ODPRTA IN POGLOBLJENA RAZPRAVA   V OSNOVNIH ORGANIZACUAH ZK
Več programa in smelejšega pogleda v prihodnost
Spričo ne preveč zadovoljivih, še bolj pa zaradi premalo spodbudnih gospodarskih rezultatov ob letošnjem polletju je občin-ski komite ZK sprejel sklep o tako imeno-vanih obiskih v osnovnih organizacijah ZK v združenem delu, vključujoč tudi nekate-re inštitute. Te aktivnosti, ki jih je skupno z ostalimi družbenopoliličnimi organizaci-jami in izvršnim svetom vodil komite ZK, prebajajo v skupno fazo.
Podčrtati velja tudi to, da so v tej bližnji preteklosti osnovne organizacije kar pre-več stale ob strani in le v redkih primerih na svoje dnevne rede uvrščale razvojno problematiko. Zdelo se je, kot, da manjka iniciativnosti pa tudi kreativnosti.
Pa vendar, preden bodo poglobljeno o njihovi oceni razpravljali komunisti v ko-miteju, nam je sekretar predsedstva OK ZKS Bojan Simonič v grobih orisih pred-stavil »rezultate« teh obiskov.
»Vsi ti razgovori v osnovnih organizaci-jah so bili zastavljeni pravzaprav z name-nom, da bi spodbudili bolj ustvarjalne in razvejane razprave v smeri aktivnejših pa tudi smelejših razmišljanjih o nadaljnjem razvoju glede na svojstvene pogoje vsake izmed njih. V prvi vrsti pa so domala pov-sod izbile na dan razmeroma kritične oce-ne glede splošnih pogojev gospodarjenja in ukrepov ekonomske politike, ki žal v vsa-kodnevni praksi ovirajo kvalitetnejše usmeritve, vse preveč je čutiti vpletanje administracije - nasploh je prisotno neam-
biciozno vzdušje. Seveda pa to ne pomeni, "da niso bile razprave namenjene notranje-mu stanju in odpravi vzrokov le-teh. O tem so razpravljali različno, nekje bolj nekje manj.«
So te razprave spodbudile aktivnost član-stva, pa tudi kakšna je bila njihova kvali-teta?
Način razpravljanja in potek razprav je bil drugačen. Poleg vodstvenih tovarišev -za razliko od prej - se je v razprave vklju-čevalo večje število članstva. Razpravljalo se je odprto kritično in ponekje tudi sa-mokritično. Prišlo je do odpiranja proble-mov, v nekaterih osnovnih organizacijah so tekle prave partijske debate o razvojnih vprašanjih. Bila je sprejeta zavest, da je v pogojih večjega delovanja ekonomskih za-konitosti moč dosegati kvalitetnejše proiz-vodne programe, se bolje vključevati v mednarodno delitev, pa tudi to spoznanje,
da so te usmeritve neobhodne ne samo za vsakodnevno življenje temveč tudi za ob-stoj. V nekaterih okoljih, kjer se do sedaj malo ali pa slabo razmišljali o nadaljnjem razvoju so ti razgovori kar precej spodbu-dili delavce - komuniste, da o teh vpraša-njih razmišljajo in se temu primerno tudi akcijsko naravnajo. Česa v našem združenem delu manjka?
Po mojem mnenju sta to v prvi vrsti pogum in ambicija. Vse preveč je zadovo-ljevanja ob obstoječem, vse preveč se po-nekod še čaka na dejanja in razreševanja nekoga oziroma nekih izven organizacije združenega dela, pa naj si bodo fo družbe-nopolitične skupnosti, zbornica, izvršni or-gani   .  .  .
Drugo, kar so v veliki večini osnovnih organizacij prav tako izpostavljali kot ključni problem - pa je kadrovska proble-matika. Tu so bile prisotn& tudi samokri-tične ocene nad spoznanji, da je še vse preveč čutiti »strah« pred mladimi stro-kovno usposobljenimi kadri, pred znanjem in kreativnostjo ob konkretnem negodova-nju nad pomanjkanjem teh kadrov. So pa tudi primeri, kjer so razmišljanja že pov-setn drugačna. Tudi dolgoročne usmeritvfc ostajajo marsikje še precej nedodelane in nedorečene.
Moram poudariti, da so v nekaterih okoljih, kar ni razvidno zgolj iz teh obi-skov, osnovne organizacije znale ustvariti vzdušje za razvoj in to potrjujejo tudi dstali
pokazatelji   npr.   Plutal,   Avtomontaža, TGN, Hoja, Kip, Kemijski inštitut .  .  .
Temu bodo sledile nadaljnje aktivnosti komunistov!                .               .      "'
Naloga članstva je v prvi vrsti"GtJ* d$* ustvarijo vzdušje za takšna razniišljanja" ki spodbujajo razvoj, ne pa, da smo apriori proti vsaki stvari. Lahko rečem, da je opa-ziti večjo akcijsko naravnanost,  gre  za predmet o aktivnostih, seveda pa bo po-trebno še precej dela, truda, volje in zag-nanosti, da se ti bolj ali manj smeli načrti ''¦ sprovedejo v praksi.
Beseda pa je tekla tudi o partijskem delu samem?
Ob teh aktivnostih smo spregovorili tudi. o tem. Za to nas je zadolžil komite. Spo-štovanje sklepov, delovanje komunistov, na osnovi teh sprejetih sklepov, gibanje članstva, . . ., so bila vprašanja, ki so bila v ospredju predvsem kot oblika" in metoda dela v ZK, ki zagotavlja akcijsko učinkovitost. Primer. V komunalnem po-djetju Vič-TOZD Komunalne gradnje so naš obisk preložili, ker so smatrali za po-trebno, da na enem izmed svojih sestankov predebatirajo svoje partijsko delo in razči- ; stijo svoje medsebojne odnose.
Vse bolj se moramo namreč zavedati. tega, da bo zveza komunistov imela toliko r ugleda kolikor bodo njeni člani prodorni, aktivni in smeli pri razreševanju skupno sprejetih obveznosti in nalog, kolikor več bo iniciative in pripravljenosti.