Ravnatelj Igor Sancin meni, da bo na reformo višjih srednjih šol treba še počakati /8 V Doberdobu so iz »varšta« potegnili pravljico o gusarjih Pogovor z Južnim Tirolcem Seppom Kusstatscherjem, najbolj marljivim evropskim poslancem iz Italije Primorski PETEK, 20. FEBRUARJA 2009 Št. 43 (19.442) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Tokrat nam je prišla prav SandorTence Poslanska zbornica je včeraj izglasovala že trinajsto zaupnico Berlusconijevi vladi. Desna sredina ima v parlamentu zelo široko večino, vseeno pa se mora pri ključnih ukrepih posluževati zaupnice. Berlusconi očitno noče tvegati presenečenj, ki bi bila posledica razhajanj v vladnem zavezništvu. Zaupnica, kot vemo, prepreči morebitno ob-strukcijo, a tudi normalno parlamentarno soočenje ter izniči vse popravke, tako večine, kot opozicije. Vlada je dobila zaupnico o odloku, ki neposredno zanima našo manjšino, saj ji namenja »manjkajoči« milijon evrov prispevkov. Če gledamo s tega zornega kota je bila zaupnica, prej v senatu in včeraj v zbornici, za Slovence koristna. In to zato, ker je preprečila presenečenja, ki bi bila za nas lahko samo negativna. Parlamentarci vladajoče koalicije navadno potrjujejo vladne dekrete, včasih pa se zgodi, da jih dopolnijo in popravijo, tudi proti volji vlade. V senatu ali v zbornici bi se tako lahko našel kdo, ki bi nasprotoval prispevku za manjšino in predložil tozadevni popravek k odloku. To se ni zgodilo, če pa bi se, bi bil končni rezultat za Slovence precej negotov. Očitno so se v desni sredini sporazumeli za »manjkajoči« milijon evrov. Končna odločitev bo sicer padla v torek, zaupnica pa nam je v tem primeru precej pomagala. rim - Obisk Brown pri Berlusconiju in papežu RIM - Italijanski premier Silvio Berlusconi in njegov britanski kolega Gordon Brown sta se v včerajšnjem pogovoru o svetovni finančni krizi v Rimu zavzela za izogibanje protekcionizmu, za stabilizacijo na finančnih trgih in za nove oblike regulacije mednarodnih financ. Brow-na je včeraj sprejel tudi papež Benedikt XVI. Govorila sta o finančni krizi ter se zavzela za pomoč manj razvitim državam. Sogovornika sta se med drugim zavzela tudi za spodbujanje človekoljubnih projektov, trajnostni razvoj in varovanje okolja. Na 6. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € rim - Sklep poslanske zbornice Zaupnica o vladnem odloku s prispevkom za manjšino Prihodnji teden formalna uzakonitev ukrepa gorica - Romoli in Brulc o vlogi sosednjih mest v evroregiji Odločno za prestolnico Pogovor z županoma vodila direktorja Primorskega dnevnika Dušan Udovič in dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai GORICA - Prihodnost Gorice in Nove Gorice je bila osrednja tema dobro obiskanega srečanja, ki ga je SKGZ priredila včeraj v goriškem Kulturnem domu. O razvojnih možnostih in ideji, da bi mesti skupaj kandidirali za prestolnico evroregije, sta spregovorila župana Ettore Romoli in Mirko Brulc. Sre- čanje sta vodila direktor Primorskega dnevnika Dušan Udovič in direktor časopisa Il Piccolo Paolo Possamai. Na 14. strani RIM - Poslanska zbornica je včeraj izglasovala že trinajsto zaupnico vladi Silvia Berlusconija. Zaupnica je zanimiva tudi za slovensko manjšino, saj jo je vlada dobila o večnamenskem odloku, ki namenja milijon evrov našim kulturnim ustanovam. Gre za denar, ki ga je vlada črtala iz državnega proračuna 2009. Vladni odlok bodo uzakonili v torek, ko bodo na sporedu le glasovalne izjave predstavnikov poslanskih skupin. To je zahtevala leva sredina, ki bo tako imela priložnost, da spet pojasni svoje nasprotovanje temu odloku. Na 3. strani Mobilizacija novinarjev proti zakonskemu osnutku Alfano Na 3. strani Škedenjski železarji nočejo plačevati napak podjetja in politike Na 8. strani Sindikati branijo delovna mesta v papirnici Burgo Na 9. strani V Sovodnjah danes začetek pustovanja Na 15. strani V Gradišču priseljenci z Lampeduse Na 16. strani zveza nato Neformalno zasedanje ministrov KRAKOV - Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer se je na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov zavezništva v Krakovu včeraj zavzel za novo doktrino, s katero bi se lahko soočili z izzivi, ki jih ustanovitelji zavezništva niso pričakovali. Ministri držav članic naj bi o novem strateškem konceptu govorili na prihodnjem vrhu ob 60-letnici Nata. Revidirana doktrina naj bi vključevala večjo koordinacijo med ZDA, Natom in Evropsko unijo. Na 13. strani 42. kraški pust - Kralj in kraljica ocenjevala gostoljubne gostilne Kraljeva plesna dobrodošlica letošnjemu pustnemu času OPČINE - Vesela množica radovednežev je sinoči pričakala zgodovinski tramvaj, na katerem sta se na Opčine pripeljala vaše veličanstvo kralj Cefizelj Merčedolski Plavi in njegova ljubljena soproga, kraljica Marija Majeruonka Duln-ka s Čjarnega vrta. Nato sta se v spremstvu harmonikaric iz Mengša in domačih mladih muzikantov sprehodila po openskih ulicah, kjer sta se zaustavila ob vsaki gostilni oziroma baru, nazdravila in zaplesala. Najbolj gostoljuben sprejem bo tudi nagrajen na jutrišnjem zaključnem nagrajevanju. Zvečer pa je v Prosvetnem domu zaživela Goldonijeva komedija v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež. Na 7. strani 2 Petek, 20. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI slovenija- hrvaška - Zapleti z ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato Gantar: Rok za 40 tisoč podpisov za referendum zapade 26. marca Pahorju včeraj ni uspelo prepričati SSN - Oster odziv Hrvaške - Sanader v Parizu LJUBLJANA - Predsednik slovenskega državnega zbora Pavel Gantar je včeraj določil rok, do katerega morajo pobudniki za referendum o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, Stranka slovenskega naroda (SSN), zbrati 40.000 podpisov. 35-dnevni rok začne teči danes in se izteče 26. marca, je dejal. Predlagatelji morajo nato v sedmih dneh sporočiti rezultate zbiranja podpisov. Kot je pojasnil v izjavi za medije, je ministrstvo za notranje zadeve obvestil, da je pobuda SSN za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma v skladu z zakonom in ima zadostno število podpisov. Gantar je poudaril, da kljub včerajšnjim neuspešnim pogovorom med predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predstavniki SSN še obstaja upanje, da bodo predlagatelji pobudo za razpis referenduma umaknili. "Umik je edini racionalen izhod, ki bi lahko rešil zadevo," je menil. Če pobudniki ne bodo zbrali zadostnega števila podpisov, Gantar verjame, da bi Slovenija postopek ratifikacije lahko zaključila do konca marca. Če Slovenija ne bo končala ratifi-kacijskega postopka, bo ogrožen dogovor držav članic Nata, da bi Hrvaška lahko kot polnopravna članica sodelovala na vrhu zavezništva 3. in 4. aprila v Stras-bourgu in Kehlu. Države Nata so se namreč dogovorile, da bodo ratifikacijske listine deponirale v Washington do 23. marca, da bi lahko tudi Hrvaška nato ratificirala Severnoatlantsko pogodbo. Gantar se sicer kot član stranke Zares zavzema za spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Po njegovem mnenju bi morali najti rešitev, ki bi omogočala demokratične pobude, hkrati pa bi izključila določene segmente, na primer temeljne človekove pravice. Zastavlja se tudi vprašanje, ali lahko državljani neke države preprečijo neki drugi državi, da vstopi v neko mednarodno organizacijo, če izpolnjuje pogoje, je poudaril Gantar. Predsednik hrvaške vlade Ivo Sa-nader pa je včeraj v Parizu izrazil pričakovanje, da se bo hrvaški sabor odzval na sredin sklep slovenskega parlamenta o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov. Ocenil je, da slovenski parlament zgolj priliva olje na ogenj z "neresnično" izjavo, da je Slovenija imela dostop do odprtega morja. Sanader, ki se mudi na uradnem obisku v Franciji, je po srečanju s svojim francoskim kolegom Fran-coisom Fillonom spomnil, da se je na izjavo slovenskega parlamenta v sredo zvečer odzvalo hrvaško zunanje ministrstvo. "Tisto, kar ni dobro, je, da Slovenija ne glede na dejstvo, da je parlament ratificiral protokol, dela dodatne težave glede članstva Hrvaške v Natu, v bistvu pa sama sebi ustvarja probleme. Ni dobro, da je Nato odvisen od nekakšnih politi-kantskih iger, ki so enostavno nesmiselne," je po poročanju hrvaške tiskovne Hrvaški premier Ivo Sanader (levo) je podporo za hrvaška stališča iskal tudi pri francoskem kolegu Francoisu Fillonu (desno), v ponedeljek pa se bo sestal še s francoskim predsednikom Sarkozyjem ansa agencije Hina dejal Sanader. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo Hrvaška na vrhu Nata v Strasbourgu in Kehlu 3. in 4. aprila polnopravna članica. Sanader je včeraj v Parizu še napovedal, da se bosta prihodnji teden srečala s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, "če se bosta točno zmenila o terminu, kraju in pogojih". Dodal je, da se je Fillon zanimal za vse podrobnosti mejnega spora med Zagrebom in Ljubljano. "Pričakujem, da se bodo pogajanja z EU kmalu nadaljevala, dvostranska vprašanja naj ne bi bila ovira kateri koli državi na njeni poti v unijo", je ponovil Sana-der. Hrvaški premier se bo srečal s francoskim predsednikom Nicolasom Sar-kozyjem v ponedeljek. Nagovoril je tudi člane zunanjepolitičnega in odbora za evropske zadeve francoskega parlamenta ter poudaril, da je potrebno jasno ločiti proces pristopnih pogajanj z EU in odprta mejna vprašanja s Slovenijo. Izjavil je, da Slovenija poskuša urediti spor v okviru hrvaških pristopnih pogajanj z EU, čeprav sta se, kot je izpostavil, z bivšim slovenskim kolegom Janezeom Janšo dogovorila, da bosta državi omenjeno vprašanje uredili na Meddržavnem sodišču v Haagu. Kot je še izpostavil, je bilo vprašanje meje bilo pomembnejše leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, ker je šlo za zunanjo mejo unije. Pojasnil je, da bo z vstopom Hrvaške v EU, hrvaško-slovenska meja postala notranja meja, ter ne bo več toliko pomembna. Spomnil je, da je "hrvaška prijateljica Slovenija", vstopila v EU z enakim odprtim vprašanjem, ki ga Zagreb ni zastavil na evropski ravni, temveč je pozdravil njen vstop. "Hrvaška bo vstopila v EU pod enakimi pogoji kot Slovenija", je dejal Sanader. (STA) slovenija - hrvaška - Poseg Swobode Mejni spor odmeval tudi med evroposlanci BRUSELJ - Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško je bil včeraj tudi predmet razprav v okviru simpozija na temo strukturni skladi in teritorialno sodelovanje, ki ga je v evropskem parlamentu v Bruslju pripravila socialistična skupina v evropskem parlamentu (PSE) in ki se je še posebej posvetil možnostim sodelovanja v prostoru Alpe Jadran. Poročevalec o pristopnih pogajanjih Evropske unije s Hrvaško, Avstrijec Hannes Swoboda, je ob tem poudaril, da še vedno upa na rešitev, le ta pa mora biti takšna, da se bosta tako Slovenija kot Hrvaška v njej tudi spet spoznavali. Izhodiščna pozicije Slovenije v tem sporu je sicer boljša od hrvaške, saj je Slovenija članica Evropske unije. Za Hrvaško namreč obstaja tveganje, da se ob nereše-vanju spora njeno članstvo v EU-ju odmika, vsekakor pa je spor rešljiv, je menil Swoboda. Ob tem je dodal, da mora biti dobra volja na obeh straneh, tudi Evropska unija pa se bo morala bolj potruditi. Obžaloval bi, če bi se pristop Hrvaške zavlekel, je dobesedno dejal Swoboda. Avstrijski poslanec je še poročal, da so izkušnje spora med Slovenijo in Hrvaško privedle socialistično skupino v evropskem parlamentu do tega, da pripravlja pobudo, ki bi v prihodnosti pri pristopnih pogajanjih z novimi kandidatkami preprečila, da bi bilateralni spori zavlačevali pogajanja oziroma pristop neke kandidatke k Evropski uniji. V razpravi se je oglasil tudi slovenski poslanec Aurelio Juri, ki je opozoril, da nerešeno mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško lahko začasno blokira tudi pristop Hrvaške k Natu. Spor zaradi meje je označil kot svarilo, da nerešena vprašanja lahko povzročajo zaplete in blokade. Zato je odgovornost politike velika, še posebej, ko gre za sodelovanje med sosedi. Na pomembnost takšnega sodelovanja je v razpravi opozoril tudi italijanski evropski poslanec in nekdanji zunanji minister Gianni De Michelis, ki je poudaril, da je regionalno čezmejno sodelovanje »kraljevska pot«, ki edina zagotavlja napredek. Ivan Lukan Renzo Mattelig gost jutrišnje oddaje Brez meje KOPER - Jutri bo oddaja Brez meje posvečena Zvezi slovenskih izseljencev Furlanije - Julijske krajine, ki praznuje 40-letnico ustanovitve. Ob jubileju je bila odprta razstava, ki jo spremlja knjiga z naslovom Odpla-vljanje na celine. Gost v studiu bo Renzo Mattelig, ki bo predstavil to pobudo in tudi spregovoril o delovanju Zveze Slovencev po svetu. Oddaja bo na TV Koper-Capodistria jutri ob 18.00 uri. Droga Kolinska sadne namaze prodala Podravki LJUBLJANA - Ljubljanska družba Droga Kolinska se je dogovorila, da bo njen program sadnih namazov, ki se prodajajo pod blagovno znamko Bel-sad, kupila hrvaška družba Podravka, ki bo prevzela blagovno znamko in ustrezna poslovna sredstva. Program sicer ni zaposloval delavcev, ker se proizvodi niso proizvajali v Drogi Ko-linski. Predsednik uprave Podravke Zdrav-ko Šestak je ob tej priložnosti izjavil, da z nakupom sadnih namazov širijo asortiman izdelkov za zajtrk in sledijo strateški usmeritvi krepitve tržnega položaja. Članica uprave Droge Kolinske Milena Štular pa je ob tem dodala, da so v Drogi Kolinski zadovoljni, ker so "našli lastnika, ki bo v zadovoljstvo potrošnikov zagotovil nadaljnji razvoj programa sadnih namazov". Gre za peto v nizu prodaj malih programov, ki jih je Droga Kolinska najavila aprila 2008. Odločitev o prodaji je po navedbah družbe rezultat spoznanja, da Droga Kolinska ne razpolaga z dovolj sredstvi za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. Droga Kolinska pričakuje, da bo do julija 2009 prenesla na nove lastnike tudi preostale manjše programe, ki jih prodaja. Prihodke od prodaje proizvodnih programov bodo uporabili za naložbe v osrednje proizvodne programe in zmanjšanje zadolženosti skupine Droga Kolinska. Smrt 70-letnega domačina na cesti nad Portorožem PORTOROŽ - Na lokalni cesti, ki se spušča z Valete proti Lucanu nad Portorožem, se je včeraj ob uri kosila pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Nekaj minut pred 13. uro se je med vožnjo navzdol sam zvrnil na cestišče 70-letni voznik skuterja. Drugih vozil ni bilo, domačin pa je na kraju izdihnil. Policisti, ki so včeraj popoldne ugotavljali okoliščine smrti, so omenjali možnost, da je ponesrečenca obšla usodna slabost. Preverjanje se je vsekakor še nadaljevalo. BARILLA, vodilna italijanska muitinacionaika s področja blaga za široko potrošnjo, išče za svoj sedež v Parmi (Ita), RAČUNOVODSKEGA/O DELAVCA/KO. Pogoji: ■ Starost: največ 35 let; ■ Diploma višje srednje šole v knjigovodstvu/računovodstvu ("ragioneria") ali univerzitetna diploma višje/visoke stopnje s področja ekonomije/podjetništva/financ; - Izkušnje s področja računovodstva/knjigovodstva; - Odlično znanje italijanskega in slovenskega jezika, dobro znanje angleščine; ■ Dobro znanje osnovnega račulnanlškega paketa MS Office, zaželjeno poznavanje programa SAP; ■ Pripravljenost na krajša službena potovanja v Slovenijo. Nudimo: ■ Priložnost za delo v mednarodnem okolju; ■ Zaposlitev za določen čas (18 mesecev); ■ Kategorizacija in plača v skladu s pridobljenimi veščinami in spretnostmi. Glavne delovne naloge: knjiženje faktur dobaviteljev, analiza dobaviteljev In blagovnih skupin, kontrola podporne dokumentacije prejetih faktur, stiki z dobavitelji in sodelavci tuje podružnice, koordinacija računovodskih storitev za tujo podružnico, plačila. Profil dopolnjujejo natančnost, spretnost pri reševanju problemov, proaktivnost, spretno komuniciranje in nagnjenost k medosebnim odnosom. Življenjepis pošljite na: inforecruiting@barilla.it tako, da v "oggetto" jasno označite vezo na "RIF. CFSL/09". gospodarska gibanja - Ekonomski inštitut pravne fakultete Gospodarska kriza v Sloveniji ne bo blažja kot drugod po Evropi LJUBLJANA - Decembrski podatki o padcu izvoznega povpraševanja, naročil in gospodarske aktivnosti ter o povečanem številu iskalcev zaposlitve so izničili upanje, da bo gospodarska kriza v Sloveniji blažja kot drugod, ugotavlja Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete (EIPF) v januarski številki publikacije Gospodarska gibanja. Izvoz se je konec leta pospešeno zmanjševal in prispeval k trgovinskemu primanjkljaju, ki je lani presegel tri milijarde evrov oz. devet odstotkov bruto domačega proizvoda.Priča-kovanja tako v Sloveniji kot v Evropski uniji so še slabša od dejanskih gibanj naročil, produkcije in zalog dokončanih izdelkov. Krčenje produkcije ob kopičenju zalog dokončanih izdelkov nekoliko zaostaja za krčenjem naročil. Industrijska proizvodnja hitro upada: konec leta se je v negativno območje premaknila tudi industrijska proizvodnja. Prelom je nastopil tudi v gradbeništvu in trgovini, posebej v trgovini z avtomobili. Kriza v proizvodnji se po ugotovitvah ekonomistov EIPF naglo prenaša tudi na trg dela - število iskalcev zaposlitve hitro narašča, možnosti najti zaposlitev pa se krčijo še hitreje. Umirjanje inflacije v Sloveniji se nadaljuje. Življenjski stroški so se tudi januarja znižali - medtem ko se je blago pocenilo, so se storitve podražile; medletna dinamika pri obeh se je zmanjšala. Tudi cenovna pričakovanja se hitro zmanjšujejo, v trgovini na drobno so dosegla najnižjo raven v zadnjih desetih letih. Depresija tudi znižuje cene surovin na svetovnem trgu. Povprečne bruto in neto plače so se novembra lani močno okrepile, a rast ni dosegla običajnega novembrskega povečanja. Dinamika javnofinančnih prihodkov se je zmanjševala že od septembra, januarsko znižanje je bilo močnejše od sezonskega; še najmanj so opešali neposredni davki, ugotavlja EIPF. Dinamika DDV je glavni krivec za veliko znižanje javnofinan-čnih prihodkov. Januarja so upadli za 14,6 odstotka. Hitro pe-šanje domačega trošenja je namreč glavni razlog za padanje donosa od DDV in dejavnik poslabševanja javnofinančnih prihodkov, ugotavljajo Gospodarska gibanja. Decembra se je izboljšala neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva; padanje ravni kreditov je zastalo, okrepili so se depoziti prebivalstva in nefinančnega sektorja. Obrestne mere na medbančnem trgu so sledile znižanju obrestne mere Evropske centralne banke, medtem ko so se obresti za depozite in kredite prebivalstvu "le rahlo znižale". Blede slike gospodarskih odnosov s tujino po navedbah publikacije EIPF ne spreminja popravek podatkov o uvozu storitev v tretjem četrtletju in posledično manjši primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. Ta je v enajstih mesecih lani dosegel 1,83 milijarde evrov. Neto zunanji dolg je konec novembra lani znašal 8,52 milijarde evrov, še konec leta 2004 je imela Slovenija presežek v višini 882 milijonov evrov. (STA) / ALPE-JADRAN Nedelja, 22. februarja 2009 3 rim - Poslanska zbornica izglasovala že 13. zaupnico Berlusconijevi vladi Le še formalen korak do odobritve dodatnega milijona evrov za manjšino Poslanci in poslanke so včeraj izglasovali že trinajsti zaupnico vladi Silvia Berlusconija RIM - Poslanska zbornica je včeraj popoldne izglasovala zaupnico vladi Silvia Berlusconija in s tem dejansko odobrila t.i, večnamenski vladni dekret, ki ga je že sprejel senat. Ukrep vsebuje tudi milijonov evrov za slovensko manjšino, ki ga je vlada črtala iz finančnega zakona. Za uzakonitev odloka (in »manjkajočega« milijona za Slovence) manjka le še formalna potrditev spodnjega doma parlamenta, ki bo to naredil v torek. Takšen formalni korak je zahtevala in dosegla opozicija, ki bo imela tako še eno priložnost, da pojasni svoje nasprotovanje temu odloku. Zaupnico je podprlo 284 poslancev Ljudstva svobode, Severne lige in avtonomističnega gibanja MPA, proti pa je volilo 243 poslancev Demokratske stranke, Sredinske zveze-UDC in stranke Italije vrednot. Opozicija je tudi včeraj kritizirala vlado in desno sredino za to že trinajsto zaupnico, zastopniki večine pa so zaupnico utemeljili z dejstvom, da odlok za- pade 28. februarja in da zato ni dovolj časa za bolj poglobljeno razpravo. Slovenska manjšina bo v tem letu dobila od italijanske države 5,13 milijona evrov, kar je 120 tisoč evrov manj kot lani, ko je finančni zakon oblikovala levosredinska vlada Romana Prodija. Prispevke bo manjšini, kot vedno, delila Dežela Furlanija-Julijska krajina. Če bi prevladala usmeritev finančnega zakona, bi manjšina v tem letu dobila iz Rima 4,13 milijona evrov. Vlada je v zvezi z večnamenskim dekretom (v it. decreto milleprorog-he) postavila zaupnico tudi v senatu. Tam je Tamara Blažina sicer kritizirala zaupnico, ki je zadušila normalno parlamentarno soočenje, je pa pozdravila dodatni prispevek v višini milijon evrov za našo manjšino. Ne v senatu in niti v poslanski zbornici ni nihče od parlamentarcev desne sredine postavil v dvom ali kritiziral vladnega sklepa v korist slovenske manjšine. S.T. bocen - Evroposlanec Sepp Kusstatscher »Moral bi biti pravilo, V I • • zal pa sem izjema...« BOCEN - Sepp Kusstatscher je bil v mandatni dobi evropskega parlamenta, ki se počasi izteka, najbolj marljiv poslanec iz Italije. Zastopnik zelenih, ki je doma iz Južne Tirolske in je pripadnik nemške jezikovne skupnosti, je bil navzoč kar na 272 od274plenarnih zasedanj evroparlamenta. To predstavlja pravi rekord, kot piše Espresso, ki je objavil zelo nespodbudne podatke o navzočnosti oziroma odsotnosti Italijanov v Strasbourgu. Poslanec Kusstatscher, čemu taka marljivost? Izvolitev ne prinaša samo pravice, temveč tudi dolžnosti. S tem, da se redno udeležujem sej evropskega parlamenta izpolnjujem samo obveze, ki jim imam do svojih volilk in volilcev. Nič posebnega torej. Zakaj so Italijani tako pogosto odsotni v Strasbourgu? Najbrž iz več razlogov. Nekateri imajo očitno druge obveznosti, drugi so odsotni zaradi bolezni, mnogi pa, ker jih zadeva enostavno ne zanima in se zato izmikajo svojim dolžnostim. Morda je slučajno, morda pa ne, da je najbolj marljiv evroposlanec prav pripadnik jezikovne manjšine. Kaj pravite o tem? Mislim, da je to čisti slučaj. Res pa je, da se poslanec, ki - kot jaz - nima za seboj velike poslanske skupine, najbrž čuti bolj odgovornega do volilcev. Kako ocenjujete evropsko zavest pri Italijanih? Na papirju so Italijani veliki evro-peisti, v praksi pa ne. Zlasti če pomislimo, da je Italija »evropski prvak« pri kršenju direktiv EU. Kako iz Strasbourga ocenjujete položaj jezikovnih manjšin v Italiji? Z izjemo nemške in ladinske skupnosti v bocenski pokrajini mislim, da ostale jezikovne skupnosti žal nimajo velikih razvojnih možnosti. Kako gledate na trenutno situacijo pri vas doma? Zahvaljujoč sporazumu iz leta 1946, trdim bitkam in tudi zahvaljujoč diplomatskim pritiskom iz Avstrije, sta nemška in ladinska jezikovna skupnost dosegli bistvene pravne osnove za obstoj in za razvoj. Politično kariero ste začeli v Juž-notirolsld ljudski stranki-SVP. Bili ste župan v rojstnem Villandersu, nato pokrajinski svetnik SVP. Zakaj ste zapustili SVP in prestopili k Zeleni listi? Južnotirolska ljudska stranka je kot zbirna stranka nemške in ladinske skupnosti odigrala zelo pomembno vlogo pri zaščiti pravic obeh skupnosti. Z zaprtjem t.i. paketa in z odobritvijo statuta Pokrajine Bocen, ki je vezan tudi na mednarodno pravo, bi se morala naša politika usmeriti v medetnično sodelovanje. Žal tega ni storila. Kam se je potem usmerila politika SVP? V spremenjenih razmerah bi morala SVP spodbujati medetnično sodelovanje, v resnici pa je ubrala pot oblikovanja dveh vzporednih, a ločenih svetov in družb. Meni to ni bilo všeč, zato sem izstopil iz stranke, ki je postala vse bolj stranka gospodarskih poslov in v rokah zaprte nomenklature. Po 60 letih absolutne večine se je na Južnem Tirolskem ustvaril avtoritarni sistem, v katerem se nisem prepoznaval. Zakaj ste izbrali zelene? Ker verjamem v večkulturnost in v okoljsko občutljivo politiko, ki jo je zagovarjal pokojni Alexander Langer. Sandor Tence gorica - Novinarji in odvetniki o zakonskem osnutku Alfano Namen zakona prikrit Natale (FNSI): Onesposobiti hočejo pravosodno kroniko - Za Parmalatov krah bi izvedeli štiri ali pet let kasneje Včerajšnje javno soočanje med novinarji in odvetniki v sejni dvorani goriške pokrajine bumbaca GORICA - Zakonski osnutek o reformi področja prisluškovanj in objave sodnih aktov, ki je dobil ime po italijanskem pravosodnem ministru Angelinu Alfanu, še zdaleč ne rešuje problema, s katerim si vlada Silvia Berlusconija polni usta, zato da bi opravičila njegovo odobritev. »Trdijo, da bodo učinkoviteje zaščitili zasebnost ljudi in onesposobili novinarje, ki z objavo vsebin sodnih aktov obsodijo na medijsko gonjo nedolžneže. Njihov namen pa je onesposobiti pravosodno kroniko, utišati novinarje in jim odvzeti ustavno pravico in dolžnost do informiranja, zato da ljudje ne bi bili seznanjeni s tem, kar se nečednega in kaznivega dogaja v družbi in politiki,« je včeraj v Gorici poudaril predsednik italijanskega sindikata novinarjev FNSI, Roberto Natale, ki je govoril na okrogli mizi o svobodi informiranja in pravosodju v luči napovedane zakonske reforme s področja objave sodnih aktov in prisluškovanj. Organizirala sta jo deželni novinarski sindikat Assostampa in deželna zbornica novinarjev, šlo pa je za javno soočanje med novinarji in odvetniki, saj so ob Nataleju, predsedniku deželne novinarske zbornice Pieru Villotti in bivšem državnem tajniku FNSI Lucianu Ceschii prišli do besede še predsednik goriške zbornice odvetnikov, Silvano Gaggioli, predsednik goriškega združenja odvetnikov v kazenskih postopkih, Riccardo Cattarini, ter ugledni odvetnik in član pravosodnega sveta pri tržaškem prizivnem sodišču Nereo Battello. Uvodoma je v imenu pokrajinske uprave pozdravil odbornik Marko Marinčič, posege je koordiniral novinar Primorskega dnevnika Igor De-vetak. Ko bi bil Alfanov osnutek že zakon - je opozoril Natale -, bi za Parmalatov krah izvedeli štiri ali pet let kasneje. Ravno tako ne bi ničesar izvedeli o škandalih v nogometu in še o marsičem drugem, kar ima družbeno relevantnost. Poudaril je tudi, da zakonski osnutek uvaja zapor za nepokorne novinarje in prepoved objave imen sodnikov, kar vodi v delegitimacijo celotnega sodstva, saj posamezni sodnik ne bo pred javnostjo odgovarjal za svoje razsodbe. »V boju proti tako neliberalnim normam iščemo vsa možna zavezništva in pripravljeni smo tudi na stavko,« je zaključil Natale in dodal, da novinarji in založniki zveze FIEG zagovarjajo tokrat ista stališča. Odvetnik Gaggioli je menil, da je zakonski osnutek Alfano močno pomanjkljiv in uvaja pravila, ki bi jih goriško sodišče ne moglo izvajati zaradi nezadostnega osebja. Njegov kolega Cattarini pa je poudaril, da v Italiji že velja prepoved objave sodnih aktov, le da je to najbolj neupoštevana norma: »Ko bi novinarji in sodniki sami učinkoviteje uredili občutljivo področje prisluškovanj in njihove objave, reforma ne bi bila potrebna.« Villotta je dejal, da za objavo sodnih aktov ne smejo odgovarjati novinarji, kakor je predvideno v osnutku, temveč kvečjemu tisti, ki jih posredujejo v javnost. Battello je pritrdil, da bi takšen zakon onemogočil novinarjem legitimno delo: »Pravosodna kronika mora obstati, naša družba pa potrebuje pokončnih novinarjev, takšnih, ki ne hlapčujejo nikomur«. obisk Samuel Žbogar v sredo v Rimu s Frattinijem Samuel Žbogar RIM - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar bo v sredo, 25.2. na uradnem obisku v Rimu. Vodja slovenske diplomacije se bo pozno popoldne na Farnesini sestal z italijanskim zunanjim ministrom Francom Frattinijem. V osredju pozornosti bodo seveda odnosi med Italijo in Slovenijo, ministra pa bosta govorila tudi o položaju slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini in italijanske manjšine v Istri. 4 Petek, 20. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI ■ EVRO 1,2705 $ +0,87 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 19.02. 18.02. ameriški dolar japonski jen 1,2705 118,99 1,2596 116,83 8 6131 kitajski juan ruski rubel inHii^ka n iruia 8,6844 8,6844 45,6970 63 1248 45,3942 62,5770 IliUlJjIVa 1 Ul-JIJa danska krona hnt^ncKi ti mt 7,4504 0,88230 7,4513 0,88460 L/1 1 Lal DM 1 Ul 1 L švedska krona nAn/pčk^ ^rAna 10,8987 8,6790 LFjOOlUU 11,1088 8,8600 1 1UI VCjKa l\IUI ]0 češka krona l franL 28,587 1 4922 28,847 1 4792 oVILoljIVI llallh. estonska krona mi tAnnt 15,6466 300,39 15,6466 302,72 1 1 la) za kg ■ 24.727,69 € -220,69 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. februarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,19 IMTCDIII IDr»DA Q AQ -0,20 KRKA 1 UKA KOPER 56,58 -0,42 +0,30 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,41 167,74 -0,26 +0,81 TELEKOM SLOVENIJE 275,00 124,48 +0,72 -0,33 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,07 DELO PRODAJA - CTni +0,52 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDABCM7 ")") CÍ1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR lk/11 IMDTCCT 8,93 -0,45 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 48,90 -0,45 PROBANKA - - CAI 1 K 1 II IDI 1A M A SAVA ' TERME ČATEŽ 233,66 -0,19 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 71,15 15,55 -0,26 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 19. februarja 2009 -0,35 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,344 4,6025 1129 -2,54 -0,65 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,66 1 021 +0,09 -2,14 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,775 0 841 +0,10 -1,69 EDISON ENEL ENI 4,38 16 88 -0,24 +0,92 FIAT FINMECCANICA 9,90 11 48 +0,06 -4,06 FINMECCANICA GENERALI IFIL 13,90 +2,23 +2,06 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,758 2,102 13 76 -5,08 -1,52 -0 22 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 10,91 -1,27 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,562 6,83 1 438 -1,38 -0,44 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,198 +4,96 -2,36 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,20 12,82 -1,26 +1,18 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,977 4,00 +0,38 -2,50 TENARIS TERNA 0,993 7,965 -0,25 +0,57 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,51 0,36 +0,80 -2,83 UNICREDIT 7,78 0,982 +1,17 -6,39 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 38,80 $ -1,72 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.820,94 905,96 +0,10 +0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.516,13 944 01 +0,31 -0,48 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.414,77 482,57 -2,08 -1,94 DCICA 1 J, DTUUIOU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 211,77 1.814,25 -4,35 +0,23 DITA, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.269,57 2.000,68 -1,91 -2,60 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.465,95 1.442,82 -1,19 -1,71 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE100 1ondon 778,94 791,383 4.215,21 4.018,37 -1,20 -0,66 +0,24 FISE 100, London CAC 40, Pariz 2.872,60 1.512,94 +0,29 -0,05 +2,13 ATX, Dunaj ATX, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 657,0 2.114,84 +4,53 -0 17 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.557,65 1.629,35 13.023,36 2.227,13 9.042,63 +0,308 -1,31 +0,05 +0,78 +0,30 PISMA UREDNIŠTVU Navada železna (črna) srajca Letos me je doletela sreča, da sem 10. februar preživel v tujini, v Bruslju, na trodnevnem institucionalnem potovanju pete deželne svetovalske komisije z zelo intenzivnim in kakovostnim delovnim programom. Poleg tega pa sem se lahko tudi izognil sitnostim ob branju, poslušanju in gledanju vala cenene retorike in protislovan-skega navdiha, ki mi običajno že pet let zapovrstjo kvari razpoloženje na dan 10. februarja, oz. ob dnevu spomina. Naši teritorialni krožki so ob tej priložnosti delili dvojezičen letak z naslovom »10. februar...tudi jaz se spominjam«, ki navaja vrsto antifašističnih spominov in se končuje s stavkom ... vedno se spominjam, da je fašizem najhujše zlo! Nekaj izvodov letaka so naši predstavniki prinesli tudi na sedež Občine Devin Nabrežina, s specifično navedbo tamkajšnjih grozot: 103 padli antifašisti, 30 deporti-rancev, 386 odpeljanih na prisilno delo, štiri požgane vasi. Očitno to ni bilo po godu krajevnim predstavnikom NZ, ki v de-vinsko-nabrežinski občini dejansko še obstaja. Krajevni veljaki NZ, s podžupanom Romito na čelu, so v ostri tiskovni noti zapisali, da .»še enkrat se je pokazalo, da medtem ko je spomin na tisto tragedijo povsod drugod po Italiji postal skupno premoženje, v naših krajih stranke skrajne levice še dalje odklanjajo poklon žrtvam na vzhodni meji. Še enkrat je tu nekdo, ki je v večjem sozvočju z včerajšnjimi morilci, kot pa s čutom pripadnosti neki širši skupnosti, ki se 10. februarja spominja na žrtve fojb.« Rekel bi, da komentar ni potreben. Ali ni to isti podžupan, ki se po naših vaseh izdaja za prijatelja, ki zadnje čase celo pozdravlja po slovensko na nekaterih prireditvah. Zakaj pa nam potem odreka pravico do svojega spomina? Je mar 10. februar priložnost, da vsaj enkrat na leto obleče črno srajco? Na vsak način so mi tudi letos pošteno skalili razpoloženje, čeprav z nekajdnevno zamudo. Igor Kocijančič Šoah ali šoa? manj? Očitno gre - podobno kot mojemu (anonimnemu) recenzentu oz. recenzentki - tudi uredništvu Primorskega dnevnika gledanje v slovar bolj od rok in v glavo, kot odpiranje dvomov, ki se nanašajo na slovensko »jezikoslovno« stvarnost. Kot da bi bil pojem v Verbinčevem »slovarju tujk« dokončno in enkrat za vselej zarisan? Marija Jurič Pahor Pripis uredništva: Gledanje v slovar nam gre toliko od rok in v glavo, kot je potrebno. Kar pa zadeva besedo šoah, je v modernem pisanem jeziku v Sloveniji uveljavljena že dolgo. Kot samostalnik moškega spola ni zapisana samo v Verbinčevem slovarju tujk, temveč je navedena tudi med novimi besedami v pisnem korpusu slovenščine, ki ga sestavlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znan-stveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Galeb Pred dobrim letom dni je re-cenzent/ka enega izmed mojih znanstvenih prispevkov, v katerem sem uporabljala izraz »šoa«, pripisala: »Izraza [...] šoa ni v Slovarju slov. knjiž. jezika. Veljalo bi ga pojasniti, sama namreč prvič slišim zanj in verjetno je veliko bralcev takih.« Lektorica prispevka mi je izraz nato prestavila v »lepo slovenščino«, tako pač, kot predvideva Verbinčev slovar tujk (!!). Pojma šoa (brez ali z »h«) namreč v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ni, prav tako bi v njem zamanj iskali besedo »holokavst«. Pojasnila, kaj izraz šoa (brez ali z »h«) pomeni, nisem dala, . Nekaj podobnega kot pred letom dni meni, se je zgodilo Filipu Fischerju (PD 17.2.). Čeprav je v svojem pismu bralcev podal zelo plavzibilno razlago v prid uporabe izraza »šoa« (brez »h«), ga je uredništvo Primorskega dnevnika podučilo, da je izraz mogoče uporabljati le s črko »h«. Takole je dodalo: »če je kdaj zapisan drugače, gre za napako«. Uredništvo se z g. Fischerjem niti ni strinjalo, da bi morali izraz »šoa« uporabljati v ženski obliki, saj ga Verbinčev slovar tujk »označuje kot samostalnik moškega spola«. To me seveda preseneča, še zlasti, ko (z)vem, da je beseda v hebrejščini ženskega spola. Prav taistega spola je tudi v nemščini, francoščini, italijanščini itd. Ves hvalevredni in plavzibilni trud Filipa Fischerja, da bi pojasnil, zakaj bi morali besedo ŠOAH posloveniti v ŠOA, naj bi bil torej za- Najin devetletni sin vzame včasih za čtivo v roke tudi Galeb, poleg tega, da ga seveda tudi v šoli berejo. Zadnjo, ki jo je prebral, je nadaljevanka »Križem kražem med prsti« Marka Kravosa. Navedem iz prvega dela, Galeb 2008/9 št. 1, stran 12: »Medtem je še naprej donelo: umazanec, norec, hinavec, tožilec, cepec, dedec, bubec, polizanec, ne-voščljivec, butec, gorjanec, rogovi-lec, bizgec, muhojedec, prdolovec, smrdoprasec. Tako je odmevalo vsevprek in brez vsakega sramu.« Navedem iz drugega dela, Galeb 2008/9, št. 2, stran 24: »Žvižgec se je sprva na to nesramnost požvižgal. Ko pa začnejo vsi še kazati s prstom nanj in kričati: smrduh, pohajač, packa nemarna in mu kazati jezik, je zajokal. To je rokovnjače še bolj podžgalo: kazali so mu osle in figo, rogove in jezik: buuu! fej in fuj dre-kon-prdon-barabon! buuu!« Vzamem v roke Galeb 2008/9, št. 5, stran 32; Klarisa M. Jonavo-vič, »Prispodobe o živalih: Gos, gosak«: »Mislite na tisto gos?« na videz vljudno vprašamo, ko se pogovarjamo o kakšni zabiti in domišljavi ženski. Gospa, ki jo označimo kot neumno in napihnjeno gos, je neumna in prevzetna na kvadrat (...); Gosak je tudi mož ženske, ki rojeva. Kdor je neumen kot gosak, ni nič pametnejši od goske, pitani gosak pa je baje na daljnem Kitajskem mož, ki ga žena vara ... « Podobno nisem prav nič zadovoljen s predstavo - baje »za otroke« - ki jo je slovenska TV predvajala 5. januarja: Tubotuba-tubetubitu, kjer sem si ogledal in ostal z odprtimi usti, več kot 20 minut (nakar sem menjal postajo, ker se je moje upanje, da bo »le še kaj iz tega testa«, raztopilo kot maslo v vroči ponvi) pačenje, brezve-zno blebetanje, namig na spolne odnose in odvajanje urina širokih korakov čez oder: Ali spadajo taki prizori pred oči naših osnovnošolcev? Ali spadajo taki prizori sploh na gledališki oder? Vsi vemo, da si otroci rečejo in delajo marsikaj in da so lahko tudi poredni. Izrazov kot »prdolovec, smrdoprasec, drekon, prdon« v naši družini ne uporabljamo in jih sam dejansko nisem še slišal nikoli prej. »Zabite ženske« ali »pitani gosak« tudi niso sestavni del našega besedišča. Odvajanje urina širokih korakov ... brez besed. Zakaj moramo v otroških revijah uporabljati take izraze oz. objavljati dela, ki otrokom dajo lahko besedače v usta, ki niso za nikamor? Galeb pride v otroške roke že v prvem razredu, ko so otroci šele šest let stari. In nabava revije ni zasebna izbira družine, kupujemo jo vsi nekako zato, »ker je vedno bilo tako« - v prvem razredu je brezplačno. Sam sicer nisem pedagog in sem tudi že kakšno prebral, ki verjetno ni bila v korist moji človeški, duševni ali duhovni rasti, a sem se za to branje odločal sam, dvomim pa, da bi bili takšni teksti primerni ali pozitivni za rast naših otrok in jih zato odločno odklanjam. Gospa Jovanovič, gospod Kra-vos in režiser omenjene predstave so gotovo pomembni umetniki, sicer pa kot oče ne morem biti zadovoljen s takimi izrazi in prikazi. Naj dodam: prizadevam si priti zadevam do dna in se neposredno informirati o ozadjih ali poteku pobud in podobno, da si naredim boljšo sliko o vzrokih za tako dogajanje. Obrnil sem se na osebo, ki dela pri Galebu, katera mi je zagotovila, da je moje nelagodje in prošnjo za pojasnitve posredovala odgovorni osebi pri Galebu. Žal pa po mesecu dni nisem dobil še ni-kakega odgovora. Profesorju Zobcu in kolegom izražam svoje priznanje in občudovanje za civilni pogum, da so se s svojim nelagodjem v zvezi z gledališko predstavo Zaljubljeni v smrt obrnili na javnost. Upam, da naši kulturniki ne bodo prezrli teh naših pripomb, ki so izraz naše starševske skrbi, kajti menim, da morajo ob izvajanju umetniške svobode biti posebno občutljivi, ko gre za otroke. Igor P. Merku Glasbeni licej bi bil koristen Nu Z zanimanjem sledim polemikam in razpravam o novostih v našem šolstvu. Verjetno ima vsakdo svoj prav; vtis pa imam, da gre za polemiko med tistimi, ki gledajo na našo šolo bolj globalno (tudi dolgoročno in nekje idealistično) in tistimi, ki gledajo bolj na trenutne pogoje in jih skrbi bolj usoda določenega zavoda. Avtonomija šol je lahko pozitivna, ima pa tudi svoje slabe strani; če naj izbira profesorski zbor med tem, kar bi bilo za širšo skupnost dolgoročno bolj pozitivno in med tem, kar je koristno za zavod in ohranitev delovnih mest, bo izbira precej logična. V Primorskem dnevniku z dne 11. 2. 2009 sem bral intervju z ravnateljico Marino Castellani glede usode liceja Slomšek. Na novinarjevo vprašanje glede možnosti, da bi licej Slomšek postal licej z glasbeno usmeritvijo, je gospa Castel-lani povedala: »...Glasbeni licej pomeni, da imaš zelo točno definiran predmetnik in jaz dvomim, da bi bilo toliko zanimanja. Eno je, da si nekdo izbere študij enega inštrumenta in se usmeri v specifično glasbeno smer, zjutraj pa ima v šoli določen predmetnik in se usmeri v neko splošno licejsko ponudbo, drugo pa, da si v tistem in samo v tistem«. Besede, ki se mi zdijo v nasprotju s tem, kar sem zasledil na spletni strani liceja z glasbeno usmeritvijo iz Brescie: »Vse fakultete, na katere se lahko vpiše, kdor dokonča družboslovni licej, humanistični licej ali jezikoslovni licej, so dostopne tudi absolventom našega liceja z glasbeno usmeritvijo, ki poleg tega nudi še dobro poznavanje glasbene govorice, izvajanja glasbe in interpretacije«. Glasbeni licej daje potemtakem tako široko kulturo in tako raznolike možnosti kot ostale usmeritve. Glasba je dodatek in ni specifična usmeritev. Specifična usmeritev postane šele vpis na konservatorij. Zakaj licej z glasbeno usmeritvijo? 1) Moderna psihologija polaga veliko važnost v čustveno komponento (»Čustvena inteligenca«). V strokovni literaturi dobimo dovolj informacij, kako pozitivno vpliva glasba na mladega človeka (govorimo seveda o klasični glasbi in ne o glasbi, ki lahko postane celo vzpodbuda za vandalska dejanja!). Pred nekaj meseci je tudi Primorski dnevnik objavil zapis o tem pod naslovom »Glasba bistri um«. 2) V poplavi raznih popevk, jazzovskih priredb, narodnozaba-vne glasbe, itd., izgubljamo stik s pravo ljudsko pesmijo, ki edina predstavlja našo pristno ljudsko kulturo. Pevski zbor liceja Slomšek je že predstavil tudi pred italijansko publiko našo slovensko šolo. Pevski zbor liceja z glasbeno usmeritvijo bi gotovo lahko še poglobil poznavanje naše ljudske pesmi (poleg seveda klasične glasbe na splošno). 3) Zaščitni zakon nam priznava pravico do slovenske sekcije na državnem konservatoriju; do tega pa ne pride, češ, da se to lahko zgodi le po reformi konservato-rija. Če naj bi konservatorij imel status univerze, pelje pot do kon-servatorija skozi nižjo srednjo šolo z glasbeno usmeritvijo in nato skozi licej z glasbeno usmeritvijo. Po novi ureditvi bi bilo torej nesmiselno imeti sekcijo na konser-vatoriju, če bi manjkal vmesni člen (glasbeni licej). Če pa bi imeli glasbeni licej, bi bila naša zahteva po slovenski sekciji na konservatoriju še bolj utemeljena. (Glasbeni licej je pred kratkim omenil tudi ravnatelj tržaškega konservatorija M. Parovel v oddaji »Glasbena skrinjica« na našem Radiu.) Naj pripomnim, da nižjo srednjo šolo z glasbeno usmeritvijo že imamo, in to celo v isti stavbi kot licej Slomšek in bi bil vpis v glasbeni licej po nižji srednji šoli z glasbeno usmeritvijo več kot naraven. Miloš Pahor Delovanje balinarske sekcije pri AŠZ Gaja Vsi, ki sledijo balinanju, vedo, da Amatersko športno združenje Gaja nastopa na več balinarskih turnirjih in prvenstvih. Ti so: zamejsko prvenstvo (1. mesto v lanski sezoni) in zimska tekmovanja, ki jih organizira komisija ZSŠDI. Poleg tega se redno udeležuje turnirjev Prijateljstva v organizaciji slovenskih zamejskih društev, med katerimi je tudi Gaja sama. Obenem tekmuje v zahtevnem prvenstvu C lige (letošnje 3. mesto) in na raznih turnirjih na Tržaškem in v deželi FJK v priredbi italijanske balinarske federacije. V pismu uredništvu, ki je bilo objavljeno dne 6. februarja 2009, gospod Zdravko Skupek piše, da se balinarji Gaje zadnje čase maloštevilno udeležujejo tekmovanj, ki jih organizira balinarska komisija ZSŠDI. Razlog za to, pravi Skupek, naj bi bil nov sistem tekmovanja, ki ga je letos uvedla komisija. Rad bi spomnil gospoda Skupka, da sem bil osebno prisoten na sestanku ZSŠDI, kjer se je o tem odločalo in da sem v imenu društva pozitivno ocenil in odobril nov sistem. Kar se tiče letošnje sezone, nas je nastop na prvenstvu C lige precej obremenil. Bralci naj vedo in seveda tudi gospod Skupek, da naši igralci redno trenirajo dvakrat in nekateri tudi trikrat tedensko. Poleg treningov je tudi sobotna tekma, ki večkrat zasede ves dan. Vsak bali-nar ima tudi svoje osebno in delovno življenje, kateremu se mora prav tako posvetiti. Mislim, da so navedeni razlogi dovolj tehtni in pojasnjujejo, zakaj se nismo tako množičnp udeležili zimskih turnirjev. S tem končujem in upam, da je bilo pismo gospoda Skupka zadnje, s katerim je žalil in postavljal v napačno luč delovanje balinarske sekcije in celotnega Športnega združenja Gaja. Športni pozdrav Carlo Gabrielli, predsednik balinarske sekcije AŠZ GAJA / MNENJA, RUBRIKE Petek, 20. februarja 2009 5 ŽARIŠČE v Življenje in praznik Peter Rustja_ Prešernove proslave se letos prepletajo s pustnim časom - čas kulture in čas praznovanj se zaradi koledarja povežeta skorajda v eno samo, dolgo praznovanje. Razlogov za praznovanje imamo res tako rekoč na pretek. Nekoč je praznično leto sledilo jasnim koledarskim zapovedanim praznikom, ki so prav zaradi tega bili nekako kronanje ali izjema koledarskemu vsakdanu. Prazniki so nekoč bili občuteni kot taki ne zaradi samega praznovanja kot takega, ampak zaradi dolgega (ali daljšega) pričakovanja. Marsikdo se še dandanes iz pripovedi starejših spominja, da so nekoč prazniki bili različni, da je praznično pecivo »dišalo« drugače. No, za ta vonj niso bile »krive« bolj pristne sestavine ali domača peka (danes se vse lahko brez večje muke lahko kupi kar v veleblagovnici...), bil je to celoten okvir, v katerega je bil nameščen praznik. Praznik je bil svečanost: ljudje so se pražnje oblekli ter tudi navzven dokazali, da je praznovanje važen mejnik v koledarskem ritmu. Bil je kot nedelja ali nedeljska maša, in sicer v času, ko je ta sintagma imela ne vsakdanjo, ampak globljo vrednostno konotacijo. Za vsakim praznikom se je skrival globlji pomen - od samega praznovanja goda, ki je več pomenil kot rojstni dan, do praznovanja vaškega zavetnika. Praznovanja so bila vedno spoštljiv spomin na preteklost, ki pa ni onemogočal tudi pristnega veselja. Povezovanje preteklosti s sedanjostjo preko praznovanj je pravzaprav začetek kulturnega dojemanja naše stvarnosti. Nepretrgana vezna nit, ki združuje pripadnike neke skupnosti, se zrcali namreč prav v prenašanju vrednot. Praznik in praznovanje ni torej samo sebi namen, ampak je jasen in javen dokaz pripadnosti posameznika širši skupnosti, ki deli iste vrednote. Iste in ne podobne. Praznik je res tak, če se vsi prepoznajo v tisti vsebini. Da ne bo stvar zvenela abstraktna: dve ekipi se lahko pomerita na nogometni tekmi le, če sprejmeta ista pravila igre. Čeprav sta nogomet in rokomet podobni igri, je na nogometnem igrišču prepovedano igrati z roko, na rokometnem pa je prav tako striktno prepovedano brcati žogo. Nobeno sklicevanje na kreativnost in alternativni pristop k več kot stoletnim pravilom ne zaleže. Sodnik bi v tem primeru zapiskal in poslal »kreativca« na klop ali pa kar v slačil-nico. Družba se je z določenimi pravi- li sprijaznila, z drugimi pa se poljubno igra. Zgleda, da je najpomembnejša stvar na svetu res igra (in to ne le nogomet..), vse ostalo pa je le nekakšno nujno zlo, ki ga je potrebno katarzično razcefrati na prafaktorje, saj samo preko takega procesa lahko dokažemo neko kritično miselnost. Slednja pa je, zlasti na področju kulture in identitete, prej samo sebi namen kot pa proces, ki človeka dviguje. Negacija lastnega bistva preko relativizacije kulture pušča za sabo ne le grenkega priokusa, temveč pogorišče. Človek je poklican k ustvarjanju, k nadgrajevanju in izboljšanju danega, ne pa da ruši tisto, kar je bilo s trudom in delom številnih generacij pridobljeno. Ne govorim le o materialnih dobrinah, ampak tudi o nesnovni kulturni dediščini. O slednji razpravljajo dandanes celo organizacije kot je UNESCO, saj se na mednarodni ravni postavljajo celo večji narodi vprašanje, kako bodo preživeli kot kulturni narod. Ne gre za vrtičkarstvo, torej, marveč za trezno globalno gledanje postmoderne družbe. Praznovanje zaradi praznovanja pa spominja na zadnji ples na Titanicu, ko so godci igrali na ladji, ki se je počasi potapljala. KULINARIČNI KOTIČEK Gratinirane palačinke z ribjim nadevom Če imate nekaj več ljudi na večerji in ne veste, kaj bi jim ponudili, ne da bi se zatekli k že bolj ali znanim predjedem (o teh namreč govorim), vam svetujem še eno različico gratiniranih palačink, tokrat z ribjim nadevom. Kako pripravimo palačinke, vemo vsi in tudi sam sem že nekajkrat opisal potek. Da ne bo pomote, ponavljam recept za palačinke, ki sem ga pred časom že objavil. Za 12-15 palačink potrebujemo približno 250 g ostre moke, 1/2 litra mleka, 3 jajca, malo soli in pol žličke sladkorja. Del mleka lahko nadomestimo z vodo, boljše, če je gazirana. Zmes dobro premešamo z električnim mešalcem, pri čemer moramo paziti, da v njej ne ostanejo kepice moke. Pustimo počivati pol ure, nakar v pomaščeni teflonski ponvi spečemo zajemalko po zajemalki palačinke. Vsakokrat dodamo pol žličke olja. Pripravljene palačinke pokrijemo s čisto krpo, sicer postanejo trde. Za nadev potrebujemo 1,5 kg bele ribe, 150 g korenja, 100 g zelenega dela bučk, 80 g pora, veliko šalotko, 150 g masla, 100 g prekajenega lososa, 1 dl smetane, 12 škampov ali gamberov, 60 g moke, riban kruh, mleko, peteršilj, lovor, zeleno, čebulo, sol, poper. Ribo filiramo, škampe ali gam-bere pa oluščimo. Ostanke ribe in škampov skuhamo v litru vode z lovorom, zeleno in čebulo. Po 20 minutah vretja, juho precedimo in shranimo. Kose ribe precvremo v 60 g masla, skupaj s sesekljano šalotko: premestimo jo v mikser skupaj s 4 žlicami ri-banega kruha, ki smo ga namočili v mleku, peteršiljem, soljo in poprom. Zmik-sani zmesi dodamo na kockice narezanega lososa in to bo nadev za naše palačinke.. Sedaj sesekljamo na zelo drobne kockice narezano korenje, por in zeleni del bučk. Zelenjavo precvremo na 60 g masla, potresemo z moko dodamo 3/4 l ribje juhe in pustimo, da počasi vre, dokler ne nastane dokaj gosta omaka. Vsako palačinko premažemo z žlico nadeva, na sredo postavimo škam-pa, palačinko pa lepo zavijemo in jo položimo v pekač, ki smo ga namazali z maslom. Ko smo vse palačinke zložili, jih pokrijemo z zelenjavno omako, ki smo jo prej pripravili, potresemo z ri-banim kruhom in sesekljanim peterši-ljem ter s kosmiči masla. Porinemo v pečico, ki smo jo segreli na 220 stopinj in pustimo, da se peče 20 minut, dokler se na vrhu ne naredi lepo zapečena skor-jica. Dober tek! Ivan Fischer odprta tribuna Preobrat v Demokratski stranki je možen samo s kongresno debato Pekoč poraz leve sredine na deželnih volitvah na Sardiniji in posledični odstop Walterja Veltronija nas dramatično opozarja, da se moramo odtegniti iz politične nedorečenosti, v katero je zabredla Demokratska stranka, ki nas ne le izčrpava, ampak nas počasi uničuje. Zagon primarnih volitev je splahnel in povsem očitno je, da nismo dovolj doumeli globoke družbene preobrazbe, ki ji streže globoka ekonomska kriza z globalno razsežnostjo. Ta kriza postopoma razgrajuje življenjske modele in socialne pridobitve (plače, pokojnine, zdravstvo), ki so bile nekako ustaljene v našem družbeno-ekonomskem sistemu. Pravzaprav se je odprlo obdobje prehoda iz enega razvojnega modela (lahkomiselnega in brezvestnega neoliberizma) v nekaj drugega, ki se šele razvija. Tranzicija nikoli ni povsem enovita in enoznačna, predvsem pa je to le redko kratkotrajna doba. To velja tudi za Demokratsko stranko. Osebno menim, da časovno razvrščanje potrebnih korakov pri vsebinskem definiranju novega subjekta ni bilo in ni primerno zastavljeno. Institucionalna organiziranost, verodostojnost politične ponudbe, preseganje dediščine prejšnjih strank, usklajevanje medsebojnih odnosov in vrednot, izoblikovanje ekonomske politike reform, predvsem pa državljansko vključevanje v procese oblikovanja teh politik so teme, ki še vedno čakajo na primeren odgovor, ki ga lahko nudi le kongresno soočanje. Neodložljiva je namreč razjasnitev, kje smo danes, kaj in kako razmišljamo, kako gledamo na svet, kako gledamo na medsebojne vrednote in kako na medsebojne odnose, katere vrednote ocenjujemo kot pomembne, katere so tiste, ki nas bodo peljale v nek trden, konstruktiven reformistični razvoj. Skratka: nujno je potrebno, da te skupne vrednote jasno izpostavimo kot tiste orientacijske točke, ki jih pri številnih dilemah, v katerih se bomo še znašli, in na mnogih razpotjih, na katerih si bomo še izbirali smer, ne bi smeli več postaviti v diskusijo. Do te globlje vrednostne enotnosti lahko pridemo le s kongresom, saj nova stranka ne nastane spontano in nezavedno, temveč kot zavestno zamišljeni reformistični subjekt, ki se naknadno dopolnjuje, da je lahko kos novim, dramatičnim izzivom današnje družbe. V času ko na svetu prihaja do sprememb hitreje kot kdajkoli prej v zgodovini, moramo tudi mi kot stranka pokazati inovacijsko sposobnost. Družba, v kateri živimo, izgublja svoj povezovalni družbeni značaj in postaja vedno bolj neke vrste ohlapen skupek individuali-ziranih, večkrat celo egoističnih interesov, kjer se vsak počuti varnega le v okviru lastne interesne sfere oziroma identitete. V takem kontekstu ni samo problem, katere so vrednote, temveč tudi, kako ustvariti razmere za njihovo večje uveljavljanje. To pomeni, da potrebujemo tudi novo medijsko politiko in nov odnos do medijev, saj brez tega tvegamo, da naša razprava o vrednotah in njeni rezultati oziroma naša razvojna vizija ne bo zadostno izpostavljena v javnosti. Vsi pokazatelji govorijo o pomembnem vplivu množičnih medijev na današnjo družbo, navkljub razcvetu mobitelnega in internetnega komuniciranja. Če se ozremo na lastniško strukturo italijanskih množičnih medijev, postane takoj jasno, da potrebujemo čimprej učinkovito zastavljeno politiko na tem tako občutljivem področju. 16 mesecev je časovno omejeno obdobje, ki ga žal nismo znali primerno izrabiti. Bo stranka preživela brezobzirno obračunavanje, ki je spremljalo Veltronijevo vodstvo še pred njegovo izvolitvijo? Brez kongresne debate si težko predstavljam, da nam bo uspelo temeljito razmisliti o teh ključnih problemih, kaj šele odločati. Obstaja pa tudi možnost, da je rešitev preprostejša: Matteo Renzi v Firencah »docet«. Igor Dolenc PREJELI SMO Šola Ivana Grbca in Marice Gregorič - Stepančič v Škednju Predstavniki staršev Otroškega vrtca ter Osnovne šole Ivan Grbec - Marica Gre-gorič-Stepančič iz Škednja Boris Stopar, Mateja Makovec, Tatjana Kokorovec so na Deželni šolski urad za slovenske šole (Tomaž Simčič), pedagoško svetovalko za slovenske šole v Italiji Andrejo Duhovnik - Antoni, Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu (Marjan Kravos), Generalni konzulat RS v Trstu (Bojana Cipot), senatorko Tamara Blažina, deželna svetnika: Igorja Kocijančiča in Igorja Gabrovca, pokrajinska svetnika Borisa Pangerca in Marizo Škerk, pokrajinska odbornika Walterja Godino in Marino Gu-glielmi, občinske svetnike Iztoka Furlaniča, Igorja Švaba in Stefana Ukmarja, na svetnika v rajonskem svetu za Škedenj, Čarbolo in Sv. Ano Sergia Pettirossa in na Sindikat slovenske šole naslovili pismo, ki ga objavljamo v celoti. »VItaliji smo v času vpisovanja v šole vseh vrst in stopenj. Potem ko je minil za to obveznost običajni mesec januar, se je italijansko Ministrstvo za šolstvo odločilo in vsaj delno odstrlo zaveso nad naslednjim šolskim letom. Reforma, ki bo v š.l. 2009/2010 zajela vrtce, osnovne in srednje šole, je starše, ki svoje otroke v teh dneh vpisujejo v šole, zmedla in pustila negotove. Ne bomo se zaustavljali na novostih, ki jih uvaja reforma in ki so jih v prejšnjih dneh prav na straneh Primorskega dnevnika skušali razložiti ravnatelji slovenskih šol. Raje bi teh nekaj vrstic posvetili svoji šoli, šoli Ivana Grbca in Marice Gregorič - Stepančič v Škednju. Šola je nastala iz združitve škedenjske osnovne šole in osnovne šole od Sv. Ane, potem ko so poslopje le-te zažgali nikoli kaznovani vandali. Spomnimo naj le, da otroški vrtec Jakoba Ukmarja, kije imel ravno tako svoj sedež pri Sv. Ani, še vedno deluje v začasnih prostorih italijanskega otroškega vrtca Kamillo Kromo v Istrski ulici. Šola Ivana Grbca in Marice Gregorič - Stepančič stoji v narodnostno mešanem okolju in je za slovenski živelj izrednega pomena. Škedenj in Sveta Ana sta močno izpostavljena asimilaciji, število slovensko govorečih prebivalcev v teh predmestjih naglo upada. In vendar je slovenski šoli v tem okraju uspelo ohraniti pomembno vlogo institucije, ki skrbi za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. A to sploh ni vse. Postala je pravo središče, ki to kulturo širi tudi med italijansko govoreče prebivalce. Vsako leto se namreč v šolo vpisuje kar precej otrok iz mešanih zakonov ali popolnoma neslovenskih družin, ki uspešno obiskujejo pouk na šoli s slovenskim učnim jezikom. Učiteljski kader si namreč močno pri- zadeva, da bi dosegel primeren napredek vseh otrok, tako teh, ki slovensko besedo slišijo tudi doma, kot teh, ki se z njo srečujejo pretežno ali samo v šoli. Šolska ponudba je kar-seda bogata: srečanja s priznanimi literati in likovniki, glasbene ter slikarske delavnice pod vodstvom priznanih umetnikov, plavalni tečaj v sodelovanju z PK Bor, poučne ekskurzije in izleti, udeležba na Zelenem tednu, ki ga organizira Center za šolske in obšolske dejavnosti v Sloveniji, uspešno sodelovanje na nagradnih natečajih, sodelovanje s šolami onstran meje, vključevanje v vaško življenje in sodelovanje z vaškimi organizacijami. Vse to je le del široke palete dejavnosti, ki bogatijo naše otroke in za katero skrbijo vestni ter izkušeni učitelji, ne da bi ob tem pozabili na posredovanje temeljnega znanja in vzgoje, na katerem bo slonela nadaljnja, ne samo šolska kariera otrok. In vendar ne gre brez grenkega spoznanja, da ostaja za marsikoga škedenjska šola prava neznanka. Marsikdo sploh ne ve, da v Škednju (še) uspešno deluje osnovna šola s slovenskim učnim jezikom. Marsikateri oče ali mama ne ve, da je v škedenjski osnovni šoli v veljavi 40-urni, to je celodnevni pouk, po katerem je v sodobnem svetu vedno večja potreba. Marsikdo, ki se v teh dneh odloča, v katero šolo naj vpiše svojega otroka, o škedenj-ski šoli in o njeni ponudbi ve premalo. Še z večjo grenkobo moramo žal ugotoviti, da se moramo bati tudi za sam obstoj naše šole, še zdaleč pa ne zato, ker bi jo nezadostna vzgojno-izobraževalna ponudba pehala na rob, ampak enostavno zato, ker je morda kdo nanjo že zdavnaj pozabil in meni, da je tako ali tako že obsojena na propad. Mi, starši učencev škedenjske šole v to ne verjamemo. Čas je, da javno izrazimo svoje zadovoljstvo nad delovanjem, urnikom, šolsko ponudbo škedenjske šole pa tudi nad konstruktivnim vzdušjem, ki preveva učno osebje, učence, starše in ravnateljstvo, s pomočjo katerega je bilo mogoče izvesti marsikateri zahteven načrt. Čas je, da opozorimo na dejstvo, da je škedenjska šola pomembno središče za ohranjanje in širjenje slovenske kulture v samem mestu Trst, kot tudi za posebej poudarjeno prizadevanje evropske skupnosti o medsebojni izmenjavi kulturnih identitet, vrednot in spoznanj med tu živečima slovensko in italijansko skupnostjo. V imenu staršev, Predstavnik staršev Otr. vrtca iz Škednja Boris Stopar Predstavnica staršev Osn. šole I. Grbca iz Škednja Mateja Makovec Predstavnica staršev Osn. šole M. Gregorič-Stepančič Tatjana Kokorovec kozina - V sredo V gosteh pisateljica Evelina Umek KOZINA - Knjižnica Kozina prireja v sredo, 25. februarja, ob 11.30 pogovor s tržaško slovensko pisateljico Evelino Umek, ki bo spregovorila o pisanju otroških in mladinskih knjig z izobraževalno in vzgojno vsebino, ob 17. uri pa še o njeni knjigi Po sledeh Fate Morgane, ki je izšla pri založbi Mladika leta 2008. Evelina Umek, je rojena v Trstu, diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za slavistiko. Po diplomi je delala na televiziji, kasneje tudi kot novinarka pri reviji Tovariš. Po rojstvu otrok je postala svobodna umetnica, poučevala je slovenski jezik, bila urednica pri založbi učil Sava, direktorica založbe, urednica pri DZS in glavna urednica na TV Slovenija v Otroškem in mladinskem programu. Knjiga Po sledeh Fate Morga-ne, ki je izšla leta 2008 pri založbi Mladika, se uvršča v sklop rastoče ženske solidarnosti, kot o knjigi v spremni besedi piše Alenka Puhar. Skozi prvoosebno izpoved predstavi življenje in delo Marice Bartol Nadli-šek (1867-1940), matere Vladimirja Bartola. Kot v večini svojih del izpostavi vprašanje slovenske identitete v Trstu, položaj ženske v času pred prvo svetovno vojno in med, življenjska protislovja tržaškega malega človeka, poznavanje in zatiranje slovenskega jezika v času fašizma, predvsem pa najsibo avtoričine kot Maričine spomine na mladost pri Sv. Ivanu. Z avtorico se bo pogovarjala slovenistka in francistka Patricija Dodič. V knjižnici bodo razstavljene ilustracije Žive Pahor, ki je opremila nekaj avtoričinih slikanic. Izvedbo so omogočili: Kosovelova knjižnica Sežana, Občina Hrpelje - Kozina in Založba Mladika Trst. 6 Petek, 20. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI kriza - Britanski premier na obisku v Rimu Berlusconi in Brown proti protekcionizmu Browna je v Vatikanu sprejel papež Benedikt XVI. RIM - Italijanski premier Silvio Berlusconi in njegov britanski kolega Gordon Brown sta se v včerajšnjem pogovoru o svetovni finančni krizi v Rimu zavzela za izogibanje protekcionizmu, za stabilizacijo na finančnih trgih in za nove oblike regulacije mednarodnih financ. Kot je na skupni tiskovni konferenci poudaril Brown, mora svet v spoprijemanju s finančno krizo delovati enotno. »Če bomo povezani, bomo rešili težave in probleme finančnega sistema,« je dejal. Dodal je, da je treba ohranjati »svetovni trgovinski sistem« ter zavračati protekcionistične ukrepe, ki povsod po svetu zmanjšujejo rast, zmanjšujejo koristi globalne trgovine in milijone ljudi potiskajo v revščino. Berlusconi, ki je sicer zagotovil, da je italijanski bančni sistem zanesljiv, je dejal, da je ena od možnosti za reševanje finančne krize tudi nacionalizacija bank. Berlusconi in Brown sta govorila tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu. Zagotovila sta, da si bosta skupini G8 in G20 prizadevali za »čim hitrejši izhod iz recesije«. Brown je napovedal, da bo skupina G20, ki se bo 2. aprila sestala v Londonu, osredotočila na »preporod gospodarstva«, da bi »nadoknadila čas, izgubljen v zadnjih mesecih«. Srečanja v Londonu naj bi se udeležil tudi ameriški predsednik Barack Obama. V skupni izjavi, ki jo je že pred srečanjem včeraj objavil časopis Il Sole 24 Ore, sta se premiera zavzela za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančne trge ter za pomoč družinam in podjetjem, da prebrodijo globalno recesijo. Po njunem prepričanju je treba preoblikovati in okrepiti globalni finančni in ekonomski sistem ter s tem zagotoviti, da se podobna kriza ne bi ponovila. Britanskega premiera je včeraj sprejel tudi papež Benedikt XVI. v Vatikanu. Govorila sta predvsem o svetovni finančni krizi ter se zavzela za pomoč manj razvitim državam. Sogovornika sta se med drugim zavzela tudi za spodbujanje človekoljubnih projektov, trajnostni razvoj in varovanje okolja. Benedikt XVI. in Brown sta govorila tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu ter o nekaterih obojestranskih vprašanjih, predvsem o delovanju katoliške skupnosti v Veliki Britaniji. Že pred Brownovim prihodom v Rim je vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano objavil njegov prispevek o gospodarski krizi, v katerem se je premier izrekel za večjo zavzetost mednarodne skupnosti v boju proti revščini. Spomnil je tudi na skupni dobrodelni projekt Velike Britanije in Svetega sedeža za cepljenje otrok v državah v razvoju, s pomočjo katerega je bilo zbranih 1,6 milijarde dolarjev. Premiera Silvio Berlusconi in Gordon Brown ansa demokratska stranka Vsedržavni svet bo jutri odločal o Veltronijevem nasledniku RIM - Jutri ob 10. uri se bo v prostorih novega gospodarskega razstavišča v Rimu sestal vsedržavni svet Demokratske stranke, da bi odločal o novem sekretarju, potem ko je v torek s tega mesta odstopil Walter Vel-troni. Na osnovi statuta bo pred seboj imel dve temeljni možnosti: ali bo izvolil začasnega sekretarja do kongresa po junijskih evropskih in lokalnih volitvah ali pa bo takoj sklical kongres oz. razpisal primarne volitve za izbiro novega voditelja. Vse kaže, da je prva varianta verjetnejša in da bo za začasnega sekretarja postavljen dosedanji drugi mož v stranki Dario Franceschini. A tudi prva varianta ima svoje zagovornike. Med temi je nekdanji Prodijev tesni sodelavec Arturo Parisi. Včeraj se je odločno zavzel za takojšen razpis primarnih volitev. V primeru, da bi se vsedržavni svet odločil za začasnega sekretarja, pa je Pa-risi kandidiral sam sebe. Sicer pa je včeraj izrazil svojo razpoložljivost za prevzem krmila stranke tudi Enrico Letta, vendar prek primarnih volitev, in podobno se je že pred dnevi ponudil Pier Luigi Bersani. Na dogajanje v Demokratski stranki se je včeraj spet odzval predsednik vlade Silvio Berlusconi. »V 15 letih sem se soočil s sedmimi različnimi voditelji: vse sem poslal domov. Mislim, da bo to pravilo veljalo tudi za osmega,« se je hudomušno nasmehnil. kenija - Po trimesečnem ujetništvu Redovnici na svobodi Italijanki Caterino Giraudo in Mario Tereso Oliviero so ugrabili novembra lani RIM - Italijanski redovnici Caterino Giraudo in Mario Tereso Oliviero so po tri mesece trajajoči ugrabitvi izpustili na prostost in sprejeli na italijanskem veleposlaništvu v Nairobiju. Vest je včeraj sporočilo italijansko zunanje ministrstvo, premier Silvio Berlusconi pa je že izrazil zadovoljstvo ob srečnem razpletu njunega primera, prav tako je izredno zadovoljen Vatikan, ki pa opozarja tudi na vse druge osebe, ki so še vedno v rokah ugrabiteljev. Redovnici sta zdravi in se dobro počutita ter sta za italijansko državno radiotelevizijo RAI dejali, da so ugrabitelji z njima lepo ravnali (kaže, da sta lahko celo nadaljevali svoje misijonsko poslanstvo), čeprav sta seveda izredno veseli, da sta zopet svobodni. 61-letno Giraudovo in 67-letno Olivie-rovo, ki pripadata misijonskemu gibanju Charlesa Fou-caulda iz Cunea in se že leta posvečata somalijskim beguncem, je kakih dvesto oboroženih ugrabiteljev novembra lani ujelo v kraju El Wak na meji med Kenijo in Somalijo in ju odpeljalo s seboj na somalijsko ozemlje. Tako okoliščine ugrabitve kot tiste, ki so pripeljale do osvoboditve redovnic, so še nejasne: območje, kjer sta bili ugrabljeni, je namreč zelo revno, prizadela ga je tudi huda suša, na njem pa prihaja do spopadov med policijo in krajevnimi tolpami. Tudi ugrabitev je izzvenela čudno, saj tam misijonarji uživajo velik ugled. Maria Teresa Oliviero, ena od ugrabljenih redovnic ansa rim - Pri 81 letih umrl Oreste Lionello Nepozaben imitator, igralec in »glas« Woodyja Aliéna RIM - V 81. letu starosti je po dolgi bolezni umrl Oreste Lionello. Od znanega igralca se bodo prijatelji, sorodniki in znanci zadnjič poslovili na jutrišnjem pogrebu. Obred bo v baziliki v rimski četrti Campidoglio. Lionello se je rodil 18. aprila 1927 na Rodosu. Zaslovel je predvsem kot odličen imitator, svoj glas pa je na velikih in malih zaslonih ponudil raznim znanim tujin igralcem, v prvi vrsti Woodyju Allenu. Z Lionellovim glasom so se italijanski publiki predstavili tudi Gene Wilder v filmu Frankenstein Junior, Peter Sellers v filmu Il dot-tor Stranamore (Dr. Strangelove), Michel Serrault v trilogiji Il vizietto (La cage aux folles), pa tudi številni junaki risanih filmov. Gledališke odre je začel obiskovati leta 1954 s komično-glasbeno skupino Radio Roma. Takoj zatem je dočakal še televizijski krstni nastop v seriji otroških filmov Il marziano Filippo. Nastopil je v mnogih filmih, od 70. let dalje pa je bil s svojim posebnim humorjem skoraj do danes steber gledališča Bagaglino. Nanizal je celo vrsto satiričnih televizijskih progra- Oreste Lionello mov, kot Biberon in Bucce di Banana. Kot imitator je bil najbolj uspešen pri posnemanju »sive eminence« Giulia Andreotti-ja. Ob praznovanju 80. rojstnega dne se je leta 2007 spomnil svojih najljubših sošolcev na igralski akademiji: z njim so študirali Paolo Panellli, Nino Manfredi, Bice Valori in drugi. O svojem »alter-egu« Woodyju Allenu pa je nekoč dejal, da je genialen, ker zna iz smešne situacije narediti cel film, »ko pa ga odtegneš od njegovih dejavnosti, je kakor nalivno pero brez črnila«. kultura - V Acerenzi v Bazilikati Našli portet Leonarda da Vincija BARI - V mestu Acerenza v Ba-zilikati so našli doslej neznani portret renesančnega genija Leonarda da Vin-cija (1452-1519). Portret v oljni tehniki z merami 60 x 45 centimetrov je bil v lasti neke plemiške družine in je le po naključju vzbudil pozornost poznavalca srednjega veka Nicole Bar-batellija. Slika je trenutno v rokah Alessandra Vezzosija, strokovnjaka za Leo-nardovo umetnost in direktorja Leo-nardovega muzeja (Museo Ideale Leonardo da Vinci) v umetnikovem rojstnem Vinciju. »Pri najdbi gre brez dvoma za podobo velikega mojstra,« je zatrdil Vezzosi. Na sliki so vidne izjemne podobnosti s poznanim Leonardo-vim portretom Cristofana dell'Altissi-ma, ki visi v muzeju Uffizi v Firencah, nekateri pa ne izključujejo, da bi šlo celo za Leonardov avtoportret.. S podrobnejšim proučevanjem portreta bodo šele začeli. »Še posebno težko bo sliko datirati,« poudarja Vez-zosi, ki se Leonardovim portretnim upodobitvam posveča že 25 let in z obžalovanjem dodaja: »Čas je na sliki pustil številne sledi.« Po prvih ocenah naj bi slika nastala v 16. stoletju, vendar pa Vezzosi nasprotno meni: "Verjetnejša je nekoliko poznejša datacija." Poleg tega ni znano, kdo je avtor slike. Slika bo od 28. marca do 30. junija skupaj s še 40 deli na temo Leo-nardovi portreti razstavljena v Muzeju starodavnih ljudstev v Lucaniji (Museo Delle Antiche Geti di Lucania) v Vagliu v Bazilikati. Polemika o novem upravnem svetu RAI RIM - Imenovanje novih članov upravnega sveta radiotelevizijske ustanove RAI je predmet ostre politične polemike. Najbolj glasen je vodja stranke Italija vrednot Antonio Di Pietro, ki očita Demokratski stranki, UDC in desni sredini, da so si porazdelile oblastniška mesta v RAI, kar naj bi bilo po njegovem prava sramota. Novi upravitelji RAI so Antonio Verro , Alessio Gorla, Gu-glielmo Rositani in Giovanna Cleri-ci Bianchi iz vrst desne sredine ter Giorgio Van Straten, Nino Rizzo Nervo in Rodolfo De Laurentis, ki jih je predlagala opozicija. Minister Giulio Tremonti je imenoval Angela Petronija. Bonolis odgovarja Vatikanu in škofom SAN REMO - Voditelj festivala v Sanremu Paolo Bonolis se je včeraj odzval na pisanje vatikanskega dnevnika L'Osservatore Romano in tiskovne agencije italijanske škofovske konference Sir. Tako dnevnik kot agencija sta ostro kritizirala festival in pesmi, češ da so oddaljeni od italijanske družbe in so postali le banalen in neresničen stereotip, ki ga ponuja italijanska televizija. Bonolis je odvrnil, da je vsak svoboden izraziti svoje mnenje, tako glede življenja kot glede pesmi. »Toda poglavitno je, pa naj bo govor o življenju ali o pesmi, da se spoštuje mišljenje in odločitve drugih,« je poudaril Bo-nolis. Ženska želi otroka z možem, ki je v komi MILAN - Neka 40-letna ženska iz mesta Vigevano želi spočeti otroka 35-letnim možem, ki je v komi in ki so mu zdravniki že odvzeli semensko tekočino. Gre za prvi tak primer v Italiji, ki ga je sicer sodišče dovolilo, a je sprožil neodobravanje Vatikana. Kot je pojasnil predsednik zveze za medicino oplojevanja Severino An-tinori, bodo semensko tekočino, ki so jo moškemu odvzeli v polikliniki v Paviji, sedaj hranili v Rimu pri -197 stopinjah, čez mesec dni pa bodo zdravniki s postopkom umetnega oplojevanja nadaljevali. Nekdanji predsednik papeške akademije za življenje Elio Sgreccia pa je opozoril, da gre za »hud prekršek«, saj zakonodaja glede spočetja otroka veleva soglasje obeh bodočih staršev. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it opčine - 42. izvedba Kraškega pusta Pustna mrzlica se iz dneva v dan stopnjuje Pustni kraljevi par se je sinoči z zgodovinskim tramvajem pripeljal na Opčine in s plesom pozdravil pust Vesela množica radovednežev in ljubiteljev pusta je sinoči na postaji open-skega tramvaja na Nanoškem trgu pričakala zgodovinski tramvaj številka 6. Med njimi je bilo seveda največ malčkov, ki so odprtih ust pričakali rjavo vozilo, ki je z glasnim zvonjenjem naznanjalo prihod letošnjega pustnega kraljevega para, se pravi vašega veličanstva kralja Cefizlja Mer-čedolskega Plavega (... po krvi seveda) in njegove ljubljene soproge, kraljice Marije Majeruonke Dulnke s Čjarnega vrta. V objemu toplih aplavzov je kraljevi par ob prihodu slavnostno pozdravil svoje zveste »podložnike« in jih ob vriskanju gesla »Živijo pust« obenem povabil na skupni sprehod po openskih ulicah. Pod vestnim in strogim nadzorom cesarja Franca Jožefa so se lahko radovedneži povzpeli na vagon in izrabili enkratno priložnost za spominsko sliko s kraljem in kraljico. Brez plesa pa ne gre, zato so brhke harmonikarice iz Mengša raztegnile svoje inštrumente in postregle s pristno in živahno glasbo. Pridružili so se jim še domači muzikanti, tako da sta se Cefizelj Merčedolski Plavi in Marija Majeruonka Dulnka spustila v nori ples. Za red in varnost sta kralj in kraljica letos najela celo pravega osebnega stražarja, tako da nihče ni ušel pozornemu »bodi-grdu« Šugotu. Po plesu, kapljici penine in slastnim štraubam se je kraljevi par pomaknil proti novi etapi. Skupina s kraljevim parom na čelu je namreč med svojim mimohodom tudi ocenjevala najbolj gostoljuben sprejem gostinskih obratov, ki bo seveda nagrajen na jutrišnjem zaključnem nagrajevanju na pustnem bor-jaču Prosvetnega doma. Ko sta v poznih večernih urah obhodila vse gostilne in bare, potešila lakoto in žejo ter se res pošteno naplesala, sta se pridružila številnim, ki so se zbrali v dvorani Prosvetnega doma, kjer so na oder stopili igralci dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež z vselej priljubljenim klasičnim delom znanega italijanskega komediografa Carla Goldonija Primorske zdrahe v režiji Jožeta Horvata. Danes bodo na svoj račun prišli najmlajši, ki se bodo v Prosvetnem domu ob 20.30 udeležili defileja otroških mask in pa vse popularnejšega tekmovanja Pu-stklobuk, ki je resnici na ljubo namenjeno »otrokom« od 0 do 100 let in več. Gosta večera, ki ga bosta povezovali Melita Malalan in Valentina Sancin, bosta Mini cirkus Bufeto s cirkuškim performansom in pa plesna skupina Mati moja! No, pa smo že pri težko pričakovanem jutrišnjem dnevu, ko se bo pust pokazal v vsej svoji veličini. Ob 14. uri bo s Pikelca krenil sprevod pustnih veseljakov na enaindvajsetih vozovih oziroma skupinah. Po mimohodu bodo zmagovalce razglasili na »pustnem borjaču« Prosvetnega doma, kjer bodo za dobro voljo poskrbele skupine Turbo Angels, Mati moja!, Osminka, godbi s Proseka in iz Trebč, dvojica Valentina San-cin - Melita Malalan ter seveda kioski SKD Brdina in pevskega zbora Tabor. (sas) Kaj pa v Miljah? Kraljeva pustna druščina ob zgodovinskem tramvaju št. 6 (zgoraj), spodaj pa prizor s sredine predstave gledališčnikov iz Štandreža kroma Četrtek, 447. februarja 2009 1 Q APrimorski ~ dnevnik Silno trčenje pod Ferlugi Osemdesetletna voznica avtomobila lancia Y10 se je včeraj ob 17. uri vozila po Novi cesti za Opčine, v smeri proti Opčinam. Pod Ferlugi, med Ulico Baiardi in križiščem z Ulico Commerciale, je L. T. po navedbah gasilcev iz neznanih vzrokov zavozila na nasprotni vozni pas in trčila v pravilno vozeče dostavno vozilo iveco. Trčenje je bilo silovito, lancia je s prednjim delom zadela ob levo prednje kolo iveca in mu zlomila prednjo premo. Voznik dostavnega vozila se ni poškodoval, priletna avtomo-bilistka pa je bila ujeta v vozilu (prednji del avta je bil tako zmečkan, da je volan pritisnilo do stropa). S previdnim posegom so gospo okrog 17.40 rešili iz avta openski gasilci. Rešilec jo je odpeljal v katinarsko bolnišnico, po prvih informacijah naj bi si zlomila koleno in utrpela še nekaj poškodb. Občinska policija je od 17.25 do 19.15 zaprla za promet odsek od Ul. Commerciale do križišča s Cesto za Bazovico. Obe poškodovani vozili je odstranil pajek. Kritična levica zbira podpise Kritična levica bo danes in jutri s svojimi informativnimi stojnicami prisotna na Trgu Cavana od 17. do 19.30. Zbirali bodo podpise za zakon na ljudsko pobudo o minimalni plači veljavni za vse kategorije. Več informacij o tem lahko najdete na spletni strani www.sinistracritica.org. Frecce Tricolori nad Trstom Vojaška letalska akrobatska skupina Frecce Tricolori je za idealen fotografski scenarij izbrala naše mesto. Letala bodo poletela nad Trstom danes ob 11. uri. O naših najmlajših Dolinska občina obvešča, da so se februarja začela srečanja namenjena staršem otrok do 6. leta starosti, s stalnim bivališčem v Miljah, Opčinah, De-vinu-Nabrežini in Dolini, ki jih prireja odborništvo za socialne zadeve Pokrajine Trst. V kratkem bo v vsakem izmed območij, ki so vključena v projekt, informativno srečanje, na katerem se bo natančneje predstavilo cilje in smotre pobude. V Miljah in Devinu-Na-brežini sta že bili prvi dve srečanji, nadaljnja srečanja pa bodo v Dolini (26. februarja ob 17. uri v ludoteki v Bo-ljuncu št. 507) in na Opčinah (27. februarja ob 10. uri v občinski izpostavi v Doberdobski ulici 20/3). Da bi se starši lahko udeležili srečanj, bo poskrbljeno za službo za otroke. zahodni kras - Na rajonski seji razpravljali o pravilniku Gradbišča: strožje kazni Leva sredina nasprotuje višjim sankcijam za kršitve določil gradbenega pravilnika - Srečanje o socialnih službah Električno pustno vzdušje seveda kraljuje tudi v Miljah. Danes bodo ob 15.30 v gledališču Verdi priredili ples lutk z glasbo, igrami in animacijo za najmlajše, ob isti uri pa bo na Trgu Marconi združenje skupin miljskega pusta s skupino Trottola popestrilo popoldan na prostem. Od 18. ure dalje bodo na svoj račun prišli starejši, saj bo zanje po uličicah poskrbljeno za aperitiv ob glasbi raznoraznih glasbenih skupin miljskega pusta. Trg Marconi bo ob 20.30 gostil ples z ansamblom Caramel, od 21. ure dalje pa bo v velikem šotoru Gratinhouse na Trgu Alto Adriatico poskrbljeno za ponočnjake z John Prasec Bandom in prijatelji El Gratin skupine Bulli e Pupe. Tržaška občina namerava poostriti kazni za razne prekrške na gradbiščih. Tako izhaja iz osnutka novega gradbenega pravilnika, ki ga je občinska uprava sprejela pred časom, te dni pa bi se morali o njem izreči tudi posamezni rajonski sveti. O predlogu je na zadnji seji razpravljal zahodnokraški rajonski svet. Dokument z naslovom Kršitev pravil gradbenega pravilnika predvideva sledeče strožje sankcije za kršilce. Ukrepi na gradbišču: za pomanjkanje kopije dokumentacije o av-torizaciji za namestitev gradbišča s priloženim načrtom bo moral kršilec plačati po novem 210 evrov globe; pomanjkanje table o gradbišču bo kaznovano s 300 evri globe; pomanjkanje preventivnih del za zaščito varnosti občanov, za zavarovanje pred morebitno škodo, nevšečnosti, prahom in tresljaji bo kaznovano z globo v višini 516 evrov. Sporočilo o končanem delu: za zamudo pri sporočilu o koncu predvidenih del bo moral kršilec plačati 240 evrov; kdor ne bo sporočil, da se je delo zaključilo, bo kaznovan z globo v višini 300 evrov. Varnost pri delu: kršitev določil o opozorilih za varnost pri delu bo stala 240 evrov; kdor ne bo opravil vseh posegov za zagotovitev varnosti pri delu, bo moral plačati globo v višini 516 evrov. Splošne obveznosti: kdor ne bo spoštoval določil o čistoči, higieni in varnosti pri vzdrževanju poslopij bo kaznovan z globo od najmanj 250 evrov do največ 2.500 evrov. Odtoki in napušč: kdor ne bo spoštoval obveznosti o odtokih (kanali in napušč), bo moral plačati globo v višini 240 evrov. Tlakovanje odkritih prostorov: nespoštovanje obveznosti o vzdrževanju odkritih prostorov bo kršilca stalo 516 evrov. Začasne gradnje ob sejmih, razstavnih dejavnostih in drugih podobnih prireditvah: kršitev obveznosti pri ureditvi teh gradenj bo stala 516 evrov globe. Svetniki levosredinske večine so ocenili, da je poostritev sankcij neumestna, ker so že doslej predvidene kazni dovolj visoke. Tudi gradbeni sektor preživlja tačas globoko krizo, zato bi ga zvišanje glob za kršitve, ki so v številnih primerih zgolj formalnega značaja, še bolj prizadelo. Svetnica nacionalnega zavezništva Annarosa Benvignu je menila, da gre predvsem za ukrepe, ki naj bi povečali varnost na delovnem mestu, kar pa so svetniki leve sredine ovrgli, češ: pomanjkanje avtorizaciji o namestitvi gradbišča nima nobenega opravka z varnostjo. Rajonski svet je tako z glasovi svetnikov leve sredine izrekel negativno mnenje o višjih kaznih zaradi kršitev gradbenega pravilnika. Svetnica Demokratske stranke Mariagrazia Villi je nato poročala o srečanju z odgovorno za socialne službe pri tržaški občini Lauro Perrone in socialno asistentko Barbaro Kovac, ki so se ga udeležili tudi predsednik zahod-nokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel in svetnika Forze Italia Roberto Barnaba in Albino Debernardi. Govor je bil o informiranju občanov, predvsem starejših o zdravstvenih in socialnih službah in o dostopu do občinskih služb, pa tudi o ustanovitvi strukture na Proseku, ki naj bi zadostila potrebam domačega prebivalstva. Predstavnici občine sta priznali, da je prošnja rajonskega sveta upravičena, poseg pa bi občino veliko stal. Podobna služba že deluje v Rojanu, in sicer v okviru sodelovanja med občino in zdravstvenim podjetjem. Gre za tako imenovano »telefonsko točko« z uradom, na katerega se lahko občani obrnejo, ta pa posreduje zaželene informacije. To službo bi morali predvsem na kraškem območju bolje spoznati, sta menili predstavnici občine. Rajonski svetniki so izrazili pripravljenost za takojšnje sodelovanje, domenjeno pa je bilo, da bo občinska služba posredovala rajonskemu svetu vse podatke (z urniki) o delovanju strukture v Rojanu. To je že storila, v kratkem bo rajonski svet poskrbel še za slovenski prevod. Socialna asistentka Kovaceva je vsekakor omenila, da opravlja vsakodnevne posege tudi na območju za-hodnokraškega rajonskega sveta, in sicer v okviru delovanja občinske socialne službe, zdravstvenega okraja in družinskih zdravnikov. Ob koncu srečanja so se udeleženci dogovorili za novo srečanje čez dva meseca, na katerem bodo preverili opravljeno delo. M.K. 8 Petek, 20. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI šolstvo - Igor Sancin vodi Poklicni zavod Jožefa Stefana »Šola ni odvisna od okrožnic, ampak od sposobnosti profesorjev« V prihodnjem šolskem letu morda prvi razred v vseh treh oddelkih - Konec leta začetek popravila stavbe Na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana vlada rahel optimizem, saj bi se utegnilo zgoditi, da na podlagi letošnjega vpisovanja šola ponovno dobi prvi razred na kemijsko-biološkem oddelku, ki ga v zadnjih letih ni bilo (v okviru zavoda delujeta še mehanski in elektronski oddelek), v letošnjem letu pa bi se moralo končno začeti tudi popravilo dotrajane šolske stavbe na Canestrinijevi ploščadi. Glede sprememb, ki se za višje srednje šole napovedujejo čez dve leti, pa bo nanje po prepričanju ravnatelja Igorja Sancina treba čakati še dalj časa. Kako poteka vpisovanje? Kakšno je zanimanje? Nimamo še točnih podatkov, ampak glede na tisto, kar se sliši neuradno, naj bi prihodnje leto imeli prvi razred za vse tri smeri, tudi za biološko-kemijsko. Ker po navadi je tako: če pride eden, pripelje s sabo še par ljudi, če enega izgubiš, izgubiš tri. Se pravi, če recimo zadnji trenutek eden odloči, da ne pride, se zna zgoditi, da s seboj odpelje še dva druga. To se je vedno dogajalo, posebno pri puncah, ki se dosti raje gibljejo v skupinah. Vlada torej rahel optimizem, da bo v prihodnjem letu tudi prvi razred biološko-kemijske smeri, ki ga zadnji dve leti ni bilo? Da, drugo vprašanje pa je, ali bo samostojen ali skupen. Tu imam svoje poglede: prepričan sem, da majhni razredi s pedagoškega vidika niso pametna stvar in da se splača imeti razrede z vsaj petnajstimi dijaki, da se ustvari večja konkurenca. Za splošno izobraževalne predmete se v prvem in drugem letniku splača imeti številnejši razred, pri specifičnih predmetih pa se z manjšim številom ljudi laže dela. Tudi v prihodnje ponujate sodelovanje z znanstvenimi ustanovami, sinhrotronom, univerzo ... Da, to moramo. V četrtem in petem letniku je povezovanje s teritorijem z mikrospecializacijo in obveznim stažem obvezno. Jasno, da poletna delovna praksa ostane tudi za dijake drugega in tretjega razreda, a to po želji, ni nekaj obveznega. Moram pa reči, da tretjina dijakov (trideset) poleti opravlja delovno prakso, tudi zaradi želje staršev, ki neradi vidijo, da mularija prihaja pozno ponoči domov in se potem ob osmih zjutraj valja v postelji. V lanskem letu so naši dijaki opravili nad 10.000 delovnih ur, kar ni malo. Ali podjetja še veliko povprašujejo po dijakih, ki dokončajo Vašo šolo? Recimo, da prejemamo precej telefonskih klicev, žal pa imamo premalo dijakov, ker vsi delajo. Tudi sam imam že težave, da dobim kakega su-plenta: iščem kakega bivšega dijaka naše šole, ki študira na univerzi, da bi poučeval, ampak skoraj vedno ima poleg študija že kako drugo delo. Vsekakor, skoraj vsi tisti, ki končajo mehanski oddelek, dobijo zaposlitev. Dijakinje, ki končajo študij na biološko-kemijskem oddelku, nadaljujejo študij, v najrazličnejše kraje se vključijo tudi elektroniki. Ne vem pa, kaj bo prinesla ta kriza. Vendar, tovarna Wartsila je na primer do jeseni vzela v službo veliko število naših dijakov in tudi dijakov iz drugih šol. Prihodnje šolsko leto bo glede sprememb za višje srednje šole potekalo še po starem, vprašanje se postavlja čez dve leti. Ste si ga na zavodu Stefan postavili, kako bi se lahko organizirali? Osebno sem prepričan, da ne bo treba počakati samo do naslednjega leta, ampak da bo treba počakati še več let. Za tehnične in poklicne šole dvomim, da se bo stvar rešila, ker mora to iti preko dogovorov med deželami in državo, ki so precej težki, ker je dežel v Italiji več in imajo različne vizije. Če zdaj pogledamo, da je treba to tudi uskladiti z evropskimi zahtevami, po- Ravnatelj Igor Sancin: »Absolutno se ne bojim za slovensko šolo« kroma tem mislim, da se vse to ne bo rešilo samo v enem letu. Na podlagi ustavne spremembe bi morale poklicne šole postati pristojnost dežel, zdaj pa je vprašanje, ali so dežele tiste, ki izbirajo zanje primerne sektorje, ali pa da je kar šola deželna. To sta že dva precej različna pogleda. Zdaj naj bi edino dežele izdajale potrdila o usposobljenosti, državne tehnične šole pa naj bi že na podlagi reforme Moratti dale možnost samo obiskovati univerzo. Zato se jaz sprašujem: bo za nas Slovence, ki smo kot obrtniki vedno servisirali Trst, pametno imeti tehnično ali poklicno šolo? Ker če boš z deželnim potrdilom lahko opravljal kako obrtniško delo, se bo splačalo imeti poklicno šolo, ki ti bo tisto potrdilo gotovo izdala, ali pa državno tehnično šolo, ki ti bo dala možnost biti odvisen, ne pa samosto- jen delavec? Tu se bo odigrala vsa zadeva. To je precej kompleksno vprašanje, ker bo npr. dostop do poklicnih registrov gotovo omogočila poklicna šola, ni pa rečeno, da tudi tehnična. Vendar tudi razlika med tehnično in poklicno šolo ni velika. Ste kaj razpravljali s profesorji, s predstavniki staršev? Ker se ta stvar vleče že pet let, se je v tem obdobju dosti govorilo, a nikoli z vsemi. Potem se človek tudi nekje naveliča, ker če se neka stvar vleče že pet let, potem skoraj ne razmišljaš več. Osebno sem tudi jaz naveličan: v začetku se namreč zaženeš, potem vidiš, da si v neki Italiji, ki bi vse spremenila, a najraje ne bi spremenila nič... Dobro vemo, da so že Italijani kot narod taki, da ne načrtujejo dolgoročno, tudi kratkoročno gotovo ne in radi živijo tja- vendan ter zaupajo v lastno prilagodljivost. Ker smo mi Slovani in morda bolj vezani na Avstrijo, morda gledamo bolj resno na vse te poskuse spreminjanja. Smo morda spremembe vzeli preveč zares tudi v slučaju ustanavljanja večstopenjskih šol? Po mojem so bile spremembe nujne in s strani administracij šol zaželje-ne. Morda profesorji niso vsi vezani na tisto, kar se dogaja v zakulisju: gredo v razred, opravijo svoje pedagoško delo in konec, redki profesorji vedo sploh, kaj se dogaja v ozadju, kakšne so okrožnice itd.. To nobenega ne briga nič, s tega zornega kota Slovenci nismo bogve kakšni birokrati. To se pravi, da tisti, ki se ukvarja z administracijo, je spoznal, da če si tako majhen, se ne da delati naprej. Vendar se jaz absolutno ne bojim za slovensko šolo, saj ni odvisna od vseh teh okrožnic, ki prihajajo iz Rima, ampak je izključno vezana na sposobnost profesorjev in na njihovo delo v razredu. Dokler bomo imeli večino - po mojih ocenah osemdeset odstotkov - zelo dobrih profesorjev, tudi katerakoli sprememba ne bo vplivala na našo šolo. Še vprašanje, ki zadeva stanje stavbe Vašega zavoda: Pokrajina se je obvezala, da jo bo popravila, denar je že nakazala, odbornik Tommasini je rekel, da v teku tega leta bi morali začeti z deli. So kake nove vesti? Najprej naj bi popravili stavbi Li-ceja Franceta Prešerna in Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, tako da ko se bo delalo tukaj, bo po potrebi možna selitev v kako že popravljeno stavbo. Zgleda, da se bodo letos skoraj gotovo začela dela vsaj za eno tranšo. Dela bi se morala začeti proti koncu leta, prvo na vrsti pa bi moralo biti drugo nadstropje. Ivan Žerjal Delček Krasa v Milanu Na mednarodni turistični borzi BIT v Milanu se bo jutri predstavil Kras. Na okrogli mizi, ki jo prirejata Občina De-vin-Nabrežina in združenje Turismo FVG, bodo devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, podpredsednik tržaške pokrajine Walter Godina, Zgoniški župan Mirko Sardoč, devinsko-nabrežinska odbornica za evropske projekte Tjaša Švara, dolinski odbornik Antonio Gher-sinich, predstavnica Razvojnega centra Ilirska Bistrica Majda Sanabor, tajnik SDGZ Davorin Devetak, podpredsednica turističnega odbora Rilke Mariella Rosini in državni svetnik združenja Citta del Vino spregovorili o razvojnih priložnostih Krasa po padcu meja. Nastopila bo tudi folklorna skupina iz Ilirske Bistrice. Furlanski fotograf Indrigo razstavlja v Domu glasbe Posnetki furlanskega fotografa Daniele-ja Indriga bodo od danes na ogled v tržaškem Domu glasbe (Ul. Capitelli). Gre za sugestivno potovanje skozi utrinke, ki bo gledalca popeljalo v sosednje in pa daljne dežele, kjer je narava ustvarjala čudovite, skorajda pravljične scenarije. Moč narave je fotograf poudaril še s črno-belo tehniko in tiskanjem na posebnem papirju. Razstava bo na ogled do 20. mar- Predstavitev knjige Kulturni center Veritas v Ul. Monte Cen-gio 2/1a vabi drevi ob 18.30 na predstavitev knjige Franca Garellija »L'Italia cat-tolica nell'epoca del pluralismo« (na sedežu). Iz domov za ostarele na oder »Prevzame nas prijetna nostalgija« je naslov neobičajne predstave, ki si jo je zamislila Barbara Della Polla in bo v nedeljo, 22. februarja, zaživela na odru Slovenskega stalnega gledališča (ob 19. uri). Priložnostni igralci so vsi starejši občani (nad 70 let), ki živijo v tržaških domovih za ostarele. Pri pobudi sodelujejo Zdravstveno podjetje št.1 (Triestina), projekt Microaree, oddelek za umsko zdravje, socialna zadruga Cassiopea, za prispevek za sta poskrbeli tržaška pokrajina in njena komisija za enake možnosti. železarna - Občinski svetnik Roberto Decarli in sindikalisti o trenutni krizi Delavci naj ne plačajo tujih napak »Kljub dopolnilni blagajni morajo dohodki ostati enaki« - Podjetje vlaga v novejši plavž - Kritike na račun deželne in občinske uprave ter dveh deželnih svetnikov opozicije »Po vztrajnih grožnjah in zahtevah po zaprtju škedenjske železarne, sta občinska in deželna uprava zdaj nenadoma zaskrbljeni zaradi socialnih in gospodarskih posledic zaustavitve proizvodnje. Nihče pa ne razmišlja o tem, da je treba železarno do leta 2015 preoblikovati. Zapravili smo že devet dragocenih let, z razvojnimi načrti ne moremo več odlašati!« Občinski svetnik Občanov za Trst Roberto Decarli na tiskovni konferenci o krizi v železarni ni skoparil s kritikami, prizanesel ni niti svojim (domnevnim) političnim zaveznikom. Potez dveh članov opozicije v deželnem svetu ni prebavil: Stefano Alunni Barbarossa (Občani za predsednika-Italija vrednot) in Sergio Lupieri (Demokratska stranka) sta pred tedni javno pozvala deželnega predsednika Renza Tonda, naj zavrne prošnjo podjetja Lucchini po podaljšanju roka za uresničitev izrednih vzdrževalnih del, ki jih predvideva integrirano okoljsko dovoljenje (AIA). »Svetnika sta samo iskala soglasje občanov, ne da bi dobro poznala okoljske, delovne in še manj tehnične argumente,« je zatrdil Decarli. Dežela je omenjeno prošnjo, kot znano, z ustreznim svarilom zavrnila, podjetje Lucchini pa se je posledično odločilo za začasno zaprtje plavža številka dve in prekinitev proizvodnje. Plavž številka dve je namreč trenutno edini delujoči. Od 12. marca do polovice junija naj bi tako ostalo doma kakih petsto delavcev podjetij Lucchini (slaba polovica vseh uslužbencev) in Sertubi (dve tretjini). Vpisali naj bi jih v trimesečno redno dopolnilno blagajno, ki zagotavlja 80% redne plače. Delavci Sertu-bi so bili do pred kratkim v enakem po- Občinski svetnik Roberto Decarli s predstavniki sindikatov FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM kroma ložaju, tako da bodo v bistvu prešli »iz blagajne v blagajno«. Predstavniki enotnega sindikalnega predstavništva železarne postavljajo krajevnim upravam in vodstvu podjetja dve zahtevi. »Odgovorni naj poskrbijo zato, da bodo imeli delavci v dopolnilni blagajni enake dohodke kot doslej, nihče pa ne sme izgubiti delovnega mesta,« je opozoril Umberto Salvaneschi (FIM-CISL). »Nič več nas ne zanima, kdo je krivec. Samo to vemo, da so delavci nedolžni. Zato nočejo in ne smejo plačati tujih napak,« je dejal Franco Palman (UILM). O vplivih izpustov železarne na zdravje delavcev in Škedenjcev, pa je Pal- man dejal: »Ko bi obstajala resna nevarnost, bi moral tržaški župan zapreti obrat. A tega ni nikoli storil.« Občinski svetnik Decarli, ki je v preteklosti delal v železarni, se z zadnjimi izbirami podjetja Lucchini strinja. Dežela na podlagi okoljskega dovoljenja zahteva takojšnjo obnovo plavža številka dva, od koder prihajajo izpusti. Podjetje pa vlaga 7 milijonov evrov v obnovo novejšega plavža številka tri. Slednjega so začeli uporabljati pred poltretjim letom, plavž številka dve pa so nazadnje preuredili leta 1989. Za podjetje je povsem logično investirati v novejši plavž in postopno zapreti dotrajano »številko dve«. Decarli je vsekakor priznal, da je podjetje prepozno vložilo prošnjo za podaljšanje roka. Posegi na novejšem plavžu naj bi se zaključili konec maja, dotlej pa bo proizvodnja prekinjena. Svetnik je opozoril, da morata politika in podjetje takoj proučiti preoblikovanje železarne, saj je bilo že zdavnaj določeno, da bo obrat leta 2015 opustil železarsko industrijo. Škodljivi molk se ne sme nadaljevati. Decarli, ki pričakuje pomoč deželnih odbornic Rosolen in Savino, je dodal, da se v Trstu stalno govori o ambicioznih načrtih za staro pristanišče, morski park in bonifikacije, konkretnih dejanj pa ni od nikoder. (af) / TRST Petek, 20. februarja 2009 9 papirnica - Celodnevno pogajanje med področnimi sindikati in vodstvom obrata Burgo Boj sindikatov za socialne blažilce Pod vprašajem skupno 133 delovnih mest - Zaposleni: Delati manj, a delati vsi Delati manj, a delati vsi. To je predlog, ki so ga sindikalni predstavniki zaposlenih v štivanski papirnici Burgo iznesli včeraj na srečanju z vodstvom obrata. Srečanje je ves dan potekalo na sedežu tržaške zveze industrijcev, na mizi pa je bilo več odprtih vprašanj, od zaprtja linije št. 1 do drugih težav, zaradi katerih tvega v bistvu delovno mesto 133 ljudi. Pogajanja niso bila lahka, nam je povedal včeraj popoldne predstavnik sindikata Cgil Maurizio Goat. Če so namreč po eni strani vsi načelno soglašali s predlogom sindikata, da nekateri zaposleni delajo manj ur, namerava po drugi vodstvo papirnice obnoviti organizacijo dela in spremeniti delovne izmene. Toda to bi zmanjšalo število delovnih mest. Problema sta dejansko dva. Vodstvo obrata je zaradi mednarodne krize in torej spremenjenih pogojev na trgu začasno zaprlo linijo št. 1 in so torej nekateri delavci ostali brez dela. Toda ti ne morejo v dopolnilno blagajno. V papirnici so namreč že izkoristili vseh 36 mesecev dopolnilne blagajne, ki so predvideni v petletnem obdobju. Sindikat je zato predlagal, da se zmanjša število ur dela vsakega delavca (vsak turnus je danes osem ur), da bodo lahko vsi zaposleni obdržali delovno mesto, nam je povedal Goat, po mnenju katerega je vsekakor nedopustno, da v tem primeru za delavce niso predvideni primerni socialni blažilci. To stanje naj bi trajalo do avgusta. Takrat bo mogoče zaprositi za izredno dopolnilno blagajno, ki bi lahko ublažila stanje v naslednjih 12 mesecih. Avgusta leta 2010 se bo namreč začelo novo petletje. Sindikat upa, da se bodo razmere do takrat izboljšale in da bodo torej v papirnici ponovno odprli linijo št. 1. V nasprotnem primeru bo spet na voljo možnost dopolnilne blagajne, kar pa seveda ni najboljša rešitev. Sicer zadevajo pogajanja še druga vprašanja, med katerimi je v prvi vrsti omenjena nova organizacija dela. Temu sindikati nasprotujejo, ker predvideva tudi odpust nekaterih delavcev. Dodatne težave bi med drugim povzročila nenadna sprememba delovnega urnika oz. izmen. Če so zaposleni vselej delali dva dni in tretji dan počivali, bi morali po novem delati šest dni in nato počivati tri dni. Na obzorju so težave tudi na drugih linijah papirnice, ki postavljajo pod vprašaj še druga delovna mesta. Ustreznih socialnih blažilcev pa ni. A.G. V štivanski papirnici Burgo so zaradi mednarodne krize zaprli linijo št. 1 Mlada milanska skupina I Ministri drevi v Mieli Drevi bo ob 21.30 v tržaškem gledališču Miela nastopila indie-rock skupina I Ministri. Zasedba, doma iz Milana, bo naše kraje obiskala v sklopu vsedržavne glasbene turneje, ki bo trajala vse do konca meseca maja. Ministri so svojo glasbeno kariero začeli že na višji šoli, s igranjem na dijaških žurih. Band sestavljajo pevec in kitarist Federico Dra-gogna, basist Davide Auteliano in bobnar Michele Esposito. Leta 2007 so komaj dvajsetletni podpisali pogodbo z glasbeno hišo Otorecords in istega leta izdali prvenec »I soldi sono finiti«. Zgoščenka je na svoji platnici imela pripet pravi kovanec v vrednosti enega evra, v notranjosti pa je skupina skrbno podala vrsto informacij in številk v zvezi z ekonomskimi problemi, ki jih morajo prestati novo nastale skupine. Album je doživel presenetljiv uspeh in Milančani so opravili krajšo, a dobro obiskano glasbeno turnejo. Po podpisu nove pogodbe s pomembno glasbeno hišo Universal je trio 6. februarja letos izdal novo ploščo »Tempi bui«, ki jo ravno v teh mesecih predstavlja po Italiji. Nekaterim pesmim se lahko prisluhne na spletni strani www.myspace.com/ministri. Vstopnica za današnji koncert znaša deset evrov. (RD) sindikat - Protest zaradi obnašanja vodstva doma za ostarele Emmaus Disciplinski ukrepi proti sindikalistom Nesprejemljivo »skrivnostno« načrtovanje dela Disciplinski ukrep proti sindikalnemu predstavniku zaposlenih v domu za ostarele Emmaus je bil povod za protest, ki ga je priredil področni sindikat Cgil-Fp včeraj dopoldne pred sedežem te ustanove. To je bila vsekakor le kaplja čez rob, saj je sindikat v preteklosti že večkrat opozoril na dogajanje v domu za ostarele, spor pa se očitno še zaostruje. Sindikat Cgil je namreč že zahteval več srečanj z vodstvom zaradi nevzdržnih razmer, v katerih delajo zaposleni v domu, ki ga upravlja socialna zadruga Comunita educative s sedežem v Trstu. Dom je eden izmed najpomembnejših v Trstu in je tudi edini, ki sprejema bolnike z Alzheimerjevo boleznijo. V zadnjem obdobju pa je vodstvo zmanjšalo število zaposlenih za 25 odstotkov in tako tudi hudo znižalo raven kakovosti storitev, pravi Cgil, ki zahteva zaposlitev novih delavcev, spremembo turnusov in tudi nadomeščanje osebja, ko gredo zaposleni na dopust. Sindikat prav tako zahteva, da ga vodstvo seznani z novim delovnim načrtom, ki bo začel veljati 1. marca in je za zaposlene še »skrivnost«. gledališki vrtiljak - Predzadnjo predstavo sezone pripravil ljubljanski Mini - teater Pujska Pipi in Melkijad tokrat skočila iz TV ekrana in poskrbela za zabavo na odru Preteklo nedeljo je bila na vrsti predzadnja predstava gledališke sezone za najmlajše, Gledališki vrtiljak. Tisti otroci, ki lahko sledijo tudi programom TV Slovenija, so v dvorano vstopali že polni pričakovanja, saj so poznali oba pujska, Pipija in njegovega starejšega brata Melkijada, in se ob njunih dogodivščinah že večkrat nasmejali. Tako ti malčki kot tisti, ki še nikoli niso slišali za slavna pujska, so se potem ob predstavi odlično zabavali. Pujska Pipi (Andrej Murenc) in Melkijad (Jurij Souček) sta z odlično mimiko in ob pomoči preprostih, a učinkovitih svetlobnih in zvočnih efektov, pričarala zgodbico o pujskih, ki skočita iz ekrana in se podata v človeški svet. Ta pa je za mladega Pipija čisto nov in nepoznan, zato mu mora starejši brat razlagati, kaj so hišni bloki, kaj je pravi športnik, kako se plava v morju itd., vse seveda s primerami iz pujsjega sveta. To nadaljevanje pujsje zgodbe sta si po motivih avtorjev Elke in Dieterja Loewe zamislila igralec Jurij Souček in Matjaž Briški. Predstava je imela tak uspeh, da jo je Mini-teater iz Ljubljane ponavljal že skoraj stokrat. Pred predstavo so si otroci pod vodstvom animatorke Ingrid ŠC Melanie Klein izdelali pujsje maske, saj smo že v pustnem času. Tudi risbic je prišlo kar nekaj, saj otroci vejo, da bodo risali samo še junake iz pujsje zgodbe ter junake iz predstave Mary Poppins, ki bo kot zadnja iz abonmaja na sporedu 15. marca. Potem pa bo na zadnji, izvenabonmajski predstavi, nagrajevanje malih risarjev. Lučka Susič odkritje plošče Jutri pride predsednik zbornice Predsednik poslanske ZBORNICE Gianfranco Fini Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini bo jutri dopoldne odkril spominsko ploščo Normi Cos-setto, ki stoji na istoimenski ulici v Trstu. Na slovesnosti ob odkritju plošče bo govoril tudi župan Roberto Di-piazza. Normo Cossetto (1920-1943) so pri Poreču usmrtili jugoslovanski partizani, v Trstu in v Italiji pa jo imajo za simbol tragedije fojb. Predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi jo je 8. februarja 2005 odlikoval z zlato kolajno za civilne zasluge. 450 Petek, 20. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI skp - Po proračunski razpravi h • ■ m •• v« v Tajnik Kocijancic Andolini navil ušesa Igor KocijanCiC Glasovanje o tržaškem občinskem proračunu 2009 je zarezalo pravi politični prepad med načelnikom Stranke komunistične prenove v mestni skupščini Marinom Andolino in pokrajinskim tajnikom stranke Igorjem Kocijančičem. Jabolko strankarskega spora je bilo vzdržanje Ando-line ob glasovanju. Utemeljil ga je, češ da je občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ravida pripravil »dober proračun«. Drugi svetnik SKP Iztok Furlanič je glasoval proti. Kocijančič je v zelo ostrem tiskovnem sporočilu zapisal, da je o Andolinovi odločitvi izvedel iz časopisja. Načelniku svetniške skupine je očital, da se pred glasovanjem sploh ni posvetoval s stranko, oziroma ni sporočil, da bo glasoval drugače, kot je bila stranka odločila. Andolina je po Kocijančiče-vem mnenju ravnal zelo »ležerno«, njegovo ravnanje pa je prizadelo dejavnost vseh tistih rajonskih svetnic in svetnikov, ki vztrajno sodelujejo na periodičnih sestankih izvoljenih Včeraj danes Danes, PETEK, 20. februarja 2009 SILVAN Sonce vzide ob 6.59 zatone ob 17.39 -Dolžina dneva 10.40 - Luna vzide ob 4.36 in zatone ob 12.55 Jutri, SOBOTA, 21. februarja 2009 IRENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,7 stopinje C, zračni tlak 1021,5 mb raste, veter 25 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. februarja 2009 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Marino Andolina predstavnikov stranke. Ti so v raznih rajonskih svetih glasovali proti občinskemu proračunu. Prav tako je proti proračunu glasoval tudi Furlanič, ki je sam predstavil kar 53 amandmajev, od katerih pa je des-nosredinska večina odobrila le enega, dokaj nepomembnega. Že to dejstvo bi moralo biti dovoljšen razlog za glas proti proračunu, ali pa bi moralo Andolini vsaj narekovati potrebo po posvetovanju z drugim svetnikom stranke v občinskem svetu, je ocenil Kocijančič. Ob koncu je pokrajinski tajnik SKP omenil, da se je Andolina odločil za obstanek v stranki in ni pristopil k novoustanovljenemu Združenju za levico. »Razumem, da prestaja težko osebno preizkušnjo, a sem ga pri-moran javno zaprositi, naj bo dosleden s svojo izbiro in naj ne povzroči nadaljnje škode tolikim članom in imidžu stranke v našem mestu,« ga je pozval. Ali z drugimi besedami: Andolina, zapusti stranko! U Kino H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. NA SREDNJI ŠOLI SREČKA KOSOVELA bo danes, 20. februarja, na sedežu na Opčinah, ob 17. uri, informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. VRTEC JAKOB UKMAR vabi na delavnice otroke (in njihove starše), ki bi se radi vpisali in obiskali naš vrtec prihodnje šolsko leto. V ponedeljek, 23. februarja bo plastično likovna delavnica od 11. do 12. ure. Delavnice vodita vzgojiteljici v vrtcu Jakob Uk-mar pri Sv. Ani, Staroistrska cesta, št.78 (tel.: 040-810520). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. 9. GLASBENA REVIJA bo potekala od 25. do 27. marca, na Državni nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki lahko nastopajo kot solisti ali pa v skupinah. Nastopajoče bo poslušala komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program za zaključni nastop, ki bo 8. aprila 2009. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax 040-567500) in na naslovu www.cirilinmetod.it. Prijave morajo biti oddane do 9. marca. AMBASCIATORI - 16.20, 19.10, 22.00 »II curioso caso di Benjamin Button«. ARISTON - 18.30, 21.00 »Ti amero sempre«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.00 »Underworld: la ribellione dei Lycans«; 18.00, 20.00, 22.00 »Bride Wars: la mia migliore nemica«; 17.50 »Hotel Bau«; 16.00, 17.00, 19.00, 20.30, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 20.00, 22.00 »Venerdi 13«; 15.45 »Questo piccolo grande amore«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Ex«; 16.00 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Aspettando il sole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »The reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 18.20, 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.10, 22.00 »Il dubbio«. KOPER - KOLOSEJ - 13.50, 17.10, 20.30 »Nenavaden primer Benjamina But-tona«; 14.30, 16.20, 18.10 »Povest o Despereauxu«; 14.10, 16.00, 17.50, 19.40, 21.30, 23.20 »Vojna med nevestama«; 20.00, 22.40 »Zamenjan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La mia mi-gliore nemica«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Revolutionary road«; 18.30, 20.15 »Questo piccolo grande amore«; 20.20 »The millionaire«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »The reader«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; Dvorana 4: 22.10 »Ex«; 17.30, 19.50 »Milk«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Questo piccolo grande amore«; 22.00 »Venerdi 13«. M Izleti 2009 PROGRAM 2009 42. KRAŠfCEOA PUST» DANEC - PETEK 20.02. V Prosvetnem domu na Opčinah PUSTKLOBUK in DEFILE' OTROŠKIH MASK Gost večera: » MINI CIRKUS BUFETO «(Slo) in plesna skupina» MATI MOJA! « Večer bodo povezovale: VALENTINA SANCIN - MELITA MALALAN - ELENA HUSU PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 22. februarja, na planinski izlet na Poldanovec. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040-360072. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Na-borjeta in Žabnic do Rajblja in Belo-peških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040417025. H Mali oglasi BRACCO - 14 mesečno mešanico, sterilizirano, po imenu Lola, živahna lepotica črno-sivo-bele barve, oddam zaradi družinskih razlogov. Poklicati na tel. št.: 040-573364 ali 3299504034. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejše osebe. Klicati ob urah obedov na 040-213011. IŠČEM dvakrat ali trikrat tedensko delo kot hišna pomočnica v okolici Op-čin. Klicati na tel. št. 040-212385 (ob uri kosila). KROGLJE - DOLINA privatnik prodaja hišo 150 kv. m, popolnoma opremljeno ali ne, z vrtom, tlakovanim dvoriščem, prostorno garažo in pralnico, avtomatična železna glavna vrata in avtonomno ogrevanje na metan. Zanimiva cena. Prodaja tudi zemljišče 1320 kv. m (Krogljah - Dolina ) z odobrenim gradbenim načrtom za eno dvostanovanjsko hišo in eno družinsko hišo. Cena 150.000,00 evrov. Tel. št.: 040-226627 ali 333-2809980. MLADA SLOVENSKA DRUŽINA išče hišo z vrtom (tudi potrebno popravil) na Krasu. Tel.: 348-6037926. PODARIM otroške in moške smučke z vezmi ali brez. Tel. št.: 040-208989. PRODAM kamniti portal. Poklicati na tel. št.: 334-6475337. PRODAM kraško skrinjo z intarzija-mi (intarsiata). Poklicati na tel. št.: 339-7396098. PRODAM železna vrata 200x80 cm, ter hladilnik detroit 200x98x130 cm s tremi predali primeren za trgovino ali šagro. Tel.: 040-814212. PRODAM gorsko kolo. Kupcu podarim čelado in drugo opremo. Tel.: 339-4579861. PRODAM rabljene cevi dolžine od 3 do 5 metrov, debelost od 3 do 10 cm. Tel.: 040-280910. OSMICO je v Vižovljah odprl Ivan. Tel. št.: 040-291498. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjivasi št. 14. Tel. št.: 040-208553. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu št.42. Tel. št.: 040-327135. V BORŠTU je odprl osmico Jordan. Nudi domač prigrizek. Tel. št.: 3482341176. ES Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM UŠAJ v Na- brežini št.8 je odprt od petka do vključno ponedeljka. 339-4193779 Odprti smo tudi na pustni torek. Loterija 19. februarja 2009 Bari 33 20 50 19 60 Cagliari 81 54 82 36 87 Firence 34 38 42 84 1 Genova 25 75 23 52 26 Milan 30 49 22 55 39 Neapelj 32 10 70 15 2 Palermo 52 12 7 35 73 Rim 28 9 66 25 30 Turin 7 57 11 8 83 Benetke 14 24 49 69 85 Nazionale 17 82 33 40 29 UH Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni. Tel. št.: 040229270. OSMICA NA BRDINI (Opčine) bo odprta v soboto, 21. februarja ob priliki pustne povorke. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. št.: 040-810285. Vabljeni! Super Enalotto Št. 22 28 30 32 33 34 52 jolly 14 Nagradni sklad 3.601.416,37 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.926.212,87 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 24 dobitnikov s 5 točkami 22.508,86 € 2.022 dobitnikov s 4 točkami 267,16 € 54.732 dobitnikov s 3 točkami 19,74 € Superstar 17 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 11 dobitnikov s 4 točkami 26.716,00 € 282 dobitnikov s 3 točkami 1.974,00 € 3.910 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 27.407 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 63.411 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it www.teaterssg.it 0 Prireditve KD IVAN GRBEC vabi danes, 20. februarja, ob 20.30, v društvene prostore (Škedenjska ul. 124) na odprtje razstave »Porečanka - Parenzana; včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Uredila prof. Branka Sulli Suslčič. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja še danes, 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila - akvareli. Ogled od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. SKD PRIMOREC vabi v Hiško ud Ljenčkice v Trebčah na ogled razstave domačih umetnikov 21., in 22. februarja, od 16. do 18. ure. Ob nedeljah (15. in 22. februarja) je razstava odprta tudi po sveti maši (od 11. do 12. ure). NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki Pusta obiskali naslednje vasi: nedelja, 22. februarja Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; ponedeljek, 23. februarja Medjavas, Vi-žovlje, Sesljan, Trnovca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; v torek 24. februarja Nabrežina Kamnolomi in Center. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v ponedeljek, 23. februarja, v Ljudski dom v Podlo-njer (ul. Masaccio 24), od 16.30 na veselo otroško pustno rajanje. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SVETI JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede« (poklon A.M.Slomšku), ki bo v soboto, 28. februarja, ob 20.uri, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Oblikovali ga bodo MlMPZ Vesela Pomlad, CPZ in Moška PS Sveti Jernej, šolski zbor Pedagoškega liceja Slomšek, recitatorji otroške gl. skupine »Tamara Petaros« in govornik, prof. Ivan Peterlin. PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gori-ca-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s CPZ Novi Sv. Anton vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v soboto, 28.februarja, ob 20.30, v Marijinem domu v Trstu (ul. Risorta, 3). Nastopili bodo: Moški nonet Vasovalci - Dole nad Idrijo, Slovenski lovski pevski zbor Doberdob - Repentabor, Mešani pevski zbor Alojz Kocjančič - Puče, Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade - Devin, Mešani pevski zbor Jazbine - Plešivo, Moški pevski zbor Pobje - Črni vrh nad Idrijo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. "Z3 Obvestila KRUT začenja v sredo, 11. marca, pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. DANES, 20. FEBRUARJA, ob 22.uri, ^KE Iw Grb*d li.rtfonisH.1 uliti I» vahi ria odprtje razMaif POREČANKA PARENZANA Vie/afL oikoticna proga Danei: pot zdravja in prijčlefjstva llhili pruf. 8runkn Sittti Siilcič O wVJjnji Mim^k ki is poiAil.i tudi skiiibikpdruj. hff *prqi(w(iril pnctUlavnsk Irinilcpi iflltmiikeflj . i: 3/t'j.i dr. l.ranilra Sltfl* Danes, 20. februarja., ob 20.30 v društveni h pr«farih Kraški Ovčarji bodo nastopili na pustni veselici v Liverpool pubu na Op-činah. Vabljeni! KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo danes, 20. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, Pu-stklobuk in defile otroških mask. Gost večera: Mini cirkus Bufeto (SLO) in plesna skupina »Mati moja!«. Večer bodo povezovale Valentina Sancin, Melita Malalan in Elena Husu. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga prireja danes, 20. februarja, ob 17. uri, v srenjski hiši v Gročani, otroško pustno rajanje z Gašperjem in ani-matorji: ustvarjanje svojega pustnega prijatelja, cirkuška delavnica, rajanje z otroškim padalom, plesna animacija in veliko zabave! Toplo vabljeni! SRENJA RICMANJE vabi svoje člane na izredni občni zbor danes, 20. februarja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Ricmanjih. Dnevni red: tran-zakcija. FUNDACIJA ELIC - SINTESI Umetnostna Šola za otroke vabi na brezplačen otroški seminar »Strip za mir« v soboto, 21. februarja, ob 16.uri, ul. Maz-zini 30, 5. nadstropje. Vodi ga akademski umetnik in grafični oblikovalec Leonardo Calvo. Za informacije pokličite na tel. št.: 333-4784293 ali 040774586. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo v soboto, 21. februarja, ob 14.uri, sprevod 42. Kraškega pusta. Gosta povorke: skupina Laufarji iz Cerknega (SLO) in pihalni orkester »Fanfara citta dei Mille« iz Bergama. Po-vorko bosta vodila Franko Korošec in Giorgio Amodeo. Po sprevodu nagrajevanje v »Pustnem borjaču« Prosvetnega doma. Nastop glasbene skupine Turbo Angels, plesne skupine »Mati moja!«, glasbene skupine »Ansambel Osminka« ter domače godbe iz Pro-seka in Trebč. Po nagrajevanju se zabava nadaljuje v pustnem borjaču Prosvetnega doma med klobasami in zeljem kioskov kuharjev SK Brdina in pevskega zbora Tabor. Program na pustnem borjaču vodijo Valentina Sancin, Melita Malalan in Elena Husu. PUST 2009 pod šotorom pri ŠKC v Zgo-niku. Sobota, 21.februarja nastopajo: Just Burning, Atomic Harmonic, 3 Prašički, DJ Šček. Nedelja, 22. februarja nastopajo: Mali kraški muzikanti, Primorski fantje vstopnine ni. Torek, 24. februarja nastopajo: The Gringers, Mambo kings, 3 Prašički, DJ Riki. Pokroviteljstvo občine Zgonik org. A.C.M.»Zamejski«. Poskrbeli smo za mlajše in starejše! Delovali bodo kioski za jedačo in pijačo! Toplo vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.30-19.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZDRUŽENJE STARŠEV, GLASBENI USTVARJALCI IN SKD VESNA iz Križa vabijo otroke in odrasle na veliko pustno rajanje v nedeljo, 22. februar- TRST ja, od 16. ure dalje, v KD Albert Sirk v Križu. V noro zabavo vas bo popeljal priznani animator Sten Vilar. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 23. februarja, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na okroglo mizo ob knjigi »Moj oče Zorko«, avtorice Marije Ščuka Kerže. Sodelujejo: Ivo Jevnikar, Lida Turk, ki je za knjigo napisala spremno besedo, Marija Cenda, ki je iz italijanščine prevedla Ščukova zaporniška pisma, tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar ter avtorica. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. februarja, od 16.30 na veselo pustno rajanje, v spodnjih prostorih Škerkove-ga doma v Šempolaju. V PONEDELJEK, 23. FEBRUARJA, od 16. ure dalje, bo v prostorih Mladinskega krožka v Dolini otroško pustno rajanje, ki ga prireja Mladinski krožek Dolina. Pričakujte si veliko iger in čarobno presenečenje! ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v ponedeljek, 23.februarja, od 16.30 dalje v dvorani Športno Kulturnega Centra v Vižovljah »Otroško pustno rajanje« z animatorko Damjano Golavšek. Pridite in zabavali se bomo!! KD FRAN VENTURINI Domjo vabi na »Pustovanje 2009« v centru Anton Uk-mar - Miro pri Domju. V soboto, 21. februarja, od 20. do 24. ure »Ples za srednješolce z dj-jem« ter v nedeljo, 22. in torek, 24. februarja, od 15. do 20. ure »Otroško pustno rajanje z ansamblom Eta Beta«. Vstop prost. Vljudno vabljeni. UČENCI IN UČITELJI OŠ FRANA MIL-ČINSKEGA obveščajo vaščane, da bodo koledovali po Lonjerju na pustni torek od 10. do 13. ure. PILATES - SKD F. PREŠEREN BOLJU-NEC zainteresirane obveščamo, da Pilates in telovadba na pustni torek, 24. februarja, odpadeta. Vaje lahko nadoknadite v sredo, 25. februarja: od 18. do 19. ure Pilates in od 19. do 20. telovadba. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, na pepelnico v sredo, 25. februarja, od 18. do 20. ure, v Štalco v Šem-polaju, da se od Šempolajskega pusta 2009: »Snežkota - Veselka« skupno poslovimo in se mu z veselo pesmijo in glažem vina poklonimo. PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA obvešča, da bo Lovre vzletel z Boljunikom št.23 v sredo, 25. februarja, ob 15.30. Toplo vabljeni! Prav tako so v sredo, ob 15. uri, »na jamo« vabljene vse škrma-te, ki imajo še malo moči, da dostojno pospremijo Lovreta v vesolje! ALPINISTIČNI ODSEK V SKLOPU PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi v »Alpinistično šolo«. Začetek šole bo 26. februarja, ob 19. uri, na sedežu Planinskega društva Nova Gorica, Bazoviška 4. Inf.: Pavel Ferjančič, tel. 031 702-279 (po 17. uri), pavlo.fer-jancic@gmail.com. JUS NABREŽINA vabi člane in vaščane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče dne 26. februarja ob 13.uri in 28. februarja ob 9.uri »Za vodico«. Vsakdo naj s seboj prenese potrebno orodje. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na redni občni zbor v četrtek, 26. februarja, ob 10. uri v prvem sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu društva ul. Mazzini 46. Vljudno vabljeni. FUNDACIJA ELIC - SINTESI Umetnostna Šola vabi na konferenco »Umetnost pripomore pri jezikovnemu in znanstvenemu učenju« v petek, 27. februarja, ob 19.30, ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Predavateljici: dr. prevajanja in diplom. cirkusa Elisa Waldner, učiteljica Alenka Deklic. Za informacije pokličite na tel. št.: 333-4784293 ali 040-774586. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TROMESEČNI VOKALNI TEČAJ pod vodstvom Adija Daneva prireja ZCPZ v sodelovanju z ZSKD. Srečanja bodo potekala ob sobotah od 7. marca dalje v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah: A) v jutranjih urah bodo na vrsti predavanja o vokalni tehniki s praktičnimi vajami za pevce naših zborov, za mlade pevovodje in za vse ljubitelje petja; B) popoldanski pas pa bo namenjen opernemu, koncertnemu in komornemu repertoarju za izkuše- ne solopevce. Prijave do 27. februarja na tel. št. 328-4535725. SLOVENSKA KOMISIJA ZA MLADINSKO PASTORALO vabi mladino na redno mesečno srečanje, ki bo 28. februarja (zadnja sobota v mesecu, prva postna), ob 16.uri, v prostorih Marija-nišča. Srečanje bo potekalo v dveh delih. Prvemu delu, delavnici in pogovoru, bo sledil verski obred, nato pa še prijateljsko druženje. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 28. februarja, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. SI SLABE VOLJE, ŽALOSTNA, UTRUJENA? Če bi se rada sprostila in pozabila na skrbi pridi in zapoj z nami! Dobivamo se vsak četrtek, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah... po vajah pa se seveda zaustavimo na prijetnem klepetu. Informacije dobiš na tel. 3497565893 (Dunja). Lepo vabljena, pevke ženske skupine »Vesela Pomlad«. KROŽEK AUSER »PINO ZAHAR« z Rocola Melare (ul. Pasteur 41 d) prireja nadaljevalni tečaj informatike. Tečaj se bo začel 3. marca in bo potekal ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.30. Prijave in dodatne informacije na tel. št.: 040-913155 od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: hrvaščina (80 ur) za Slovence, ob torkih in četrtkih, od 20. do 22. ure; hrvaščina (80 ur) za Italijane, ob torkih in četrtkih, od 18. do 20. ure; nemščina (48 ur) za začetnike, ob sredah in petkih, od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040-566360. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja 150 urni tečaj splošnega kmetijstva. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040566360. BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 8. marca kosilo z glasbo. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Prvo srečanje bo 4. marca, od 16. do 18. ure, v Narodnem domu v Trstu. Naslednja predavanja se bodo zvrstila 11., 18. in 25. marca. Kdor se hoče prijaviti, naj pokliče do 26. februarja na tel. št.: 040-299632 ali naj piše na naslov elektronske pošte ve-ratuta@tiscali.it. Kotizacija znaša 20,00 evrov. Vabljeni! TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka občinskega odpada v Boljuncu sledeča: 328-7235479. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane in prijatelje na predavanje »Kako biti starši srečnih otrok«. Srečanje bo potekalo v soboto, 7. marca, ob 16.30, na ul. Cicerone 8. Predavala bo klinična pedagoginja, dr. Frances-ca Simoni. Za prijave in informacije: tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org. POT DO DOBREGA POCUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. marca, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Fran-cesca Simoni in dr. Giovanni Ambro-sino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 328-4559414, info@melanieklein.org. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan Petek, 20. februarja 2009 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 0402017389. Prispevki V spomin na Franca Trobca daruje mav-hinjski cerkveni pevski zbor 100,00 evrov za ogrevanje domače cerkve. V spomin na Franca Trobca darujejo: soseda Marica z družino 50,00 evrov, nn. 20,00 evrov, Pepi in Sonja 30,00 evrov ter Dragica 15,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. V spomin na Ladija Gabriellija darujeta Sonja in Zmago 20,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na očeta Edvarda Gorupa, umrlega v nemškem taborišču, darujeta Dorica in Dinči 50,00 evrov za spomenik partizanov na Proseku in 30,00 evrov za bivše deportirance ANED. V spomin na dragega brata Stojana Fur-lana daruje Livia Furlan 50,00 evrov za ŠKD Cerovlje-Mavhinje. V spomin na dragega vaščana Stojana Furlana daruje Jelka Terčon-Šah 20,00 evrov za ŠKD Cerovlje-Mavhinje. V spomin na Pavlo Stopar daruje Zora 15,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Drago Marico Trampuž vd. Legiša darujeta družini Doljak in Gruden (Šempolaj) 50,00 evrov za SKD Vi-gred. Namesto cvetja na grob drage Marice Trampuž vd. Legiša daruje podjetje Tac - Sesljan 50,00 evrov za SKD Vi-gred. Namesto cvetja na grob tete Sandre Vre-mec vd. Daneu darujejo Irene, Nadia in Paola 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Pavlo Mljač vd. Stopar darujejo sosedje 52,00 evrov za ŠŽ Sloga, 52,00 evrov za ŠD Zarja, 52,00 evrov za cerkev v Bazovici, 52,00 evrov za bazovski dom in 52,00 evrov za MPZ Lipa iz Bazovice. V spomin na Karlo Malalan darujejo Piero, Lidia, Tanja in Romeo z družinami 100,00 evrov za SKD Grad in 100,00 evrov za cerkev sv. Florjana v Banih. Za postavitev plošče pod podobo rož-novenske Matere božje darujeta Adri-jana Krapež 20,00 evrov in Juljka Štrancar 25,00 evrov za društvo Marij Kogoj. ^ Tiho je odšel Vincenzo Foravs (Enzo) m Žalostno vest sporočajo žena Vilma, hči Suzi s Francom, vnuk Devan s Tjašo, brat Aldo z družino in ostalo sorodstvo Pogreb bo v soboto, 21. februarja, ob 10.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev na Katinari. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Lonjer, Dolina, 20. februarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec Žalovanju se pridružuje svakinja Boža z družino Zadnji pozdrav nonotu Enzotu, Vilmi in Suzi topel objem Meri, Marisa, Giorgio in Nicole Ob smrti dolgoletnega odbornika Enza Foravsa izrekata ženi in svojcem iskreno sožalje KK Adria in zadruga Lonjer-Katinara 452 Petek, 20. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI benetke - Muzej Peggy Guggenheim Galerist Carlo Cardazzo: Nov pogled na umetnost Izredno razstavo si je mogoče ogledati do 1. marca od srede do ponedeljka od 10. do 18. ure Carlo Cardazzo je nedvomno odigral važno vlogo v okviru moderne umetnost. Bil je mecen, založnik, zbiratelj in galerist. Rodil se je v Benetkah leta 1908 v družini podjetnikov. Odprt značaj in velika radovednost sta v njem vzbudila zanimanje za novosti. Navdušil se je za umetnost dvajsetega stoletja, v glavnem za nove povojne umetniške izraze. Pri dvajsetih letih je začel zbirati dela glavnih predstavnikov italijanske avantgarde. Svoja mnogovrstna zanimanja in poseben pogled na umetnost je obenem spojil z izjemnim načinom promocije umetnosti, ki je težila na medsebojnem sodelovanju. To njegovo nagnjenje je uresničil preko lastnih galerij in predvsem preko osebnih inovacijskih kulturnih strategij. Leta 1942 je v Benetkah, na nabrežju Riva degli Schiavoni, odprl priznano »Galleria del Cavallino«. Prav v istem letu je Peggy Guggenheim v New Yorku odprla galerijo-muzej »Art of This Century«. Po vojni je v milanskem središču odprl tudi galerijo »Al Naviglio« in sprožil zapleten ter neobičajen sklop odnosov s kritiki in intelektualci. Z neprestanim potovanjem med Evropo in ZDA je vzpostaviti sodelovanja tako med umetniki različnih generacij kot tudi med avantgardnimi arhitekti. Z izjemnimi publikacijami pa je podpiral promocijo lastne podobe. Bil je prvi galerist, ki se je posvetil raziskovanju Lucia Fontane, ki se je takrat pravkar vrnil iz Argentine. Cardazzo si je s pogodbo zagotovil izključno pravico do njegovega dela in leta 1949 v milanski »Galleria del Naviglio« predstavil umetnikov koncept »Ambiente Spaziale a luce nera«. Številni galeristi, upravniki muzejev in trgovci so se postopoma začeli sklicevati nanj. Postal je kot nekakšen kreativni center umetnostnega okvira. Sama Peggy Guggenheim mu je pripisovala ključno vlogo pri širjenju novih avantgard. Skupaj s pomočjo ameriške boga-tašinje je Cardazzo v svojih galerijah večkrat predstavil dela Joana Miroja, Pabla Picassa, Vassilija Kandinskija, Jeana Arpa, Giacoma Balle in drugih. Z njo je Car-dazzo zadrževal pogost in ploden dialog, ki je težil na stikih, nasvetih, izmenjavi mnenj glede umetnikov in takratnih gibanj. Ob tem velja omeniti važen primer njunega sodelovanja, ki je neizogibno vplival na bodočo spremembo evropske umetnosti. Peggy Guggenheim je leta 1950 priredila v Benetkah prvo razstavo v Evropi slavnega ameriška slikarja Jacksona Pollocka. Samo nekaj mesecev kasneje je Cardazzo isto razstavo predstavil v svoji milanski galeriji. Med umetnike, s katerimi je beneški mecen stopil v stik, lahko omenimo na primer Franza Klina, Marka Rothka, Sama Francisa, Jasperja Jonhsa, Hansa Hartunga, Roberta Crippo in Frienden-sricha Hunderwasserja. Prav eksponati nekaterih priznanih Na fotografiji levo Carlo Cardazzo, desno umetnina Roberta Crippe mednarodnih umetnikov, s katerimi je Cardazzo sodeloval in jih podpiral, želijo uvesti obiskovalca v svet osebnosti, ki je ključnega pomena tako za razvoj moderne kot tudi sodobne umetnosti. Beneški mecen je sicer umrl pri komaj petinpetdesetih letih, sicer bi lahko še marsikaj prispeval svetu umetnosti. Razstavo si je mogoče ogledati do 1. marca, od srede do ponedeljka od 10. do 18. ure Štefan Turk štanjel - Mednarodno tekmovanje UPOL-ova svirel Projekt, ki želi vnesti novo dimenzijo glasbenih tekmovanj Univerzitetni pihalni orkester Ljubljana (UPOL) je pretekli konec tedna na Gradu Štanjel organiziral 1. mednarodno tekmovanje za pihalce, trobilce in tolkalce »UPOL-ova svirel«, ki se ga je udeležilo skoraj petdeset mladih glasbenikov iz Slovenije in vseh štirih sosednjih držav. Na nedeljskem nastopu finalistov je mednarodna žirija za prejemnico UPOL-ove zlate svireli izbrala flavtistko Ireno Rovtar V čudovitem okolju Gradu Štanjel se je v Galeriji Lojzeta Spacala v soboto in nedeljo zvrstilo lepo število solistov, glede na starost razdeljenih v osem kategorij. Predstavili so (98,33 točk) pa je pripadlo tolkalki Agnese Federici Gobbi iz kategorije do 11 let. V nedeljo zvečer je sedem tekmovalcev po izboru žirije (Kaja Debeljak - flavta, Matic Kuder - klarinet, Lola Mlačnik - tolkala, Noemi Sallai - klarinet, Roman Podles-nik - trobenta, Irena Rovtar - flavta in Zhibai Zhang - fagot) nastopilo na zaključnem nastopu, izmed njih pa je bila za absolutno zmagovalko tekmovanja izbrana flavtistka Irena Rovtar, študentka Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. »Na tekmovanje sem se prijavila kot na pripravo za eno drugo tekmovanje in ker sem se želela udeležiti seminar- se s skladbo po lastni izbiri in z orkestrskim partom iz literature za pihalni ali simfonični orkester. Člani žirije - mednarodno priznani solisti in pedagogi Aleš Kacjan, flavta (Slovenija), Antonello Mazzucco, pozavna (Italija) in Nebojša Jovan Živko-vic, tolkala (Nemčija) so največ točk (98,85) prisodili klarinetistu Maticu Kudru iz kategorije od 16 do 17 let, drugo mesto sta si s 98,67 točkami delila flavtistka Irena Rovtar in fagotist Zhibai Zhang (oba iz kategorije od 22 do 24 let), tretje mesto ja pri prof. Kacjanu. Nastopila sem čisto neobremenjeno in brez pričakovanj, na koncu pa kar zmagala! Odličen občutek in potrdilo mojemu delu ter lepa spodbuda za naprej,« se je veselila zmagovalka. Poleg UPOL-ova zlate svireli, ki je delo študenta kiparstva Miha Makovca, je Irena prejela še vrednostni bon glasbene trgovine Lastra Company in snemanje v studiu Radia Koper. Podeljenih je bilo tudi več posebnih nagrad. V ponedeljek so tekmovalci lahko dobili evalvacijo svojega tek- movalnega nastopa na seminarju, ki so ga vodili člani žirije, udeležilo pa se ga je tudi štirideset netekmoval-cev, ki so lahko nadgradili svoje glasbeno znanje. Organizator - Univerzitetni pihalni orkester Ljubljana (UPOL) je s tem projektom v slovenski glasbeni prostor želel vnesti novo dimenzijo glasbenih tekmovanj. »UPOL-ova svirel daje poudarek tako solistični kot orkestrski literaturi, strokovna mednarodna žirija zagotavlja objektivno oceno tekmovalcev, seminar pa jim ponuja evalvacijo rezultatov tekmovanja in napotke za njihovo nadaljnje delo,« je kot glavne prednosti izpostavil umetniški vodja Simon Perčič. Udeležencem pa je bila pomembna tudi druga plat: »Čeprav sem bil po dvanajstih urah vožnje z vlakom zelo utrujen in s svojim nastopom nisem ravno zadovoljen, se v Štanjelu zelo dobro poču- Prejemnica zlate tim, saj je vse svireli UPOL, tako čudovi- absolutna to!« je bil nad zmagovalka Irena kraškim bise- Rovtar rom in spreje- mom organizatorjev navdušen Zhibai Zhang, edini predstavnik azijske celine, sicer študent salzburškega Mozarteu-ma. UPOL-ova svirel, ki bo naslednje leto potekala med 6. in 8. februarjem, je tako v Štanjel prinesla novo, tako zelo dobrodošlo kulturno dogajanje, glasbenike pa spodbudila k izobraževanju in izpopolnjevanju tudi v orkestrski igri, kar je nujen pogoj za dvig kakovosti slovenskih orkestrov in orkestrske kulture. ljubljana Od marca do julija arheologija LJUBLJANA - Obiskovalci Cankarjevega doma bodo kmalu odkrivali košček najpomembnejšega kulturnega središča novega sveta. Razstava arheologije Zahodne Mehike bo med 10. marcem in 26. julijem zapolnila Galerijo CD. Predstavljena bodo najnovejša arheološka izkopavanja v Zahodni Mehiki, kjer je pred prihodom Špancev obstajalo veliko neodvisnih kultur.Mehika je sedma v nizu predstavitev oddaljenih, v Sloveniji v glavnem manj znanih kultur v CD. Po lanski izjemni postavitvi Faraonske renesanse, ki je simbolizirala enega najvidnejših civilizacijskih izvorov starega sveta, se je galerija podala v predko-lumbovski čas mehiških kultur. Kljub izrazitim razlikam imajo stari Egipt in mezoameriške kulture tudi veliko sorodnosti, predvsem glede vseobsežne invencije človeškega rodu. Stare kulture v Zahodni Mehiki se razlikujejo od drugih mezoameriških kultur in civilizacij, saj jih opredeljujejo številni enkratni kulturni elementi. »Najpomembnejša od teh posebnosti je tradicija tako imenovanih jaškastih grobnic (300 pr.n. št. - 600 n.št.), podzemnih struktur, ki so jih uporabljali za pokop uglednih članov družbe. Skupaj z umrlimi so vanje položili vrsto dragocenih predmetov, med katerimi izstopajo številne človeške in živalske figure, ki s svojim neverjetnim razponom upodobitev prinašajo osupljivo sliko življenja in smrti prebivalcev tega odmaknjenega in posebnega območja,« je v napovedi razstave zapisala Nina Pirnat Spahic, voditeljica razstavnega programa v CD. V državah Colima, Nayarit in Jalisco, kamor se uvrščajo ti zgovorni grobni pridatki, strogi kanoni teokratske umetnosti niso našli plodnih tal, saj keramika teh krajev ni obremenjena z religijo in predpisano ikonografijo, marveč razvija živo pripoved o vsakdanjem življenju. Ta pripoved je ponekod tudi smešna, drugje pretirana do karikature, tudi profana, a predvsem prijazno pretresljiva v svoji ekspresivni izrazni moči. Z zahodno narativno umetnostjo odkrivamo vojščake, igralce z žogo, akrobate, grbavce, glasbenike, matere z otroki, pri celotni galeriji likov pa lahko zasledimo tudi socialne razlike med družbenimi stanovi, saj med te-rakotami najdemo gole in delno oblečene figure, pa vse do takšnih, ki nosijo dragocena oblačila in nakit, je zapisala Pirnat Spahiceva. Kulturna dediščina Zahodne Mehike je bila v 20. stoletju v glavnem predmet naključnih najdb ali celo grobnih plenilcev, v zadnjih dvajsetih letih pa si sledijo sistematična arheološka izkopavanja, ki so spodbudila obsežna znanstvena raziskovanja in posledično pomembna nova odkritja in spoznanja o tej izvirni kulturi. Ljubljanska razstava je po Art and Archaeology of the Unknown Past (Umetnost in arheologija nepoznane preteklosti) iz leta 1998 šele druga, po obsegu sicer manjša razstava, ki se celostno ukvarja s kulturo jaškastih grobnic Zahodne Mehike in sploh prva, v celoti zasnovana na sistematičnih arheoloških izkopavanjih te kulture, razstavljene najdbe pa pomenijo eno najpomembnejših odkritij zadnjih desetletij v Mehiki. (STA) / SVET Sobota, 21. februarja 2009 1 3 nato - Neformalno zasedanje obrambnih ministrov zavezništva v Krakovu De Hoop Scheffer za novo doktrino Nata Generalni sekretar zveze tudi za večjo koordinacijo med ZDA, Natom in Evropsko unijo KRAKOV - Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer se je na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov zavezništva v Krakovu včeraj zavzel za novo doktrino, s katero bi se lahko soočili z izzivi, ki jih ustanovitelji zavezništva niso pričakovali. Ministri držav članic naj bi o novem strateškem konceptu govorili na prihodnjem vrhu ob 60-letnici Nata. Kot je poudaril de Hoop Scheffer, bi morala nova doktrina upoštevati nove nevarnosti, kot so terorizem, računalniški hekerji, prekinitve v dobavah energije in podnebne spremembe. Odražati pa bi morala tudi načrt zavezništva o sprejemu novih članic. Predstavniki Nata so na zasedanju na Poljskem dejali tudi, da bi revidirana doktrina lahko vključevala večjo koordinacijo med ZDA, Natom in Evropsko unijo ter večji poudarek na operacijah zavezništva, ki potekajo izven območja ozemlja držav članic. Obrambni ministri Nata pa so se včeraj odločili tudi, da bodo v boju proti piratstvu pred obalo Somalije v prihodnjih mesecih sprožili novo pomorsko operacijo, je novinarjem sporočil tiskovni predstavnik zavezništva James Appathurai. Nato je pred obalo Somalije in v Adenski zaliv novembra lani poslal štiri vojne ladje, da bi tako zajezili veliko število piratskih napadov na trgovske ladje. Pomorsko operacijo proti somalijskim piratom Atalanta je nato decembra zagnala tudi Evropska unija. Ker se napadi piratov še vedno nadaljujejo, se je Nato odločil za novo operacijo. Neformalno zasedanje se bo nadaljevalo in sklenilo danes. Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer ansa unesco 2500 jezikov PARIZ - Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je pred mednarodnim dnevom ma-ternega jezika, 21. februarjem, objavila novo različico zemljevida ogroženih svetovnih jezikov, ki kaže, da je ogroženih okoli 2500 od približno 6000 jezikov v svetu. V minulih treh generacijah je izumrlo več kot 200 od približno 6000 jezikov; 538 jezikov je kritično ogroženih, 502 jezika sta močno ogrožena, 632 jezikov je zagotovo ogroženih, 607 pa jih je v nevarnosti. Zemljevid tudi kaže, da obstaja 199 jezikov, ki jih govori manj kot deset ljudi, 178 jezikov pa je takšnih, ki jih govori od deset do 50 ljudi, so zapisali na spletni strani Unesca. "Smrt jezika vodi do izginotja več oblik nesnovne kulturne dediščine, predvsem neprecenljive dediščine tradicij in ustnega izražanja skupnosti, ki je jezik govorila - od pesmi in legend do pregovorov in šal," je ob tem poudaril generalni direktor Unesca Koičiro Matsuura in dodal, da so jeziki pomembni tudi za razumevanje biološke raznovrstnosti sveta. Pri oblikovanju omenjenega zemljevida je sodelovalo več kot 30 jezikoslovcev, njihovo delo pa je pokazalo tudi, da je pojav izumiranja jezikov zaznaven v vseh regijah in v zelo različnih gospodarskih pogojih. V podsaharski Afriki, kjer govorijo približno 2000 jezikov, tako obstaja velika verjetnost, da bo v sto letih izginila najmanj desetina jezikov. Zemljevid ogroženih jezikov pa kaže tudi, da imajo Indija, ZDA, Brazilija, Indonezija in Mehika, za katere je sicer značilna velika lingvistična raznovrstnost, največ ogroženih jezikov. V Avstraliji je ogroženih 108 jezikov, v Franciji pa 26. Vendar pa razmere niso povsod tako zaskrbljujoče. Na Papui Novi Gvineji, državi z največjo jezikovno raznovrstnostjo na svetu, je namreč ogroženih sorazmerno malo jezikov. V tej državi naj bi govorili več kot 800 jezikov, ogroženih pa jih je 88, so še zapisali na spletni strani Unesca. (STA) rusija - Primer pogumne novinarke vzbuja ogorčenje Sodišče oprostilo povezane z umorom Ane Politkovske Ana Politkovska MOSKVA - Sodišče v Moskvi je včeraj oprostilo štiri osebe, obtožene, da so sodelovale pri umoru ruske novinarke Ane Politkovske. Kot je ocenila porota, ni bilo zbranih dovolj dokazov o povezavi osumljenih z umorom. Tožilstvo je že napovedalo, da se bo na razsodbo pritožilo. Vpletenosti v umor Politkovske je bila obtožena trojica moških - član ruske kriminalne policije Sergej Hadikur-banov in dva Čečena, brata Džabrajl in Ibragim Mahmudov. Četrti osumljenec, nekdanji časnik ruske tajne službe FSB Pavel Rjaguzov, ki naj bi priskrbel naslov novinarke, pa je bil obtožen zlorabe pooblastil. Domnevni morilec novinarke, Čečen Rustam Mahmudov, ki naj bi Po-litkovsko ustrelil, je na begu, za njim pa je razpisana mednarodna tiralica. Državna tožilka Julija Safina je po objavi razsodbe napovedala, da se bodo pritožili zaradi napak, ki so bile storjene pri obravnavi. Odvetnica družine Politkovski Karina Moskalenko pa je po objavi razsodbe dejala: "Našli niso niti tistih, ki so naročili umor, niti organizatorjev niti tistih, ki so zločin zagrešili." Ano Politkovsko, ki je bila znana po svojih ostrih kritikah Kremlja, so neznanci umorili oktobra 2006 pred njenim stanovanjem. Svojci umorjene novinarke in njeni poklicni kolegi so bili ves čas zelo kritični do sojenja ter so opozarjali, da ni bilo nikoli povedano, kdo stoji v ozadju umora. Številni menijo, da je bila smrt Politkovske povezana z njenim delom, napisala je namreč številne članke o zlorabah ruske vojske med vojno v Čečeniji. Umor Politkovske je povzročil tudi ogorčenje mednarodne javnosti, organizacije za varstvo človekovih pravic pa so ruskim oblastem očitale, da jim ne uspeva zaščititi novinarjev. Poli-tkovska je bila namreč 13 novinarka, ki je bila ubita v Rusiji po prihodu Vladi-mirja Putina na predsedniški položaj leta 2000. Za nobenega od teh umorov ni bil nihče obsojen. (STA) Obama potoval v Kanado, na prvi obisk v tujini OTTAWA - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj prispel na obisk v Kanado, kar je njegov prvi obisk v tujini, odkar je 20. januarja slovesno zaprisegel na položaj. Ob prihodu ga je pozdravila kanadska generalna guvernerka Michaelle Jean, kasneje pa ga je sprejel kanadski premier Stephen Harper. Čeprav je bil obisk Obame kratek - trajal je približno sedem ur - je bil za Kanado pomemben. Številne države na svetu so si namreč prizadevale, da bi bile prve, ki jih bo obiskal novi ameriški predsednik. Glavna tema pogovorov Obame s kanadskimi sogovorniki na čelu s premierom Harperjem je bilo gospodarstvo. ZDA in Kanada sta največji medsebojni trgovinski partnerici z menjavo okoli 400 milijard ameriških dolarjev na leto. V ZDA gre 80 odstotkov vsega kanadskega izvoza, največ nafte, saj kanadska nafta zadovolji približno 20 odstotkov vseh ameriških potreb. Na sedežu ZN nova pogajanja o reformi VS NEW YORK - Veleposlaniki vseh 192 članic ZN so se včeraj za zaprtimi vrati srečali na neformalnih posvetovanjih za začetek medvladnih pogajanj o reformi najpomembnejšega organa svetovne organizacije, Varnostnega sveta (VS). Posvetovanja vodi afganistanski veleposlanik Zahir Tanin, ki je izjavil, da so dnevi zapravljanja časa mimo, in da gre sedaj zares. VS se sicer reformira že 30 let, vendar doslej ni bilo pravega napredka. Trenutno ima 15 članic, od tega pet stalnih s pravico do veta (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija) in deset nestalnih, ki se volijo na vsake dve leti. Takšno stanje je že vse od konca druge svetovne vojne, ko so si najpomembnejše zmagovite države razdelile stalne sedeže, čeprav pa to danes več ne odraža realnega razmerja sil oziroma teže držav v mednarodnih odnosih. Peres sklenil pogovore za oblikovanje vlade JERUZALEM - Izraelski predsednik Ši-mon Peres je sinoči končal pogovore o oblikovanju nove vlade. Kot je povedal njegov tiskovni predstavnik, se je Peres v sredo sešel s predstavniki sredinske Kadime in desnousmerjenega Likuda, včeraj pa je imel pogovore še z ostalimi parlamentarnimi strankami. Odločitev o mandatarju naj bi sporočil v nedeljo ali ponedeljek. Premierski položaj si obetata tako zunanja ministrica in predsednica Ka-dime Cipi Livni kot tudi dosedanji vodja opozicije Benjamin Netanjahu iz Likuda. Vendar so možnosti Livni-jeve vedno manjše. (STA) evropski parlament - Evroskeptični češki predsednik slavnostni gost v Bruslju Vaclav Klaus ni hotel povedati, ali bo podpisal Lizbonsko pogodbo BRUSELJ - Evroskeptični češki predsednik Vaclav Klaus včeraj v Bruslju ni želel povedati, ali bo podpisal Liz-bonsko pogodbo, ki jo je v sredo z majhno večino ratificiral spodnji dom češkega parlamenta. "Nisem pripravljen odgovoriti," je odvrnil na vprašanje, ali bo podpisal pogodbo. "Pogodba je še vedno v postopku v parlamentu," je dodal. Za ratifikacijo je v sredo glasovalo 125 poslancev 200-članske zbornice oziroma pet več od potrebne tripetinske večine. Pred zadnjim korakom, podpisom predsednika, mora dokument potrditi še češki senat, ki naj bi o njej glasoval aprila. Klaus je pred časom nakazal, da bo pogodbo podpisal, ko jo bo potrdila tudi Irska. Češki parlament je bil zadnji v EU, ki je glasoval o Lizbonski pogodbi. Vsi ostali parlamenti razen irskega, ki zaradi referenduma dokumenta sploh ni obravnaval, so jo namreč že potrdili. Postopka ratifikacije sicer še nista popolnoma zaključena na Poljskem in v Nemčiji. V prvi čakajo na ansa podpis predsednika, v drugi pa na mnenje ustavnega sodišča. Češki predsednik Klaus je bil pred novinarsko konferenco slavnostni gost Evropskega parlamenta in je na plenarnem zasedanju nagovoril evropske poslance. Vaclav Havel je bil sicer zadnji češki predsednik, ki je pred devetimi leti govoril na plenarnem zasedanju, in to štiri leta pred vstopom Češke v EU. V manj kot treh mesecih bo Češka praznovala peto obletnico članstva v EU, in to brez razočaranja, saj so bila njena pričakovanja realistična, je po- vedal Klaus. "Na tem mestu želim še enkrat povedati jasno in glasno - za tiste, ki ne veste ali ne želite vedeti - za nas ni bilo in ni nobene alternative članstvu v EU," je poudaril. "Toda ko sem rekel, da članstvo v EU nima alternative, sem povedal le polovico od tistega, kar je treba reči," je v nadaljevanju poudaril češki predsednik. "Druga - logična - polovica moje izjave je, da metode in oblike evropske integracije, nasprotno, imajo številne možnosti in legitimne različice," je menil. "Niti sedanji status quo niti predpostavka, da je stalno poglabljanje povezovanja blagoslov, ni ali bi morala biti dogma za katerega koli evropskega demokrata," je poudaril. Uveljavljanje takšnih načel "lastnikov ključev", pri čemer si je Klaus izposodil izraz priznanega češkega pisatelja Milana Kundere, je po njegovih besedah nesprejemljivo. Ob tem je Klaus izpostavil, da je razmerje med državljanom posamezne članice EU in predstavniki EU precej drugačno kot običajno med volivcem in politikom, da obstaja precej večja distanca, ki jo je mogoče opisati kot "demokratični primanjkljaj". Lizbonska pogodba bo to še poslabšala, je menil češki predsednik. Ker ni evropskega naroda, se ta primanjkljaj ne more popraviti niti s krepitvijo vloge Evropskega parlamenta, nasprotno, to bi problem še poslabšalo in državljane članic EU še bolj oddaljilo od institucij EU, je bil kritičen Klaus. Zaradi njegovih kritik je precej evropskih poslancev celo zapustilo plenarno zasedanje. Klaus je o tem dejal, da je res presenečen, da ga niso hoteli niti poslušati. Evroskeptični češki predsednik je imel v nasprotju z običajno prakso novinarsko konferenco po nastopu v Evropskem parlamentu v prostorih stalnega predstavništva Češke v EU, ne pa v prostorih parlamenta. To naj bi bilo v nasprotju z načelom nediskriminacije novinarjev, saj dostopa do konference niso imeli vsi, se je pritožilo Mednarodno združenje novinarjev (API). (STA) 1 4 Sobota, 21. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Na pobudo SKGZ javno soočanje med županoma Romolijem in Brulcem V boj za prestolnico evroregije z resolucijo in stvarnimi predlogi Goriški župan predlaga politični akt, s katerim bi se Gorici kandidirali za prestolnico evroregije, novogoriški pa serijo stvarnih projektov, ki bi državni vladi ter Evropo postavili pred dejstvo. Dve različni poti, ki pa bi lahko privedli do istega cilja, sta bili začrtani včeraj zvečer v goriškem Kulturnem domu, kjer je SKGZ priredila zanimivo javno srečanje z naslovom »Dve Gorici, ena vizija?«. Osrednja gosta sta bila novogoriški in goriški župan, Mirko Brulc in Ettore Ro-moli, moderatorji pogovora pa direktor dnevnika II Piccolo Paolo Possamai, direktor Primorskega dnevnika Dušan Udo-vič ter pokrajinski predsednik SKGZ-ja Li-vio Semolič. Med slušatelji, ki so napolnili malo dvorano Kulturnega doma, so bili tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, bivši slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič, goriška občinska odbornika Guido Pettarin in Stefano Ce-retta, občinska svetnika Silvan Primosig in Aleš Wltritsch, predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Nicolo Fornasir in doberdobski župan Paolo Visintin. Po Semoličem uvodu je Possamai osredotočil pogovor na avtocestne in železniške povezave, s pomočjo katerih bi se lahko Gorici otresli položaja »cul de sac«, v katerega ju je meja prisilila v prejšnjem stoletju. »Najbolj naravna točka, preko katere bi morala potekati avtocestna povezava med Italijo in Ljubljano, bi morala biti Gorica. Kljub temu jo je Trst dobil prej. Problem je pač v manjši politični teži, ki jo ima Gorica v primerjavi s Trstom. Kljub vsem težavam pa bomo končno v kratkem dobili tako avtocestno povezavo med Gorico in Ljubljano kot tudi avtocestni odsek med Vilešem in Gorico,« je spomnil Ro-moli in nadaljeval: »Nekoliko težje bo z železniško povezavo, za katero sem tudi prepričan, da je bistvenega pomena za našo prihodnost. Vladi sta odločili, da bo peti koridor potekal po Krasu, čeprav je ta projekt težje izvedljiv. Zato nam ne bo preostalo drugega, kot da bomo skušali priključiti Gorici na peti koridor.« V to je prepričan tudi Brulc, ki je poudaril, da bi imela elektrifikacija železniške proge proti Divači in Sežani zelo pomembne učinke na goriško gospodarstvo. Udovič je pogovor preusmeril na /* m p J* , $ > fc/1 + fc as ml it # Srečanje med županoma je pritegnilo množično občinstvo bumbaca vprašanje evroregije. Prva občana je vprašal, kako bi lahko upravi uresničili skupno vizijo goriškega prostora ter prepričali državi, da bi bilo vredno iz sosednjih mest narediti prestolnico tega širšega čezmej-nega subjekta. »Globoko verjamem v idejo Goric in Šempetra kot sedeža evrore-gije. Za njeno uresničitev pa je treba ubrati politično bitko. Zato si prevzemam obvezo, da bo prišlo do političnega dejanja, s katerim bodo višji krogi seznanjeni s to željo. Menim, da bi goriški in novogoriški občinski svet lahko izglasovala resolucijo, s katero bi mesti uradno najavili svojo kandidaturo,« je podčrtal Romoli. Brulc pa je ocenil, da bi morali mesti začeti snovati evroregijo pri vsebinah. »Državi nam morata z zakonodajo omogočiti, da odpremo ta prostor. Po drugi strani so Gorica, Nova Gorica in Šempeter Vrtojba že zametek neke regije: da ustanovimo organ, ki nas bo širše povezoval, moramo predvsem vedeti, katere bodo njegove koristi na področju gospodarstva, infrastruktur in oko- lja. Začeti je treba pri majhnih in stvarnih projektih,« je poudaril novogoriški župan. Na dejstvo, da sta Gorici v zelo ugodnem položaju, saj je Romoli somišljenik in osebni prijatelj deželnih in vsedržavnih političnih predstavnikov, Brulc pa poslanec v državnem zboru, je opozoril Possamai, ki je tudi vprašal, kdo bo evroregijo »plačal«. »Nihče nam evroregije ne bo plačal, če ne bomo našli vsebin, ki jo bodo upra-vičevale. Treba je iskati stvarno sodelovanje. To velja v gospodarstvu, pa tudi pri raz- položljivih infrastrukturah. Mi bi na primer gospodarski forum lahko prirejali v novem goriškem konferenčnem centru,« je predlagal Brulc in poudaril: »Za tako evroregijo ima Evropa na razpolago veliko denarja. Treba pa je imeti pametne projekte.« Župan je na Udovičevo vprašanje o gospodarstvu naštel še ambiciozne no-vogoriške načrte, ki bi imeli pozitivne učinke za celotno obmejno območje. Spregovoril je o referenčnem centru za tehnologije bodočnosti, na evrokampusu, ki bi lahko dobil sedež v bivši goriški bolnišnici, ter tehnoloških parkih. Romoli je ne nazadnje izpostavil vlogo, ki bi jo Gorica lahko imela na področju čezmejnih povezav med deželo FJK in Balkanom. »Uprava FJK je napovedala, da namerava iz Gorice narediti točko za mednarodne stike. Borili se bomo, da ne bo ta zamisel ostala le na papirju. V primeru, da bi nam bila zaupana ta vloga, pa bi bilo novogoriško sodelovanje zelo pomembno,« je povedal goriški župan. Na nov pravilnik za mednarodno kooperacijo GECT je opozoril Livio Se-molič, o že izvedenih in novih evropskih projektih goriške pokrajine pa je spregovoril Marko Marinčič. Zanimive podatke je predstavil tudi Aljoša Sosol, ki se z vprašanjem evropskih projektov ukvarja v okviru SKGZ-ja. »Gorica in Nova Gorica bi lahko za skupne projekte črpali iz evropskega sklada. Le-ta daje v novem programskem obdobju na razpolago še okrog 80 milijonov evrov,« je zaključil Sosol. (Ale) gorica - Družbi IRIS treba posredovati katastrske podatke Gneča na katastru Včeraj dolga vrsta, v sredo pa brez večjih težav - Rok zapade 10. marca Do 10. marca je treba posredovati podjetjem IRIS, Isogas in Iri-sacqua katastrske podatke gospodinjstev, katerih lastniki oz. stanovalci imajo sklenjeno pogodbo z eno od omenjenih družb. Podatke je mogoče dobiti na katastru v ulici Filzi v Gorici, kjer je bila včeraj dopoldne takšna gneča, da se je marsikdo raje vrnil domov, kot da bi zapravljal svoj čas za čakanje v vrsti. Med tistimi, ki so se sprijaznili s čakanjem, je bilo mogoče slišati marsikatero pikro pritožbo na računa predsednika vlade Silvia Berlusconija, sploh pa na račun italijanske birokracije, ki državljane spravlja ob pamet. »Zakaj nas sprašujejo podatke, saj jih itak že imajo. Ali ni kataster državna ustanova,« je poudaril upokojenec in opozoril, kako se minister Renato Brunetta hvali, da poenostavlja birokracijo, v resnici pa je še zelo daleč od tega. Včerajšnja dolga vrsta je bila mogoče tudi naključna, saj je bilo v prejšnjih dneh na katastru mirno in ni bilo potrebnega daljšega čakanja. Ne glede na vrsto je na katastru vsekakor treba izpolniti polo s podatki osebe, ki ima sklenjeno pogodbo z enim od treh storitvenih podjetij, potem pa uslužbencinatisnejo zahtevani katastrski izvleček. Podjetje IRIS je sicer v prejšnjih dneh odposlalo uporabnikom vseh gospodinjstev v pokrajini pismo s pozivom, da naj čim prej posredujejo katastrske podatke. Storitveno podjetje je namreč skupaj z družbama Irisacqua in Isogas po zakonu obvezano zbrati katastrske podatke svojih uporabnikov in jih oddati agenciji za prihodke. Za informacije je družba IRIS aktivirala zeleno številko (800-647-454), navodila so na voljo tudi na spletni strani www.irisisontina.it. Katastrske podatke je mogoče dobiti tudi v uradih katastra na trgu D'Aquisto v Tržiču in na trgu XXIV v Krminu. včeraj na goriškem katastru tržič - Odvetnik zagovarja mlade Tržičane »Aretirali so jih brez tehtnih dokazov« bumbaca »Priprti so brez tehtnih dokazov, zgolj na osnovi pričevanj in govoric«. Tako je včeraj poudaril odvetnik Giovanni Ia-cono, ki brani tri od šestih tržiških mla-deničev, aretiranih zaradi preprodaje opojnih substanc. Po besedah odvetnika so aretacijo opravili s preveliko ležernostjo, saj niso preverili verodostojnosti pričevanj, na osnovi katerih je sodnik podpisal odredbo o priporu. Vseh šest mladeničev je vsekakor še vedno v goriškem zaporu; vprašanjem sodnika in javnega tožilca ne bodo odgovarjali, dokler njihovi odvetniki ne bodo preučili vse dokumentacije. Medtem so včeraj v nizkopražnem centru Bassa so-glia poudarili nedolžnost aretirancev. Med drugimi so bili prisotni tudi bivši deželni svetnik Zelenih Alessandro Metz, zdravnik Gianni Cavallini in Andrea Bellavite za zadrugo Arcobaleno. Danes ob 17. uri bo v centru Offici-na sociale, kjer so preiskovalci zasegli 30 ogorkov cigaret, javno srečanje o boju proti drogah, s katerim se bodo pripravili na državno konferenco o zasvojenosti, ki bo 3. marca v Trstu. gorica - Otrok Prognoza še pridržana Tožilec odredil pregled Zdravstveno stanje dojenčka, ki je bil pred dnevi v Gorici žrtev nasilja in se zdravi v videmski golniš-nici, je stabilno; prognoza je še pridržana, vendar naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Včeraj je namestnik javnega tožilca Marco Panzeri odredil sodnemu zdravniku, da pregleda hematome na glavi in telesu dojenčka, rojenega 2. januarja, nato pa potrdi ali zanika, da je bil žrtev nasilja. Medtem je otrokov oče - 24-le-tni M.M. iz Gorice - še vedno v goriškem zaporu; obravnava za potrditev njegovega pripora bo po vsej verjetnosti potekala jutri. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. februarja 2009 1 15 gorica - Pokrajinska konzulta se je sestala s predstavnico Tržiškega kulturnega konzorcija Spodbujanje slovenske kulture še vedno med prioritetami Loredana Panariti: Ob nagradi Kosovel načrtujemo tudi evropske projekte Med prioritetami Tržiškega kulturnega konzorcija sta še vedno spodbujanje slovenske kulture v Laškem in navezovanje stikov s čezmejnim prostorom. To je potrdila svetnica tržiške kulturne ustanove Loredana Panariti, ki jo je slovenska konzulta pri goriški pokrajini v sredo povabila na srečanje. »Šlo je za prvi sestanek med konzulto in predstavniki kulturnega konzorcija, od kar se je v le-tega vključil tudi konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine. Po združitvi se je namreč spremenil statut ustanove; namesto petčlanskega upravnega odbora, v katerem sta bila tudi dva Slovenca, je bil imenovan tričlanski odbor. Prav se nam je zdelo, da se z novim vodstvom sestanemo,« je povedal predsednik konzulte Peter Černic. Na povabilo konzulte se je odzvala Pa-naritijeva, ob kateri tvorita upravni odbor konzorcija še župan občine Foljan Redipu-lja Mauro Piani in predsednik Davide Iannis. »Slovenci v Laškem imajo vedno manj prostora v institucijah. Bolj prisotni so na ravni društev, za ohranjanje slovenske besede in kulture pa nujno potrebujejo podporo. Pomembno vlogo lahko pri tem odigra ravno Tržiški kulturni konzorcij, ki je doslej prepričano spodbujal Slovence v Laškem: pomislimo le na odprtje slovenske šole v Rom-janu, nagrado Kosovel in prevod Pahorjevih knjig v italijanščino,« je podčrtal Černic. Pa-naritijeva je zagotovila, da namerava tudi nov odbor konzorcija nadaljevati po dosedanji poti na področju spodbujanja slovenske kulture. Ob nagradi Kosovel, je povedala, načrtujejo tudi nekaj evroprjektov, na primer v zvezi s Sočo in izmenjavo bibliografskih podatkov med slovenskimi in italijanskimi knjižnicami. Panaritijeva je še zagotovila, da bo sama prinašala v odbor zahteve slovenske skupnosti, ki ji jih bo predstavljala kon-zulta. »Ne nazadnje smo še predlagali, naj konzorcij v Laškem promovira načrtovanje projektov za črpanje sredstev iz zakona 482,« je dodal Černic. Konzulta je v teku sestanka še sklenila, da se bo zavzela za italijanski prevod knjige Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti, ki sta jo uredila Erika Jazbar in Zdenko Vogrič. (Ale) sovodnje - Pod ogrevanim šotorom društva Karnival Pustovanje se začenja Drevi koncert skupine New York, jutri Kingstoni, v nedeljo sprevod s preko tisoč pustarji Gabrski pingvini med lanskim sprevodom V Sovodnjah bumbaca V Sovodnjah se začenja tridnevno pustovanje društva Karnival. Drevi ob 21. uri bo pod ogrevanim šotorom koncert skupine New York, ki jo vodi pevec Manuel Soban in bo sovodenjske pustarje zabavala z zimzelenimi rock hiti in drugimi uspešnicami. Jutri bo nastopila skupina Kingston, ki je že stalna gostja sovodenjskih pustovanj. V nedeljo, 22. februarja, ob 14. uri bo 12. pustna povorka; ob njenem zaključku bo igrala skupina The Maff, ki je v Sovodnjah že lani poskrbela za pristni pustni žur. Iz društva Karnival so povedali, da so še v prodaji srečke loterije, katere zmagovalec bo poletel na Djerbo. Karnivalov predsednik Luka Pisk je ob tem poudaril, da bo letošnja povorka posebno lepa in množična. Po Sovodnjah bo korakalo deset skupin, dve godbi na pihala in osem vozov, vsega skupaj pa bo zimo odganjalo preko tisoč razposajenih pustarjev. Po številu udeležencev je sicer sovodenjski pust že v prejšnjih letih »ujel« goriškega, hkrati pa »prekosil« povorko v Romansu, ki se po- hvali z nižjo udeležbo. K uspehu sovo-denjskega pustnega sprevoda nedvomno pripomore sodelovanje z openskim Kraškim pustom, veliko pa si pri Karnivalu obetajo tudi od stikov, ki so jih vzpostavili s prireditelji pustovanja v Šempetru. Na jutrišnji šempetrski povorki bosta tako sodelovali skupini iz Gabrij in Štandreža, sploh pa so Šempetrci po vsej Sloveniji delili letake, na katerih so svojo pustno prireditev promovirali skupaj s tridnevnim pustovanjem v Sovodnjah. doberdob - Društvo Jezero na valentinovo ponudilo mladim dve pobudi Iz »varšta« potegnili pravljico Mladinski odsek priredil koncert, na katerem se je pred številno publiko prvič predstavila rock skupina Rum 237 Na sedežu društva Jezero v Doberdobu je bilo v soboto zelo živahno, saj so najprej otroci osnovne šole, nato pa mladi domačini napolnili društvene prostore. V popoldanskih urah je v Mladinski sobi Luisa Gergolet pripovedovala animirano pravljico, ki jo je navdušeno poslušalo približno dvajset otrok. Pravljica z naslovom Zlatkov Zaklad se je popolnoma skladala s praznikom Valentinovega dne; posvečene je bila namreč zgodbi hudobnih gusarjev, ki so se potegovali za bogat zaklad, na koncu pa spoznali, da je ljubezen največje bogastvo, ki ga človek lahko ima. Ob zaključku pripovedi so otroci pripravili še izdelek, gusarsko črno prevezo za oko. »Taka srečanja so zelo pomembna, saj so pravljice eno najbolj vzgojnih sredstev za razvoj domišljijskih zmožnosti otrok in za njihovo duševno rast,« je ob zaključku poveda- Del otrok med poslušanjem pravljice (levo); ob zaključku so gusarsko prevezo za oko (desno) bumbaca, jari la Luisa Gergolet. Zaradi tega in zaradi odlične udeležbe so se pri društvu Jezero odločili, da bodo s tovrstnimi srečanji nadaljevali in bodo nizu dali ime »Pravce z varšta«. Zvečer je Modra's dvorana gostila krstni nastop no-vonastale doberdobske skupine Rum 237. Koncert v organizaciji društvenega mladinskega odseka je doživel pravi naval domačinov in mladih iz sosednjih vasi. Skupino, ki je prvič nastopila sestavlja 5 članov; čeprav niso še polnoletni, imajo zelo jasne pojme o glasbi, ki jo ponujajo. Pevec Jan Ger-golet, basist Martin Devetak, kitarista Matija Ferletič in Samuel Furlan ter tolkalist Jannis Paraschos so zaigrali vrsto zgodovinskih rock hitov Iron Maidnov, Chuck Berryja, Clashov in Ramonesov. Koncert je trajal približno poldrugo uro; mlada skupina je dokazala, da je že na sprejemljivem glasbenem nivoju, vaje pa jo bodo nedvomno pripeljale na še višje standarde. Predstavniki mladinskega odseka so z rock večerom zelo zadovoljni in bi radi nudili še drugim skupinam možnost, da se prvič soočijo s publiko in nastopijo v živo. Žal je društveni sedež prelepo urejen, da bi ponovno gostil tovrstne prireditve, zato bodo mladinski odborniki naslednje koncerte priredili v temu bolj primernih prostorih. Društvo Jezero se po uspelih pobudah za mlade pripravlja na praznovanje dneva slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri. Nastopila bosta društvena pevska zbora - ženski pod taktirko dirigenta Daria Bertinazzija in moški pod taktirko Zulejke Devetak. Sledila bosta kulturni program in predstavitev delovanja za tekoče leto. Ob zaključku večera bodo izdajali članske izkaznice. (jj) pust Po vaseh koledovanja in plesi Pustni čas bodo tudi letos zaznamovala tradicionalna koledovanja, ki bodo potekala v številnih slovenskih vaseh in ki so ponekod med najpomembnejšimi družabnimi trenutki v letu. Ponekod se bodo na obhod vaških ulic odpravili v ponedeljek, drugod pa v torek. V sredo bodo na vrsti pustni pogrebi, v Gorici bo tako na grmadi zgorel pustni kralj Bepo Zanet. ŽELEZNICA - Koledova-nje po Dolu, ki ga prireja Do-ljanska železnica, bo potekalo v ponedeljek, 23. februarja, Podnevi bo pustarje med obhodom vaških zaselkov spremljal trio Marjetica; od 21. ure dalje bo v večnamenskem središču na Pal-kišču za veselo vzdušje skrbel harmonikar Štefan. NEPOROČENI - V Doberdobu se bodo neporočeni pu-starji odpravili po vasi v ponedeljek, 23. februarja, ko bo v večernih urah v doberdobski župnijski dvorani »žur« s skupinami Rum 237, Simplex in 3 prašički. Poročeni pusti bodo po Doberdobu korakali v torek, 24. februarja. PEPELJUHARJI - Na Vrhu bo tradicionalno koledovanje s pepeljuharji in drugimi tipičnimi maskami v torek, 24. februarja. Zvečer bo v centru Danica ples; igral bo harmonikar Štefan. EL COCOMERO - Jamelj-sko kulturno društvo Kremenjak prireja tradicionalno pustno ko-ledovanje po vasi v torek, 24. februarja. Zbirališče maškar bo pred večnamenskim centrom v Jamljah ob 13. uri. Ob 21. uri bo ples; El Cocomero Pason bo za igranje na Kremenjakovem pu-stovanju priletel v Jamlje direktno iz Španije. OTROŠKO RAJANJE - Za otroke bo v torek, 24. februarja, poskrbljeno v Kulturnem domu v Gorici. ZSKD, ŠZ Dom in Kulturni dom prirejajo namreč Otroško pustno rajanje, ki potekalo med 15. in 18. uro. Predvideni so animacija, šminkanje, čaranje in žrebanje nagrad. Vstopnina bo znašala 1 evro. ELEKTRO PUST - Drevi ob 21. uri se bo v novogoriškem kulturnem centru Mostovna začelo Elektro pustovanje v organizaciji Kluba goriških študentov. Potekalo bo v ogrevanem šotoru na vrtu Mostovne. Maske bodo po besedah študentov rajale ob elektro glasbi, ki predstavlja protiutež ostalim rokersko obarvanim dogodkom tega časa. Člani KGŠ bodo za pustovanje v družbi elektro DJ-jev odšteli šest evrov, za nečlane pa bo znašala vstopnina 12 evrov. Za mešalno mizo bodo nastopili DJ-ji Sylvain, Jaka in Shark. (nn) TAJETO - Klub Amici del Tajeto prireja jutri v sodelovanju z rajonskim svetom za Svetogor-sko četrt in Placuto sprevod pustnih skupin in vozičkov. Zbirališče bo ob 14.30 na trgu Cavour v Gorici. Ob 15. uri bo start pustnega sprevoda, ki se bo zaključil na trgu De Amicis, kjer bo nagrajevanje. V Gorici bo jutri ob 22. uri tudi pustni praznik za mlade »Back to the Future«; potekal bo v bivši diskoteki Fly. ZAČARANI GRAD - V torek, 24. februarja, se bo goriški grad spremenil v »začarani grad«. Dvorec bo postal prizorišče čarobne prireditve za otroke in njihove družine, v kateri bodo dvoboji, požiralci ognja ter čarovnice in čarovniki ustvarili sugestivno srednjeveško vzdušje. Praznovanje, ki so ga organizatorji Goriškega pusta zaupali gledališko-animacijski skupini Molino Rosenkranz, se bo začelo ob 14.30. 16 Petek, 20. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gradišče - Center za identifikacijo ima štirideset novih gostov Krajevni upravitelji zaskrbljeni zaradi priseljencev z Lampeduse Romoli: »Škandalozno - V Gradišču rešujemo stisko iz drugih krajev Italije « sZ otoka Lampedusa so v noči med sredo in včerajšnjim dnem prepeljali v center za identifikacijo v Gradišče 40 priseljencev, med katerimi jih je največ tunizij-ske narodnosti. Priseljenci so na Lampedusi zanetili požar in se uprli policistom, zato pa je njihov prihod v center CIE v Gradišče spravil v nejevoljo krajevne upravitelje. »Odločitev, da pripeljejo priseljence iz Lampeduso v Gradišče, je naravnost škandalozna,« je poudaril goriški župan Et-tore Romoli in pojasnil, da so center v Gradišču odprli v letih, ko so nezakoniti priseljenci na Goriškem prehajali mejo. Zaradi tega po besedah župana ni prav, da se center v Gradišču uporablja za reševanje stiske, do katere je prišlo v drugih krajih države. Romolijeve besede je podprl tudi župan iz Gradišča Franco Tommasini, saj je ravno tako zaskrbljen za prihod dodatnega števila priseljencev, ki so se v preteklih dneh na Lampedusi izkazali z izredno nasilnimi dejanji. Romoli je včeraj tudi opozoril, da se je v zadnjih tednih povečala prisotnost priseljencev, ki so nastanjeni na sedežu Karitas in ki po Gorici prosijo miloščino. Nekateri so izredno nadležni, zato pa so na občini prejeli številne proteste predvsem starejših občanov, ki jih vsiljiva prisotnost tujcev vznemirja. Romoli je pozval senatorje in poslance iz dežele Furlanije-Julij- Vhod v center v Gradišču bumbaca ske krajine, da naj v parlamentu vprašajo vzroke, zaradi katerih so priseljence z Lam-peduse premestili ravno v Gorico. Včeraj je medtem deželna odborni-ca Federica Seganti pozvala državno vlado, da naj podaljša obdobje, ki je predvideno za ugotavljanje istovetnosti nezakonitih priseljencev. Po njenih besedah dva meseca nista dovolj, zato pa bi treba omenjeno obdobje podaljšati na 18 mesecev. Segantijeva opozarja, da po šestdesetih dneh pogosto ne ugotovijo istovetnosti priseljencev, zato pa jih nato spustijo na prostost z dekretom o izgonu iz države, namesto da bi dejansko poskrbeli za njihov odhod. Veselo na Vrhu Kdor se je v soboto, 14. februarja, sprehajal mimo vrhovskega kulturnega centra Danica, je lahko opazil, da se je v notranjih prostorih pošteno zabavalo več kot 30 otrok iz Vrha in okolice, zunaj pa so domači fantje pridno izdelovali voz, s katerim bodo na pustni torek obiskali vse vaške domačije. V dvorani so mali pustni navdušenci plesali, risali, barvali, se zabavali z zavitki in balončki. Najstniki in nekateri starši so izkoristili priložnost za prijetno kramljanje s prijatelji, kar je med letom pogosto nemogoče, saj je obveznosti vedno preveč. Animatorke Christine Abrami, Nicole Peric, Maja Černic in Lara Devetak so za otroke pripravile bogat srečolov. Vsi so bili nagrajeni in nihče ni ostal razočaran. Na Vrhu je bilo torej vzdušje enkratno. To je bilo mogoče razumeti tudi iz nasmejanih obrazov malih udeležencev, ki se ob zaključku popoldneva niso hoteli vrniti domov s svojimi starši. (ca) Razposajeni indijančki poživili štandreški vrtec V štandreškem vrtcu so včeraj praznovali začetek pustnega obdobja. Otroci so s pomočjo svojih učiteljic izdelali indijanske oblekice iz papirja in verižice iz testenin, s plesom pa so nato poskrbeli za veselo vzdušje z divjega zahoda. K razposajenemu pustnemu popoldnevu so pripomogle tudi kuharice, ki so otrokom pripravile okusne krofe, sicer zadnjič, saj bo prihodnje leto kuhinja štandreškega vrtca ukinjena. Štandreški otroci so se med pustnim rajanjem izredno zabavali in jutro zaključili z vzklikom: Živijo indijanski pust! ajdovščina Truplo v Hublju V torek popoldne so bili delavci operativno-komunikacij-skega centra s strani občana obveščeni, da je v reki Hubelj pri vrtcu v Ajdovščini moško truplo. Takoj po prijavi sta dva policista ob pomoči občana truplo izvlekla iz reke in pričela z oživljanjem. Kasneje je z oživljanjem nadaljeval tudi zdravnik, kar pa ni pomagalo, zato je lahko le potrdil smrt 58-letnega moškega iz Ajdovščine. Po zbranih ugotovitvah policisti domnevajo, da je omenjeni moški padel s kolesa in se zakotalil po kamnitih stopnicah v strugo reke Hubelj, približno štirideset metrov višje od mesta, kjer je bil najden. Kriminalistična preiskava v zvezi z najdenim truplom še vedno poteka. Na podlagi znanih rezultatov sanitarne obdukcije in dodatno zbranih obvestil bodo novogoriški kriminalisti podali ustrezen ukrep. (nn) Ukradli konja Šempetrski policisti so v torek popoldne prejeli prijavo o tatvini konja na Vogrskem. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je 20 let starega konja, ki je po nestrokovni oceni vreden okrog 2.000 evrov, odpeljal 49-letni moški iz Mirne Peči na Dolenjskem. Ukradenega konja so s pomočjo novomeških policistov že zasegli in ga vrnili lastniku, zoper storilca pa bodo podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine. (nn) sovodnje Združeni: nujno spet pridobiti prispevek Prejšnji petek je potekala redna seja občinskega sveta v Sovodnjah za odobritev proračuna in z njim povezanih dokumentov ter dvema vprašanjema v zvezi z okoljskim načrtovanjem. Svetniška skupina Združeni je podprla predlog dokončne odobritve variante št. 7 k splošnemu regulacijskemu načrtu, s katerim se zaključuje skoraj dve leti trajajoč postopek. Skupina Združeni je mnenja, da se je končno zaključil dolgotrajen in za občane obremenjujoč postopek. Ocena je bila pozitivna predvsem zato, ker varianta uvaja načelo fleksibilnosti, kar omogoča že na lokalni ravni manjše popravke regulacijskega načrta. Svetniki liste Združeni so podprli tudi dokument v zvezi z načrtovano gradnjo novega plinovoda, ki bo zamenjal obstoječega. S tem v zvezi je svetniška skupina predlagala, naj v omenjeni dokument tehnični urad vključi tudi predlog, da se znotraj služnostnega pasu plinovoda (ali vzporedno z njim) vključi tudi načrtovani elektrovod Štandrež-Redipulja, katerega trasa je zdaj predvidena vzdolž Prvomajske ulice. Predlog je župan Petejan usvojil in dal ustrezna zagotovila, da bo uprava sledila problemu. Osrednji del seje je bil namenjen finančnemu načrtu za leto 2009 in triletnemu načrtu ter sklepom, ki so s tem dokumentom povezani. Svetniška skupina Združeni je opozorila na niz vprašanj, ki bodo med letom dodatno otežila delovanje občinske uprave. Najprej so svetniki ugotovili, da finančno stanje ne omogoča občini najetja novih kreditov za naslednje dvoletje, kar bo v bližnji prihodnosti bistveno omejilo investicije. Svetniška skupina je nato izpostavila nujnost ponovne pridobitve prispevka 900.000 evrov, ki ga je Trgovinska zbornica nakazala občini, ki ga občina ni v roku uporabila. Svetnik Vlado Klemše je ocenil, da je postavka, ki jo je uprava namenila za kritje stroška za ravnanje z odpadki nezadostna oz. neustrezna, ker količina proizvedenih odpadkov narašča. Podobno se je zgodilo že lani, ko je bilo treba poglavje dodatno »okrepiti«. Vprašanje je seveda, od kod vzeti denar za plačilo stroška, ki ga bo treba tako ali drugače poravnati. Klemše je opozoril tudi na nujnost podpisa pogodbe z družbo IRIS o opravljanju storitev. Uprava bi s tem nedvomno imela večje možnosti nadzora nad opravljanjem storitev. nova gorica - Podpisali sporazum Kmalu center za izvajanje javnomnenjskih raziskav Z leve proti desni Borut Rončevič, Mirko Brulc, Matevž Tomšič in Dane Kostrič foto n.n. Dekan novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) Matevž Tomšič in direktor skupine Parsifal Dane Kostrič sta včeraj v Novi Gorici podpisala sporazum o vzpostavitvi skupnega raziskovalno-učnega laboratorija na Goriškem, ki bo omogočal izvajanje raziskav javnega mnenja. Namenjen bo raziskovanju za potrebe gospodarstva, javnega sektorja in civilne družbe, pa tudi samemu študijskemu procesu na fakulteti. Tomšič je povedal, da s skupino Parsival že dalj časa uspešno sodelujejo in da predstavlja podpis sporazuma le formalizacijo tega sodelovanja. Poudaril je, da so na FUDŠ že izvedli nekaj odmevnih raziskav ter posebej izpostavil dve raziskavi o medijih in raziskavo o zadovoljstvu s policijo, katerih izsledki bodo javno predstavljeni v prihodnjih dneh. »S podpisom sporazuma bodo raziskave postavljene na bolj sistematično raven,« je še povedal Tomšič in izrazil prepričanje, da bo vključevanje študentov v konkretne raziskave omogočilo razbijanje stereotipov o tem, da je družboslovje neuporabno. Poudaril je tudi, da so javnom-nenjske raziskave danes nekaj zelo pomembnega. Prodekan za raziskovalno delo na FUDŠ Borut Rončevič je pojasnil, da bodo za ureditev centra z vso potrebno tehnologijo namenili okrog 35 tisoč evrov, z delovanjem pa naj bi začel najkasneje čez tri mesece. Poudaril je še, da nameravajo letno opraviti najmanj 20 do 25 raziskav, s pomočjo katerih bodo njihovi študenti - trenutno jih je na vseh treh stopnjah 198 - v okviru študijskega procesa pridobili tudi praktično znanje. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. februarja 2009 1 17 gorica - V Kulturnem domu popredsednik zadruge Coop Nordest Slovenske kulturne dogodke hočejo vključiti med vsedržavne pobude Sodelovanje med goriškim Kulturnim domom in zadrugo »Coop Con-sumatori Nordest« iz Reggio Emilije je z leti postala ustavljena praksa, ki se izraža v raznih skupnih iniciativah še posebej kulturne in solidarnostne narave. Med raznimi pobudami velja omeniti manifestacije ob mednarodnem prazniku žena, razstave na ekološke tematike in projekt »Vsi drugačni, vsi enakopravni«. Ravno v okviru že utečenih odnosov se je včeraj v Gorici mudil podpredsednik Coop Nordest Roberto Sga-vetta, ki je uradno obiskal Kulturni dom. Sprejel ga je ravnatelj doma Igor Komel, ki mu je skupaj s sodelavci predstavil delovanje in vlogo slovenskega kulturnega hrama v goriškem prostoru. Podpredsednika Sgavetto je zanimalo sodelovanje slovenske institucije z raznimi ustanovami v Sloveniji, s posebnim poudarkom na severnoprimorski okoliš oz. na območje, ki gravitira na Posočje. V skoraj enournem razgovoru sta se strani dotaknili raznih možnosti nadaljnjega sodelovanja, in to še predvsem na kulturnem področju. Padel je tudi nadvse zanimiv predlog, da bi posamezne slovenske kulturne dejavnosti, kot so srečanja z avtorji, likovne razstave in glasbeni večeri, postopoma vključevali v vsesplošne vsedržavne kulturne ini- Komel in Sgavetta v veliki dvorani Kulturnega doma bumbaca nova gorica - SNG Še brez mnenja o Kobalu Svet zavoda Slovenskega narodnega gledališča (SNG) iz Nove Gorice na včerajšnji seji ni razpravljal o pritožbi nekdanjega umetniškega vodje Primoža Beblerja zoper razrešitev, mnenju k imenovanju Borisa Kobala za umetniškega vodjo in nezaupnici direktorju Mojmirju Koniču. »Situacija v gledališču je zapletena, zato bomo morali mirno in s trohico modrosti urejati stvari tako, da s hitrim reševanjem ne povzročimo novih zapletov,« je poudaril predsednik sveta zavoda Štefan Cigoj. Po njegovih besedah so bili razlogi za preložitev nekaterih točk dnevnega reda na prihodnjo sejo, ki bo konec februarja oz. v začetku marca, predvsem formalni. Razpravo o nezaupnici Koniču, ki jo je s peticijo lani izrekel del umetniškega ansambla, so preložili, ker morajo prej obravnavati poročilo o delu gledališča in zaključni račun, hkrati s tem pa tudi vlogo direktorja. Obravnavali niso niti Beblerje pritožbe zaradi januarske razrešitve z mesta umetniškega vodje gledališča. »To točko smo bili prisiljeni odložiti, ker je pravno nejasno, ali je svet zavoda pristojen za odločanje o tem,« je pojasnil Cigoj. Tako naj bi v prihodnjem tednu pridobili pravno mnenje. Kot je znano, naj bi Beblerjevo mesto zasedel Kobal, ki ga Konič predlaga kot najustreznejšega izmed 14 kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis. Pred imenovanjem morata neobvezujoče predhodno mnenje podati oba sveta gledališča. Svet zavoda je odločanje o tem umaknil, češ da je bolje, če o tem prej razpravlja strokovni svet, v katerem sedijo strokovnjaki za odrsko umetnost, je povedal Cigoj. Strokovni svet se bo sestal 23. februarja. Sicer pa je Bebler, ki mu je Konič po razrešitvi prekinil še delovno razmerje v gledališču, opozoril, da v SNG Nova Gorica iščejo novega umetniškega vodjo, čeprav delovno mesto »še ni prosto«, kar je označil za »nehi-gienično«. Sam se je namreč zoper obe direktorjevi odločitvi pritožil. Če njegovim argumentom ne bodo prisluhnili v gledališču, bo zadevo nadaljeval na delovnemu sodišču. To lahko pomeni, da bi, če bi sodišče odločilo v prid Beblerju, nov umetniški vodja pa bi že bil imenovan, gledališče imelo dve osebi na istem delovnem mestu, je dejal Bebler. Cigoj je prepričan, da se taka situacija ne more zgoditi. Izpostavil je, da je kljub razprtijam ocena dejavnosti in umetniškega potenciala SNG Nova Gorica »v glavnem pozitivna«. »V kritikah in zbiranju podpisov vidim željo, da se stvari popravijo. Kritike se izključno nanašajo na stroko, umetniško delo, organiziranost gledališča in racionalnost uporabljenih potencialov, ki jih ima kot tretja slovenska katedrala odrske umetnosti,« je povedal Cigoj in pojasnil, da Konič še vedno uživa zaupanje sveta zavoda. (sta) ciative zadrug Coop. Poleg tega bo nujno potrebno v prihodnje izboljšati sodelovanje med zadrugami Coop Nordest in slovenskimi mediji tako v zamejstvu kot tudi v Sloveniji. Zaključek gorica Kongres sindikata CISL Danes poročila, jutri volitve Na goriškem sejmišču bo danes in jutri potekal pokrajinski kongres sindikata CISL. Danes ob 9.30 bo svoje poročilo prebral pokrajinski predsednik Umberto Brusciano, za 17.30 pa je predviden poseg Giorgia San-tinija iz državnega tajništva sindikata. Jutri ob 9. uri bo govoril Zaw Tun, tajnik birmanskega sindikata FTUB, zatem bo poseg deželnega tajnika CISL Giovannija Fanie. Sledile bodo volitve novega pokrajinskega tajništva. Cesta spet dvosmerna Z včerajšnjim dnem je spet dvosmerna cesta, ki na Rojcah povezuje ulici San Michele in Del Carso. V nedeljo jo bodo poimenovali po Normi Cosset-to, ki so jo leta 1943 v Istri usmrtili partizani. Materiali in tehnologije V Laboratoriju za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici, ki je s svojim delovanjem začel v januarju, bo 11. in 12. maja letos potekala Slovenska konferenca o materialih in tehnologijah za trajnostni razvoj. To bo prva znanstvena konferenca na Univerzitetnem središču v Ajdovščini, kjer deluje najnovejši laboratorij novogori-ške univerze. Nanjo želijo pritegniti predstavnike znanstve-no-raziskovalnih in razvojnih institucij, industrije, vladnih institucij in civilne družbe ter jim omogočiti, da predstavijo svoje delo, ideje in produkte, spoznajo rezultate razvoja drugih ter razvojne načrte na področju trajnostnega razvoja, vzpostavijo stik z relevantnimi slovenskimi partnerji in postanejo del razprave o trajnostnem razvoju v Sloveniji. Na konferenci bodo govorili predvsem o okoljskih materialih in tehnologijah, učinkoviti rabi energije in surovin, obnovljivih virih energije, čiščenju vode in zraka, zmanjšanju izpustov CO2, reciklaži, pa tudi o ostalih okoljskih tematikah. (nn) plodnega srečanja je bil, da se bosta strani v bližnji prihodnosti ponovno sestali, da bi tudi konkretno izpeljali skupne iniciative, ki bodo prav gotovo obogatile celoten goriški prostor. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ä Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo danes, 20. februarja, ob 21. uri predstava »I ponti di Madison County« (nastopajo Paola Quatrini in Ray Lovelock); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo danes in v soboto, 20. in 21. februarja, ob 20. uri predstava Andreja E. Skubica Neskončni šteti dnevi. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 21. februarja, ob 16.30 bo predstava »L'in-credibile storia del maialinotigre« skupine Tearticolo; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). U Kino n Razstave POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici bo doprta do 1. marca (od torka do nedelje med 9. in 19. uro). V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled fotografska razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Con-test«; do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava Lucijana Bratuša; do 27. februarja od torka do petka med 10. in 17. uro ob nedeljah med 15. in 18. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu je na ogled razstava iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljata Evaristo Cian in Marco Faganel; do 27. februarja od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah samo po dogovoru (tel. 0481391228). ~M Koncerti M Izleti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Inkheart - La leggenda di Cuore d'inchiostro«. Dvorana 2: 17.50 - 20.40 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 3: 17.30 »Questo piccolo grande amore«; 19.50 - 22.00 »The Millionaire«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Reader«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Ink-heart - La leggenda di Cuore d'inc-hiostro«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 »Milk«; 22.10 »Ex«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 Questo piccolo grande amore; 22.00 »Venerdi 13«. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). H Čestitke Sekcija VZPIANPI Dol-Jamlje čestita borcu NOB DANILU in soprogi MILJI ob njuni diamantni poroki in želi še mnogo let skupnega življenja ter da bi še naprej čuvali spomenik padlih tovarišev, ki jima stoji pred domom. □ Obvestila VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: danes, 20. februarja, ob 20.45 bo nastopil dunajski orkester devetih glasbenic Damenkapelle Wiener Hofburg; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). GORIŠKI IAL obvešča, da je še nekaj prostih mest za začetni tečaj knjigovodstva (50 ur) angleščine A1 (48 ur) in slovenščine; informacije do konca februarja na spletni strani www.ial-web.it ali na tel. 0481-538439. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). PLANINSKO DRUŠTVO PODNANOS organizira 25. zimski pohod Po Vojkovih poteh na Nanos v nedeljo, 1. marca ob 8. uri z zbirališčem pred osnovno šolo v Podnanosu; informacije na tel. 0038631-344182 (Ivan Kodre) in 0038640-154260 (Irma Božič po 17. uri). SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira društveno tekmovanje v veleslalomu v nedeljo, 1. marca, v Forni di So-pra. Zbirališče ob 9. uri na progi Ci-macuta; prijave do sobote, 21. februarja, na tel. 0481-22164 (Marta), 0481-536104 (Danja) in 0481-21417 (Loredana). SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira ob priložnosti društvene tekme avtobusni prevoz v nedeljo, 1. marca, v Forni di Sopra. Odhod s parkirišča pri sejmišču Espomego ob 7. uri; prijave sprejema Loredana (tel. 0481-21417 ali 338-5068432) do zasedbe razpoložljivih mest. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo v ponedeljek, 23. februarja, zaprta. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor danes, 20. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž. Na dnevnem redu bo izvolitev novega odbora. 15 Prireditve V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Prešernovo proslavo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. SKRD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Župančič in vokalne skupine Sraka. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Marije Merljak o hrani za jasne in modre misli v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici v torek, 3. marca, ob 20.30; informacije na tel. 0481-536455. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo v četrtek, 26. februarja, ob 18. uri Dušan Jelinčič predstavil svojo knjigo »Assassinio sul K2«. 0 Mali oglasi PRODAJAMO seno; tel. 349-6613812. V KRMINU prodam hišo 150 kv.m. z dvoriščem, tri sobe, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet; tel. 3497047992. H Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Gianni Vi-sintini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Anita Gaggio por. Bressanutti v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. Petek, 20. februarja 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Pesniški večer z Gregorjem Podlo-garjem / vodi Janko Petrovec. Danes (petek, 20. februarja) ob 20.30 v Mali dvorani SSG. Vstop prost. Tamara Matevc: Zaljubljeni v smrt / Koprodukcija SSG in Novi Zato. Režija: Samo M. Strelec, igrajo: Nikla P. Pa-nizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Ponovitve s predhodno rezervacijo: četrtek, 26. marca ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek, 27. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29.marca ob 16. uri v Mali dvorani SSG. Info in pred-prodaja: Blagajna SSG od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure (brezplačna tel. št. 800214302). Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija: Paolo Valerio. Urnik: danes, 20. in jutri, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.00. Gabriele Vacis in Natalino Balasso: »Viaggiatori di pianura« / Nastopa ATA Teatro Regionale Alessandrino. Režija: Gabriele Vacis. Urnik: v ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 20.30. Tony Cucchiara: »Pipino il breve« / Nastopa Stalno gledališče iz Catanie v režiji Giuseppa Di Martina. Urnik: v sredo, 25. ob 20.30, v četrtek, 26. ob 16.00 in 20.30, v petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Fabio Alessandrini in Carlo Tolazzi: »Tunnel« / Produkcija Teatro di Fabio, Compiegne (Francija). Urnik: danes, 20. in jutri, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. februarja ob 17.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: danes, 20. in jutri, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. Anton Čehov: »Scherzi« / Koprodukcija Chrestani / Zuzzurro & Gaspare. Nastopajo: Andrea Brambilla, Nino Formicola in Eleonora D'Urso. Režija: Massimo Chiesa. Urnik: v petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 26. in v petek, 27. februarja ob 20.45 / Stefano Massini: »La commedia di Candido«. V glavnih vlogah Ottavia Piccolo in Vittorio Vi-viani. Režija: Sergio Fantoni. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 23. februarja ob 20.00 / SNG Nova Gorica in Gledališče Koper: »Duohtar pod mus«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 20. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Jutri, 21. februarja ob 19.30 / Jean -Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V sredo, 25. februarja ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 26. februarja ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V petek, 27. februarja ob 11.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 28. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 20. februarja ob 20.00 / Žani-na Mirčevska: »Žrelo«. Jutri, 21. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V sredo, 25. februarja ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Lo-cation«. V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Ya- smina Reza: »Art«. V petek, 27. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. PRIREDITVE Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 21., v torek, 24., v četrtek, 26. in v petek, 27. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V sredo, 25. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 20. februarja, predstava »Lili -razglednice futuristične ljubezni«, odpade. Jutri, 21. februarja ob 21.15 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V ponedeljek, 23. februarja ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V torek, 24. februarja ob 18.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«; ob 20.00 Miha Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 25. februarja predstava »Spomenik G« odpade. V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V petek, 27, februarja ob 21.00 / Premiera »Spomenik G« (namesto 25.2.). V soboto, 28. februarja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Šentjakobsko gledališče Danes, 20. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V ponedeljek, 2. marca ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetnost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V torek, 3. marca ob 19.30 / C. Gol-doni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka M. Škof. Cankarjev dom V ponedeljek, 2. in v torek, 3. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Societas Raffaello Sanzio, Cesena, Italija: »Božanska komedija - pekel«. Režiser: Romeo Castellucci. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Vincenzo Bellini: »Norma« / Nastopa zbor in orkester gledališča Verdi. Dirigent: Julian Kovatchev. Urnik: danes, 20. ob 20.30, jutri, 21. ob 16.00, v torek, 24. in v četrtek, 26. ob 20.30, v soboto, 28. februarja ob 17.00, v nedeljo,!. ob 16.00 ter v torek, 3. marca ob 20.30. Dvorana de Banfield - Tripcovich V petek, 27. februarja ob 20.30 / Koncertna sezona 2009 - pod vodstvom Juliana Kovatcheva nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Solista: Silvia Dalla Benetta - sopran in Sung-Kyu Park - tenor. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli V petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 21.00 / Bernstein School of Musical Theatre, »A New Brain«. Muzikal, ki_ga vodi Shawna Farrell. TRZIČ Občinsko gledališče V torek, 24. februarja ob 20.45 / Janine Jansen - violina in Itamar Goilan -klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Koncert za abonma Džez in vino in izven: Jim Black & Alas, No Axis. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 20. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije in zbor Consortium musi-cum. Dirigent: En Shao. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Sergej Prokofjev: »Romeo in Julija«, balet. Dirigent Aleksandar Spasic. V naslovnih vlogah Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Baletni solisti, baletni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V četrtek, 26. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija, solistka Barbara Hendricks. Dirigent: Walter Proost. V nedeljo, 1. marca ob 20.00, Linhartova dvorana / Koncert Branke Božič. Gostje: Damjana Golavšek, Iva Stanič, Katrinas, Zbor Lira. V sredo, 4. marca ob 19.30, Klub CD / Mladi mladim, Katja Skrinar - harfa, Nika Tkalec, Primož Urbanč - klavirski duo. Šentjakobsko gledališče Jutri, 21., v petek, 27. ter v soboto, 28. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: še danes, 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila - akvareli«. Ogled od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Državna knjižnica, (Ul. Mameli): do 27. februarja bo na ogled razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; odprto od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni last- -/ niki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Galerija sodobne umetnosti (Trg Paolo Diacono 22): do 1. marca bo v po-klon Albertu Vianiju razstava »I tabel-loni didattici«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelov dom, Velika galerija: do 11. marca bo na ogled razstava slik Luci-jana Bratuša ob njegovi 60-letnici. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. idrija - Na gradu Gewerkenegg Projekt Slovenija, odprta za umetnost IDRIJA - Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Ge-werkenegg v Idriji (na posnetku) bo do sredine marca gostilo razstavo z naslovom Sinjevrške razglednice 2008. Postavitev, ki so jo odprli včeraj, prinaša dela z lanske mednarodne likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost, so sporočili iz Mestnega muzeja Idrija. Šestnajsta mednarodna likovna delavnica Slovenija, odprta za umetnost, ki se je junija lani tradicionalno odvijala na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino, je gostila 23 izbranih likovnih ustvarjalcev. Ti so svoja razmišljanja in ustvarjanje posvetili krajinski tematiki. Gre za večno temo oz. motiv, ki je bil v zgodovini umetnosti že velikokrat opevan in je zelo "pri roki" likovnikom na raznovrstnih delovnih srečanjih, saj se njihova dela pogosto vežejo na okolje, v katerem nastajajo, je zapisala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Po njenih besedah pričakovanja organizatorjev delavnice ni- so bila omejena le na reproduktivno beleženje stvarnosti. Kljub bogatemu in specifičnemu neposrednemu vizualnemu izkustvu, so se namreč fizične zaznave pod težo osebnih interpretacij posameznika, spremenile v povsem intimistična likovna izživetja, je še poudarila. Razstava v Idriji je druga v nizu štirih predstavitev del z lanske delavnice Slovenija, odprta za umetnost. Januarja se je triindvajseterica avtorjev predstavila v Sežani, v marcu in aprilu pa jih čakata še razstavi v Gorici in Radovljici. Pobudnik in ustanovitelj mednarodne likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost je akademski slikar Klavdij Tutta. Prvič jo je izvedel leta 1993, po 15 letih uspešnega vodenja pa je le-to prepustil mlajšim silam. K projektu sta pristopila Polona Kunaver Ličen in David Ličen ter ga oplemenitila z novimi idejami. Če je bila v zadnjih letih tema figura v evropskem prostoru, so delavnico lani posvetili krajinski tematiki. (STA) GLEDALIŠČE TRST Petek, 20. februarja 2009 Št. 43 (96) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it psihoanaliza pustnih mask Ars pustandi Sprašujete se, katere so najbolj razširjene pustne maske? Klop je izbral nekaj takih, ki so se mu zdele najbolj karakteristične in začel ugibati, za koga so le-te najbolj primerne, kakšne so prednosti in kakšne nevšečnosti, ki jih lahko preobleka povzroči. Kar začnimo z analizo ... Iz živalskega sveta Vam je končno enkrat dovolj pustnega zmrzovanja, pretesnih in prekratkih oblekic? Ni boljše rešitve od toplega, udobnega kožuščka. Izbirate lahko med široko paleto vsemogočih živalskih vrst: ljubke mucke in miške, simpatični medvedki, nedolžni prašički, maksi neotesane čebelice ... Ljubitelji živali vas bodo nedvomno občudovali! Če ste namenjeni v OGREVANI šotor pa upoštevajte, da lahko postane kožuh neprijetna sitnost ... Med plesanjem, žuranjem in seveda po nekaj kozarcih je nevarno, da se simpatični medvedek prelevi v potno in smrdljivo zver. Na pol razgaljena plesalka se bo najverjetneje na vsak način otepala plesa z lepljivo »beštjo«! Nekatere ženske zlahka premostijo problem potenja, ne da bi se odrekle mehkemu kožuščku in izkoristijo priložnost, da vsaj enkrat na leto postanejo seksi zajklje: iz Playboya naravnost v »kapanon«! Tako malo oblečenim, skoraj nagim živalicam sigurno ne bo vroče, celo nasprotno. Očarljive in občudovane za en večer bodo naslednji dan najverjetneje bolne in pozabljene ležale doma in jih na naslednji zabavi ne bo več na spregled ... Sprememba spola Kdo si ni vsaj enkrat zaželel, da bi se za večer ali dva preizkusil v vlogi ženske oziroma moškega? Ker je postopek v realnem življenju nekoliko zakompliciran in formalen, je pust odlična priložnost za kratkotrajen poskus in predvsem je razlika v tem, da je za pust pot nazaj še vedno možna. Če izvzamemo specifični pojav v zgo-niški občini, kjer je pustna preobrazba posebno priljubljena, tako da lahko govorimo že o pravi tendenci, so razlogi za tako izbiro lahko različni: moški si dajejo duška in skušajo na sebi reproducirati, včasih v pretirani obliki, vse kar po tradicionalnih kalupih pripada idealni ženski. Kar je zanje idealna ženska bo jasno vsakomur, ki se bo v teh dneh odpravil pustovat. Včasih pa je lahko preobrazba odraz, kdo ve, skritih podzavestnih nagnjenj... Žensk, ki se odločijo za spremembo je gotovo manj. Tista, ki se odloči za to drzno in mazohistično potezo, naredi to največkrat zato, ker ne ljubi razkazovanja ali pa ker hoče za trenutek odklopiti možganov in živeti na stopnji manj razvitega bitja (op. Klopa: stran jr - ' so očitno pisale Klopke). Že spet je tu pustni čas, čas zabave in norčij. Čeprav morda niste pustni fanatiki, pust vseeno ne more kar tako mimo vas. Neko splošno veselje in pričakovanje lebdi v zraku. Ne morete se mu upirati. Pustna mrzlica prevzame prav vse... Tako vas kot samega Klopa. Kar nekaj časa je bil Klop neodločen, kako naj se letos pravzaprav našemi. Po dolgem premišljevanju se je končno odločil za nekoliko nenavadno preobleko ... Odločil je, da se gre psihologa. Ja, tako je. Igral se je malega Freuda in skušal odkriti, kaj in predvsem kdo se skriva za vsako pustno masko (prosto po Pirandellu). Vsaka preobleka je namreč odraz nekega značaja, napak, želj, zakaj ne, frustracij, ki karakterizirajo vsakega od nas. Pust je odlična priložnost, da postanemo to, kar bi bili radi v resnici, da brez zadržkov pokažemo svoj pravi jaz, ki ga v vsakdanjem ži- Princeske, sneguljčice, vile, dame in vsi tipično ženski liki Ste bili frustrirani otrok? Vam starši niso dovolili, da bi se vsaj enkrat našminkane šopirile v dolgih, pravljičnih rožnatih krilih in so vas vztrajno oblačili v klovne, dvorne norčke, miki miške, pingvine, hruške, denverje, kokoši, »formaggine«...? Dosegli ste pravo starost, da se jim lahko maščujete in končno, čeprav z zamudo, uresničite sanje, po katerih ste dolgo stremeli. Obleka naj bo zrelosti in letom primerna: odločite L ^JrSC* se lahko za seksi verzijo, če pa ste za tradicionalno obliko, ne boste neopaženi niti, če se boste zasanjano sprehajali po kapa-nonu z dolgimi, klasičnimi krili in pometali cigaretne ogorke. Organizatorji plesa vam bodo gotovo hvaležni, ker jim boste olajšali delo pri čistilni akciji naslednjega dne. Če imate srečo, boste naslednjič imeli celo prost vstop, seveda pod pogojem, da ne spremenite vaše maske ... »Le lene« Nimate fantazije? Bi bili radi elegantni, a si v vsakdanjem življenju tega ne upate? Bojite se, da bi bili smešni? Pojdite na podstrešje, poiščite očetovo poročno obleko, na katero je le-ta nedvomno že zdavnaj pozabil, ker so ga dolga leta zakonskega življenja tako zdelala, da se mu je zaradi tega napel zavidljivo okroglast trebušček. Prezračite jo! Drugače se nikakor ne sprašujte, kako to, da se vam vsi izogibajo. Vonj po naftalinu je predvsem za ženske noske dokaj neprijeten. Ko ste storili vse to si dobite samo še par črnih sončnih očal in si nadenite skrivnostni videz. Uspeh je zagotovljen, originalnost pa ne. Nikar se ne čudite, če boste na pustnih zabavah srečali kar nekaj vaših klo-nov! Maska je res nekaterim ženskam všeč, toda paziti boste morali, da vas komaj osvojeno dekle ne bo zamenjalo s katerim od vaših dvojnikov. Seksi medicinske sestre, hudički ali skratka, dovolj je, da je kratko Ste med tistimi, ki mislijo, da je pust edinstvena priložnost za osvajanje? Na-denite si katero izmed seksi mask, kot je lahko porno medicinska sestra, zapeljivi hudiček ... Seveda morate pri tem upoštevati določena pravila. Mini krilo naj bo čim bolj kratko, pri šminkanju pretiravajte, nadenite si ekskluzivno visoke pete. Računati morate seveda, da boste tako »naštimani« manj sproščeno žurali in plesali. Bolele vas bodo noge, da vam bo vljenju, glej kakšen absurd, skrivamo za neko masko ... Klop je brskal po najbolj skritih kotičkih človekove podzavesti in pokukal, kdo stoji za najbolj razširjenimi pustnimi še-mami... Kar preberite, morda boste kaj več izvedeli o sebi, naše ugotovitve pa so vam lahko v pomoč tudi pri spoznavanju drugih... Poleg tega, je lahko današnja stran v pomoč tistim, ki še vedno niso dobiliprimer-ne obleke zase! kmalu do tega, da zapustite plesišče in se raje razkazujete na bližnji klopi ... Verjetno bo zapeljevanje manj učinkovito, nedvomno pa lažje in manj boleče! Še eno svarilo: naj bo maska taka, da se res razume, za kaj sploh gre, pozornost ne namenjajte le dolžini krila in globini izreza, drugače vas bo kdo zamenjal za pocestnico! Pravi pustar - klovn Ste pravi pustar? Je pust za vas odlična pretveza, da se naplešete, nažurate ... napijete? Ne zanima vas, da bi na zabavi izgledali očarljivi, zapeljivi? Se vaš moto glasi: za pust moraš biti smešen, ne pa lep? Vaša maska je klovn. Gre za preprosto, široko in predvsem udobno obleko. Priskrbite si še barvano lasuljo ter rdeč nos in vaša maska bo pripravljena! Dokaj špar-tansko in hitro, kajne? To je obleka, ki vam ne dela skrbi, lahko jo umažete, lahko se valjate ... Za prevoz pa se raje obrnite na prijatelja oziroma na taksi!!! Šofer Po dolgem obotavljanju, prepiranju, izmikanju ste pristali na to (ali bolje, prisilili so vas ...), da se pač žrtvujete in boste na pustno zabavo šli s svojim avtom. Nič slabšega. Še imate čas, da svojim prijateljem dopoveste, da obstajajo taksiji, da organizirate prevoz s kombijem, skratka, da se elegantno otresete nehvaležne naloge. Če ste se že sprijaznili s svojo usodo, pa vedite, da bo letošnji pust za vas prava kalvarija: bolj kot kdajkoli prej vam bodo ponujali ekskluzivno alkoholno pijačo, in če se boste izmikali, češ, da pač vozite, vam vseeno ne bodo dali miru. Najbolje je, da pijačo sprejmete in se je skušate potem čimprej elegantno znebiti. Ponudite jo lahko drugemu prijatelju, jo kam zlijete ... (op. Klopa: če že niste dovolj močni, pa bodite vsaj dovolj odgovorni - nikakor ne sedajte za volan). In še: k vam bodo od vsepovsod hodile vsemogoče, tudi take, vam povsem nepoznane maske, in vas spraševale za prevoz domov. Med vsem tem boste opazovali vaše prijatelje, kako se »nedolžno« zabavajo. Spraševali se boste, če so to sploh še prijatelji, ko so vas tako zahrbtno »nafrigali« ... Klop vam nudi rešitev iz neprijetne situacije, oziroma, vam razkrije način, kako lahko svojo nalogo opravite častno ali vsaj s kančkom avtoironi-je. Če še niste izbrali svoje pustne maske, se lahko še vedno preoblečete v šoferja. Maska vam je naravnost pisana na kožo. V taki preobleki se boste morda celo vživeli v svojo vlogo, in kdo ve, stvar zna postati celo zabavna! Športnik Niste ljubitelji pusta in vam je izbira pustne maske zadnja skrb. Nimate šiviljskih sposobnosti. Radi pa imate zabave in pust je prava priložnost za dobro žur-ko. Na pustno zabavo pa ne morete ne-našemljeni. Če ste (ste bili) športnik, je lahko društveni dres, ki ga že nekaj sezon ne oblečete, dobra in udobna rešitev, za katero se odloča vse več predstavnikov obeh spolov. Primerna je tudi kot sku- pinska maska. Matično društvo vam bo dodatno hvaležno, ker mu boste naokoli zastonj delali reklamo. Pazite le, da se zgledno obnašate, ker bi vam znali drugače odborniki društva zameriti. Če ste totalni antišportniki in si želite izvedeti, kako vam kaj pristaja vloga športnika, si lahko dres izposodite pri prijateljih. Kavboji in kavbojke Ideja o športnem dresu vas ne prepriča? Prebrali ste nasvete, ki vam jih daje Klop, a se vam zdijo vsi preveč utrgani? Ne obupajte. Odločite se lahko za klasično masko kot je kavboj ali kavbojka. Zimzelena rešitev, ki ima svoj šarm. Za dekleta bo dovolj, da oblečejo kratko krilo in par škornjev, fantje pa naj krilo nadomestijo s čisto navadnimi jeansi. Oboji potrebujejo še karirasto srajco in klobuk. Kavboj je maska za ljubitelje klasike, za tiste, ki ne marajo drznosti, pretiravanja. Preprosta in lahko izvedljiva obleka, v kateri boste vsem všeč, če ste dekle, še toliko bolj, če bo krilo prav posebno kratko, srajca pa čim bolj odprta. Če ste moški, boste ženskam tako ali drugače všeč. V vlogi protagonista ameriških vesternov, se bo malokatera mogla braniti pred vami... Vse in nič Sovražite vse tiste, ki kar naprej sprašujejo, kaj naj bi predstavljala vaša maska. To pa preprosto zato, ker vaša maska ničesar ne predstavlja. Živite izven ustaljenih kalupov, tudi v vsakdanu se radi razlikujete od drugih. Pust izkoristite za to, da si lahko drznete več kot ponavadi. Pisana sončna očala, nenavadne klobuke, čevlje, torbice, lasulje ... kombinirate na vse mogoče načine in končni rezultat je zagotovo originalen. Med vsemi maskami ne bo nobene, ki bi bila enaka vaši. Sprejeti pa morate dejstvo, da vas bodo vsi kar naprej nadlegovali in vas spraševali, v kaj ste pravzaprav oblečeni. Marsikdo namreč ne razume tistega, kar ne odgovarja neki točno določeni definiciji. Vnaprej si torej pripravite primeren odgovor in razlago, izmislite si ime za vaš lik, ali pa preprosto povejte, da ste oblečeni v vse in nič, kakor se komu zdi. Pustni nasveti Če se še niste odločili za pustno masko in so vas tiste običajne naveličale, vam Klop nudi nekaj nasvetov, idej, da brez posebnega truda postanete originalna pustna šema. Dovolj je par škatel in že je tu pravi robot. Tudi strašilo je lahko izvedljivo: vzemite par cunj in nanje zalepite nekaj drevesnih listov. Zaviti v veliko modro vrečo boste podobni vesoljcu. V veliki črni vreči pa boste ravno taki kot pravi smetnjak. So vam všeč strahovi? Nič lažjega. Vzemite staro rjuho, na sredi naredite luknjo za glavo in se taki kot mali Kasperji odpravite na zabavo. Vam doma ležijo odvečni zavitki gaze? Oblecite se v bela oblačila in jih ovijte z gazo. Pritrdite jo tako, kot da so zaradi dolgoletnega stanja, povoji že nekoliko ohlapni. Če vam nobena od teh idej ni všeč, pa enostavno pobrskajte po omari. Iz nje vzemite vse, česar ne bi nikoli oblekli v vsakdanjem življenju in se našemite. Poskrbite še za primerno šminko in postali boste preprosto neka bolj utrgana oblika samega sebe. Dobro šem-ljenje! TRST Petek, 20. februarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Prva tekma šestnajstine finala pokala UEFA Udinese je imel zmago že v svojih rokah Lech Poznan izenačil v zadnjih devetih minutah - Videmčani že vodili z 2:0 Lech Poznan - Udinese 2:2 (0:0) STRELCI: v 50. Quagliarella, v 55. autogol Arboleda, v 81. Rengifo, v 84. min. Arboleda. LECH POZNAN (4-2-3-1): Turina 6, Wojt-kowiak 6, Bosački 6, Arboleda 6, Djurdjevic 5,5; Iniac 6, Murawski 6,5; Wilk 5,5 (Bandrowski 6,5), Stilic 6, Lewandowski 6,5; Rengifo 6,5. Trener: Smu-da. UDINESE (4-4-2): Handanovič 6,5, Zapata 6, Coda 6, Domizzi 5,5, Pasquale 6,5; Isla 6 (Obodo), Inler 6,5, DAgostino 6, Asamoah 6; Quagliarella 6,5 , Sanchez 6 (Pepe). Trener: Marino. POZNAN - Udinese je na prvi tekmi šestnajstine finala že imel zmago v rokah, saj je še de- Alexis Sanchez (Udinese, levo) in Manuel Arboledo (desno) v boju za žogo na zasneženem igrišču v Poznanu na Poljskem ansa set minut pred koncem tekme na gostovanju v zasneženem Poznanu (snežilo je skozi celotno tekmo) vodil z 2:0. Nato pa je moral slovenski vratar Samir Handanovič v štirih minutah pobrati kar dve žogi iz svoje mreže. Črno-beli so doživeli pravi »blackout«. Udinese je sicer na začetku drugega dela popeljal v vodstvo Fabio Quagliarella v 50. minuti. Za povišanje videmskega vodstva je po strelu Gök-hana Inlerja pet minut pozneje poskrbel kar domači nogometaš Manuel Arboleda z avtogolom. Povratno srečanje v Vidmu bo prihodnji teden. OSTALI IZID: Fiorentina - Ajax 0:1 (strelec Kennedy v 60. minuti) v 27. letu starosti Nenadna smrt nekdanje olimpijske prvakinje v metu kladiva VARŠAVA - Olimpijska prvakinja v metu kladiva iz Sydneyja 2000, Poljakinja Kamila Skolimow-ska, je v 27. letu starosti presenetljivo preminila na treningu na Portugalskem. Skolimowska se je zgrudila med sredinim dvoranskim treningom v portugalskem kraju Vila Real de Santo Antonio. Naenkrat ji je postalo slabo in po pričevanju reprezentančnega kolega Szymona Ziolkow-skija je izgubila zavest v trening-sobi z utežmi. Ziolkowski pravi, da jim je Skolimowsko uspelo oživiti in takoj so poklicali prvo pomoč. Nemudoma so jo prepeljali v bolnišnico, vendar je med prevozom doživela nov srčni infarkt, zato nadaljnji poskusi reanimacije niso bili uspešni in uro pozneje je Poljakinja preminila. Zdravniki poljske zveze menijo, da je vzrok smrti pljučna embolija, saj je Skolimowska v torek tožila zaradi močnih bolečin pri dihanju. Rojena 4. novembra 1982 je bila Skolimowska najmlajša olimpijska prvakinja v metu kladiva. V karieri je osvojila tudi po eno srebrno in bronasto kolajno na evropskih prvenstvih. Letos v Pekingu je nastopila v olimpijskem finalu, a ji ni uspelo skupaj spraviti veljavnega meta. trst - Danes Predstavitev knjige o Nereu Roccu TRST - V sejni dvorani na tržaški Občini bodo danes ob 11.30 predstavili knjigo novinarja in pisatelja Gi-gija Garanzinija »Nereo Rocco. La leggenda del paron continua«, ki jo je izdal založnik Mondadori ob 30. obletnici smrti legendarnega tržaškega nogometnega strokovnjaka. Na predstavitvi, prvi v Italiji še pred izidom knjige, bodo poleg oblasti prisotni avtor knjige, nekdanji Roccov varovanec in Milanov vratar Fabio Cudicini ter nekdanji trener in TV komentator Massimo Giacomini. DOPING - Španskemu kolesarju Valverdeju bodo v Italiji, poleg športnih, sodile tudi sodne oblasti. Preiskovalci NAS so namreč včeraj na olimpijskem odboru zasegli ustrezno dokumentacijo, ki Španca povezuje z dr. Fuentsem, pri katerem so športniki na nedovoljen način bogatili svojo kri. KOŠARKA - Četrtfinalna izida državnega pokala: Teramo - Avelli-no 76:70, La Fortezza Bologna - Lot-tomatica Rim 85:76. Danes: Benetton TV - Montegranaro, Siena - Cantu. NAJBOLJŠI - Španec Pau Ga-sol (Los Angeles Lakers) in Rusinja Marija Stepanova (Jekaterinburg) sta bila najboljša košarkarja Evrope v letu 2008, so odločili trenerji in ljubitelji košarke v glasovanju evropskega dela Mednarodne košarkarske zveze (FIBA). Najboljši mladi košarkar je drugič zapored Španec Ricky Rubio. ASCOLI -2 - Nogometnemu B-ligašu iz Ascolija so zmanjšali kazen odvzema štirih točk na skupno dve. Moštvo iz Mark ima tako na lestvici 31 točk. trbiž - Svetovni ženski smučarski pokal Nadia Fanchini: »Proga lepa, a lahka« Kljub temu pa se je Avstrijka Kirchgasser hudo poškodovala na treningu TRBIŽ - Z današnjo superkom-binacijo se bo na Trbižu začel tridnevni niz tekmovanj za svetovni smučarski pokal v alpskem smučanju. Današnja kombinacija bo zadnja od treh v letošnji sezoni, kar pomeni, da bodo po njej podelili mali kristalni globus. Favoritka za njegovo osvojitev je Švedinja Anja Paerson, ki je doslej zbrala 160 točk, Avstrijka Kathrin Zettel pa ima 102 točki. Jutrišnji smuk (ob 11. uri) bo četrti. Američanka Lindsey Vonn v tej disciplini vodi z 240 točkami, sledi pa ji Švicarka Dominique Gisin (226). Veliko si od nedeljskega superveleslalo-ma (začetek ob 11.30) obeta »azzur-ra« Nadia Fanchini, ki v skupnem seštevku v tej zvrsti z 255 točkami vodi pred Švicarkama Fabienne Suter in Švedinjo Yessico Lindell-Vikarby (obe 216). »Proga je odlično pripravljena, vendar je glede na moje značilnosti prelahka,« je sicer ocenila Fanchini-jeva in napovedala napadalni slog tako jutri kot v nedeljo. Pritrdil ji je tudi vodja italijanske ženske reprezentance Mair. »Proga Di Prampero je zelo lepa, ni pa težka. Da bi zmanjšali hitrost, je tudi zelo vijugasta. Meni to ni všeč, ker je v nasprotju s čarom hitirh disciplin,« je dejal Mair. Kljub skrbi za varnosti pa je med včerajšnjim treningom prišlo do hudega padca 22-letna Avstrijke Michaela Kirchgasser, ki je utrpela zlom meniskusa in močan udarec v kolk. Kirchgasserjeva je doslej v svoji karieri dobila eno tekmo svetovnega pokala, najhitrejša je bila pred dvema letoma na veleslalomu v Sierri Nevadi. Na minulem SP v Val d'Iseru je bila najboljša na veleslalomu, v katerem je zasedla peto mesto. tina maze Jaklin oster do Massija O težkih odnosih med vodstvom slovenske ženske reprezentance v alpskem smučanju in ekipo Tine Maze, ki jo vodi goriški Slovenec Andrea Massi, smo pisali v intervjuju z Massijem v torkovi športni prilogi našega dnevnika. Isti dan je pogovor z Massijem s podobno vsebino objavil tudi slovenski športni dnevnik Ekipa, hkrati pa priložil tudi intervju z vodjo ženske reprezentance Slovenije Božom Ja-klinom, s katerim se Massi po Tininem uspehu na SP v Val d'Iseru, kjer je osvojila srebrno medaljo v veleslalomu, polemično ni hotel rokovati. Jaklin je Massiju vrnil udarec. »Bolj kot je Tina začela dosegati prve uspehe, bolj je Massi postaja nesramen. Misli, da se mora vse vrteti zgolj okoli njegove ekipe,« je dejal Jaklin in dodal: »Tina je brez dvoma dobra smučarka, je pa hkrati tudi težka osebnost. To velja tudi za Massija in glede tega sta ravno za skupaj. Andrej Perovšek (v Tinini ekipi je serviser in trener, op.ur) pa je tam bolj kot ne samo »suženj«, je za Ekipo izjavil Jaklin, priznal pa, da je bila Tinina osamosvojitev od reprezentance edina možna pot, da sama pride do uspehov, saj naj bi po Jaklinovih besedah trenirala letos dosti bolj zavzeto kot v preteklosti. smučarski teki - SP 10 km: Maria Longa «srebrna«, Majdičeva le 15. Marianna Longa ansa LIBEREC - Vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala Finka Aino Kaisa Saarinen, ki je startala kot zadnja, 76., je v prvi končni disciplini 47. nordijskega svetovnega prvenstva prišla do svoje prve zlate kolajne na velikih tekmovanjih. V kraljevski ženski disciplini na 10 km v klasični tehniki je 30-letnica vodila, bolj ali manj, od starta do cilja in se ob prečkanju ciljne črte veselila s solzami radosti v očeh. Ob sneženju in v vetrovnem vremenu je bila druga 30-letna Italijanka Maria Lon-ga, ki je mati štiriletnega otroka. Zaostala je samo za 4,2 sekunde. Tekmovalka iz Livigna je bila na OI v Salt Lake Cityju 2002 tragična junakinja italijanske mešane štafete. Po njeni krivdi Italija ni osvojila pričakovane kolajne. Letos je na 10 km že zmagala v ruskem Rybinsku in bila enkrat druga. Bron je včeraj pripadel Poljakinji Ju-styni Kowalczyk. Najboljša slovenska tekačica Petra Majdič je tekmo prvič v sezoni končala zunaj deseterice na 15. mestu (+1:36,6). Dan D za Majdičevo bo torek, 24. februarja, ko bo na sporedu njena paradna disciplina - sprint. ZIMSKA UNIVERZIADA Celo v Mariboru ima populizem svoje meje Dimitrij KriZman Po drugem pride še tretji, bi priredil italijanski pregovor za današnji zapis, ki ima isti skupni imenovalec kot zadnja dva. Govora je spet o potratnosti pri kandidiranju ali organiziranju različnih športnih prireditev. Morda bo kdo od bralcev dejal: že spet! Strinjam se, toda vedno novi navdihi, ki so vsi po vrsti aktualni in ne pov-lečeni iz zgodovine, kažejo, da je nesmotrno trošenje denarja v opisane namene v športu sila pogosto in torej obravnave vredno. Zadnje dni je ena izmed pomembnih tem v Sloveniji zimska Univerzijada, ki jo bo (ali naj bi jo) leta 2013 priredil Maribor. Tu bi moral pravzaprav reči mesto Maribor, kajti Mariborčani so tako zaverovani v svoje mesto, da radi dodajo tisti »mesto« pred Maribor. Tržačan bo rekel »Trst potrebuje atletski stadion«, Ljubljančan bo dejal »Ljubljanapotrebuje bazen«, Mariborčan pa bo pribil »mesto Maribor potrebuje univerziado«. Pogojnik pri organiziranju Univerziadeje postal kar nujen. Vse se je zataknilo z nastopom nove vlade. Mednarodna univerzitetna športna zveza zahteva od organizatorjev neke vrste jamstvo 3 milijonov evrov, da prireditev dejansko bo. Prvotno je bilo predvideno, da bi to jamstvo založilo ministrstvo za šport. Jasno, prejšnja vlada in mariborska krajevna oblast sta bili v sozvočju, do septembra vladajoča SDS je na Štajerskem močna oziroma s Štajerskega prihaja nekaj zelo vidnih predstavnikov, za lase bi lahko tudi povlekli neke vrste zaušnico Ljubljani, kjer je župan Jankovič bil stalno v odkritem konfliktu z Janezom Janšo. Če vse te vidike obrnete dobite politični razlog, zakaj je novi minister za šport Ma- riborčanom sporočil, da on že ne bo dal 3 milijonov. Vsaj enkratje politični razlog tudi v resnici še kako osnovan na trdnih temeljih. Projekt Univerziade naj bi namreč stal300milijonov evrov (zanimivo, še pred pol leta se je govorilo o 230...), lahko pričakujemo, da naposled manj kot 400 milijonov ne bi šlo skozi okno. Kaj bi Maribor dobil? Dve hokejski dvorani, dvorano za curling, novo progo za smuk na račun pohorskih gozdov, višek neumnosti pa bi bili dve novi skakalnici. Nehote sem prešel kar na pogojnik, kajti skoraj prepričan sem, da zimske Univerziade čez 4 leta v Mariboru ne bo. Župan Kangler, ki poleg te prireditve »druge najpomembnejše po Olimpijskih igrah« (!!!) obljublja še dva mosta čez Dravo, četrt nebotičnikov »mariborski Manhattan« in še nekaj absurdov, je postal med kolikor toliko osveščenimi že zelo nekredi-bilen, vsaj kar se teh velikopoteznih vizij tiče, da se Univerziada podira kot hišica iz kart. Pred (populističnimi) argumenti, da je Maribor bil celo edini kandidat in da če bi prireditev prinašala koristi bi najbrž kandidatov bilo več, ali pa da bo naslednjo Univerziado priredil turški Erzurum (kdo ve, kje je?), ali pa da nihče ne ve, kje je recimo bila ena izmed petih zadnjih Uni-verziad, klonijo tudi najbolj zagrizeni po-pulisti, po gostoti katerih je Maribor po mojem skromnem, a na podlagi večletnih izkušenj grajenem mnenju, v svetovnem vrhu. Ko se bo pa v Mariboru pojavil tisti, ki bo rekel »dajte 300 milijonov NK Maribor, pa bomo v naslednjih 20 letih vsaj petkrat igrali v Ligi prvakov«, si lahko obeta najmanj župansko mesto. (dimkriz-man@gmail.com) / ŠPORT Petek, 20. februarja 2009 21 jadranje - Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti drugo leto v olimpijskem razredu 470 V mednarodnem merilu merita letos na kolajne Dekleti kot sparring partnerici - Trener Antonaz:»Boljše pripravljena kot lani«- Končni cilj ostaja London 2012 Perspektivna Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti bosta konec tedna začela z letošnjimi nastopi v olimpijskem razredu 470. V Andori v Liguriji bo jutri in v nedeljo prva selekcijska regata italijanske jadralne zveze, ki bo za naša jadralca nasploh prvi test po zimskem pripravljalnem obdobju. Čupinih jadralcev in trenerja Matjaža Antonaza polarne temperature in burja zimskih mesecev sploh niso zaustavile: januarja in februarja sta Simon in Jaš vadila štirikrat tedensko na vodi. Kondicijsko vadbo je ob vikendih vodil trener Antonaz, med tednom pa sta jadralca trenirala sama v fitnesu. »Trenirali smo dobro, čeprav so nas ovirale vremenske razmere. Nekaj treningov je tudi odpadlo. Včasih pa smo vadili res v ekstremnih pogojih, pri 3 stopinjah Celzija in močni burji. Kljub temu pa menim, da sta fanta letos bolje pripravljena kot lani. Ostali jadral-ci-konkurenti so sicer trenirali v Mia-miju ali Franciji, mi pa si takih priprav ne moremo privoščiti,« je pojasnil trener Antonaz in dodal: »Ekonomska kriza je zajela tudi jadralni svet. Tega sicer mi nismo občutili. Letos sta jadralca pridobila še novega sponzorja - Gul, ki jim ponuja zimska in poletna oblačila«. Jašu in Simonu sta se letos pridružili tudi jadralki sesljanskega društva Pietas Julia Francesca Komatar in Sveva Carraro: »Z jadralkama, ki sodita v sam vrh italijanskega ženskega jadranja in sta lani osvojili italijanski naslov, smo se domenili za terminsko sodelovanje. Čez dva meseca bosta jadralki odločili, ali bosta še trenirali z nami,« je povedal Antonaz, ki pozitivno ocenjuje sodelovanje: »Jaš in Simon sta pridobila dobre sparring partnerice, ki sta zelo motivirani.« Tudi 18-letni Jaš (rojstni dan je praznoval v sredo) in Simon pozitivno ocenjujeta sotekmovalke. Predvsem vzdušje je drugačno, pravi Simon, Jaš pa: »Z njima se lahko primerjava, čeprav sva midva boljša. Najbrž bova letos trenirala tudi s posadko bratov Dubbini, ki sta naša direktna konkurenta.« Čupina jadralca nastopata v olimpijskem razredu šele drugo sezono. Lani sta že posegla po dobrih rezultatih: osvojila sta mladinski italijanski naslov, na mladinskem evropskem prvenstvu sta bila četrta, na mladinskem SP na Poljskem pa sta se v zaključni regati najboljših »medal race« uvrstila na 9. me- Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta s trenerjem Matjažem Antonazem začenjata konec tedna tekmovalno sezono kroma sto. Letos pa so apetiti še višji: »Lanska sezona je bila zelo uspešna, letos torej ciljamo na kolajne na evropskem in svetovnem mladinskem prvenstvu,« je bil jasen Antonaz. Tudi krmar Simon ni skrival končnega cilja - kolajne, ampak je bil pri napovedih zelo previden: »Ze res, da sva bila lani zelo blizu kolajnam, ampak pot je še strma. Kolajne so namreč le tri. Upam, da nama bo uspela tudi uvrstitev na Sredozemske igre.« Evropsko mladinsko prvenstvo bo na Blatnem jezeru, svetovno pa v Grčiji. Jaš in Simon bosta nastopila tudi na evropskem članskem prvenstvu v Avstriji. Italijansko prvenstvo bo v Cervii, v »jadralnem Wimbledonu« Hieresu v Franciji pa se bosta udeležila prve predolimpijske regate. Cilj naših mladih jadralcev ostaja namreč isti: udeležba na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. »Cilj je visok, ampak to omogoča, da sta fanta dodatno motivirana. Letos opažam, da sta dozorela, kar bo nedvomno pripomoglo k boljšim rezultatom,« je prepričan Antonaz, ki je nadvse optimist. »Nedvomno imamo letos nekaj več izkušenj, kar je seveda plus. Konkurenti pa so v glavnem isti,« je ugotovil flokist Jaš. K uspešnosti letošnje sezone naj bi pripomogle tudi spremembe v vodstvu jadralne zveze, ki so jih pri Čupi zelo pozitivno sprejeli. Predsednik Carlo Croce je uvedel drugačen sistem točkovanja in selekcij, ki jih prejšnje vodstvo ni upoštevalo. Na Sredozemske igre se bosta tako uvrstili dve najboljši posadki, ki bosta dosegli najboljše rezultate na italijanski selekcijski regati v Pesaru in regati na Gardskem jezeru Expert Garda. Državno prvenstvo in štiri selekcijske regate pa bodo štele za skupno lestvico Italijanskega pokala. Najboljše tri članske in najboljše tri mladinske posadke v Italijanskem po- kalu bodo vključene v jakostne skupine jadralne zveze (A je najvišja, C najnižja). To naj bi jadralcem prineslo tudi nekaj finančnih sredstev s strani zveze. Veronika Sossa odbojka - 1. ženska divizija na Goriškem Govolley se je oddolžil Sočanke ne bodo zadnje Govolley Kmečka banka - Millenium Lu-cinico 3:0 (25:19, 25:18, 25:15) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: G. in M. Zavadlav, Petejanm Bressan, Danie-lis, Mania, Antoči, Valentinsig, Degano, Piras (L). Trener: Rajko Petejan. Igralke Govolleyja so z lahko zmago proti mladi ekipi koncerna Millenium iz Loč-nika »popravile« spodrsljaj iz prejšnjega kroga, ko so presenetljivo izgubile proti Pieri-su. Z zmago so hkrati utrdile svoj položaj-pri vrhu lestvice, saj jim uvrstitev v »play-off« že ne more uiti. Skupaj s Pro Romansom, Vil-lessejem in Moraresejem, so namreč po kakovosti daleč pred ostalimi ekipami v ligi. V sredo so Maniajeva in ostale končno tudi pokazale nekoliko boljšo igro kot v preteklih krogih, čeprav trener Rajko Petejan meni, da ekipa še naprej ne preživlja najboljše faze, kar pa ni zaskrbljujoče, če vemo, da manjkata do začetka »play-offa« še dobra dva meseca. »Takrat pa bo treba igrati bolj požrtvovalno in odločno,« pravi Petejan. Tokrat je bil napredek viden v polju in v sprejemu servisa, na mreži pa so bile Goričanke tako in tako bistveno bolj- orientacijski tek - Zimska sezona Gajevi tekmovalci potrdili visoke uvrstitve S četrto in zadnjo preizkušnjo se je v nedeljo v Tržiču zaključilo zimsko prvenstvo v orientacijskem teku, ki so ga skupaj organizirala orientacijska sekcija ŠZ Gaja s Padrič in iz Gropade, tržiški CAI in tržaški klub Orienteering Trieste. Štiri preizkušnje so se odvijale na štirih različnih prizoriščih, v Gropadi, v Zgoniku, v Doberdobu in nazadnje v Tržiču. Tudi tokrat - kot na vsaki etapi - se je na startni liniji zbralo okrog sto tekmovalcev, ki so se pomerili v različnih starostnih kategorijah. Gajevci so z dobrimi nastopi na zadnjem tekmovanju v Tržiču potrdili solidne uvrstitve na končni lestvici. V ženski A skupini je ga-jevka Marta Pacor zasedla odlično 2. mesto. Chiara Sepin pa je v skupini B stopila na najvišjo stopničko (članica tržiškega CAI-a Vlasta Jarc se je uvrstila na 16. mesto). Pri moških, v skupini B, pa se je Peter Ferluga uvrstil na končno drugo mesto. V isti skupini je bil Luca Gregori 9. V moški skupini A je bil član Gaje Fulvio Pacor 5. (jng) Gajevci, ki so tekmovali v Tržiču še. V vseh treh setih so bile prepričljivo v vodstvu za nekaj točk in njihova zmaga nikoli ni bila pod vprašajem. Soča - Fincantieri 3:1 (19:25, 25:18, 25:23, 25:17) SOČA: Camauli 4, Visintin 13, Nanut 14, Gabbana 5, Černic 9, Kogoj 4, Brumat 0, Turus (L), Marussi, Gallizia. Trener: Pao-la Uršič. Z zmago proti pepelki iz Tržiča so se Sočanke najbrž dokončno znebile nevarnosti, da bi prvenstvo končale na dnu. V prvem setu so bile dokaj živčne. Nikakor se niso mogle sprostiti in so zato se tudi izgubile. V nadaljevanju so se opugumile. Čeprav tekma ni bila lepa, so vsekakor pokazale dovolj, da premagajo šibke nasprotnice, ki so veliko grešile, tako da uspeh sočank nikoli ni bil pod vprašajem. 1. MOŠKA DIVIZIJA - Danes ob 20.30v telovadnici Mirka Špacapana na drevoredu, 20. septembra Olympai- Sočo Lo-kanda Devetak. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Bor Kinemax presenetil Brežanke Breg A - Bor Kinemax 2:3 (21:25, 25:16, 25:23, 21:25, 10:15) BREG A: Babudri, Cociancich, Cola-rich, Ghersinich, Laurica, M. in S. Sancin, Slavec, Sternad, Zeriali, Pettirosso (L). Trener: Gabriele Talotti BOR KINEMAX: Bruss, Cella, Kneipp, Pučnik, Viviani, Zerjal, Grasso, Vi-sintini, Rabak, Zonch. Trener: Ivana Ma-horčič V zelo borbeni, lepi in izenačeni tekmi so mlade Borove odbojkarice presenetile veliko bolj izkušene domače igralke in tako že v uvodnem krogu poskrbele za presenečenje. Brežanke sodijo namreč med glavne kandidate za napredovanje, tako da so bile na derbiju nesporni favorit. Borovke pa so postregle z na splošno dobrim in borbenim nastopom, čeprav niso bile zelo konstantne (trenutkom odlične igre so sledili black-outi) in so preveč grešile na servisu. Za Talottijeve varovanke pa je bila to letošnja prva tekma, nekatere pa tudi že več časa niso igrale. Bile so zelo živčne, poznala pa se je tudi določena neuigranost. Igrale so nekoliko zmedeno v polju in na splošno precej grešile, obenem pa tudi niso pričakovale takega odpora mlajših nasprotnic, ki vse sodijo še v kategorijo U16. Po slabem prvem setu so vsekakor v nadaljevanju zaigrale precej boljše. (T.G.) nogomet Tesen poraz naraščajnikov Pomladi Pomlad - Extra 0:1 (0:1) POMLAD: Mattiassich, Potleca, Zerjal, Pečar, Rossone, Carli, Hoffer, Jarc (Purich), Kuret, Viviani (Vidoni), Segulin. Trener: Tommasi. Po nedeljskem presenečenju proti prvouvrščenemu Pordenonu (1:1), je Pomlad v sinočnjem zaostalem srečanju v Zavljah znova okusila grenkobo poraza. Videmska ekipa Extra je edini zadetek dosegla proti koncu prvega polčasa, ko je nasprotnikov nogometaš neubranljivo streljal v zgornji kot. V drugem polčasu je bila igra vse bolj živčna in sodnik je izključil nasprotnikovega igralca. Tommasijevi varovanci so se opogumili in poskušali so izenačiti. Pred vrati pa niso bili najbolj natančni, tako da so po trikratnem sodnikovem žvižgu ostali praznih rok. Pomlad bo v nedeljo gostovala v Beneški Sloveniji, bolj natančno v Špetru Slovenovem proti ekipi Valnatisone. DISCIPLINSKI UKREPI - Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je do 27. tega meseca diskvalificirala Vesninega trenerja Roberta Veneziana. Pri Bregu bo jutri zaradi nedeljskega rdečega kartona »prost« Lorenzo Degrassi. Zaradi četrtega rumenega kartona bodo morali jutri in v nedeljo prisilno mirovati nogometaš Sovodenj Matteo Pacor, nogometaša Primorca Matteo Leghissa in Massimiliano Palmisano, zvezni igralec Primorja Alen Sardoč ter pri Zarji Gaji Aron Mihelčič in Claudio Bertocchi. Pri deželnih mladincih je disciplinska komisija kaznovala Juventininega spremljevalca Fabbronija Di Palmo (do 3. marca) ter za tri kroge diskvalificirala igralca štan-dreškega društva Toppija. ZAOSTALE TEKME - Promocijska liga: Pertegada - Staranzano 0:0, 1. AL: Pieris - San Canzian 0:1; 2. AL: Begliano - Opicina 1:1, Fiumicello - Esperia 3:4. MUGGIA PRVAK - Državni pokal, finale: Muggia - Fontanafredda 3:1. LJUBITELJI Daljši odmor ni škodil Prosečanom Latteria Gustin Prosek - Amatori FJ.K. 5:1 (3:0) STRELCI: Švab, Škabar, Vatta, Vrše, Emili PROSEK: Blason, Gregori (Zanella), Štoka, Švab, Emili, Škabar, Candotti, Mozetič, Princival Nedir (Milič), Vatta (Princival Norman). Po daljšem odmoru, najprej zaradi praznikov, nato pa je bilo več tekem preloženih zaradi slabega vremena, so Pro-sečani zopet igrali in dosegli tudi zmago na domačem igrišču. Igrali so sicer proti ekipi, ki jih je v prvem delu prvenstva premagala. Ze v prvem polčasu so domačini zaigrali suvereno in tudi prešli v vodstvo s Švabom, ki je preusmeril v vrata strel z glavo Štoke. V 25. minuti je Škabar z lepim strelom izven kazenskega prostora dosegel še drugi zadetek. Tretji gol pa je dal Vatta. V drugem polčasu so domačini opravili vse menjave, a igra se bistveno ni spremenila. Nasprotniki niso bili skoraj nikoli nevarni. Četrti gol je dal Vrše po lepi podaji Štoke. Nato so gostje zmanjšali zaostanek v protinapadu. Imeli so še priložnost za drugi gol, a je domači vratar uspešno ubranil strel. Zadnji gol je v protinapadu dosegel Emili. Pohvala naj gre vsej ekipi, posebno pa Štoki, kateri je najprej suvereno igral v obrambi, nato pa v drugem polčasu še na sredini igrišča. Ü] Obvestila SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izletod 10. do 13.aprila 2009 v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538 TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. —/ košarka - U21 Kontovelci premočni za nasprotnike 2 Petek, 20. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI zsšdi - Tiskovno sporočilo izvršnega odbora Skrb, da ne bi zmanjšali finančne pomoči za delovanje društev na mladinskem področju Varčevalni finančni ukrepi in splošno stanje v manjšini sta bili glavni točki zadnje seje izvršnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, piše v uvodu tiskovnega sporočila ZSŠDI. Primanjkljaj in varčevanje Leto 2008 se je zaključilo z minimalnim primanjkljajem, kar je dokaz dobrega upravljanja, vendar pri ZSŠDI-ju niso uspeli zmanjšati primanjkljaja prejšnjih let, kar so si zadali kot cilj na zadnjem občnem zboru. To bo zahtevalo od odbornikov še večjo pozornost pri svojih odločitvah in v ta namen so že sprejeli nekaj varčevalnih ukrepov, ki naj privedejo bilanco za leto 2009 do uravnovešenja. Če bodo prispevki enaki kot leto prej, bodo ti ukrepi zadostovali, v nasprotnem primeru pa bo potrebno še večje varčevanje. V vsakem primeru pa bo potrebno paziti, da se zaradi finančne stiske ne zmanjša obseg dela, posebno na tistih področjih, ki za- Brežani bodo jutri morali na gostovanje v Foljano, kjer jih ob 20.30 čaka Lussinov Aibi (sodnika Del Fabro in Giuliano). Kot običajno so Krašovčevi varovanci nesporni favoriti, nasprotnikov pa ne smejo podcenjevati, saj so v primerjavi s prvim delom precej izboljšali in trenutno zasedajo tretje mesto na lestvici. Kot običajno bodo morali nasprotniki nekako zaustaviti Klarico, največja razlika pa bi morala biti v zunanjih pozicijah, kjer so Krašov-čevi fantje precej boljši. Tudi tekma Intermuggia -Dom je na sporedu jutri ob 20.00 v miljski telovadnici Pacco. Miljčani so se v zadnjem mesecu okrepili z Glavino - enim od dveh dotedanjih stebrov Poggija. Dom bo predvidoma nastopil v močno okrnjeni postavi - brez Ceja, Bellija in Kri-stančiča. Faganel je sicer okreval in bo v soboto redno na igrišču, ob potrebi pa bi lahko s svojimi varovanci zaigral tudi trener Ambrosi. Tekma je za Goričane zelo pomembna, saj bi z zmago najbrž zapustili zadnje mesto na lestvici in razpolovili zaostanek za Pog-gijem. Domačini so dejansko že rešeni, tako da bodo verjetno manj motivirani od Faganela in soigralcev. (M.O.) devajo mlade in najmlajše in so zato ključnega pomena za bodoči obstoj in razvoj zamejskega športa. SKGZ-SSO: ni časa za polemike Diskusija se je, kot rečeno razvila tudi glede nesoglasij, ki so se pojavila v zadnjih časih med krovnima organizacijama SKGZ in SSO. Odborniki ZSŠDI so bili mnenja, da spričo sedanje splošne finančne in politične situacije ni čas za polemike in da je, nasprotno, potrebno strniti manjšinske vrste. Resda lahko obstajajo različni pogledi na posamezne probleme, vendar primarna mora biti skrb za dobrobit celotne skupnosti. Zato naj vodstvi krovnih organizacij opustita to, kar jih lahko razdvaja in se lotita reševanja konkretnih odprtih vprašanj. To je nujno, četudi zgleda, da bodo letos prispevki skoraj enaki lanskim. Vprašanje pa je, kako bo naslednje leto. Brez sodelovanja in skupnih rešitev, ki naj zajezijo negativne posledice morebitnega zniža- Center Davide Monticolo je med poletjem okrepil vrste Bora Radenske v državni C-ligi. Zla usoda je njegovi ekipi - in sploh vsem C-ligašem namenila »nesrečen« pustni teden: po običajni sobotni tekmi bodo morali borovci na gostovanje v Roncade prav na pepelnično sredo. »V torek zvečer moramo vsi ostati doma, če hočemo v sredo zmagati. (smeh) Upajmo, da bodo igralci Roncad bolj pustovali kot mi, tako da bodo na tekmi bolj utrujeni.« Roncade so sicer edino tekmo izgubile z Odrezom, proti kateremu so borovci v soboto (sicer tesno) slavili. Kaj pa je slabše, tekma na pustno soboto, nedeljo ali pepelnično sredo? »Sredo, ker gremo v Roncade. Glavni problem je ta, da se bomo v Trst vrnili komaj ob dveh ponoči, tako da bo naslednji dan težko iti na delo.« Dejansko pa bi bilo najslabše tudi, če bi bil drugačen nasprotnik. O »krizi« svoje ekipe v povratnem delu prvenstva Davide pravi, da je gotovo posledica poraza v derbiju, ki je pustil vsekakor svoj znak, poleg tega pa letos niso imeli sreče s poškodbami. Play-off pa je kljub temu še vedno dosegljiv, saj je njegova ekipa sedaj le dve točki od osmega me- nja bodočih prispevkov pa bi skupnost le s težavo uspela obdržati zadostno organiziranost. Smučanje: korak naprej Na seji so seveda obravnavali tudi tekoča organizacijska vprašanja, ki se vsakodnevno pojavljajo pri tako živi dejavnosti kot je šport. V tem smislu so predvsem pozitivno ocenili podpis dogovora med slovensko in italijansko zvezo smučarskih učiteljev ZUTS in AM-SI. To je velik korak naprej, če se spominjamo težav, tudi sodnih, ki so jih imeli pred časom nekateri naši smučarski učitelji s slovensko licenco in lahko pomeni dokončno rešitev problema, ki je bremenil naša smučarska društva že preveč let. Nadalje bo zaradi splošne krize potrebno v še večji meri okrepiti sodelovanje med društvi in v tem smislu bodo morale posamezne komisije že sedaj sprožiti ustrezne pogovore in dogovore, saj bi bilo zelo negativno, da bi Davide Monticolo kroma sta. »Moramo pa imeti pravo mentaliteto.« Borov center pa je bil v preteklosti tudi v kadru druge tržaške ekipe - D-ligaša San Vita. Vlogi odbornika v tej ekipi pa se je moral odpovedati, da bi lahko igral v drugi članski ekipi. Kljub temu sledi prvenstvu D lige, v katerem je Breg še vedno favorit. Če izkoristi prednost lahko neposredno napreduje, če pa izgubi tekmo ali dve bi lahko San Vito še nadoknadil razliko. »V morebitni končnici pa bi morali biti igralci San Vita vsekakor v boljši kondiciji od ostalih, saj so še vedno sorazmerno mlada ekipa.« Poleg San Vita pa je Davide navezan tudi na Konto- nas čas prehitel in da bi se znašli pred novo sezono brez ustreznih odločitev. O študiji Odborniki ZSŠDI so se seznanili tudi s prvimi obdelanimi podatki študije, ki je prišla v zaključno fazo. Le-ti so zelo zanimivi, saj potrjujejo priljubljenost športa med mladimi in na kon-stantnost števila tistih, ki se z njim aktivno ukvarjajo. Zanimivi pa bodo tudi izsledki drugih zanimanj mladih, kar bo potrebno upoštevati pri načrtovanju bodočega dela tako v športu kot na drugih področjih. Študija bo predstavljena na občnem zboru, ki bo 17. aprila. Še bi kandidirali Glede občnega zbora in bodočega štiriletnega mandata gre poudariti, da je večina dosedanjih odbornikov izrazila pripravljenost nadaljevati s sodelovanjem, kar je ob zaželjenem vstopu novih moči, garancija za uspešno nadaljevanje dela naše krovne športne organizacije. velovega trenerja Brumna, ki ga je sicer treniral pri Servolani. Pri Bregu pa igra Cerne, ki je bil prvi playmaker prve članske ekipe, s katero je igral. »Takrat je bil najboljši tržaški playmaker, pravi lider, na katerega je težko pozabiti.« (M.O.) DAVIDOVE NAPOVEDI Codroipo (22) - Bor Radenska (18) zmaga Bora +3 (prva tekma +3) Spilimbergo (18) - Jadran Mark (16) zmaga Jadrana +5 (+4) Europool Fogliano (26) - Breg (34) zmaga Brega +20 (+15) Intermuggia (12) - Dom (4) zmaga Intermuggia +18 (+6) Kontovel (16) - Pall. Monfalcone (22) zmaga Kontovela +7 (-19) PN Team 90 (6) - Polet (4) zmaga Poleta +15 (+12) V sredo 25.02. Roncade (40) - Bor Radenska (18) zmaga Bora +1 (-5) Padova (26) - Jadran Mark (16) zmaga Padova +7 (+2) Polet (4) - Cussignacco (10) zmaga Poleta +3 (-5) Kontovel - Roraigrande 91:51 (24:10, 40:15, 59:27) KONTOVEL: Guštin 6, Lisjak 21, Malalan 12, Starc 12, Bufon 6, Ferfoglia 22, Gaggi/Slokar, Genardi 1, Zaccaria 9, Ber-gagna 2, trener Claudio Starc. TRI TOČKE: Ferfoglia 2, Lisjak 1. O povsem enosmerni tekmi dejansko ni kaj povedati, saj so bili Kontovelci premočan tekmec za goste iz Pordenona, ki so za nameček nastopili še brez svojega najboljšega igralca. Domači so v bistvu le stalno večali prednost, trener Starc pa je lahko svobodno spreminjal postavo in mirno spremljal dogajanje na igrišču. V določenem trenutku so gostitelji celo pretiravali z iskanjem atraktivnih potez, tako da je proti res skromnemu tekmecu stvar izpadla že malce nerodno. Ostali izidi 16. kroga: Alba Krmin -NPG 98:60, CBU - Virtus Videm 59:82, Dinamo Gorica - Intermuggia 88:81, Don Bosco - San Vendemiano sinoči. Vrstni red: Virtus in Alba 30, Kontovel 24, San Vende-miano 18, Dinamo 14, NPG 12, Don Bosco in Intermuggia 8, Roraigrande 6, CBU 4. UNDER 17 MOŠKI DRŽAVNO PRVENSTVO Jadran ZKB - Portogruaro 77:44 (16:7, 41:16, 59:24) JADRAN: Pegan 4, Škrlj 4, Ban 21, Dellisanti 8, Longo 5, Gregori 2, Valič 14, Da-neu 2, Bernetič 17, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Valič 4. Jadranovci so kljub odsotnosti poškodovanega Sacherja visoko premagali šibkejšega nasprotnika iz Portogruara. Varovanci trenerja Maria Gerjeviča so že po prvem polčasu vodili za več kot dvajset točk. V prvem delu se je izkazal predvsem Borut Ban, ki je zbral kar 20 točk (od skupnih 21). V drugem delu je trener Gerjevič zaupal predvsem mladim silam, tako da so se tokrat izkazali vsi letniki 1994. Pohvalo zasluži predvsem Igor Valič, ki je bil zelo natančen pri metu izza črte šestih metrov (trojke 4:5). UNDER 17 MOŠKI DEŽELNO PRVENSTVO Bor ZKB - Alba Krmin 79:78 (19:24, 41:41, 61:56) BOR: Stepančič, De Luisa 2, Celin 32, Coccetti 15, Nadlišek 8, Sancin, Montalto 2, Manta, Švara 13, Tanasijevič 5, Bandi 2, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Celin 5, Coccetti 1. Združeni kadeti Bora in Brega so doma dosegli še eno tesno zmago po tekmi polni preobratov. V igro so bolj zbrani in učinkoviti stopili gostje iz Krmina, ki razpolagajo z nekaj visokimi igralci, tehnično pa so slabši kot Martinijevi varovanci. Že pred odmorom je domača vrsta le odigrala bolj prepričljivo in dokazala, da lahko mirno obvlada nasprotnike. Pred zadnjim odmorom je tudi razmeroma zanesljivo vodila, vendar v poslednji četrtini spet povsem popustila. Košarkarji z Goriškega so z vrsto skokov v napadu in lahkih košev dohiteli in tudi prehiteli naše, tri minute pred koncem so že vodili kar za osem točk (65:73). Tu je trener gostiteljev zaigral karto agresivne obrambe po celem igrišču, ki se je obrestovala z ukradenimi žogami in enostavnimi zaključki izpod koša. Celin je s trojko 40 sekund pred koncem izenačil (77:77), borovci pa so nato pridobili v obrambi še eno žogo in Nadlišek je iz protinapada polagal za +2. V zadnji akciji so Krminčani uspešno izvedli samo en prosti met. UNDER17 ŽENSKE Polet - SGT 57:106 (9:26, 12:23, 17:32, 19:25) POLET: Croselli 16, Tavčar 7, Boga-tec 8, Pertot 4, Di Lenardo 14, Budin 8. 3T: Croselli, Tavčar Proti eni najmočnejših ekip so se po-letovke zaradi bolezni in drugih obveznosti pojavile v izredno zdesetkani postavi, saj je manjkal celo oboleli trener Vremec, ki sta ga na klopi zamenjali Poletovi članici Mili-čeva in Danevova. Resno se je bilo treba bati za pravi polom, ki pa se je na srečo zgodil samo v obrambi, kjer so mlade Poleto-ve kar po vrsti zamujale pri vračanju v obrambo, zapiranju, pravilni postavitvi pri pokrivanju nasprotnic in še bi lahko naštevali. Res pa je tudi, da so se nasprotnice prikazale kot strelsko izredno močna ekipa. V nasprotju z izredno slabo obrambo pa so po-letovke dokaj sproščeno in učinkovito igrale v napadu, kjer so prav vse igralke s Cro-sellijevo na čelu prišle do izraza, predvsem pa so igrale brez običajnega strahu. (ST) košarka - »Neskončni« pustni krog v moški D-ligi V Miljah pomembno za Dom Z jutrišnjo zmago proti Intermuggii bi zapustil zadnje mesto - Brežani v Foljanu - Kontovel že drevi doma proti Tržičanom V vzhodni skupini košarkarske D-lige se bo šesti - »pustni« krog povratnega dela začel že drevi s tekmami Romans - Dinamo, Nab - Libertas in Kontovel - Pall. Monfal-cone. Končal pa se bo komaj 3. marca, ko se bosta ob 21.00 v Miljah pomerila »domača« Don Bosco in Poggi. Kontovelci so premestili domačo tekmo s Tržičem, saj bi jo morali sicer odigrati jutri ob 20. uri. Na igrišče centra Ervatti pri Briščikih bodo tako stopili že drevi ob 20.30. Za Kontovelce je tekma brez vsakršnega pomena, gostje pa morajo nujno zmagati, če hočejo obdržati peto mesto na lestvici in se čez slaba dva meseca uvrstiti v končnico. Čehovinovi varovanci so na papirju favoriti, z dobro obrambo pod košema in protinapadi pa bi lahko Pao-letič in soigralci poskrbeli za prvo pravo presenečenje v tej sezoni. Tekmo so na košarkarski zvezi zaupali tržaškemu paru Postir -Bullo. PROMOCIJSKA LIGA Bor Art Group in Sokol favorita V petem krogu promocijski lige so vse tekme na sporedu drevi ob 21.15. Edina izjema je dvoboj med Barcolano in Skyscrapersi, ki bo komaj v nedeljo ob 11.30. Borovci bodo igrali proti Santosu v telovadnici šole Rismondo. Na papirju je Bor Artgroup nesporni favorit, saj so nasprotniki do sedaj zmagali le dve tekmi. Tudi Sokol bo igral v Trstu, v Cusovi telovadnici na ulici Monte Cengio. Nasprotniki so mladi uni-verzitetniki, s katerimi so Hmeljak in soigralci že prvič slavili s sedemindvajsetimi točkami prednosti. Grudnovi fantje pa ne smejo podcenjevati nasprotnikov: Cus je namreč pred dvema tednoma slavil proti nebotičnikom, s katerimi so sokolovci komaj utrpeli drugi prvenstveni poraz. (M.O.) Dom jutri v Miljah brez Ceja, pa tudi Bellija in Kristančiča kroma »naša napoved« - Davide Monticolo (Bor Radenska) Pust, »play-off«, Breg in San Vito, Brumen in Cerne / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 19. februarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 - OPZ OŠ Josip Abram - Pevma 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 0.50 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Glasb.: Sanremo: 59. festival italijanske pesmi 0.55 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 6.25 6.55 7.00 9.15 9.45 10.00 10.55 13.00 13.50 15.30 16.15 17.20 18.05 19.35 20.30 21.05 22.40 23.35 23.45 1.00 Aktualno: Zdravje 14.00, 19.00, Resničnostni show: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: TGR Montagne Nan.: Un mondo a colori Dnevnik, Tg2 Punto.it 14.25 Sp v smučanju: ženska su-perkombinacija Dnevnik in rubrike Aktualno: Si, viaggiare Aktualno: Italia allo specchio Aktualno: Ricomincio da qui Nan: Law & Order Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 23.30 Dnevnik Nan.: E.R. . Medici in prima linea Nan.: Medical Investigation Aktualno: Punto di vista Film: Corky Romano - Agente di seconda mano (kom., ZDA '01, r. R. Pitts, i. C. Kattan) Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 12.55 14.00 15.15 17.00 18.15 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.15 0.00 1.10 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 - Morning News Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano SP v smučanju, smučarska hoja Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo Dnevnik in vremenska napoved 0.00 Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nad.. Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Mi manda Raitre Dok.: La superstoria Deželni nočni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Economix Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nan: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.35 Film: Eva contro Eva (dram., ZDA, '50, r. J. Mankiewicz, i. B. Davis) 16.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.35 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: L'impero dei Lupi (tril, Fr., '05, r. C. Nahon, i. J. Reno) Film: Into the Mirror (groz., Koreja, '03, r. S. Kim, i. J.Yu) Dnevnik - Pregled tiska Canale S Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque 9.55 14.05, 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: I Cesaroni (It., '08, r. S. Vicario, f. Pavolini, i. C. Amendola, E.S. Ricci, A. Fassari) O Italia 1 6.00 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Variete: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Variete: Le Iene Show (I. Blasy, L. Bizzarri, P. Kessisoglu) 23.10 Variete: Le Iene.it 23.15 Nan.: Gossip Girl 0.05 Variete: Saturday Night Live ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 8.50 14.40 Klasična glasba 10.35 Nan.: Don Matteo 6 11.00 Nan.: Lassie 12.00 Kratke vesti, sledi Mappero' Faccia a faccia 12.45 Hard Trek 13.05 Il direttore incontra 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Olimpionici, famosi presenti e passati 14.40 Aktualno: Volley time 15.40 Aktualno: La compagnia del libro 17.00 Risanke K2 17.45 Si racconta ... Una sera d'inverno un narratore 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.05 Aktualno: Musica, che passione! 20.20 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.55 Film: Nel giardino delle rose (dram., '90, i. G. Giannini) La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Due minuti in un libro 10.20 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Oceano rosso (pust., ZDA, '55, r. W. Wellman, i. J. Wayne) 16.20 Nan.: Mac Gyver 17.20 Dok.: Atlantide 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Niente di personale 0.00 Dok.: Chi Ga Vinto? 0.55 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: La 25" ora - Il cinema espanso (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.10 9.35 9.50 10.25 11.25 11.50 12.20 13.00 13.15 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.55 18.05 18.25 19.00 19.40 19.55 20.25 22.00 22.55 0.25 0.55 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Ris. nan.: Trojčice (pon.) Kratki dok. film: Hanina stava (pon.) Enajsta šola Dolgcajt (pon.) To bo mo poklic: dimnikar Osmi dan (pon.) Alpe-Donava-Jadran (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Dok. serija: Vojna podob (pon.) Dok. feljton: Slikar Jan Oeltjen Slovenci v Italiji Poročila Mostovi - Hidak Ris nan.: Doktor Pes Iz popotne torbe Nan.: Linus in prijatelji - V pričakovanju Božiča Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 0.10 Duhovni utrip Nad.: Fina gospa (pon.) Nad.: Strasti Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Eutrinki Hum. druž. nan.: Peta hiša na levi Na zdravje! Odmevi, vremenska napoved, šport Polnočni klub Sedma moč osamosvojitve -Tv dnevnik 20.02.1991 (pon.) Dnevnik (pon.), sledi Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 1.20 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.05 Glasnik (pon.) 8.40 Umetni raj (pon.) 9.55 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 20.02.1991 10.25 Magazin v alpskem smučanju 10.55 Trbiž: SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) za superkombinacijo 12.15 Libereca: SP v nordijskem smučanju: smučarski skoki (Ž), 2. serija 12.50 Libereca: SP v nordijskem smučanju: tek 15 km (M) klasično 14.25 Trbiž: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) za superkombinacijo 15.15 Črno beli časi (pon.) 15.30 Primorski mozaik 16.00 Študentska 16.20 Migaj raje z nami! 16.50 Liberec: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 100 m - kvalifikacije 18.00 Libereca: SP v nordijskem smučanju, tek 15 km (M) klasično 19.00 Zlata šestdeseta (pon.) 20.00 Arhitekturna potepanja 20.50 Nad.: Fraiser 21.15 Film: Gospa Harris 22.45 Film: Darwinova nočna mora 0.30 Nad.: Svitanje (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... 15.00 Športna oddaja 15.30 SP v nordijskem smučanju 15 km (M), povzetek 16.30 Dok. odd.: Snemali smo na celuloid 17.30 Fanzine (mladinska oddaja) 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Dok. oddaja 20.00 Zoom - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Košarka NLB - magazin 0.10 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.10 Dnevnik Tv Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Kmetijska oddaja (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 EPP 20.00 23.05 Dnevnik Tv Primorka, vreme 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 V Tomovi dnevni sobi 22.10 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Prihaja vikend; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.20 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Poročila; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Orkester Slovenske filharmonije; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 20. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA 1010 SLIKA TOLMEČ O N ■8/6 ^ iS VIDEM O -6/8 O PORDENON -3/9 & CELOVEC O -10/2 TRBIŽ O _ 15;1 -12/1 0 -15/1 KRANJSKA G. —^O -10/1 S. GRADEC ČEDAD O -3/9 TRŽIČ -10/3 O KRANJ O N. GORICA GRADEC /^"3= -8/3 (—^ M. SOBOTA O 8/2 MARIBOR 0-7/3 ¿S- PTUJ ? o CELJE -9/3 LJUBLJANA , ZAGREB -8/2 -7/4 N. MESTO -9/2 O -13/3 KOČEVJE rX -V . ^ ČRNOMELJ REKA -4/8 ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Pojavljali se bodo predvsem srednje-visoki oblaki, zlasti v hribih in na vzhodnem pasu. Zjutraj bo po nižinah in po kotlinah precej mrzlo. Precej jasno bo, le v vzhodni Sloveniji bo občasno zmerno oblačno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -5, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -15, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C. Nad našo deželo postopoma pritekajo bolj vlažni tokovi. V nižjih plasteh ozračja se pa še vedno zadržuje razmeroma hladen zrak. Nad zahodno in delom srednje Evrope je območje visokega zračnega pritiska, nad Turčijo pa ciklon. Nad naše kraje doteka s severnimi vetrovi razmeroma hladen in v višinah nekoliko bolj vlažen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.39 Dolžina dneva 10.40 r lunine mene ^ Luna vzide ob 4.36 in zatone ob 12.55 bioprognoza Danes bo splošni vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi ugoden; ob sončnem vremenu pa tudi vzpodbuden. Le na vzhodu države se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale manjše težave. -/^T-^ plimovanje Danes: ob 2.07 najnižje -4 cm, ob 7.29 najvišje 30 cm, ob 14.17 najnižje -49 cm, ob 20.547 najvišje 27 cm. Jutri: ob 2.29 najnižje -10 cm, ob 8.03 najvišje 37 cm, ob 14.43 najnižje -55 cm, ob 21.15 najvišje 31 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................850 Vogel.................340 Kranjska Gora........100 Krvavec..............310 Cerkno...............150 Rogla.................200 Mariborsko Pohorje . 150 Civetta...............350 Piancavallo..........450 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............360 Trbiž..................250 Na Žlebeh ...........570 Mokrine..............380 Podklošter...........225 Bad Kleinkirchheim . 180 CELOVEC O -8/2 TOLMEČ O -5/8 VIDEM O -4/10 O PORDENON 3/9 TRBIŽ O -8/3 & ČEDAD^^* -3/9¿S. GORICA O -1/10 o -13/2 KRANJSKA G. o /-v GRADEC C b -6/3 -8/1 S. GRADEC OC TRŽIČ -8/4 O KRANJ CELJE -7/3 . O MARIBOR O-5/2 PTUJ O M. SOBOTA O-6/2 O N. GORICA 4/9 O LJUBLJANA -5/5 N. MESTO -7/2 POSTOJNA O O-11/3 --- ¿j KOČEVJE ¿St ^ ČRNOMELJ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ZAGREB -6/2 O (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V vzhodnih krajih bo začel naletavati sneg. V nedeljo bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo snežilo. nemčiJa - Polemike okrog odločitve organizacijskega odbora Na pustnem sprevodu v Kolnu prepovedali Merklovo zgoraj brez Lutka Merklove v prvotni in v »popravljeni« verziji ansa KOLN - Lutka, ki upodablja nemško kanclerko Angelo Merkel, se pustnega sprevoda v nemškem Kolnu ne bo smela udeležiti zgoraj brez, kar je sprva načrtoval oblikovalec razkošnega vozu, na katerem naj bi se na pustni ponedeljek po kolnskih ulicah zapeljala kanclerka. V skladu z odločitvijo organizacijskega odbora so morali Merklovi zadnji hip naslikati še bikini. »Tovrstnega lova za efekti ne želimo,« je odločitev obrazložil predsednik odbora Markus Ritterbach. »Čeprav je res, da so naši vozovi iz leta v leto bolj predrzni, pa le ne smemo pretiravati z golimi ženskami,« je dejal. Na odločitev odbora pa se je z nerazumevanjem že odzval snovalec pustnega vozu iz Dusseldorfa. »To je proti pravilom igre,« je dejal Jacques Tilly in pojasnil, da je bila pustna prireditev že v osnovi zamišljena za tovrstne upodobitve. Sicer pa so slike z golo lutko že obšle svet. Zvoniti po toči je nemara tudi v tem primeru nesmiselno. raziskava - Univerza v Pittsburgu Preveč televizije mlade vodi v depresijo PITTSBURGH - Več časa ko mladi gledajo televizijo, večja je možnost, da se bo v odrasli dobi pri njih razvila depresija, so ugotovili znanstveniki z univerze v Pittsburgu v Združenih državah Amrike. Raziskovalci domnevajo, da imajo ljudje, ki pogosteje gledajo televizijo, manj časa za družabne stike in športne dejavnosti, kar poveča tveganje za depresijo. Raziskava je zajela 4100 mladih, ki so bili leta 1995 stari v povprečju 14,8 leta in so bili brez depresije. Sedem let kasneje je imelo depresijo 7,8 odstotka mladih iz te skupine, tvega- nje za razvoj bolezni pa je bilo večje pri tistih, ki so več časa presedeli pred televizorjem ali za računalnikom. K razvoju depresije bi lahko po mnenju strokovnjakov prispevali tudi programi, v katerih je veliko nasilja in strahu, možno pa je tudi, da mladostniki, ki dolgo gledajo televizijo, manj spijo, to pa ima negativen vpliv na njihov miselni in čustveni razvoj, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Skratka, otroci naj čim manj časa presedijo pred ekrani in naj si namesto virtualnega privoščijo realno življenje. terorizem - Ameriški znanstveniki Odkrili skrivališče Osame bin Ladna? LOS ANGELES - Ameriški znanstveniki z Univerze Kalifornija v Los Angelesu (UCLA) so objavili študijo, ki ugotavlja, da se najbolj znani terorist na svetu, vodja mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden, najverjetneje skriva v mestecu Paračinar v Pakistanu nedaleč od meje z Afganistanom. Znanstveniki so svoje poročilo objavili v torek v reviji MIT International Review, za odkritje verjetnega kraja skrivanja vodje teroristične mreže Al Kaida, ki je odgovorna za napade na ZDA 11. septembra 2001, pa so uporabili satelitske posnetke in geografske in druge metode. Avtor študije Thomas Gillespie je zapisal, da se bin Laden, če je seveda še živ, skriva v eni od treh zgradb v Paračinarju. Bin Ladna že od leta 2001 intenzivno iščejo ameriške obveščevalne službe, vendar pa jim ga doslej ni uspelo odkriti, kljub temu, da je zanj razpisana nagrada 25 milijonov dolarjev in je eden najbolj znanih obrazov na svetu. Znanstveniki UCLA so izhajali iz informacije, da se je bin Laden nazadnje skrival v gorovju Tora Bora na vzhodu Afganistana in sklepali, da daleč stran ni šel, če je hotel ostati v svojem kulturnem okolju. Pri iskanju bin Ladna so med drugim upoštevali tudi njegovo višino, čez 190 centimetrov in težave z ledvicami, zaradi česar potrebuje dializo in druge dejavnike. S tem so prišli do treh zgradb v Pa-račinarju in priporočajo ameriškim obiskovalcem, da zadevo preiščejo, nikakor pa naj ne bombardirajo omenjenih zgradb. Obstajala naj bi tudi verjetnost, da se bo ali se je preselil v večje mesto Pešavar z 1,4 milijona prebivalcev, kjer pa naj bi ga bilo veliko težje odkriti. (STA)