Regent z nekaj lepimi pobudami in napotki. -er lovni ljudje še vedno ne razpravljajo dovolj sproščeno, marsikod se čuti, da nekateri ne poznajo razmer ne nalog in dolžnosti. Preskromno tudi usposabljajo svoje člane, ki delajo v zboru proizvajalcev ter v drugih organih družbenega upravljanja. Sami organi upravljanja pa tudi nezadostno seznanjajo svoje delovne kolektive s problemi podjetij in komune. Med izrazitimi pomanjkljivostmi so ugotovili, da večina delavskih svetov ni obravnavala in potrdila perspektivnih planov podjetij, kaj šele celotni delovni kolektivi. Ta pojav kaže, da v nekaterih podjetjih še vedno ne upoštevajo organov delavskega samoupravljanja. Po drugI plati pa so v poročilih in razpravah ugotovili, da delovni ljudje dobro in zavestno občutijo in spremljajo ves razvoj ter se ne morejo zadovoljiti samo s teoretičnim razglabljanjem o socialistični demokraciji, pač pa stremijo za tem, da vse to tudi v praksi uveljavljajo v vsakdanjem življenju. Zaradi navedenega so utemeljeni glavni sklepi SZDL, da bo kot politična organizacija zastavila vse sile ter uporabila vse oblike, da bi vsak občan v izolski komuni postal vedno bolj zavesten in dober upravljavec. Razen politične problematike je konferenca obširno razpravljala tudi o glavnih obrisih ln postavkah petletnega družbenega načrta Izolske komune. Delegati in člani SZDL sodijo, da obeta nova petletka komuni lep nadaljnji gospodarski razvoj z znatnim dvigom življenjske ravni. Med glavne pogoje, ki jih terjajo zahtevne naloge prihodnjih let, pa štejejo, kot že povedano, dobro delavsko in družbeno upravljanje ter skrbno komunalno politiko. L. C. za formiranje trdne gospodarske osnove — Socialistična zveza pobudnik in organizator pomembnih uspehov, ki trgajo tudi te kraje iz nekdanje zaostalosti Na nedeljski konferenci Socialistične zveze v Hrpeljah, ki se je je udeležilo 143 delegatov in gostov, med drugimi tudi predstavnik glavnega odbora SZDL Matevž Hace in sekretar okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar, je podal poročilo o dosedanjem delu in uspehih SZDL Slavko Kovšca, dosedanji predsednik občinskega odbora SZDL. Socialistična zveza je uspešno posredovala v preteklem obdobju v izpolnjevanju občinskih gospodarskih načrtov ter dala pomemben delež k doseženim uspehom v razvoju te pasivne občine od njenega nastanka do danes. Leta 1956 je znašal narodni dohodek na enega prebivalca v občini 56.851 dinarjev, leta 1960 pa je dosegel že 113.500 dinarjev, novi perspektivni plan pa predvideva do leta 1965 zvišanje narodnega dohodka na 235.024 dinarjev na enega prebivalca. Celotni dohodek vsega občinskega gospodarstva je znašal leta 1956 1 milijardo 264 milijonov dinarjev, lani 2 milijardi 765 milijonov, leta 1965 pa je predviden na šest milijard. V živahni razpravi so obravnavali bodoče naloge Socialistične zveze v zvezi s krepitvijo občinskega komunalnega sistema, s sodelovanjem pri reševanju gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanj. Minuli torek se je končno le posmejala botra Sreča tudi koprskim ribičem podjetja »Mreža«, da so po dolgih dnevih utrudljivega prežanja zajeli z eno samo (in edino) ribiško barko »Bilismo« kar blizu štiri tone cipliev ali morskih lipanov. Srebrni zaklad so obkolili na ankaranski strani koprskega zaliva in ga zvečer pripeljali v Koper, kjer se je na pomolu zbrala množica meščanov in občudovala redki prizor. Cena ribam: 300 dinarjev kilogram liti n KONGO SPET PRED VARNOSTNIM SVETOM Kasavubu, Mobutu in Combe so izposlovali v Franciji in Belgiji, da jim nudita pomoč pri formiranju »tujske legije«, s katero naj bi vpričo prisotnosti čet OZN v Kongu razširili kolonialistlčno intervencijo. Ta poskus in vedno večja agresivnost Belgijcev v Kongu sta izzvali veliko reakcijo v svetu. Ceylon, Gana, Gvineja, Malija, ZAR, Jugoslavija in Sovjetska zveza so zahtevali, naj sedanji položaj ponovno prouči Varnostni svet in tudi politični prvaki pokrajine Kasai v Kongu so zahtevali od Kasavubuja, naj izpusti Lumumbo ter vse zaprte politične prvake. Dobro poučeni krogi v Washington!! pa posvečajo veliko pozornost Kennedyjevi nameri, da bi temeljito proučil ameriško politiko v Kongu in meni, da napori OZN za obnovitev miru v Kongu niso želi uspeha. UPOR V SALVADORJU V srednjeameriški državi Salvador je bil te dni desničarski udar, v katerem je najprej vojaška junta treh polkovnikov prevzela oblast od vojaško civilne junte, ki je 27. oktobra lani vrgla fašistično diktaturo Lemusa. Za sedaj pa še ni zanesljivejših poročil, kakšno je stanje v tej državi, vendar vse kaže, da vlada V Salvadorju velika zmeda. WASHINGTON: Kennedy.] eva vlada bo že letos poslala v Afriko 150 učiteljev. Predvideva pa tudi svobodnim afriškim državam strokovno pomoč mladih tehnikov ter zdravstvenih delavcev za reševanje najnujnejših gospodarskih, tehničnih, zdravstvenih ter prosvetnih problemov. HAVANA: Lani je Kuba izvozila tobaka v vrednosti 55,6 milijona dolarjev. Okrog 60 odstotkov so ga kupile ZDA, po ustavitvi gospodarskih stikov med Washing-tonom in Havano pa so postali največji interesenti za kubanski tobak Kitajca in Sovjetska zveza. TUNIS: V zadnjih dneh je alžirska narodnoosvobodilna vojska razširila svojo dejavnost. Povečala je število napadov na francoska vojaška oporišča in izvedla več izrazito partizanskih akcij. Alžirski komandosi se izogibajo večjim frontalnim spopadom in vpadajo v mesta, kjer nepričakovano izvajajo diverzantske akcije. WASHINGTON: Novi ameriški predsednik Kennedy se je zavzel za Laos, češ, naj postane neodvisna država, ki ji ne bo vladal nihče od zunaj. Tako stališče kaže na težnjo Kennedyjeve bodoče zunanje politike o močnih nevtralnih državah v Afriki in Aziji. JAŠI ADA: V nadaljevanju velikega procesa proti pripadnikom bivšega režima v Turčiji, je državni tožilec zahteval smrtno kazen za bivšega predsednika republike Bajarja, za ministrskega predsednika Menderesa in še za 13 oseb, ker so pripravljali uboj voditelja opozicijske stranke Ino-nilja v maju 1959. BONN: Zahodnonemška trgovska mornarica je imela v začetku leta 1143 ladij s tonažo 4,400.000 CRT. Število ladij pa se stalno manjša, medtem ko se tonaža veča, ker ta mornarica stremi za večjimi plovnimi objekti. BRUSELJ: Sekretar belgijske federacije socialističnih sindikatov Jean Gnot je izjavil, da lahko le federativna ureditev Belgije zagotovi njeno enotnost. BOGOTA: V Kolumbiji so roparji ubili 20 kmetov in jim odsekali glave. Poročajo, da v zadnjih tednih močno narašča raz-bojništvo in da so uboji na dnevnem redu. MOSKVA: Sovjetska zveza je zgradila v Kambodži tehnično visoko šolo kot darilo SZ tej državi. V tej šoli z več fakultetami, ki jo bo lahko obiskovalo 1000 študentov, bodo predavali tudi sovjetski predavatelji. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Brn-Oaškja. Izhaja vsak petek. Izdaj* CZP Primorski tisk Koper. Ured nlStvo in UDrava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 600 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 002-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk ln kll&ejl tiskarna CZP »Primorski tisk« - ---..—i. BREZUSPESNA POGAJANJA Minuli teden so bili v Milanu italijansko-avstrijslci razgovori o Južni Tirolski, O tem spornem jabolku sta se dva dni razgovar- Zadnje dni je ena izmed najbolj presenetljivih vesti upor na portugalski ladji Santa Maria. Na tej ladji so se zbrali nekateri politični nasprotniki portugalskega diktatorja Salazarja pod vodstvom kapitana Henriqua Gal-vaoja in s tem začeli revolucionarno akcijo portugalske narodnoosvobodilne vojske. Ladjo Santa Maria so takoj po vesti o udo-ru začele zasledovati ameriške, španske, portugalske in angleške ladje, saj je Portugalska tudi članica NATO, vendar ji je uspelo, da se je zadržala v nevtralnih vodah Brazilije. General Humberto Delgado, ki je portugalski opozicijski prvak, pa je izjavil, da bo ladja vplula v pristanišče Brazilije Rio de Janeiro, čim bo izkrcala nevtralne potnike na ameriške ladje. Afriška stranka neodvisnosti, ki je organizacija domačinov portugalske Gvineje in otoka Capo Verde, pa je objavila spo- jala zunanja ministra Italije in Avstrije Segni ter dr. Kreisky, vendar brez uspeha. Pogajanja so bila prekinjena in kaže. da bo prišlo vprašanje Južne Tirolske zopet na dnevni red Generalne skupščine OZN. Vzrok prekinitve pa je bila nepopustljivost obeh delegacij, kar lahko privede do poslabšanja odnosov med obema sosedoma. Avstrijci zahtevajo za svojo manjšino v Italiji popolno avtonomijo. ročilo, v katerem pravi, da je boj njihovih narodov proti portugalskemu kolonializmu različen in neodvisen od boja portugalskega naroda proti Salazarju, Njihov boj je namreč pogojen v težnji po osvoboditvi in osamosvojitvi Afričanov. V. občinske konference SZDL minulo nedeljo v Izoli med poročilom predsednika občinskega odbora Socialistične zveze Jožeta Cesarja. Konferenca je trajala še v ponedeljek, delegati pa so na njej podrobno obravnavali zlasti naloge SZDL v prihodnjem obdobju, da lil svojemu kraju zagotovili predvideni razvoj BRAZILIJA PO LASTNI POTI V sredo je prevzel dolžnost predsednika brazilske republike Janio Quadros, ki je v oktobru na predsedniških volitvah zmagal z absolutno večino glasov. Še pred prevzemom državniških poslov je Quadros napovedal, da bo šla Brazilija po lastni poti neodvisne politike kot jo vodijo Jugoslavija, ZAR in Indija, Zavzel se je tudi za tesno sodelovanje z , azijskimi in neodvisnimi afriškimi državami. Napovedal je protiimperialistično in protikolo-nialistično politiko ter vzpostavitev stikov z vsemi državami na osnovi obojestranskih koristi. (Nadaljevanje s 1. str.) gata jadrnic. Predvidevajo, da bo nastopalo okrog tri tisoč mladincev. V maju, in sicer 28. maja, naj bi bila osrednja proslava, svečana akademija, ki bi jo pripravili skupno s člani Svobod in prosvetnih društev. Predvidoma bi sodelovalo okrog 500 ljudi. Programe za Dan borca — 4. julij — imajo že občinski odbori Zveze borcev in Zveze rezervnih oficirjev. Po občinah in v znanih partizanskih krajih bodo zborovanja, partizanski pohodi, odkrivanje spominskih plošč, ponekod tudi spomenikov ln partizanskih domov. Centralna proslava pa bi bila v ilirskobistriški občini, kjer bodo prekopali v skupno grobnico 200 padlih borcev. Na Dan vstaje, 22. julija, naj bi bile vezane krajevne proslave. Predlagajo pa, da bi na Okrajnem ljudskem odboru sprejel predsednik vse nosilce spomenice iz leta 1941 ln da bi dobili odlikovanja vsi nekdanji borci ln aktivisti. Na ta dva datuma, 4. in 22. julij, je šo vezana celoletna aktlvizacija naše mladine, da se bo udeleževala partizanskih pohodov, spoznavala slavno preteklost svoje domovine in ljudi, ki so se zanjo borili. Sem sodi še stalna skrb za grobove, spomenike in pokopališča padlih borcev in aktivistov, rehabilitacija in kvalifikacija nekdanjih borcev, kolikor je še nimajo, skrb, da živi tak človek v primernem stanovanju in zdravih okoliščinah. Podrobne lokalne programe bo treba izdelati v tesni povezavi z ZB in ZROJ. V načrtu so še srečanja nekdanjih borcev ln Internlrancev ob raznih proslavah. Občinskega značaja bi bilo tudi praznovanje Dneva republike, 29. novembra. Vse to bogato in pestro proslavljanje bi bilo zaključeno z Dnevom JLA, 22. decembrom. To je obenem datum zaključka Jugoslovanskih pionirskih iger, ki s svojim programom — Moj kraj: včeraj, danes in jutri — nujno sovpadajo v okvir proslavljanja 20. obletnice ljudske revolucije. Dalje sodijo v te programe nujno še vse proslave krajevnega značaja ln vsi občinski prazniki (Koper — 15. maja, Piran — 15. oktobra, Ilirska Bistrica — 4. junija, Postojna — 23. aprila, Sežana — 28. avgusta, Izola in Hrpelje pa še nimata določenega datuma). Dalje bomo lahko povezali s tem množičnim proslavljanjem 20. obletnice gospodarsko razstavo, ki bo okrog 9. septembra, celotni program Jugoslovan- skih pionirskih iger, prostovoljno delo za komunalne naprave, gradnje športnih objektov itd. Pripravljajo izdajo okrajnega zbornika, naša založba Lipa ima v svojem izdajateljskem načrtu dela s tematiko NOB. Konkretne načrte ima še koprsko 1'overjeništvo novinarskega društva, ki pripravlja posebno razstavo v prostorih Okrajnega muzeja in prireditev v koprskem gledališču. Razen tega pa bodo člani društva prirejali po občinskih središčih in morda tudi v manjših krajih ustne časopise. Kar zadeva finančno' vprašanje, bi bila rešitev kaj preprosta, če bi občine prevzele vse stroške občinski proslav, okrajni odbor pa okraj; manifestacije. Ta teden so vsi občinski odbor SZDL in odbori za proslavo 20-letnice proslavljanja vstaje dobili osnutek tega obširnega programa, da bodo lahko začeli s konkretnim delom ln pripravami. . VII. ZASEDANJE JUGOSLOVANSKO - ITALIJANSKEGA ODBORA V Rimu bo 20. februarja sedmo zasedanje jugoslovansko-italijan-skega odbora, kot to določa Posebni statut. Dnevni red še ni ZGODOVINSKI ZAPISEK V JUBILEJNEM LETU VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV »Akcijo je treba začeti takoj in z vsemi sredstvi. Pričakovanje, da bomo dobili svobodo v dar na zlatem krožniku, je enakovredno dezerlira-nju lz Osvobodilne fronte ... Na vsem teritoriju, kjer žive Slovenci, od Jadranskega morja do severne meje . .. mora postati slovenski teritorij eno samo bojišče« — je pisal septembra 1911 Edvard Kardelj v članku »Za Osvobodilno fronto slovenskega naroda« (Delo, avgust-sep-tember 1941). V okviru reorganizacije slovenskih partizanskih enot septembra 1941 je Glavno poveljstvo iz Krimskega bataljona oddvojilo skupino 7 partizanov, odredilo za njihovega vojaškega voditelja Ervina Dolgana-Janeza z nalogo, da takoj odpotuje na Primorsko. Preko Blok do vasi Metlje je skupino spremljal narodni heroj Stanko Semič-Daki, od tam do Loške doline (do vasi Podcerkev) narodni heroj Janez Hribar. Od tam dalje pa Je vodil skupino Ervln Dolgan. Po poteh, lil so Jih v stari Jugoslaviji uporabljali tihotapci, je Ervin Dolgan pripeljal skupino na Primorsko. Najprej se je ustavil v Narlnu pri Pivki, kjer so domačini izmučenim borcem nudili vso pomoč. Najaktivnejši je bil Dolanski. Dejstvo, da se Je enota najprej zaustavila v Pivki, je morda vplivalo, da se Dolganova skupina še danes največkrat imenuje »Pivška četa«, čeprav Je za njo ohranjeno po spominu Ivana Brozine-Slovana tudi ime »Tomšičeva četa«. Dolganov! partizani so se utaborill v Dolanskih . Brdlh. Po spominu so bili prvi partizani: Milko Puntar s Proseka, ki je bil v enoti politični komisar; Benjamin Cehovin iz zaselka Cehovini pri Branici; Cemberlen iz Maribora; Lojze iz vasi Sturje pri Ajdovščini; Jovo iz Koprive in Peter Zaje s Tolminskega. (Po spominu spomeničarja s Krasa Jamnika [Josip Bolje] je bil Peter Celik z Reke pri Cerknem.) Po spominih Josipa Zidarja-Jadrana je prišla Dolganova %roja.šlta enota iz Loške doline v Brkine 4. oktobra 1941; prav tako trdi narodni heroj Anton Ferjančlč-Zvone, da je prišla v Brkine oziroma na Primorsko v oktobru. Pa tudi Janez Hribar navaja, da je oktobra spremljal Dolganovo skupino do Loške doline. Dolganovl partizani so se kmalu premaknili v Staro Sušico, kjer je med drugimi skrbela za njihovo prehrano Mica Matianova. V tej vasi je imel Ervin Dolgan prav pred hišo Mice Matianove prvi miting. Dolgan se je takoj lotil ustanavljanja odborov OF ln pridobivanja zaupnikov po vaseh ter organiziranja obveščevalne službe. Navdušeno ljudstvo je nudilo vsestransko pomoč. Pri organizaciji sta pomagali Mica Matjanova in Su-monova iz Stare Sušice, Andrej lz Košane na ,1e bil dragocen obveščevalec. Na poti proti Vipavski se je Dolganova skupina ustavila v Vol-čali. Vaščanl so partizane navdušeno pozdravili. Italijani so Volče sploh Imenovali »piccola repubbllca jugo-slava«. Partizani so se ustavili v hiši »Mrkuzovcga Franca«. Vaščani niso našli besed, da bi izrazili svoje veselje nad prihodom partizanov; vse, kar so imeli, so nudili partizanom. Cez nekaj dni so partizani nadaljevali pot in se ustavili v Dolenji vasi pri Lovrenčetovih. Vsepovsod, kjer so bili, so vzpostavljali organizacijo. V Gornil Branici so Dolganovl partizani postavili svoie prvo taborišče med Branico in Gradiščem, S prihodom prve partizanske skupine v ta kraj se je politični položaj bistveno spremenil. Nalnrej so se priključili narodnoosvobodilnemu gibanju vaščani zaselka Koboll, nato lz bližnjih in daljnih vasi; med vidnejšimi naj omenim Gruntarja iz vasi Šmarje v Vipavski dolini, dalje vaščane lz Slap, Ivana Mohorčlža-Tlgra iz Lož, ki je partizanom dobavljal orožje iz Gorice in Trsta. Sodelovale so vasi Manče, Goče in Podraga; v vseh teh vaseh so začeli ljudje vsestransko pomagati prvim partizanom. Kmalu po prihodu je imel Ervin Dolgan po predhodnem sporazumu množični sestanek v gostilni Ivana VI-,<-=•1« v o že zdavnaj preživelih kramarijah. Tudi družbeni standard trgovskih delavcev bo moral najti svoje mesto v perspektivnih planih občine kot trgovskih podjetij. Gre predvsem za pridobitev novih stanovanj za trgovske delavce, kajti pomanjkanje le-teh je če-stokrat najmočnejši motiv za fluktuacijo strokovnih moči. b PJsmi fobedni&im Načrt investicij; prekoračen Medtem ko je plan investicij za gostinstvo in turizem v postojnski občini v letu 1960 predvideval, da bodo porabili za izgradnjo motela' 31 milijonov, za ureditev Pivke jame 3, Kavarne »Jadran« 6, za nabavo avtobusov 16, za popravilo hotela »Javornik« 27 in za potrebe ostalih gostinskih podjetij v občini 7, kar znaša skupno 90 milijonov dinarjev, so planirane investicije vrednostno prekoračili za 1 fl/o. Sredstva so bila namensko ko-riščena v glavnem po predvidevanjih plana, zaradi odobritve projektov in kreditov za zgraditev novega hotela v Postojni pa so začasno odložili rekonstrukciio hotela »Javornik«. Računajo, da bi stala popravila in nova oprema tega hotela najmanj 60 milijonov dinarjev, medtem ko bodo v novi hotel na Titovem trgu predvidoma investirali ca. 150 milijonov dinarjev. (ma) Pozabljena zemlja Pri novih Tomosovih stanovanjskih hišah v Semedeli je na nezazidanem prostoru med dvema cestama nastala kotlina, katero zdaj zasipavajo in izravnavajo z dovozom zemlje, pridobljene pri kopanju temeljev za nove stavbe. Prve vozove zemlje so pripeljali že lani spomladi in jih zvrnili vzdolž gorenje ceste in gore-njega dovoza do blokov. Ker so tako nasuti kupi ostali vse leto nedotaknjeni, sta jih bujno pre-rastla plevel in trava. To je menda vzrok, da se teh kupov zdaj pri izravnavanju nihče ne dotakne, ker delavci menda mislijo, da so tam od prejšnjih časov. Ta pozabljena zemlja kvari že tako neurejeno Semedelo in bi zato bilo potrebno, da se je kdo spomni in jo porine na zasipalno površino NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Morda je naslov preširok, ker nameravamo v naslednjih vrsticah zajeti samo del tega, kar imenujemo gospodarstvo. Gre namreč za majhno analizo stanja gospodarskih organizacij v našem okraju na podlagi nekaterih podatkov ob zaključku lanskega poslovnega leta. Na področju koprskega okraja posuje 379 podjetij vseh vrst. Med njimi je 26, ki spadajo v panogo industrije in gospodarstva, IS, ki spadajo v kmetijstvo, 60 nh spada v trgovino raznih branž, 109, to je največ, v turizem in gostinstvo, 100 je obrtniških podjetij, itd. Številke same še ne povedo vsegat zlasti ne pomena podjetij za naše gospodarstvo in zlasti ne za njihov delež v skupnem družbenem bruto produktu. Naj navedemo, da je v našem okraju samo 9 podjetij s področja prometa, da pa je med njimi všteta tudi »Splošna plovba«, dočim je 100 in toliko podjetij gostinstva in turizma, največ majhnih vaških gostiln, od katerih je celo 10 v likvidaciji. Poleg omenjenih pod- jetij posluje v našem okraju tudi 13 bančnih enot. Značilno za lansko leto je, da se je gospodarsko stanje večine podjetij znatno zboljšalo. Res, da obstoje tu in tam še velike finančne težave, za katere pa tudi niso vedno kriva sama podjetja, temveč so vzroki takih težav cesto izven njih. Med njimi naj navedemo zlasti splošno pomanjkanje obratnih sredstev, v nekaterih primerih iztrošenost naprav, v industriji predelave rib so težave s surovinami in podobno. Vendar pa sq se v lanskem letu skopala iz resnih težav podjetja, kot je n. pr. »Vino-Koper«, za katero je grozilo nekaj časa, da bo prišlo do najhujšega. Ne bo odveč, če poudarimo, da je uspelo rešiti to podjetje, ki je lansko leto zaključilo. z dobičkom, organom družbenega upravljanja v sodelovanju z (vsemi prizadetimi jorgani od okraja navzdol. To so vsekakor dobre strani, mimo katerih ne moremo iti; zla-sta ne, da ne bi pri tem poudarili veliko vlogo organov družbenega upravlianja, kot je bilo prej na- vedeno. Kot senčno stran naj oinenimo tistih 37 podjetij, ki so deloma v prisilni, deloma pa v redni likvidaciji. Med njimi jih je največ s področja gostinstva, to je po številu 16 in med temi je celo tako veliko gostinsko podjetje kot je podjetje iz Ankarana. Menimo, da bi bilo potrebno na to področje energičneje poseči, saj je gostinstvo v turizmu za naš okraj izredno pomembno in vemo, da svio v tem pogledu še daleč v razvoju. Zato je tudi nerazumljivo ali vsaj neutemeljeno, da je ravno s področja gostinstva v likvidaciji kar 16 podjetij. Ni dvoma, da bo v prihodnje poostrena kontrola d.ružbenih organov, pri tem ne smemo mimo poostrene kontrole službe družbenega knjigovodstva, lahko preprečevala, da bi podjetja šla tako daleč, da bi jih bilo treba prisilno likvidirati. Zato smo prepričani, da bo številka 37, kolikor je danes podjetji v likvidaciji, pomenila višek in da se bo to število odslej lahko samo nižalo, ne pa narobe, -žj- ter tla spet izravna, kakor so bila izravnana pred dovozom. R. R. Kam po pomoč? Tovariš urednik, rad bi se zatekel k »Slovenskemu Jadranu« po nasvet, ki naj bi rešil izredno važno vprašanje ne-inotenega pouka na osnovni šoli Misliče. 2e pred nekaj leti sta bili nabavljeni. dve mali Lutzovi peči za to šolo. Nabavka ni bila zaradi luksuza, ampak zaradi potrebe, ker so stare peči v učilnicah dotrajane. Toda vse do danes sta. peči neuporabni. Vse prošnje pri ljubljanskih pečarjih ne zaležejo. Poskusil ju je postaviti zidar iz okolice, pa mu ni uspelo. Posledic si ni težko predstavljati. Ko je temperatura padla, so morali otroci ostati doma. V eno učilnico so učiteljice prenesle mali štedilnik iz lastne kuhinje, tako da sedaj vse prezebajo. Ali ni vse skupaj smešno in obenem žalostno? Nehote se nam vsiljuje vprašanje, zakaj naša gradbena podjetja, ki tudi sama mnogokrat potrebujejo pečaria v novih zgradbah, ne preskrbijo, da bi se vsaj en delavec usvosobil za taka dela? Je morda bolje, če mastno plačujejo pečarje is Ljubljane? Seveda ni nujno, da bi se tak delavec zikvarjal samo s pečmi, ker bo takega dela premalo. Zaenkrat — predolgo bi menda bilo čakati rešitve od podjetij — Te prosim, da svetuješ, kam naj se uprava šole obrne za pomoč. Prosim Te v imenu, otrok, ki se zaradi mraza ne morejo učiti. Boris V imenu prezebaj očih otrok in učiteljic prosim najbližjega, ki lahko nudi svojo pomoč za kar se da nujno ureditev pereče zadeve, da to stori čimprej, za kar bo razen plačila v denarju prejel tudi javno zahvalo prizadetih in vseh naših bralcev! Urednik V KOPRU mladinsko prvenstvo Evrope v jadranju s »Snipe« Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da bo letošnje evropsko prvenstvo za juniorje z jadrnicami klase SNIPE v Kopru med 31. julijem in 4. avgustom. Stran 4 »SLOVENSKI JADRAN« Štev. 6 — 3 februarja 1881 i lzolčani se tudi letos pripravljajo na svoje znamenito in že •tradicionalno pustovanje, ki bo za razliko od dosedanjih — tako vsaj kaže ■— bolje pripravljeno. Nekatere dobronamerne pripombe, ki jih je po lanskem pustova-nju v Izoli priobčil naš list, torej le niso bile odveč. Predvsem bodo letos posvetili vso skrb izboru mask, razen tega pa se bodo tokrat prvič pojavili med domačimi prireditelji gostje iz Pirana in Kopra. To je vsekakor pohvale vredna pobuda, saj bo pomoč' v prizadevanju za kulturnejši videz te velike pustne prireditve Izol-čan.om zelo dobrodošla. Velja omeniti tudi skrb prireditelja za ■boljše sodelovanje z gostinci, ki so se preteklo leto »utrujeni« od neprespane pustne noči umaknili ¿&3f fttataf* ... PRAVNA POJiOC PREBIVALSTVU SE UVELJAVLJA Prebivalci mozirske občine so kmalu sooznali, da je ta nova oblika dajanja pravne pomoči zelo koristna in se je zato vedno bolj poslužujejo. Da je služba res uspešna in da je dosegla svoj namen, nam potrjujejo sta-stistični podattkl o delu od 15. junija do 3. decembra 1960. V tem času je Iskalo pravno pomoč vsega 123 državljanov. Največ zadev je bilo s področja premoženjskega prava (pogodbe, zemljiško-knjižni predlogi in podobno) — 38 in področja odškodninskega prava — 19 zadev. M'di-il&hik^^ NOVI KVALIFICIRANI DELAVCI j V IDRIJSKEM RUDNIKU V zadnjem času je bilo v Novi Co- ! rlcl več izpitov za pridobivanje kvalifikacij delavcev. Samo iz rudnika živega "srebra v Idriji ji opravilo izpite 70 delavcev. Iz Splošnega gradbenega podjetja Gorica — Gostola in podjetja za popravilo voz in strojev v Novi Gorici je opravljajo izpite 42 delavcev. Naziv visokokvaiificiramh delavcev pa si je oridobilo 25 kandidatov. POMEMBNO IN PLEMENITO DELO Poslovanje virtemsko-krške Delavske univerze je bilo v pretekli sezoni zelo uspešno. Bilo je 14 seminarjev s 515 udeleženci. V 14 ciklusih za kolektive je bilo 49 predavani, ki jih je poslušalo 3970 ljudi, Aktualnih predavanj je bilo 19 s 1340 poslušalci ln več kmetijskih z 2751 ooslušalci. V politični šoli je napravilo izpite 37 slušateljev, Usnešna je bila tudi komisija za kmetijska vDrašanja. Predavanj je bilo za kmete 04 z 2751 poslušalci. Prostore za predavanja so dali kmetovalci. Komisija za pol.iud-noznastveno izobraževanje je vključila v svoj program poleg ciklusa ¡>Naše in tuje dežele« še tehnična predavanja. Skuono jc bilo nad 30 predavanj s 13 tisoč obiskovalci. CEZ PET LET 65 ODSTOTKOV ZEMLJE V KOOPERACIJI V lendavski občini bodo v naslednjih petih letih posvetiti največjo pozornost nadaljnjemu razvoju kmetijstva. Predvidevajo, da bo zajete v proizvodno sodelovanje čez pet let že okrog 65 odst. vse obdelovalne zemlje, pri čemer naj bi kmetijske zadruge poleg drugega najele okrog 500 hektarov. tako da bo vsa zemlja vzeta v najem, znašala okrog 1300 hektarov. Med večje investicije v kmetijstvu spada gradnja hlevov s skupno kapaciteto 800 glav goveje živine. Glede na povečanje obdelovalne zemlje v sklopu zadružnih ekonomij naj bi kmetijske zadruge kupile v naslednjih petih letih 22 traktorjev, 10 kombajnov, 13 prikolic in 66 raznih priključkov. na zapeček. Bojda bodo v primeru ugodnega vremena prenesli strežbo iz gostišč na prosto, kjer seveda ne bo manjkalo tudi raznih izolskih specialitet, predvsem okusno pripravljenega ribjega prigrizka. ffl ■v,-:... ""V.,;;- Z' ftiiSfe. os"; ■»S " , v Tečaj za gostince Sindikalna podružnica gostinskega podjetja »Jadran« v Kozini Je v sporazumu in ob podpori uprave podjetja organizirala trimesečni tečaj nemškega Jezika. Tečaja se udeležuje zaenkrat 18 članov kolektiva, učno snov, ki Je prilagojena praktični uporabi tega Jezika, obravnavajo štirikrat tedensko po dve uri. Tečaj obiskujejo nameščenci podjetja v dveh deljenih skupinah. Pobuda sindikata in podjetja za organizacijo tečaja v izvensezonskih mesecih zasluži pohvalo in priznanje, saj bodo zlasti tisti nameščenci, ki so zaposleni v strežbi, v občevanju s tujimi turisti, laže in uspešneje opravljali svojo službo. J- »SS . >. '...- ■ Sns ' -V.t m® ||1 i pgp* \ s * ^ : ' Zc v januarju je bilo v Kopru na novo registriranih 317 motornih vozil ln rned njimi skoraj 90 odstotkov privatnih avtomobilov ter motornih koles. Medtem ko jc bilo leta 1956 le 1757 motornih vozil registriranih v koprskem okraju, od tega 838 last družbenega in 919 last privatnega sektorja, je bilo stanje ob koncu minulega leta naslednje: 1395 vozil družbenega in 3914 privatnega sektorja — (2658 motornih koles ter 1209 osebnih avtomobilov). Naša slika kaže kolono avtomobilov, ki čakajo na registracijo v enem Izmed minulih petkov na Cankarjevi cesti v Kopru GOSTINCI V IZOLI MED SEBOJ Na včerajšnjem sestanku izolskih gostincev, ki ga je sklical Občinski odbor SZDL, so načeli vrsto perečih problemov s področja gostinstva in turizma. Kul-turnejša postrežba, čistoča, izbor pijač iin jedil so slej ko iprej osnovne pomanjkljivosti, zaradi katerih ne trpi zgolj ugled našega gostinstva, ampak je tudi finančni efekt poslovanja gostinskih obratov močno prizadet. H % O IZOLSKE ŽENE V JUBILEJNEM LETU Nedavni plenum Društva naprednih žena v Izoli bo, kot kaže, usmeril žene tega industrijskega središča na bogat program dela v tem letu. Okvirni program vsebuje razen skrbnih priprav na 8. marec — Dan žena — tudi vrsto nalog, ki so povezane z jubilejnimi prireditvami. Žene so tudi sklenile, da se bodo z večjim prizadevanjem vključevale v sekcije krajevnih organizacij SZDL, kjer so do sedaj, stale., precej ob strani. Mnogo si obetajo izolske žene tudi od izvedene ankete o življenju in delu žena doma in v službi, ker žele s temi podatki urediti izdatnejšo pomoč pri razbremenjevanju žena. POŽAR NA MILONIJI V preteklem tednu, ko je bilo nekaj dni sončno vreme in je nekoliko osušilo površino tal, je prišlo na jlirsko-bistriškem na hribu, ki se imenuje Milonija, do požara, ki je zajel okrog 30 ha površine. Čim se je zvedelo za požar, so na prizorišče odšli prostovoljni gasilci iz Ilirske Bistrice. Na pomoč so jim prišli tudi prebivalci iz pivškega območja. Po nekaj urah gašenja jim je uspelo požar zadušiti in obvarovati, da ni zajel bližnjih gozdov, proti katerim se je požar naglo širil. Mladinska organizacija v sežanski občini se je v preteklem letu dokaj okrepila, saj šteje že 32 osnovnih organizacij in 36 aktivov s skupno 1144 člani. Delegati na občinski konferenci so 26. januarja ugotovili, da se je dejavnost mladine odražala na najrazličnejših področjih — od sodelovanja na proslavah in prireditvah do sodelovanja v organih oodjetij, zadrug in v organih družbenega upravljanja. Zlasti razgibana je bila dejavnost mladinskih aktivov na šolah, ki so skupno s pionirskimi organizacijami z izrednim uspehom izvedli enoletno akcijo na najrazličnejših področjih izvenšolskega udej-stvovanja. Posebno priznanje je bilo dano organizacijam na šolah v Komnu, Dutovljah, Štanjelu, Sežani in Divači. Med ostalimi aktivi so bili najboljši v Krajni vasi, v rudniku premoga v Vrem-skem Britofu, v Divači, v Komnu, Štanjelu in še nekateri drugi, zlasti pa mladi zadružniki v Štanjelu in Dutovljah ter diva-ški taborniki. V podjetjih je bilo lani manj živahno, čeprav so več ali manj tudi ti aktivi dosegli določene uspehe. To, kar se je na konferenci čudno slišalo, a je menda vendarle resnično, je očitek, da vodstva nekaterih podjetr nimajo posluha za glas mladih. Tako je bilo lani z mladinskimi delovnimi akcijami, z udeležbo na seminarju v Bohinju in podobno. Včasih gredo mimo ušes celo koristni in pozitivni predlogi, ki jih daje mladna. Tu in tam se primeri, da neka pretirana in s tem istočasno kratkovidna disciplinska politika postavlja mladini in njenemu zdravemu hotenju oklep, pod katerim marsikaj zamre. Načrti za bodoče so kaj pestri. Pri ideološkem delu se namera-r va občinski komite tesneje povezati z Ljudsko univerzo, ki je v Sežani že začela s ciklusom pre- ža čas od 3. do 10. februarja 1981 Vse kaže, da v prihodnjih dneh ne moremo pričakovati bistvenejšo spre-j raombe vremena. Temperatura zraka' bo zaradi povečanja nizkega zračnega pritiska in vpliva mrzlega severnega vala ponekod okrog minus 10 stopinj Celzija, a v kotlinah bo megla. Verjetno bo na kontinentu zapadel sneg, v obmorskih krajih pa bo deževalo. 6W9 davanj pod skupnim naslovom: Šola za življenje. Tudi letos bodo odšli brigadirji na zvezne akcije, vsekakor v večjem številu. Če je mladina lani prispevala 4000 delovnih ur pri krajevnih akcijah, mora biti letos število prostovoljnih delovnih ur še večje. Posebna akcija, ki naj bi bila po predlogu konference v okrajnem merilu, naj bi bila letos temeljita rekonstrukcija ceste Vrabce—Štjak. Končno so delegati iz-^ rekli še željo po poživitvi kultur-J nih in športnih srečanj z zamej-^ sko mladino. -er V zadnji številki našega lista smo pod naslovom »Nekaj za gostince na Postojnskem« objavili nekai pripomb o pripravah za uvedbo postrežnlne v gostinskih podjetjih postojnske občine. Ker je zaradi pomanjkanja prostora iz članka našega sodelavca izpadel celotni prvi del, objavljeni zadnji odstavek članka ni mogel izolirano prikazati bralcu realne slike o pripravah na uvedbo pOstrežnine na tem področju. Zato v današnji številki to pomanjkljivost popravljamo. Občinski sindikalni svet v Postojni je že konec preteklega leta sklical posvetovanje predsednikov delavskih svetov in članov izvršnih odborov sindikalnih podružnic gostinskih podjetij postojnske občine. Udeleženci posvetovanja so tedaj ugotovili, da so se bili gostinski delovni kolektivi v Postojni in na Pivki na uvedbo nove oblike nagrajevanja tako tehnično kakor vsebinsko nezadostno pripravili. Zato so priporočili, naj v sindikalnih podružnicah članom kolekti- V preteklem letu se je na ilir-skobistriškem področju v gospodarskih podjetjih pripetilo 362 nesreč pri delu, od teh ena smrtna. Zaradi tega je bilo izgubljenih 5777 delovnih dni. Zavod za socialno zavarovanje pa je plačal zaradi nezmožnosti za delo preko 5 milijonov dinarjev oskrbnin; medtem ko znaša gospodarska škoda preko 21 milijonov dinarjev. V preteklem letu pa je bilo opaziti, da so gospodarska podjetja varnostni službi in higiensko tehnični zaščiti pri delu posvečala veliko n-ozornost in dala v ta namen več milijonov dinarjev. Tako so za ureditev higiensko tehničnih naprav v petih podjetjih investirali preko 5 milijonov dinarjev. Enak znesek so uporabili za nabavo predmetov za osebna zaščitna sredstva, medtem ko so za tehnično varstvo pri delu investirali preko milijon dinarjev. Nič manj pa niso posvečali skrbi vprašanju prehrane delavstva med časom dela. Vsa večja podjetja so to vprašanje zadovoljivo rešila in investirala preko 3 milijone 600 tisoč dinarjev za uredi- To bo veseljaška prireditev mladine — v našem okrajnem mestu v dneh od 24. do 28. februarja: »Koper — najbolj veselo mesto.« Ta prireditev, ki je že lep čas v praksi v ostalih republ;kah države ter je njen pobudnik RTV Pred dnevi so člani Prostovoljnega gasilskega društva Razdrto na rednem letnem občnem zboru podrobno razpravljali o svojem delu v minulem letu. Med drugim so priredili več praktičnih vaj in požarno varnostnih ogledov vaških poslop;j. Ta preventivna služba je pravočasno preprečila požare in zato niso bili nikdar klicani na pomoč pri gašenju. Letos bodo imeli več strokovnih predavanj in seznanili va- ščane z nadalinjimi požarno varnostnimi ukrepi. Ustanovili bodo tudi pionirsko desetino. Sodelovali bodo pri vseh krajevn:h in nekaterih občinskih proslavah 20. obletnice ljudsko revolucije. Najbolj razveseljivo je njihovo tesno sodelovanje z vaščani in prosvetnim društvom v Razdrtem. Zdaj urejujejo klubske nro-store, v katerih že imajo televi-z;jski sDrejemnik in za televizijske predstave vlada med domačini veliko zanimanje. Š. B, tev menz v podjetjih kakor tudi obrata družbene prehrane v mestu, v katerih se pripravlja topel obrok hrane za vsako izmeno posebej. Na ta način so rešili vprašanje prehrane zaposlenim, ki jo uživa preko 90 %> zaposlenih, saj razen ureditve prehrambenih obratov nekatera podjetja prispevajo in krijejo del stroškov. « Beograd, si je tako utrla pot tudi k nam v Slovenijo ter bo nedvomno do kraja vzburkala vesele duhove naše metropole, kar pa zaradi predpustnega vzdušja ne bo niti preveč težko izvedljivo. Geslo — šala in smeh brez trohice resnosti — pa nalaga precej odgovorno nalogo občinskemu komiteju LMS v Kopru, ki je sprejel neposredno obveznost za sestavo programa, v katerem bodo kar najbolj množično zastopani mladina in pionirji. Seveda bo ves program strokovno voden, saj je v teh »emisijah«, kot jih imenujejo pri RTV Beograd, angažiran dobršen del osebja naše osrednje radijske postaje. Prireditelj predvideva, da bo sestavljala otvoritveno točko parada mladine in pionirjev v maskah, medtem ko bo osrednja točka zaključni večer z bogatim programom šalj,ivi'h ¡točk, tipičnih za Koper in okolico. Zaključni večer te vesele prireditve bo prenašalo tudi TV in radijsko omrežje. vov čimprej v podrobnosti razjasnijo namen postrežnLne. Takšna sestanka podružnic sta v prvi polovici januarja med gostinci v Postojni in Pivki sprožila široko razpravo, Iti je sicer načeloma 'potrdila vrsto prednosti postrežnine v primeri z dosedanjim načinom nagrajevanja. Vendar so se vsa gostinska podjetja v občini znašla pred tehničnim problemom preračuna cen, ki naj bi se po vkalkulaciji dodatnega deleža najemnin za poslovne prostore in z izdvojitvijo postavke osebnih dohodkov precej spremenile, Sindikalna podružnica v Postojni je zato predlagala, naj delavski sveti določijo približen odstotek postrežnine vse dotlej, dokler ne bodo slcalkuli-rane nove cene. Razumljivo je, da je bil ta predlog nesprejemljiv, ker bi sicer potvoril pravi smisel zaračunavanja servisa, in zato v Postojni ln Pivki še vse do danes ne zaračunavajo postrežnine. Tem vprašanjem je bilo posvečeno tudi posvetovanje, ki so ga imeli postojnski gostinci v potek. Ugotovili so, da so se priprave na uvedbo servisa znova zakasnile, saj niti eno podjetje še ni izvedlo potrebnih preračunov cen. To dejstvo ni nikakor pohvalno in daje slutiti, da so se gostinci na Postojnskem po javnih kritikah nekaterih ljubljanskih gostinskih lokalov, ki so postrežnino izkoristili za dvig cen, umaknili v nekakšno zatišje. Na posvetovanju so izrazili upanje, da bodo vsaj Hotel Javornik ter Mestna in Jamska restavracija izvedle tehnične predpriprave za uvedbo postrežnine do začetka prihodnje turistične sezone. Cas za priprave so si postojnski gostinci potemtakei na dolgo odmerili, kar vzbuja priča-kovanje, da bo potrošnik najkasnej v maju plačal realno ceno gostinske usluge, postrežnino pa posebej izključilo na osnovi kvalitete potrežbe. (ma) su a-S Je\ VARIETEJSKO-ARTISTIČNI VEČER V POSTOJNI Minulo nedeljo je uprava postojnske Jamske restavracije povabila italijanske artiste, ki trenutno gostujejo v baru Slon v Ljubljani, da bi tudi Postojn-čanom pokazali svoj program. Njihov nastop je vsakogar navdušil, saj je ta artistična skupina znana kot ena izmed boljših tega žanra. Med sporedom so nastopili tudi »Postojnski fantje« z vedrimi plesnimi popevkami. In želja je, naj bi bile podobne prireditve skozi vso turistično sezono, saj je Postojna pomemben t ur'stični kraj, ki pa žal ne nudi raznovrstnega razvedrila niti dctma-| činom, kaj šele gostom. i. l." KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA ic KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PR05VETA * KULTURA PR našim baletnim skiminam v Kodtu. Izoli in Piranu orkester lil dramatika je dobila posebno častno mesto v programu »Svobode«. Najbolj vztrajno pa se je zagrizla v delo komisija za klubsko in zabavno življenje. Prosvetni delavci, ki so najbolj dosledno orali ledino, so si zadovoljno meli roke. Ni naključje, da so Smarčani ugotovili, da je v vrstah PD tudi nič koliko mladih in odraslih talentov, ki pa nimajo priložnosti nastopiti pred javnostjo. — Pripravimo javno prireditev! je najprej skromno povedal nekdo svoj predlog. Drobna želja se je kmalu razplamtela in že so nastali prvi obrisi programa prireditve »Pokaži, kaj znaš!« Da je od sklepa do izvedbe programa preteklo tako malo časa, pa je laskavo priznanje za Smarčane in najlepši dokaz, da so imeli posamezni izvajalci svoje točke že »na zalogi«. Tako so preteklo nedeljo popoldne z nenavadno gotovostjo in brez treme presenetili mladi in odrasli izva-jalci-pevci, recitatorji, godbeniki, komponist, telovadec in celo talentirana baletnika-samouka. Pravijo, da v Šmarjah ni pritegnil še noben film toliko gledalcev v kino dvorano, saj je bilo tukaj domala vse prebivalstvo Šmarja, okrog 800 oseb. Marta Ilrva-tin, Vilma Varčon, Arduin Hrvatin, Viler Jilda, Milan Bertok, mala .Marija in najstarejši med nastopajočimi, 87-letni Rudolf Babuder, ki je recitiral staro, žc pozabljeno pesem in borbeno obujal spomine na boj zavednih Smarčanov za svobodo v hudih dneh okupacije — so oblikovali le del obsežnega programa, ki ga je sestavljalo kar 11 točk. Ploskanje in klici navdušene publike so podžigali izvajalce, da so jim podarili zadnji atom svojih sposobnosti in komisiji, ki sta ocenjevali po znanem točkovnem sistemu vse nastopajoče, sta se z visokimi ocenami pridružili mnenju večine. Kaj zato. če je lastnik kromatične harmonike preveč raztegnil svoj meh, kaj zato, če sta pevki omahovali v nevarni višini tonske lestvice, tudi ni bilo važno, da je napovedovalec omagoval pod bremenom svo.ie odgovorne naloge, Mladina je pela, Igrala, plesala. Ali lahko želite od tega Baletna šola v Kopru, pod vodstvom Slavfta Hltija, deluje prav uspešno žc vež let. Značilno zanjo je, da v ob-detoju desetih let svojega obstoja, nI zašla nikdar v tali položaj, da bi morala prenehati s svojim delovanjem. Delala je nepretrgoma; uspešno nastopala z lastnim programom (samostojne prireditve!), v mnogih primerih pa dopolnjevala programe drugih kulturnih ustanov. Vse to je brez dvoma dokaz njene vitalnosti oziroma tega, da se naša mladina čuti nanjo navezano. Tako je Baletna šola izpričala pravico do svojega obstoja. «k Balet je žc od nekdaj sestavni de! Imetniške vzgoje. „Predstavlja zvrst dejavnosti, ki je zelo blizu dramatiki. Ponekod prevladujejo v njem še fol-kloristični motivi, drugod pa gre balet trdno v novo smer, to Je opira sc predvsem na sedanjo stvarnost, na sedanje potrebe delovnega človeka. Poleg Baletne šole v Kopru imamo v obalnem pasu še dve baletni skupini: v Izoli ln Piranu. Najmočnejša je koprska, ki si je ustvarila že tradicijo in razpolaga tudi s potrebnim strokovnim kadrom. V okviru Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih dru- BOREC, ST. 1 Iz vsebine: MIRAN JARC: O gozdovi širni, MILE PAVLIN: Pred razsulom, IVAN HARIS-GROMOVNIK, prevedel F. Trnova pot v domovino, IVAN KREFT: Po ilegalnih kanalih v Španijo in nazaj, F, S.: 1307, MIHA KLI-NAR: Stolpec smrti, F. S.: »Ta razstava je preU'esljiv memento«, LOJZE KRAKAR: Pesnikovo drevo v taborišču smrti, ANTE KESIC: Krema- •Lorlji so bili prepočasni, STANE LE-liARDIČ: Napad na postojanko belih morilcev, FRANC REJEC-KUHAR: S starimi puškami ln rjastimi naboji. ODMEVI IZ MEDNARODNE ARENE: MIRAN OGRIN: Crescendo azij-sko-afriške skupine, MIRAN OGRIN: Novi vetrovi v Latinski Ameriki, MIRAN OGRIN: Ugibanja po Izvolitvi Kennedyja, MIRAN OGRIN: Plus ali minus? SKOZI MUZEJE LJUDSKE REVOLUCIJE: MILE PAVLIN: Muzej V. konference KP, FRANCE F1.LIPIC: V Slovenjem Gradcu obvnavljajo muzej. IZZA KULIS II. SVETOVNE VOJNE: WINS",TON CHURCHILL: prevedel L. V.: Med »Morskim levom« in »Barbarosso«. NOVOSTI NA KNJIŽNEM TRGU. Marsikateri večji kraj sc lahko skrije pred Smarjami nad Koprom, kjer prebivalci napolnijo kino dvorano ob vsaki javni prireditvi do zadnjega kotička, ^■^ravijo, da je nedeljska kulturnozabavna prireditev imela, kar zadeva obisk, flB celo svojevrsten rekord: najmanj 800 udeležencev Fotali baj znsš za tabornike Mala Marija je kljub svojim otroškim letom napravila vtis, da ji mikrofon ni prav nič tuj Taborniki Pivške doline bodo priredili v soboto, 4. t. m., ob 18. uri v kino dvorani v Pivki tekmovanje: Pokaži kaj znaš. Na to tekmovanje so povabljeni tudi taborniki iz Ilirske Bistrice, Divače, Postojne, Izole, Pivke in Prestranka ter učenci osnovnih šol iz Zagorja in Trnia pri Pivki, kjer še ni taborniških enot. Za zmagovalce je lesno-indu-strii=ko ^odjetje Javor pripravilo pe nagrade. S7-letni Rudolf Babuder je bil med najstarejšimi nastopajočimi. Konfe-ransje Ilrvatin je bil lep čas brez mikrofona, toliko spominov se je naenkrat zbudilo v glavi simpatičnega starčka Prosvotno društvo »Svoboda« v Šmarjah nad Koprom je nedavno tega životarilo in le redkokdaj je prodrl s tega hriba glas o Smarčanih, ali bolje — kaj več novic o delu ln življenju teh klenih domačinov. No, pa so se bili našli ljudje, ki so razumeli težnje vaščanov in prosvetno društvo je postalo nenadoma gibalna sila, ki je zdramila iz otopelosti mlado in staro. Krog aktivnih članov društva pa je obogatil s svojo vključitvijo vanj tudi mladi rod okoliških vasi, predvsem Koštabone. Domala slednja pobuda je kmalu postala otipljiva resnica in v tem kratkem razdobju je prerojena »Svoboda« spravila pokonci vso vas. Radovednost jih je najprej zvabila v prelepo urejene klubske prostore s knjižnico in potujočo knjižnico, začeli so spremljati programe na televizijskem ekranu, zaživel je vaški zdravega rodu v prostih nedeljskih popoldnevih kaj več? Vprašate, kdo je bil zmagovalec? Bili bi krivični, če bi imenovali zmagovalca te ljudske prireditve. Vsi so bili zmagovalci, vsi Smarčani ln okoličani; ne le nastopajoči, kajti tudi pri gledalcih se je nekaj utrgalo. Sami pravijo, da bodo odslej še raje zamenjali zakajeno gostilniško ozračje za odrske luči, za lepoto domačega jezika in domače pesmi. Sicer pa ne pozabite, dragi Smarčani, povabiti na svojo prihodnjo prireditev tudi koprsko mladino, Mogoče jih boste s tem vljudno opozorili na povračilo in spodbudili k delu. (bb) nili to, kar je naše. VLADIMIR LOVEC Pomoč alžirskim otrokom Mladinski klub OZN na Pomorski srednji šoli v Piranu je te dni začel z nabiralno akejo v piranski in izolski občini za pomoč alžirskim otrokom. Akcija zelo dobro poteka med šolsko mladino in nekaterimi delovnimi kolektivi. Tako so učenci piranske osnovne šole že zbrali 55.803 dinarjev, učenci osnovne šole v Portorožu 14.620 dinarjev, delovni kolektiv Tovarne tehničnih igrač Mehanotehnika v Izoli pa 72.650 dinarjev, torej povprečno 160 dinarjev na posameznika. Ob koncu januarja je ta klub že zbral v obeh občinah več kot 300 tisoč dinarjev. štev se je zadnje čase rodila Ideja, da bi se naj vse tri skupine med sabo trdneje povezalo. Pri tem je Okrajni svet upošteval, da je ves naš obalni pas trdno povezan (na pr. dobre prometne zveze, sorodna gospodarska problematika Itd.) Zaradi tega je zbral za Baletno šolo v Kopru (dejansko za vse tri!!) nov upravni odbor, v katerem sta tudi zastop- -- i-U Mihail Vasiljev in Sergej Guščev: REPORTAŽA IZ 21. STOLETJA Knjiga se močno razlikuje od podobne »fantastične« literature, saj sta avtorja novinarja ln sta knjigo zasnovala na razgovorih, ki sta jih imela z vidnimi sovjetskimi znanstveniki, ki delalo na najbolj različnih področjih znanosti. Vodilna misel reportaž je prav gotovo misel predsednika Akademije SZ Nasmejanova: »Znanost se ne more razvijati brez sanj, brez zagledanosti naprej, v prihodnost. Lahko so sanje zelo drzne, zelo dolgoročne, vsekakor pa morajo biti utemeljene.« Knjigo je Izdala Mladinska založba, prevedel pa jo je Severin Šali. nilta Pirana in Izole. Na svoji prvi seji, 17. I. 19G1, je odbor sklenil, da bo apeliral na vse tri občine, da balet podpro. Ce bi vse tri občine nekaj prispevale v skupno blagajno, bi koprska Baletna šola lahko delala po načrtu tudi za Izolo in Piran (programi, Inštruktorji, rekviziti itd.). Koristi od tega bi imele vse tri skupine. Na občinah leži zdaj, ali bodo baletne skupine lahko v večji meri zaživele. Upravni odbor, ki je probleme proučil, bo lahko zaoral le pod enim pogojem, namreč, če bodo k skupni stvari vse tri občine nekaj prispevale. V nasprotnem primeru se bo raz.šel. Zdaj je stvar zrela, da se za balet občine resno pozanimajo. Ce bomo gledali na balet v obalnem pasu ozko ln preveč Iokallstično, mu ne bomo pomagali. Ta dejavnost bo nekega dne enostavno zamrla. Pomagajmo torej zdaj, ko je »železo vroče«! Ne pozabimo, da dajejo povsod Sirom naše domovine tudi za balet prav lepa sredstva, kajti zavedajo se, da je sestavni del napredne umetniške vzgoje. s. V. Slovenski oktet med turnejo po Evropi V »JAVORJU« ŽELIJO PRITEGNITI K RAZPRAVI CELOTEN KOLEKTIV Izvršni odbor sindikalne podružnice v pivškem »Javorju« je nedavno sklenil, da se razprava o izpolnitvi plana proizvodnje za preteklo leto, o perspektivnem planu za prihodnjo petletko ter o proizvodnem planu podjetja za leto 1961 tokrat izvede v delovnem kolektivu decentralizirano po posameznih oddelkih tovarne. Odbor se je hkrati odločil, da bodo zaradi številčnosti delovnega kolektiva tudi letne konference izvedli po oddelkih ter na njih izvolili delegate za občni zbor sindikalne podružnice. Stremljenje vodstva sindikatov v »Javorju«, da se celotni kolektiv ob tako pomembnih razpravah razdeli na manjše enote, je vsekakor pozitiven odraz želje, da bi pritegnili k debati in odločanju o proizvodnih in ostalih problemih v delovnem kolektivu čim širši krog proizvajalcev. (ma) Nekaj let je že minilo, kar smo v Kopru nazadnje poslušali Slovenski oktet. Od takrat tee je marsikaj spremenilo: v naše najpomembnejše pevsko telo so vstopili trije novi člani, umetniško vodstvo je prevzel novi vodja, gostovanja v inozemstvu so prinesla oktetu najbolj laskava priznanja, obilico hvale, bleščeče kritike itd. Le v Kopru se je v tem času kaj malo spremenilo: na ponedeljkovem koncertu je bilo 13 poslušalcev več kot pred leti, ko še nismo vedeli, kaj predstavlja Slovenski oktet in kaj pomeni za našo, slovensko glasbeno kulturo. Obakrat pa je bila dvorana na pol prazna; kronična brezbrižnost ali morda nasičenost kulturnega življenja? Za vnetega poslušalca je po- Davna želja lokavske mladine je bila, da bi dobila svoj kotiček v starem tabru sredi vasi. Lani je že lepo kazalo, da se ji bo želja kmalu izpolnila, Začeli so preurejati notranjščino nekdanje trdnjave in dela so kar napredovala. Skoraj bi bila dvoranica gotova, pa so jo zasedli delavci, ki so zaposleni v sušilnici kraških pršutov oziroma pri gradnji nove zgradbe za ta objekt. Načeloma nič hudega, če ne bi neslišno polzela mimo spet ena brezplodna zimska sezona. Mladina se sprašuje: kaj pa, če ne bi bilo tabra? Odgovor bi se lahko glasil takole: potem bi ga sploh ne mogli poDraviti ln to lz dveh razlogov: prvič zato, ker bi ga sploh ne bilo, grugič pa zato, ker ne bi bilo pomoči za popravilo. Oboje je zelo logično in resnično. Toda logično ln resnično je tudi dejstvo, da bi bilo v takem Drimeru treba poiskati delavcem drug prostor. Ce bodo te vrstice kaj zalegle, bo odpadel razlog za nezadovoljstvo lokavske- mladine, ki je ni malo. OBVESTILO Vodstvo oddaje »Poznaš svoj domači kraj« sporoča vsem gledalcem in poslušalcem tv oddaje, ki je bila 5. januarja t. 1. v Trbovljah, da j~e komisija ugodila pritožbi izprašan-ke tovarišice Anice Kužnik. S tem je pridobila izprašanka Kužnikova še nadaljnje 4 točke, tako da imajo sedaj Trbovlje skupaj 27 točk. V ŠMARJAH NAD KOPROM NE POZNAJO VEC DOLGOČASNIH ZIMSKIH VEČEROV V O n « F, n 13 13 V menil koncert Slovenskega okteta dragocen dogodek, ki bi ga bilo škoda zamuditi. Trije novi člani so posvežili in poplemenitili zvok ansambla, novi umetniški vodja pa očitno stremi za širšim registrom. ki bi pokazal zmogljivost okteta v vseh odtenkih. Spored koncerta je bil živ odraz teh stremljenj; v štirih delih — od katerih je vsak zajel pet pesmi — so pevci predstavili poslušalcu renesančno glasbeno umetnost, slovensko in jugoslovansko p zvezi s tem analizo bodočih kadrovskih potreb. Nadalje je bil sprejet sklep, da naj gospodarske organizacije pripravijo v sodelovanju s komisijo osnutek v&ncga programa za izobraževanje delai>cev na delovnih mestih ter vzporedno s tem zagotovijo materialna sredstva za tako izobraževanje. V zvezi s tem-je komisija razpravljala tudi o bodočem šolskem centru, ki naj bi bil pri koprski IKŠ ter da bi postal ta zavod srednja strokovna šola. Naslednji dan zasedanja je potekala razprava o perspektivi strokovnega izobraževanja kadrov v podkomisijah. Janez Dosedanji predmet poslovanja Uprave komunalne dejavnosti v Sežani je bil dokaj pester. Razen z zadevami, ki so po svoji naravi sodile v njegovo pristojnost, se je ta zavod ukvarjal tudi z nekaterimi podjetniškimi posli. Ta ugotovitev je toliko razumljiva, kolikor Je neposredno povezana z zgodovino Uprave. Zavod je namreč ustanovil še bivši Občinski ljudski oclbor Divača v času, ko na območju te občine ni bilo nobenega gradbenega podjetja, pa tudi privatnih obrtnikov — zidarjev ne. Potreb po raznih gradbenih, zlasti pa remontnih delih je bilo mnogo. Podobno le bilo tudi z nekaterimi drugimi področji. Toda vse to ni niti posebno važno. Večje pozornosti zasluži dejstvo, da je bila v tem zavodu koncentrirana dejavnost, ki jo je moč mirno prenesti na kraievne odbore. Po prenehanju divaške občine je ustanoviteljske pravice do zavoda prevzel Občinski ljudski odbor Sežana s tem, da sta se spremenila sedež In delovno območje zavoda. Nadaljnji razvoj je šel v to smer. da Je bilo vzdrževanje lokalnih vodovodov in drugih večjih vodnih objektov preneseno na podjetje Kraški vodovod, širjenje mreže javne razsvetljave pa na podjetji Elektro Sežana in Gorica. Vsa ostala dejavnost, med drugim vzdrževanje cest IV, reda, vaških kapnic, pokopališč, napajallšč, javnih tehtnic (deloma so tudi te prešle v KZ), parkov, zgradb SLP (posebno šolskih zgradb) in podobno pa je ostalo še vedno pri Upravi. Občinski ljudski odbor je v sodelovanju s krajevnimi odbori sestavil letni načrt del in nakazal dotacijo zavodu s pristavkom, da se sredstva uporabijo najprej tam, kjer bodo prebivalci pripravljeni največ tudi sami prispevati s prostovoljnim delom. Predolgo bi bilo naštevati, kaj vse je bilo narejeno in kolikšen je bil prispevek prebivalcev. O tem je bilo že mnogo napisanega. Uspehi so bili resnično veliki. Toda nekaj je vendarle manjkalo. S sredstvi, ki so bila nakazana za komunalna dela, niso gospodarili neposredno sami krajevni odbori oziroma zbori volivcev, Z drugimi besedami, še vedno ni bila uveljavljena stopnja neposredne demokracije, to jc neposrednega odločanja o teli sredstvih po samih prebivalcih, ki nedvomno najbolje poznajo krajevne oziroma vaške razmere in potrebe. Priznati je tudi treba, da so vsaj deloma ovirali ta korak predpisi, ki niso več v skladu s splošno težnjo po decentralizaciji, to je po prenašanju čedalje več zadev iz pristojnosti državnih organov na same državljane oziroma neposrednejše organe d~už-benega upravljanja, kakršni so v tem primeru krajevni odbori In zbori volivcev. Ko so zastopniki Občinskega ljudskega odbora in Uprave komunalne dejavnosti pred nedavnim razmišljali o teh vprašanjih, so prišli do zaključka, naj bi se v bodoče vsa skrb zn" gradnjo, vzdrževanje, izkoriščanje, uporabo, Itd. krajevnih nU vaških objektov — vključno s pokopališči, vodovodi in drugimi vodnimi napravami, opuščenimi šolskimi zgradbami, gramoznicami itd. — prenesla na krajevne odbore. V ta namen naj bi ljudski odbor spremenil odlok o vzdrževanju vodovodnega omrežja in odločbo o ustanovitvi Uprave komunalne dejavnosti ter sprejel nov odlok o pokopališkem redu. Razen z dotacijo občine bodo krajevni odbori razpolagali tudi s pristojbino za grobove, z vodarino od lokalnih vodovodov, s sredstvi iz posebnih krajevnih prispevkov, s sredstvi za izkoriščanje gramoznic in podobno. Vse dohodke bodo zbirali na Komunalni banki, kjer bodo imeli računsko knjižico. S tem seveda niso naštete vse pristojnosti krajevnih odborov, kajti njihovo področje je mnogo širše. Tudi ne gre za to, da bi jih na tem mestu obravnavali. In Uprava komunalne dejavnosti? Do nadaljnjega ji ostane vzdrževanje občinskih oes-t in bo zato obdržala še melišče pod Štanjelom. Njene zelo važne naloge — deloma stare, deloma nove — pa so še: odvažanje smeti in vzdrževanje javnih odlagališč ter čiščenje greznic in skrb za splošno snago v Sežani in Divači, vzdrževanje javnih parkov (ob sedežu ObLO, pri Starem gradu, v Štanjelu itd,), drevoredov, cest in pločnikov, urejanje zelenih pasov in cveUlčenje. Da bi dosegli potreben red, bo potrebna tudi paznLška služba, zlasti pri parkih, drevoredih ln snagi. — er bolj trdna, iz Kopra pa bodo vozili proti Izoli po Nabrežju, JLA, po Ljubljanski in Markovi cesti na glavno cesto mimo podjetja Autocommerce. Vendar je to le začasna rešitev vse dotlej, dokler ne bodo začeli z asanacijo. Le-ta bi po mnenju Vodnogospodarske sekcije za Primorje v Kopru veljala okrog 12-milijonov dinarjev. Seveda je vprašanje, kje bi ta sredstva dobili. Morda bi jih zbrala tudi podjetja, ki imajo svoje obrate na ogroženem področju od Semedele do Tomosa, da bi se izognili posledicam, ki bi jih lahko povzročila plima s poplavo. Dalje tudi avtobusna podjetja, če bodo izračunala, koliko več stroškov bodo imela za dva kilometra daljšo vožnjo itd. Vzporedno z uvajanjem te odločbe pa bo potrebno temeljito popraviti Markovo cesto, ki je sedaj v tako slabem stanju, da ne bo prenesla prometa v sezoni. Vsekakor gre za pereč problem in potrebno je zmanjšati obremenitev ceste med Semedelo in Koprom, saj bi se ob srečanju dveh 30-tonskih tovornjakov lahko cesta pogreznila, ter takoj dograditi obrambni zid in urediti zvezo med Ljubljansko ter glavno cesto. KOFER: 3„ 4. in 5. februarja ameriški cinemascop film MLADI LEVI, 6. in 7. februarja ameriški barvni film LINIJA ZA TAKSON. 8. in 9. februarja angleški vista-vislon film POPLAVE STRAHA. ŠKOFIJE: 4. februarja ameriški barvni cinemascop film PRINC IN PLESALKA, 5. februarja angleški vlsta-vision film POPLAVE STRAHA, 9. februarja ameriški barvni vista-vislon film LINIJA ZA TAKSON, ŠMARJE: 4. februarja angleški vista-vision film POPLAVE STRAHA, 5. februarja ameriški barvni elnema-scoo film PRINC IN PLESALKA, 8. februarja ameriški barvni vista-vislon film LINIJA ZA TAKSON. IZOLA: 3. februarja italiian«iki film BRANIM SVOJO LJUBEZEN, 4. in 5. februarja jugoslovanski film AKCIJA. G. in 7. februarja angleški vlsta-vision film POPLAVE STRAHA, 8. ln 9. februarja ameriški cinemascope film HRABRI IN SMELI. SEŽANA: 3. februarja ob 20. url če-Sko-bolgarski film LABAKAN, 4. in 5. februarja ob 15,, 17. in 20. uri ameriški film DIVJI KROKET. 7. in 0. februarja ob 20. uri angleški film BODIMO SREČNI, 9. februarja ob 29. uri Italijanski film NEVARNE SOPROGE. PIRAN: 3. februarja o 16., 18. in 20,15 uri ameriški barvni film EVA ZELI SPATI. 4. februarja ob 16., 10. in 20,15 ter 22, uri domači barvni cinemascop film KAPETAN LESI, 5. februarja ob IG., 18. in 20,15 uri domači barvni cinemascop film KAPETAN LESI. ob 10. uri matineja ameriškega barvnega cinemascop filma OSVAJALEC, G, in 7, februarja ob 16,, 10. in 20,15 url ameriški barvni cinemascope film OSVAJALEC. 8. februaria ob 16., 18, in 20,15 tiri španski barvni film DOBRODOŠEL MARŠAL, 9. februarja ob 10., 18. in 20,15 url poljski film OB SLOVESU. PORTORO?,: 3. februarja ob 17,30 in 19,30 url domači barvni cinemascop film KAPETAN LEŽI, 4, februarja ob 17,30 in 19.30 url ameriški barvni film EVA 2ELI SPATI, 5, februarja ob 17,30 in 19,30 url ameriški barvni cinemascop film OSVAJALEC. 0. februarja ob 17,30 ln 19,30 ameriški barvni cinemascop film DOBER DAN ŽALOST, 7. februarja ob 17,30 ln 19.30 španski film DOBRODOŠEL MARŠAL, 8. februarja ob 17.30 ln 19,30 poljski film OB SLOVESU, 0. februaria ob 17.30 ln 19,30 domači film NE BOS UBIJAL. Strnn R »ST,nVBNSKt JADRAN« Štev. G 3. februarja 1361 ' .ji; . ' 'a ¿atlA&ft»« 13. i. isöi1 MIKSN.fii OCRiil, ..ii.','«.:,.;-... SV ,s'«;l» ' V -prilogi Vas vri>ä«80 1 pa*' rfefclatslraalh f.evljav fc.tt. 05271» fear 20 Sevlji pr*veS osupni. ?sod«j'alaa Savlov "Jadrsm" i? o s t a j a u Direktor s/ S -.•<•■, v r /lyc»>! "'¿'ssidt./ ' Usnje ali lepenka? Tovariš urednik! V prodajalni čevljev »Jadran« v Postojni, kjer prebivam, sem kupila par res lepih in sodobnih ženskih čevljev. Veselje nad njimi pa ni dolgo trajalo. Čeprav sem jih drago plačala, pa nisem z njimi napravila po postojnskih ulicah vsega skupaj niti pet kilometrov — nosila sem jih samo nekaj dni — ko so že bili skosA podplati. Seveda sem se šla pritožit v trgovino, kjer sem jih kupila. Prodajalka je uvidela upravičenost pritožbe in je čevlje vzela nazaj ter jih poslala tovarni v Miren pri Gorici. Vse pa kaže, da tej tovarni ni mar za svoj postouni ugled, ker je ne glede na upravičenost pritožbe poslala prodajalni čevlje nazaj z ute- MALOMARNOST ALI KAJ? Tovariš urednik! Človek se večkrat sprašuje, če so ali če bi bile ceste in ulice po Ljubljani, Kranju, Mariboru in po drugih mestih tako neznansko zanemarjene, kot so v Kopru, kaj bi prebivalci rekli, če bi morali hoditi ali se voziti po tako razbitem cestnem tlaku. Zdaj pa postaja zadeva v resnici nevzdržna, ker slišimo, da postane cesta iz Kopra v Semedelo enosmerna. Tako bo postala cesta za stadionom mimo Mercedesa na Istrsko cesto še bolj obremenjena, čeprav je že zdaj vožnja po njej zlasti s kolesi in motorji zaradi velikih lukenj v tlaku kaj neprijetna. Zakaj smo navajeni, da pri Tias ceste popravljamo šele takrat, ko je škoda že velika in negodovanje uporabnikov že zelo glasno? Zakaj nihče redno ne skrbi za popravljanje in obnavljanje tlaka? Zakaj ima vsak a tudi drugorazredna cesta svoje cestarje, ki zanjo skrbijo, le v Kopru, v mestu samem, so ceste tako zelo zanemarjene? Ne samo, da je to kulturna sramota za tako razvito in napredujoče mesto, kot je prav naš Koper, ne samo, da bi bilo kaj podobnega v drugih bolj urejenih mestih to nemogoče, marveč zaradi takšne malomarnosti trpimo tudi občutno gospodarsko škodo. Kampanjsko urejevanje tega vprašanja vsako leto enkrat ali celo na več let enkrat nikakor ne koristi ugledu našega mesta. Prav bi bilo, da bi temu vprašanju posvetili potrebno pozornost zbori volivcev iri družbene organizacije, zlasti SZDL in turistični organi, če že ni skrbi tam, kjer bi morala biti — pri ustrezni službi, ki je dolžna za to skrbeti. Miha Cestnik meljitvijo, da reklamacija ni upravičena, ker so čevlji preveč nošeni. Čevlje sem seveda morala nositi, da so bili lahko nošeni, ne bi se pa smeli v nekaj dnevih raztrgati podplati, kot da bi bili iz lepenke in ne iz usnja. Kaj za to ni nobenih meril in standardov, ki naj bi zaščitili potrošnika? Vprašanje velja hkrati pristojnim nadzornim organom za trgovino in pa seveda proizvajalcu, posebej Še, ker na današnji stopnji razvoja, in dviga kvalitete postrežbe opisani postopek skoraj ni več v navadi. Prizadeta potrošnica Poročila so vsak dan ob 7,30, 13,30 in 15,00. Glasba za dobro jutro je vsak dan ob 7,15 In 7,35 (razen nedelje) PETEK, 3. februarja: 7,45 Tečaj italijanskega Jezika (Ponovitev XXXI. lekcije) — 13,40 Les Baxter s svojim orkestrom in zborom — 14,00 Operetne melodije — 14,30 Domače aktualnosti: »Prve izkušnje iz dela obratnih delavskih svetov« — 14,40 Medjimurske pesmi in pesmi Gra-diščanskih Hrvatov. SOBOTA, i. februarja: 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Primorski tednik — 14,45 Gershwi-nove melodije — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Domače popevke. NEDELJA, 5". februarja: 8,00 Domača novice — 8,05 Kmetijska oddaja: »Vpliv novih ekonomskih ukrepov za nadaljnji razvoj kmetijstva — razgovor z ljudskim poslancem Ivanom Knezom — Novogoriška zadruga urejuje topolov nasad — Izkušnje drugih« — 8,30 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali ... — 9,00 Naša reportaža: »Sven Svendson želi vedeti« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Marko Novosel — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje kvintet Kranjčani — 15,30 Orkestra Wally Stott in Morton Gould igrata melodije Irvinga Berlina in Alberta Ket-telbeya. PONEDELJEK, G. februarja: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Ponedeljkov športni pregled — 14,40 Melodije Victorja I-Ierberta — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOltEK, 7. februarja: 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma ln na tujem — 14,30 Sola in življenje: »Obisk v Pomorskem oddelku muzeja v Piranu« — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Tečaj italijanskega jezika, XXXII. lekcija. SREDA, 8. februarja: 7,45 Tečaj italijanskega jezika (Ponovitev XXXII. lekcije) — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Narodne pesmi in plesi — 14,30 Kulturni obzornik: »Pogovori v klubu Primorskih študentov v Ljubljani« — 14,40 — Parada plošč — 15,10 Zabavna glasba, ■vmes reklame — 15,30 Moški zbor prosvetnega društva »Jezero« iz Doberdoba. ČETRTEK, 9. februarja: 13,40 Glasbeni prerez iz filma »Jahači« — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14,40 Glasba po željah (II. del) — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 35,30 Tečaj italijanskega jezika (XXXIII. lekcija). STANOVANJE V IZOLI zamenjam za stanovanje v Kopru. Turk, Izola, .Ljubljanska 25. KUPIM DRUŽINSKO HIŠO ALI VILO ob slovenski obali. Ponudbe upravi lista pod »Vila«. DVOSOBNO STANOVANJE V CELJU zamenjam za enako ali manjše kjerkoli ob morju. Ponudbe pod »Zamenjava« upravi lista. PRODAM RADIJSKI APARAT »Š u m a d i j -a« , dobro ohranjen. Salon »Mery«, Koper, Repičeva 2. IZGUBILA SE JE PSICA, istrski gonič. Najditelju damo nagrado. Vrniti Petru Šukljanu, Butari. UGODNO PRODAMO kompletne stroje za žično pletenje (posteljni vložki, univerzal in re-ibrasto pletivo), katere si lahko ogiedate v pogonu. Ponudbe pod šifro »Kapaciteta« JUGO-REKLAM, Ljubljana, Kidričeva 5. PREKLIC Ludvik Hrvatiin, Ilirska Bistrica, Jurčičeva 7, preklicuje kar je govoril dne 9. 8. 1960 o Francu Logarju mlajšem, Ilirska Bistrica, Jurčičeva 5, ter se mu zahvaljuje, da je odstopil od tožbe. PREKLIC Preklicu jem besede, ki sem jih izrekla Morgan D. iz Pivke. Žele A. OBVESTILO Industrijsko-kovinarska šola v Kopru vari avtogeno in elektro vse vrste kovin. Priporoča se za naročila. Uprava šole Vodoravno: 1. vodilni sodobni ameriški dramatik irskega rodu (drama »Anna Chrlstie«), 7. naslov nekdanjih turških cesarjev, 13. elektrarna na pogon s toplotnimi stroji, 17. zemeljski pas med severnim ln južnim povratnikom, 18. del pohištva, 19. ruski veletok, 20. enaka samoglasnika, 21. švicarski prakanton, 23. slog, 24. žensko ime, 25. žlahtna kovina, 27. zaporedni črki s konca • abecede, 28. štev-nik, 29. predlog, 30. naša in tuja črka, 31. ženska, ki jo je opeval Pe-trarea, 33. agregatno stanje vode, 34. kljevski knez, 36. angleška filmska družba, 37. oranje, 39. vzdevek bivšega ameriškega predsednika Eisenho-werja, 40. polotok med Sueškim in Arabskim zalivom, 42. trava druge košnje, 44. popularna Rossinljeva opera, 47. naslov Raclnove tragedije, 48. znano starogrško mesto v Argolidi. Navpično: 1. nemško moško ime, 2. rimslci cesar, znan po svoji krutosti, 3. junak znane Gotovčeve opere, 4. spodbuda, pobuda, povod, 5. najdaljša francoska reka, G. zgolj, samo, 7. avtor »Dunajskih sonetov« (Josip), 8. mejno gorstvo dveh kontinentov, 9. romanski spolnik, 10. starejši slovenski pisatelj (»Bajke in povesti o Gorjancih«), 11. pozitivna elektroda, 12. Zolajev roman o pariški prostitutki, 14. kratica za »Ljudski odbor«, 15. reka, ki teče skozi nemško mesto Em-den, 16. rimski pesnik (ljubezenske pesmi Lezbiji), 22. naša sosedna dr- žava, 25. predmet, afera, 26. ameriški črnec, trikratni olimpijski zmagovalec (Jessy), 28. ljubezenski pesnik, ¿9. teniški rekvizit, 32. graje, 33. pega, 34. tovorne živali v Dalmaciji, 35. nogometno moštvo lz Graza, 37, samec domače živali, 35. domače' pernate živali, 41. sosednji črki, 43. rimski pozdrav, 45. italijanski spolnik, 46. začetnici sodobnega slovenskega pisatelja, doma lz Gornjega Vrema prt Divači. NAMIZNI TENIS Minuli ponedeljek je bil v sc-medelski dvorani turnir v namiznem tenisu, ki se ga je udeležila 20 igralcev. Za turnir je bilo velika zanimanje, kar dokazuje', da je igra z belo žogico postala zelo priljubljena športna panoga. Pri posameznikih je bil prvi Stropnik, ki je v finalu s 3:1 pr^ magal Zelezingerja. Tretje me pa je zasedel Jež, ki je v polfina" lu premagal Hiršmana-mlajšega. V igri dvojic sta bila prva Stropnik-Cetin, ki sta v finalu z lahkoto odpravila par Kovre-čič-Hiršman II. JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA BANKA, centrala za LRS Ljubljana, razpisuje delovna mesta za: 1. ŠEFA SLUŽBE KREDITIRANJA 2. REFERENTA V SLUŽBI SPLOŠNIH POSLOV 3. PRIPRAVNIKA ZA BANČNEGA USLUŽBENCA III. VRSTE Pogoji: pod 1. višješolska izobrazba (ekonomska, pravna), pod 2. hi 3. popolna srednja šola (ekonomska, gimnazija) Prijave pošljite podružnici v Kopru v 15 dneh po objavi V 53. LETU ŽIVLJENJA JE 27. JANUARJA NENADOMA UMRL KAPITAN DOLGE PLOVBE — RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Koper razpisuje MESTO DIREKTORJA KINEMATOGRAFSKEGA PODJETJA »GLOBUS« KOPER Kandidat mora imeti srednjestrokovno izobrazbo s petletno prakso na vodilnih delovnih mestih. Prednost imajo kandidati tovrstne dejavnosti oziroma kul-turno-prosvetne stroke. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev dostavite v 15 dneh od dneva objave raa-pisa Občinskemu ljudskemu odboru Koper. RAZPIS Na podlagi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih v organizaciji JRK razpisuje Glavni odbor Rdečega križa Slovenije za Mladinsko klimatsko okrevališče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču, p. Ankaran pri Kopru, naslednja stalna delovna mesta: EKONOMA za vodenje ekonomskih poslov Pogoj: srednja strokovna izobrazba s 5-Ietno prakso ali nižja strokovna izobrazba z 8-Ietno prakso v stroki KUHARICE kvalificirane z večletno prakso v zdravstvenih ustanovah in obratih družbene prehrane ADMINISTRATORKE s srednjo ali nižjo strokovno izobrazbo, sposobne samostojnega vodenja administracije Plača se določi po pravilniku JRK in v skladu s predvidenimi spremembami Zakona o javnih uslužbencih Prijave z opisom dosedanjega službovanja pošljite najkasneje do 1. marca Tajništvu GO RKS, Ljubljana — Resljeva 18 Nastop službe po dogovoru REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. granata, 7. aktovka, 13. Leveč, 14. Niger, 10. ars, 17. ogon, 18. padar, 19. klet, 20. sen, 21. mani, 22. slama, 23. an, 24. faraon, 26, Leta, 27. slak, 29, stator, 31. TT, 33, Eboll, 34. imun, 35. por, 36. luka, 37. Pajer, 39. pero, 40. 3xa, 41. puran, 42. nonij, 43. agrarci, 44. Italija. ODLIČNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU TRUPLO BO IZ NEW YORKA PREPELJANO V KOSTRENO DAN POGREBA BO OBJAVLJEN NAKNADNO KOLEKTIV PODJETJA SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN Upravni odbor SGP »GRADNJE« POSTOJNA razpisuje naslednja delovna mesta za: FINANČNEGA KNJIGOVODJO Pogoji: srednja ali nlija strokovna izobrazba s 5-letno prakso v stroki. Osebni dohodki po dogovoru. Garsonjera na razpolago 1. 1961. ADMINISTRATORKO Pogoji: nižja strokovna izobrazba, lahko začetnica. Osebni dohodki po dogovoru. Nastop službe za obe mesti takoj. Ponudbe pošljite upravi podjetja do 18. februarja 1961. STROKOVNI SVETNIK IN PREDSTAVNIK PODJETJA SPLOŠNA PLOVBA V NEW YORKU ?SliSNA t- IPÖ8« t A M TELESNA VZGOJA * IPQ81 SAM ^ TELESNA VZGOJA * §PQg§ ISTRSKA ZIMSKA LIGA i V povratnih srečanjih prvega kola istrske zimske nogometno lige so dosegli naslednje izide:. Bitje—'Tomos 3:1, Pazin—Tabor 3:0, Sidro—Raša 0:7 in Izola— Savudrija 8:0. Najbolj razburljiva je bila vsekakor tekma v Pazinu. V regularnem času so domačini dosegli ¿mago 3:0, kar pomeni, da so iz-Jiačili razliko v golih. Sodnik je Joločil, da morata moštvi odigrati še dva podaljška. A moštvi je težak, teren tako utrudil, da tudi podaljška nista prinesla odločitve. Končno so odločile 11-metrovke. Od petih strelov so zadeli gostje štirikrat mrežo, domačini pa le trikrat. Čeprav so prišli Sežančani skozi šivankino uho do drugega kola, pa ne bi mogli reči, da njihova zmaga ni bila zaslužena. V povratnem srečanju niso imeli tako podrejene vloge na igrišču, kot bi sklepali po rezultatu, spremljala pa jih je precejšnja smola pri streljanju na vrata. Tudi Kopru se ni godilo dosti bolje na igrišču v Bujah. Prvi polčas je potekel sicer v enakovredni igri in se je zaključil 1:1. Potem pa se je začel močan pritisk domačinov, ki so hoteli na vsak način izenačiti rezultat pre- tekle nedelje. Ko so videli, da zlepa ne bo šlo, so Se začeli posluževati grobe igre, Toda čeprav so imeli Koprčani dva poškodovana igralca (vratarja Krašno in napadalca Kavaliča), so, vzdržali hud pritisk in ohranili prednost enega gola. Junak tekme je bil prav tako kot prejšnjo nedeljo mladi Tomosov krilec Uljčnik. Toudi tokrat je 90 minut neumorno tekal za žogo in požrtvovalno posredoval v najbolj kritičnih situacijah. Tekma v Piranu je bila repri-za dogodkov v Labinu. Domačini se niso mogli uspešno boriti proti tehnično in kondicijsko nad-močnemu nasprotniku. Rašl se pozna sistematični trening pod vodstvom izkušenega trenerja in že danes lahko napišemo, da ji bo težko kdo kos. Izola se je temeljito revanži-rala za poraz pred tednom dni. Napadalci so z lahkoto preigra-vali šibko krilsko vrsto gostov in neprestano ustvarjali nevarne situacije pred savudrijskim golom. Ce ne bi nekoliko šepala leva sti-an napada, v kateri se Cendak kot izrazit krilec nikakor ni znašel. bi gostje odšli domov najbrž z dvoštevilčnim rezultatom. Toda kljub vsemu je treba pohvaliti borbene in požrtvovalne goste, ki flO Us so se pri stanju 8:0 prav tako zavzeto borili kot pri stanju 0:0. Na visok poraz pa je delno vplival tudi povsem neizkušen vratar, ki je med drugim zakrivil kar dva indirektna udarca zaradi prepoznega degažiranja žoge. Tako sta po nepotrebnem padla dva zadetka. V drugo kolo so se torej uvrstili Tomos, Raša, Tabor in Izola. Prihodnjo nedeljo bosta na sporedu srečanji Tomos—Izola ter Tabor—Raša. V ospredju zanimanja bo seveda srečanje Tomos-Izola, v katerem dajemo obema ekipama glede na trenutno formo enake možnosti. mm. V3** ' - . i.p,;'. i-fiS a?, «¿»•i v v & V; r" fl ^/'Äf •:' J:'- : ■ ■ t- "ti& ><>•;■:> Preti približno 12(10 gledalci je minulo nedeljo premagala nogometna enaj-storica Izole na domačem igrišču moštvo iz Sa*"">riie z 8:0 (4:0). fia sliki: Kovačič in Milosavljevič pred »svetiščema Savudrije Včeraj je bil v Kopru uspešno zaključen tečaj prednjakov II. in III. razreda TVD Partizan, ki ga je obiskovalo skupno več kot 40 mladincev in mladink, starih do 16 let. Posebna komisija je minulo sredo ocenjevala udeležence tega tečaja in ugotovila, da je tečaj nadvse dobro uspel, kar je posebno važno prav v letošnjem jubilejnem letu, ko bo okrajni festival telesne kulture ter je bilo doslej kadrovsko vprašanje v občinskih TVD »Partizan« osrednji problem. Menijo, da bodo s podobnimi tečaji lahko že v dogled-nem času skoraj v celoti odpravili problem kadrovanja v občinskih središčih. Okrajna zveza za telesno vzgojo se skrbno pripravlja na izvedbo celotnega popisa uprav društev in TVD »Partizan« — tako glede ugotovitve točnega stanja strokovnih kadrov in članstva v 2atca£ laka? Okrajni odbor Ljudske tehnike, komisija za tehnično vzgojo mladine v Kopru, je povabil na 5-dnevni seminar dvanajst izrednih slušateljev Višje pedagoške šole v Ljubljani za predmete tehnične vzgoje v osnovnih šolah. Tečaj oziroma seminar bi se moral začeti 31. januarja, vendar se je tega dne odzvala komaj tretjina vabljenih in je seminar seveda odpadel. Odnos izrednih slušateljev VPS je tembolj nerazumljiv, ker te slednjemu izmed njih znana Pizredna skrb OOLT za njihovo strokovno izobraževanje. našem okraju. Popis bo v celoti Izveden meseca februarja ter bo v bodoče občutno pripomogel k nadaljnjemu razvoju telesne kul-turej saj je bila dosedanja evidenca glede stanja na terenu zelo pomanjkljiva. Posebne skrbi bo pri tem popisu deležna delavska in kmečka mladina. Leto 1960 pomeni za koprsko AMD razdobje najlepših uspehov. Te ugotovitve ni pripisati zgolj povečanemu zanlmanlu državljanov za vozniške tečaje, ampak tudi skrbi društva za svoj strokovni kader in ne nazadnje boljši, oz. sodobnejši tehnični opremi. Društvo je tudi dopolnilo svoj avtomobilski park ter razpolaga sedaj s sedmimi avtomobili in dvema motor j ema, Sicer pa poglejmo v vpisno knjigo kandidatov za voznike amaterje, ki so opravili v preteklem razdobju v šoli AMD tečaje in izpite. Civilnih kandidatov za vozniški izpit je bilo kar 182 ter je dokaj zahtevno preizkušnjo prestalo 142 oseb, medtem ko so udeleženci tečajev iz vrst obveznikov predvojaške vzgoje dosegli presenetljiv uspeh: vseh 137 kandidatov je opravilo izpit za voznike-amaterje s prav dobro srednjo oceno. Razen tega je imelo koprsko AMD posebne tečaje za oiicirje JLA. Ta tečaj je obiskovalo 16 kandidatov. Čedalje večje zanimanje za vozniške tečaje pojasnjujejo na vodstvu AMD Koper z ugotovitvijo, da se večina voznikov zaveda pomembnosti soUdnega znanja, ki ga lahko osvojijo edinole na teh strokovno dobro vodenih tečajih. Kljub odločitvi za skrajšanje tečaja za voznike amaterje od 90 na 45 dni, ugotavljajo pri AMD pozitivne rezultate tega ukrepa. Nemalo zaslug za tako dobro vozniško vzgojo je nedvomno pripisati odličnemu predavateljskemu kadru AMD Koper. Zanimiv je tudi pojav, da je med kandidati za tečaje AMD čedalje večje število žensk, ki bojda v večini primerov bolje uspevajo kot njihovi moški vrstniki. Razen tega prevladuje na tečajih mladina, čeprav ima le 10'/• kandidatov lastna motorna vozila'. V nemalo pomoč je AMD Koper novi poligon, ki so ga uredili člani društva s prostovoljnim delom, Za bodoče pa si precej obetajo od nadaljnjega dopolnjevanja tehnične opreme in učnih rekvizitov, slej ko prej pa bo društvu povzročalo precej težav pomanjkanje učilnic, Temu vprašanju bodo na bližnjem občnem zboru, ki bo 12. februarja v Kopru, gotovo posvetili posebno točko dnevnega veda. (bb) Tečaj Gorske straže na Slavniku V dneh od 21. do 24. januarja je bil v planinski postojanki na Slavniku tečaj za vodje Gorske straže, ki ga je organizirala postaja Gorske straže v Divači. Velja omeniti, da je bil to prvi tovrstni tečaj na Primorskem in se ga je udeležilo kar 23 tabornikov s colotnega okrajnega področja. Tečaj je bil tudi zelo kvaliteten, saj so bili med predavatelji celo izkušeni gorski stražarji iz Zveze tabornikov Slovenije v Ljubljani. Razen teoretičnega dela tečaja so spoznavali udeleženci tudi praktične veščine v naravi. Zlasti je bilo zanimivo reševanje ponesrečenca ponoči v gorah in uporabljanje znamenja v sili. Zadnji dan tečaja je bil namenjen izpitom. Organizator je sklenil, da bo organiziral taborjenje v poletnih mesecih v Dolini triglavskih jezer, kjer se bodo tečajniki lahko posvetili zahtevnejšim gorskim akcijam. Sredi tedna se je zaključil v Kopru tečaj za prednjake tretjega in drugega razreda. Tečaj so organizirali na pobudo okrajne zveze za telesno vzgojo (odbora Kljub porazu uspeh Minulo nedeljo je bil v Ljubljani povratni dvoboj med strelskima družinama »Diopter« iz Ljubljane in Postojno. V ekipnem plasmanu so Ljubljančani premagali goste z 21 krogi razlike in zbrali 1763 krogov. Med posamezniki pa je bil prvi Andrej Mikoletič (Postojna) s 366 krogi, drugi je bil Jože Vrbinc (Diopter) s 365 krogi in tretji Inženir Amer Krivec (Postojna) s 364 krogi. Ta častni poraz Postojnčanov je tem bolj omembe vreden, saj so v prvem srečanju na domačem strelišču izgubili kar s 87 krogi razlike. il za Partizan). Udeležilo se ga je 40 mladih ljudi iz številnih društev Partizan. Najštevilneje je bil zastopan obalni pas (Koper, Piran, Izola, Dekani, Šmarje, Milj-ski hribi). Po izjavi predavateljev so pokazali vsi tečajniki velik interes tako za praktično kakor tudi za teoretično stran pouka. Partizanska društva si bodo z novimi kadri vsekakor zelo opomogla. Zlasti zdaj, ko se bodo začele intenzivne priprave za junijski okrajni festival telesne kulture. Pred dnevi, ko smo se ponovno zbrali v našem klubskem prostoru postojnskega Aero-kluba, ki nam v zimskih mesecih nudi prijetno zatočišče pred kraško burjo, smo obujali spomine na naša doživetja v minulem letu. Eden izmed jadralcev je med drugim pripovedoval o svojem letu in dejal: »V septembru smo se kot že večkrat dotlej zbrali na letališču. mmi mmrn...... iw-iii pvisokosposobno jadralno letalo »Vaja« v elegantnem letu nad zelenimi gozdovi na Postojnskem, kjer je ponos tamkajšnjih članov Aerokluba Naša naloga je bila — polet z jadralnim letalom. Nebo je bilo prepleteno z oblaki in imel sem občutek, da ga je zagrnila gosta preproga. Le tu in tam so bili presledki, skozi katere so sončni žarki obsijali koščke njiv in travnikov. Vendar je kazalo na dober vzlet. Zato smo k motornemu letalu PO-2 priključili jadralno letalo Vaja. Preden sem sedel v kabino jadralnega letala, sem skrbno pregledal njegova krila, rep, zavore, komandne in druge naprave in si pritrdil padalo, V nekaj minutah sem bil pripravljen na vzlet. — Zamah z zastavico! — Rahel sunek in že sem drsel z Vajo. ki je bila pripeta na motorno letalo po vzletni stezi. Kaj kmalu sem se odlepil od zemlje. Tresljajev nisem več čutil in mirno sem se pozibaval ter dvigal vedno više in više. Ko sem bil okrog 450 metrov nad letališčem, sem odklopil vlečno vrv. Zavil sem v desni zavoj. Naglo sem se začel dvigati proti oblakom in ker sem kmalu pridobil na višini, nisem jadral v stalnih zavojih, pač pa v ravni črti. Pod menoj je. bila Postojna, majhna, čisto majhna. Videl sem Pivko in travnike ter polja ob njej, nato jezerca in letališče in zdelo se mi je, kot da so to igračke, Tak vtis namreč napravi pogled iz ptičje perspektive na znane kraje, po katerih moraš od enega konca do drugega prepeša-čiti tudi dve uri. Zajadral sem v smeri Triglava, Srečen in sproščen sem naravnal komande in zavijal zdaj na levo, zdaj na desno. Zaželel sem si, da bi bil čim dalj pod oblaki, od koder bi lahko nemoteno zrl na zemljo, ki se iz višine gledana pokaže veliko bolj zanimiva, saj je izpod oblakov razgledni horizont večji, zanimivejši. Toda na letališču so nestrpno čakali tovariši-jadralci, da bi tudi oni zajadrali pod sinje nebo. Še nekaj zavojev in usmeril sem letalo proti letališču. Le kratek pogled na znak, ki mu pravimo »klobasa«, da bi vedel, s katere strani piha veter, in kje se moram spustiti, in že sem zavil v zadnji zavoj pred pristankom. Odprl sem zavore, rahel sunek in — spet sem bil na zemlji.« Tako je pripovedoval eden izmed postojnskih jadralcev o svojem jadranju in tudi jaz sem si zaželel, da bi užival lepote in užitke tega športa, da bi jadral in doživljal nekaj, kar si »Zemljani« težko predstavljamo. •Ivan Logar 1 Mladi smučarji na Nanosu V preteklem tednu je ime>!a koča postojnskega Planinskega društva na Nanosu živahen in številen obisk otrok, ki so se v dneh zimskih šolskih počitnic podali na smučanje. Na Nanosu so se najprej mudili nekaj dni gojenci Deškega vzga-jališča iz Planine pri Rakeku, v ponedeljek pa se jim je pridružilo še nekaj planincev ter več deset otrok iz Postojne, ki jih je matično planinsko društvo povabilo na tradicionalni enotedenski smučarski tečaj pod vodstvom Klavdija Kledeta. Računajo, da je Koča »Janka Premrla-Vojka« na Nanosu zabeležila v preteklem tednu nad 200 nočitev. (ma) POSTOJNSKI PLANINCI NA NANOSU Tudi letos je Planinsko društvo Postojna priredilo med zimskimi šolskimi počitnicami pri Vojkovi koči na Nanosu smučarski tečaj. Udeležuje se ga 60 mladih tečajnikov, med katerimi je tudi nekaj začetnikov. Osemdnevni tečaj vodi smučarski učitelj Klavdij Kieds ob sodelovanju Antona Slatlnška. 2e v prvih dneh ie bilo opaziti, da je med tečajniki več nadarjenih smučarjev, ki bodo še letos nastopili kot resni kandidati za prva mesta na raznih tekmovanjih. Predvidoma bo v nedeljo Planinsko društvo priredilo na Nanosu kvalifikacijsko društveno tekmovanje v tekih in v alpski kombinaciji. To bo predtekmova-n.ie za okrajno smučarsko prvenstvo, ki bo ta mesec na Planinski gori pri Planini. I. L. BERITE m §1R?TE svoje glasilo »SLOVENSKI JADRAN« T Portugalska čez oceanska potniška ladja »Santa Maria« je te dni v središču pozornosti vsega sveta. Polastili so se Jc namreč oporniki proti fašističnemu režimu dr. Salazarja. sedanjega portugalskega diktatorja. Upornike vodi kapitan Henrique De Malta Galvao. Ko to piScmo, se hrabra posadka uporniške ladje pripravlja na izkrcanje v Braziliji, kjer jc pravkar prevzel oblast novi predsednik .Tanio Quadros, kl je obljubil vsem upornikom politični azil in da ladje ne bo zaplenil, čeprav jo jc skušal bivši predsednik Kubiček zajeti in jo je obljubil vrniti Portugalcem. V Braziliji živi tudi voditelj portugalske protifašistične opozicije, general Umberto Degado, bivši predsedniški kandidat. Njegovo vodstvo priznavajo tudi uporniki s »Santa Maric« z Galvaom na čelu. Hrabro dejanje demokratičnih Portugalcev je vzbudilo veliko zaprepaščenje na Portugalskem in tudi v Španiji ter je tudi Franco po sporazumu s Salazarjem poslal za uporniško ladjo svojo največjo vojno ladjo. Ves svet pa s simpatijami spremlja dogodke okrog ugrabitve ladje in so zlasti na Angleškem močno godrnjali proti vladi, ki je v prvem trenutku prav tako poslala na zasledovanje upornikov nekaj svojih pomorskih enot 3. februar 19G1 • ZADNJA STRAN o LETO X. — ST. G VANINA VANINB Vanina jc odrevenela. To, da je odbil njeno roko, jc presenetilo njen ponos, vendar se mu je kmalu vrgla v naročje. »Nikdar nisi bil tako ljubek,« je vzkliknila, »da, moj mali vaški ranocelnik, za vedno sem tvoja. Ti si velik človek, tako velik, kakor so bili naši stari Rimljani« Vse njene predstave o bodočnosti, vsi žalostni pomisleki zdravega razuma so izginili; to je bil trenutek najpopolnejše ljubezni. Ko je lahko spet govorila razsodno. je rekla: » V Romagno bom prišla kmalu za teboj. Sla bom k zdravniku in mu rekla, naj mi predpiše kopeli v Poretti-Nastanila se bom v dvorcu, ki ga imamo v San Nicolaju. blizu Forlija... »Tu bom preživel s teboj svoje življenje!« je vzklikni? Missirilli. »Čutim, da se ne morem pred ničimer več ustavljati,« je dejala Vanina z vzdihom. »Zaradi tebe bom propadla. pa nič zato. Ali boš lahko ljubil dekle, ki je brez časti?« »Mar nisi moja žena?« ji je rekel Missirilli, »in to žena, ki jo bom vedno oboževal? Znal te bom ljubiti in ščititi.« Vanina je morala oditi na neko družabno prireditev. Brž ko je odšla, se je Missirilliju zazdelo, da je to barbarsko. »Kaj jc domovina?« je rekel samemu sebi. »To nf bitje, ki bi mu morali biti hvaležni zaradi neke dobrote in ki bi bilo nesrečno in bi nas preklinjalo, ko bi tega ne storili. Domovina in svoboda sta kakor moj površnik, to je stvar, ki mi je koristna, ki jo moram kupiti, če je nisem podedoval od svojega očeta; naposled pa ljubim tudi svobodo, zakaj te dve stvari sta koristni in potrebni. Ce so nekoristne, kakor površnik v mesecu juliju, zakai bi ju potem kupovali za tako visoko vsoto? Vanina jc tako lepa! Tako nenavadne nravi! Drugi bodo napravili vse, da bi ji ugajali; pozabila bo name. Kje je ženska-ki je imela le enega samega ljubimca? Ti rimski knezi, ki jih preziram iz dna duše, imajo toliko prednosti, ki jih pri sebi pogrešam! Oni morajo biti zares vredni ljubezni^tfc Ah, če odpotujem, me bo prav gotovo pozabila in jaz j«B bom izgubil za vselej.« ^^ Sredi noči ga je Vanina obiskala in on ji je povedal-v kakšne dvome in v kakšno negotovost je zapadel in kako je iz svoje ljubezni do nje jel razmišljati o smislu besede: domovina. Vanina je bila srečna in presrečna. »Ce bi moral izbirati med menoj in med domovino,« si je mislila, »bi se prav gotovo odločil za mene.« Na sosednji cerkvi so odbili trije zaporedni udarci. Napočil je trenutek, da se poslovita. Pietro se je iztrgal iz njenega objema. Že je šel s previdnimi koraki po ozkem stopnišču, ko mu je Vanina, zadržavajoč solze, z nasmeškom rekla: »Ko bi te negovala kakšna revna kmetica, ji mar ne bi na kakšen način izkazal svoje hvaležnosti? Ji mar ne bi plačal? Bodočnost je negotova, potoval boš med samimi sovražniki: pokloni mi v znak hvaležnosti tri dni, kakor da sem uboga žena, da bi se odkupil za moje negovanje.« Missirilli jc ostal. Naposled pa je le zapustil Rim. Prišel je domov, kjer so se ga vsi na moč vzradostili; vsi so ga imeli že za pokojnika. Njegovi prijatelji so ga hoteli pozdraviti tako, da bi v znak njegove dobrodošlice ubili enega ali dva karabinjerja. »Ne ubijajmo brez potrebe Italijanov, ki znajo streči orožju,« je rekel Missirilli. »Naša domovina ni otok, kakor srečna Anglija, nam manjkajo vojaki, da bi se lahko uprli vmešavanju evropskih kraljev.« Kmalu zatem je Missirilli v silobranu ubil dva karabinjerja s pištolami, ki mu jih je bila dala Vanina. Na njegovo glavo so razpisali nagrado Vanina se ni pojavila v Romagni; Missirilli je postajal vedno bolj prepričan, da ga je pozabila. Njegovo sa-moljubjc jc bilo užaljeno in jel je razmišljati o družabnem položaju, ki ga loči od ljubimke. V trenntkih razneženosti in žalosti za minilo srečo, mu je prihajalo na misel, da bi se vrnil v Rim in videl, kaj dela Vanina. Ta misel ga je nekega večera vsega obsedla, da je skoraj pozabil na svojo dolžnost, ko je zvonec s cerkve na griču čudno zazvonil, kot da bi bil zvonar raztresen. Tc je bil znak za sestanek karbonarjev. Iste noči so se vsi zbrali zraven neke jame globoko v gozdu. Missirilli, ki je. prišel ves žalosten in razdvojen, je zvedel, da so ujeli načelnika »vente«, in da bodo njega, ki mu je komaj dvajset let, imenovali za načelnika organizacije, čeravno je bilo v njej precej mož, ki so imeli že čez petdeset let in so sodelovali pri uporih Muratovc ekspedicije leta 1815. Brž ko je bil spet sam, je sklenil, da ne bo več mislil na. mlado Rimljanko, ki ga je bržkone že pozabila, in da bo vse svoje misli in želje posvetil dolžnosti, da »osvobodjiflSfo Italijo barbarov« (Liberar 1'Italia de barbari, je rekel^Br leta 1350 Pctrarca, njegove besede so nato ponavljali Julij II., Macchiavelli, grof Alfieri). Dva dni kasneje je videl Missirilli v poročilu o pri-potovalih in odpotovalih ljudeh, ki ga je prejemal kot načelnik organizacije, da je kneginja Vanina pravkar prišla v svoj dvorec San Nicolo. Ko je prečital to ime, je njegovo dušo prevzel nemir. Zaman si je prigovarjal, da bo dokazal svojo zvestobo domovini, če še istega večera ne pohiti v dvorec San Nicolo; misel na Vanino, ki je ni hotel obiskati, mu je branila, da bi lahko opravljal svoje delo trezno. Videl jo je naslednjega dne; ljubila ga je kakor v Rimu. Njen oče, ki jo je hotel poročiti, je bil kriv, da se je njen odhod tako zavlekel. Prinesla je dva tisoč cekinov. Ta nepričakovana pomoč je Missirilliju mahoma povečala ugled. Na Krfu so naročili bodala; podkupili so legatovega zaupnika, ki mu je bila poverjena naloga, da preganja karbonarje. V roke so dobili tudi popis župnikov, ki so služili vladi kot ovaduhi. V tem času so naposled skovali eno izmed najmanj! blaznih zarot, ki so jih bili poskusili v nesrečni Italiji. Nočem se spuščati v neumestne podrobnosti. Hočem se zadovoljiti le s tem: ko bi zarota uspela, bi si lahko Missirilli lastil dobršen del slave. Po njegovi zaslugi bii se na dogovorjeni znak dvignilo nekaj tisoč upornikov in z orožjem pričakalo prihoda vodje. Približeval se je odločilni trenutek, ko je — kakor se to običajno dogaja — zarota propadla zaradi aretacij prvakov. Ogromen porast velikih mesi Ni je bolj nadležne živali, kakor so muhe. Zdaj jim bo od-klcnkalo. V Ameriki so delali dve leti vsemogoče poskuse in nazadnje so le uspeli. Toda na kakšen načini Klin se vendar zbija s klinom! Zato so napravili pravcato tovarno za vzre-janje muh. Vsak teden jih vzredijo okrog 50 milijonov, ki Jih nato obsevajo s lcobnlt-no bombo. Posledice obsevanja so za muhe usodne, saj postanejo samci pri tem neplodni. Po laboratorijskih poskusih so stopili znanstveniki na »spodrsljlva tla prakse«. Obsevane muhe so natovorili na letala in jih odmetavali na področja Slednjega vzhoda ZDA, kjer Je ta zalega najbolj tečna. Sprva se uspeh nI hotel nikjer pokazati, kmalu nato pa so začele muhe zaradi sterilizacijo samcev Izumirati. Cez leto dni so se ljudje in živali na tem velikanskem področju, ki meri približno 100.000 kvadratnih kilometrov, oddahnili. Muhe so izginile. Znanstveniki so ugotovili, da je borba proti muham uspešna le te.laj, če je število steriliziranih muh večje od števila normalnih muh. Naposled so lahko še zgodi, da bodo postale muhe — sterilizirane seveda — zelo Iskano Izvozno blago. 4 STENDHAL: Slika kaže ameriško vsemirsko ladjo, pripravljeno za odhod proti zvezdam. Toda preden so raketo Atlas, lcl tehta več kakor 120.000 kg ln stane nekaj milijonov dolarjev, izstrelili, so jo Se preizkusili z radioaktivnimi izotopi. Kljub taki skrbi pa raketa ni poletela proti Mesecu, ampak je kaj klavrno končala na dnu velike luže ni red sedanjih največjih mest na svetu in koliko ima posamezno prebivalcev. Zato bo gotovo nadvse poučno in za marsikoga tudi presenetljivo Izvedeti podatke, katere je nedavno objavilo angleško strokovno glasilo »The Geographical News«. Po teh točno preverjenih podatkih je še vedno največje mesto na svetu New York, ki šteje skupaj z vsemi predmestji nič manj kot 14.300.000 prebivalcev, torej le dobre 4 milijone manj kot vsa Jugoslavija. Drugo mesto po velikosti pa ni več London, kot bi verjetno vsi vprašani odgovorili, marveč japonska prestolnica Tokio. Po na i novejšem štetju šteje 11,300.000 glav. London je z 10,500.000 ljudmi tretji velikan. Slede pa mu: Moskva s 7,300.000, Pariz s 0,700.000, japonska Osaka s C,'100.000, kitajski Sangaj s 0,200.000, ameriški Chicago s 6,100.00, argentinski Buenos Aires s 5,800.000 in Kalkuta s 5,700.00 prebivalci. Ostala velemesta so pod 5 milijoni. Mest z nad 100.000 prebivalci je na vsem svetu 1.01G. in sicer 341 v Aziji brez Sovjetske zveze. 130 v azijskem in evropskem delu Sovjetske zveze, 278 v ostali Evropi, 40 v Afriki in 11 v Avstraliji in Novi Zelandiji. V Jugoslaviji je 10 mest z nad loo.ooo prebivalci, ali takih, ki jih bodo v kratkem toliko dosegla, če jih trenutno morda še niso. Dve od teh sta v Sloveniji, Ljubljana z okolico in Maribor z blizu 90.000 prebivalci. KAKO VSTATI? Ena največjih težav In neprijetnosti, ki jih imamo ljudje že na vse zgodaj, je prav gotovo vprašanje, kako naj pravočasno vstanemo. Znanstveniki se trudijo razvozlati uganko, zakaj neki hoče vsakdo poležati v postelji vsaj še deset minut. Napravili so več poskusov in ugotovili, da je po spanju najdlje omamljen prav tisti del zavesti, ki nadzoruje voljo, in vstajanje je prav gotovo stvar volje — o tem smo si bržkone vsi na jasnem. Nekateri ljudje počenjajo najbolj nevsakdanje stvari, da bi mogli zjutraj pravočasno vstati. Nek Skot si na primer vsak večer nad svojim vzglav-jem naravna tri budilke in kljub temu jih zjutraj večkrat preslišl, Vse bolj okruten pa je bil do samega sebe neki elektroinženir, ki je izumil zase najbolj nenavaden alann-ski sistem. Okoli svoje postelje je montiral šest zvoncev, če ves njihov hrup ne zadostuje, se sproži naprava, ki potegne s postelje odejo in blazino in začne stresati še posteljo. Včasih pa tudi to ne zaleže, zato je naprava narejena tako, da ga naposled meni nič tebi nič trešči na tla. Kljub temu, da so gasilci na gornji sliki prav blizu ognja, ki ga gasijo, pa vendarle objema njihovo vozilo z brlzgalno leden oklep. To je bilo te dni v Salnt Paulu v državi Minnesota v ZDA, kjer je nastal požar v nekem hotelu. Pri sedemnajstih stopinjah Celzija pod ničlo so vodne kapljice gasilce, vozilo in vse, kar so pokrivale, takoj oklepale v ledeno skorjo UŠI IN ZLATENICA Avstralski domačini zdravijo zlatenico na sila preprost, učinkovit in za naše civrizi-rane pojme kar se da neokusen način. Kadar zbolijo, si oberejo UŠI in jim odgriznejo glave. Na to je postal pozoren neki nlzomeslcl zdravnik. Nekemu bolniku, ki je zbolel za nalezljivo zlatenico, je serviral uši v nekakšni omaki. Vsi znaki bolezni so izginili v štirih dneh. Domiselni angleški modlslkl jo pusta na um kaj nenavadna in praktična ideja. Napravila jc klobuk za kopalke, ki je pravzaprav tudi torbica, saj Ima klobuk posebne »predalčke«, kamor je moč spraviti sončna očala, glavnik, črtalo za ustnice in kremo za sončenje. Do poletja je še precej dolgo in če zamisel ne bo pozabljena, bo takšen klobuček skoraj gotovo zamenjal mehiške slamnike — Seveda lahko ozdravite, če boste le dovolj dolgo živeli! PrečesU se dogaja, da ohranijo ljudje pojme o številu prebivalstva držav in mest Izza časov šolanja še dolga poznejša leta. Zaradi tega bi težko našli koga, ki bi nam znal povedati, kakšen je vrst- Strojček na gornji sliki Je bil te dni kriv, da je prišlo pariško letališče Orly — pred sodnike. Naprava namreč služi za odstranjevanje megle in je nameščena vzdolž vse meje okoli letališča na vsakih nekaj sto metrov. Meglo razganja z izbrlzgavanjem tekočega metana, ki v obliki snežene pene pada na tla. Veter pa jc zanesel ta sneg na cesto ob letališču, kar je povzročilo, da se je zaletel avtomobil, ki je zavozil na to podlago, lastnik pa zdaj toži letališče za odškodnino /.ena na desni je Ann Perlgo iz Kgertona v Kentski grofiji v Angliji. Ker Jc dvakrat splavila že v visoki nosečnosti, je v silni želji po otroku ugrabila med daljšo moževo odsotnostjo v inozemstvu tuje dete in mu ga po vrnitvi pokazala kot svojega otroka. Seveda je zadeva prišla na dan, vendar pa ubogo ženo bolj pomilujejo kot obsojajo In nanjo ni jezna niti mati ugrabljenega otroka in sta obe družini postali najboljši prijatelji. Se sodniki so le zaradi zakona obsodili Perigo-vo le na simbolično kazen VLOM Veter je žvižgat okoli vogalov, nebo je bilo pokrito s temi\iki oblaki. 'Žena ni mogla spati in se jc prevračala po postelji. Nenadoma je blisk razsvetil nebo in ženi se je zazdelo, da jc skozi okno opazila vlomilca. »Albert, < je prestrašeno vrisnila, »pred oknom je vlomilec.« Mož se jc prebudil, se leno obrnil in s krmcžljari-mi očmi opazoval, kako poskuša vlomilec s svojim orodjem odpreti okno. »Pst,« je opomnil srnjo ženo. »Nc preplaši ga! Morda ga bo le odprl. Veš. to je tisto okno. ki ga nismo mogli odpreti, odkar smo ga prebarvali.« — Pa si vedno trdil, da ti lcričači ugajajo!