Ilpbled. Novo DELNIŠKE DRU LETO 2 ČETRTEK, 14. 8. 2003 ŠT. 9 j-yTJ - Pesem gozda v vašem domu! Dragi bralci, V sredini meseca julija je temperaturo v podjetju dodatno dvignila v medijih objavljena novica, da je podjetje Slovenijales, skupaj s svojimi odvisnimi družbami, pridobilo več kot 5% delež osnovnega kapitala Lipbled. Z dokaj živahnim trgovanjem na borzi Slovenijales tako postaja eden izmed pomembnejših delničarjev našega podjetja. Kakšen je namen tega pridobivanja delnic lahko samo ugibamo. Ali gre zgolj za finančno naložbo, pogojeno s predpostavko o podcenjeni vrednosti delnic Lipbled, ali pa se bo nakup nadaljeval do pridobljenega 25% lastniškega deleža, ko bo v skladu z Zakonom o prevzemih Slovenijales morala objaviti ponudbo za nakup večinskega deleža? V primeru slednjega upajmo, daje vzrok prevzema načrtovano strateško sodelovanje, iskanje sinergij v znanju, kapitalu in delovni sili obeh podjetij, in ne morebitni sovražni prevzem ali celo razprodaja podjetja po delih. PROIZVODNJA IN PRODAJA V JUNIJU 2003 Junijska proizvodnja je nižja od lanskoletne za 18 %, zaostaja pa tudi za načrtovano za 21 %. Junija je proizvodnja višja od lanskoletne in načrtovane le pri programu opažnih plošč. Pri masivnem pohištvu ter notranjih vratih in podbojih pa krepko zaostajata tako za lanskoletno kot tudi za načrtovano in sicer proizvodnja masivnega pohištva dosega 70 % načrta, proizvodnja notranjih vrat in podbojev pa le 58 %. Polletna proizvodnja pa je za 17 % zaostajala za lanskoletnim obsegom ter 14 % za načrtovanim. Vzrok zaostajanja je predvsem nizek obseg proizvodnje notranjih vrat in podbojev, ki kar 31 % zaostaja za lanskim obdobjem zaradi pomanjkanja naročil. Proizvodnja programa pohištva je na lanskoletnem obsegu, medtem ko je obseg proizvodnje opažnih plošč v letošnjem letu za 3 % višji od lanskoletnega zaradi ugodnega povpraševanja na španskem in portugalskem trgu. Kakorkoli, takšno zanimanje za pridobivanje delnic dokazuje, da »borza« ceni zapuščino prejšnjih in delo sedanje generacije delavcev in vodstva Lipbled. Letošnjo jesen se bomo po dobrem običaju ponovno spomnili naših upokojenih delavcev in organizirali izlet v Sečo. Podrobnosti o programu in prijavah si lahko preberete v nadaljevanju. Skratka, vabljeni! Družba bo dobra in če bo tudi vreme lepo, bomo uspeli vsaj še za en dan podaljšati in podoživeti poletno razpoloženje in vonj morja. Glavni urednik, Andrej Naglič Dragi bralci, 2 Proizvodnja in prodaja v juniju 2003 2 Odnosi z javnostmi v podjetju Lipbled 3 Lipbled v novi podobi 3 Lipbled blagovna znamka 5 Otvoritev zavoda Korak 6 Predstavljamo sodelavce 6 Kako preživeti, ko ni denarnega 8 nadomestila Kdo odloča o bolniški odsotnosti delavca 10 Skrb za okolje v tovarni 10 notranjih vrat Rečica Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso 10 Srečanje upokojencev Lipbleda U Letošnji planinski pohodi, kadrovske 12 spremembe v juniju in juliju Kolesarski dan, vaja ocenjevanja PGD 13 tovarne Bohinj Prijavnica za letovanje v Podčetrtku 14 Spoštovani 15 Nagradna križanka 16 Junijska prodajna vrednost dosega lanskoletno, za načrtovano pa zaostaja za 6 %. Le prodajna vrednost opažnih plošč za 42% presega lanskoletno, presega pa tudi načrtovano in sicer za 28 %. Ostali programi ne dosegajo načrta in so zaostali tudi za lanskoletno prodajo. Prodaja trgovskega blaga prav tako zaostaja za načrtovanim. Polletna prodajna vrednost zaostaja za lanskoletno prodajno vrednostjo za 3 %, za načrtovano pa 7 %. Najbolj uspešen je program opažnih plošč, ki presega lanskoletno in načrtovano prodajno vrednost. Večja od lanskoletne je tudi prodaja masivnega pohištva, le prodaja notranjih vrat in podbojev zaostaja za lanskoletno zaradi pomanjkanja naročil. Skrb zbujajoč je še vedno položaj na nemškem trgu, ki je naš najpomembnejši trg za prodajo notranjih vrat in podbojev. Lansko slabo povpraševanje na omenjenem trgu pa naj bi se letos nekoliko izboljšalo. Magda Cvenkelj Odnosi z javnostmi v podjetju Lipbled Za lažje razumevanje vam bom najprej posredoval nekaj definicij. Javnost je kakršnakoli skupina, ki se dejansko ali potencialno zanima oz. vpliva na sposobnost organizacije, da doseže svoje cilje. Najpogostejša delitev javnosti: komercialna (kupci, dobavitelji, konkurenca), • splošna (splošna javnost, družba, interesne skupine) • finančna (delničaiji, investitorji, banke) • oblast (vlada, občina, zbornice, zakonodajna telesa) • notranja (zaposleni, sindikati) • mediji (radio, TV, časopisi, internet, ...). Načini izvajanja odnosov z javnostmi so predvsem: tiskovna sporočila, govori, seminarji, letna poročila, glasilo podjetja, razne objave, razni dogodki, odnosi s krajevnim okoljem, lobiranje, sponzorstva, donacije. Splošni cilj odnosov z javnostmi je uspešno delovanje organizacije preko preprečevanja konfliktov, izkoriščanja priložnosti, graditve pozitivne podobe organizacije v očeh vseh javnosti. V našem podjetju smo na začetku sistematičnega organiziranja odnosov z javnostmi na vseh nivojih. Na kolegiju predsednika Uprave v juliju 2003 je bil sprejet sklep Organizacija odnosov z javnostmi v podjetju Lipbled. Ta sklep predstavlja osnovo za nadaljnje aktivnosti na tem področju. Največ finančnih sredstev, od zgoraj omenjenih načinov odnosov z javnostmi, namenjamo v našem podjetju sponzorstvom in donacijam. Nekatera sponzorstva temeljijo na dolgoletnem sodelovanju. Lep primer je podpora okteta Lipbled že od njegovega nastanka pred 19 leti. Sponzoriranje okteta je naš prispevek pri ohranjanju narodne samozavesti in pristne slovenske pesmi. Oktet Lipbled je znan v širšem slovenskem in zamejskem prostoru ter med Slovenci po svetu. Na športnem področju smo generalni sponzoiji moškega odbojkarskega kluba Bled in donatorji ženskega odbojkarskega kluba Mladi Jesenice. OK Bled ima kakovostno ekipo v I. slovenski ligi in je po dosežkih v samem vrhu slovenske odbojke. Razlog za podporo te zvrsti športa je obenem tudi osnovna usmeritev oziroma organizacija našega podjetja preko timskega dela. Samo trden, usklajen in odločen tim lahko doseže zmago. S tega vidika se tudi naše podjetje oblikuje v duhu timskega dela z organizacijo po delovnih skupinah. Po naših močeh pomagamo tudi raznim humanitarnim organi- zacijam. Zadnji tak primer je pomoč pri opremljanju Zavoda za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Korak iz Kranja, ki pri svojem delovanju pokriva območje celotne Gorenjske. Poleg zgoraj naštetega naše podjetje pomaga raznim društvom in sodeluje na raznih gasilskih, planinskih in drugih zabavnih, športnih in kulturnih dogodkih predvsem v bližnji okolici, kjer zaposleni delujemo in živimo: Prostovoljnim gasilskim društvom Ribno, Koprivnik, Bohinjska Bela, Bohinjska Češnjica, Podhom, Srednja vas v Bohinju, Planinskemu društvu Ljubljana Matica, Balinarski sekciji Vrčica, Nogometnem klubu Bohinj, ŠD Gorenjka Lesce, Vzgojno varstvenem zavodu Radovljica, Festivalu Bled. Matjaž Tomaževič LIPBLED V NOVI PODOBI Besedilo, ki ga berete, je namenjeno vam! Zakaj, se sprašujete. Odgovor na vaše vprašanje se skriva v nadaljevanju. Da ga boste ujeli, pa boste morali na vašo srečo ali nesrečo prebrati celotno besedilo. V Lipbledu se dogajajo spremembe. Prava mala revolucija (evolucija) - kot v kakšnem filmu. Nekateri, malo starejši, ne marajo sodobnih in hitrih filmov, drugi jih radi spremljajo. Tisti mlajši so morda prehitro zadovoljni in jim je dovolj, daje hitro in efektno ter se ne sprašujejo o »globini« vsebine »našega filma«. Ampak zakaj ravno film? Zato, ker je blagovna znamka Lipbled ZGODBA, ki jo pišete vi, ki večino svojega budnega lipbled, časa preživite v podjetju - organizaciji, kjer kot mravljica v mravljišču pridno in vestno sodelujete v organizirani vojski. Kakšna je Lipbled-ova zgodba? Uspešna ali neuspešna? Po mnenju nas, zunanjih opazovalcev, je večinoma uspešna. To potrjujejo tudi raziskave in analize trga. Znamka Lipbled je v Sloveniji in na trgih bivše Jugoslavije zelo prepoznavna. Zato ima vse možnosti, da vam izboljša življenje. Od vas (osebno) pa je odvisno, ali bo vaša in Lipbledova zgodba uspela. Vodstvo podjetja Lipbled in vsi drugi, ki se kot zunanji partnerji trudimo napisati uspešno zgodbo, se zavedamo, da brez vas ne bomo zmogli. Vi ste pomembni in najpomembnejši »misijonar« naše skupne zgodbe. Zato si želimo, da bi o Lipbledu govorili veliko, pozitivno in vedno znova. Najprej doma, v družini, potem znancem, sorodnikom in drugim. Tako bodo drugi slišali in verjeli, da so naše zgodbe preteklosti, sedanjosti in prihodnosti zanimive in razburljive. Radi bodo kupovali naše izdelke ter z njimi živeli prijetno in zdravo življenje. Ko se je vodstvo podjetja odločilo, da spremeni »oblačila« Pesem gozda v vašem domu! Pesem gozda v vašem domai (Celostno Grafično Podobo) znamke Lipbled, to ni storilo kar tako - na pamet. Prenavljanje CGP je odraz vizije vodstva in mnogokrat znanilec velikih sprememb v podjetju. Strokovnjaki so enotnega mnenja, da je sprememba osnovnih komunikacijskih elementov (CGP) prava mala revolucija (evolucija) za podjetje, zato je pomembno, da k projektu prenove pristopi strokovno in s čim večjim konsenzom. Vse to drži in je res tudi za Lipbled, tako kot je resnično za mnoge svetovno uspešne znamke kot so Orange, Hewlet Packard, Virgin, Jaguar, ... Večina svetovno uspešnih zgodb je šla skozi procese sprememb. V hitro razvijajočem se poslovnem okolju, kjer krize prihajajo kot nevihtne strele, seje potrebno odzivati hitro in učinkovito, zato so spremembe nujne. Ljubljanski pohištveni sejem je bil prvi projekt izdelan na osnovi novega znaka in vizije prihodnjega razvoja podjetja. Poslovni partnerji so bili presenečeni in navdušeni. Pomemben del pri uvajanju CGP je komuniciranje z vsemi, ki imajo stik z blagovno znamko Lipbled, kakor tudi s tistimi, za katere se pričakuje, da bodo v prihodnosti prihajali v stik z njo. Smiselno pa je, da se tudi v marketingu držimo slovenskega pregovora: da najprej »pometemo«’ pred domačim pragom. V ta namen je oddelek za marketing 24. julija pripravil strokovno predavanje o Celostni Grafični Podobi. Povabljenih je bilo preko 30 zaposlenih, vključno s celotnim vodstvom. Cilj predavanja in prezentacije je bil, da se predstavi in pojasni CGP najprej zaposlenim, ki so prvi »misijonarji« blagovne znamke. Želimo vam pokazati, da je vaša podoba odlična in da ima vse potenciale za najzahtevnejše trge. Želimo, da v to trdno verjamete in zaupate, ker smo projekt izpeljali strokovno in načrtno. Znak, ki ga je oblikoval »hišni« oblikovalec Ciril Kraigher, je bil izbran na natečaju, v družbi uglednih slovenskih agencij, na podlagi ankete med zaposlenimi. Po mnenju strokovnjakov je znak dovolj »odprt« in enostaven, da si ga bodo ljudje zlahka zapomnili, kar je ena izmed poglavitnih zahtev pri oblikovanju znakov. Ko smo v agenciji HD idejno zasnovali razstavni prostor za Ljubljanski pohištveni sejem in vse elemente CGP (dopisni papir, poslovne vizitke, zastave, mape, vrečke, delovne obleke, napise, oglase ...), seje potrdilo, da je tudi uporaben. Kontrast med črno in rdečo barvo ter nagnjenost naprej dajejo znaku napetost in dinamičnost, ki govori o želji, da bi podjetje delovalo sodobno in bilo sposobno hitrih odzivov na zahteve razvitih evropskih in svetovnih tržišč. Ves nadaljnji razvoj elementov CGP je sledil usmeritvi logotipa. Najpomembnejše pri uresničevanju CGP pa je, da se je ne spreminja. Oblikovanje nikoli ne uspe ugajati čisto vsem. Zato je normalno, da marsikomu »oblačila« ne bodo všeč. Bistveno je, da nenehno verjamemo, da imamo odlično podobo, ker nam bodo le tako zaupali, da smo resno, urejeno in inovativno podjetje, ki s svojimi izdelki želi izboljšati življenje ljudi. Naš film je dobil novo zunanjo podobo, ki je odraz prenovljene vsebine. “Lipbled osvaja trg 4” bi bil lahko naslov naše in vaše zgodbe. Film bomo vrteli toliko časa, da ga bo videlo čim večje število ljudi. Ljudje nismo mravlje, zato imamo veliko vprašanj, želja, mnenj, zahtev in dilem. Sodobno vodenje in upravljanje z blagovno znamko Lipbled zelo resno v strategije vključuje vas. Vi ste v podjetju najpomembnejši. To se morate zavedati in veijeti. Razumemo pa tudi, da je odgovornost zato večja. Zato vas prosimo, da zgodbo o Lipbled-u pripovedujete naokoli. Nova oblačila ste si nadeli zato, ker je vaša vsebina bogatejša za nove vizije, zamisli in želje po uspehu, napredovanju in doseganju zastavljenih ciljev. Nikoli ne bo mogoče doseči, da bi bili vsem v podjetju všeč postopki, načini in podobe. Mogoče pa je doseči, da bi bili vsem všeč cilji - recimo zadovoljstvo vseh zaposlenih, dobiček in razvoj podjetja ter s tem pogojena stabilnost, skrb za zaposlene in okolje, uspeh, vodilni položaj v panogi itd. Vse, ki smo sodelovali pri prenovi CGP, je vodila ena sama želja - biti boljši in uspešnejši. To iskreno želim tudi vam. Projektna skupina: LIP Bled, d.d.: Vodenje, koordinacija: Matjaž Tomaževič, Maja Lakota Oblikovanje: Ciril Kraigher HD d.o.o.: Vodenje, koordinacija: Blaž Jemec, Anita Bogataj, Lenka Fefer Oblikovanje: Petra Dular, Urška Lipej Samarin Izvedba: Denis Flisar Predloge in obrazci: Slaviša Dejanovič Internet: mag. IME PRIIMEK vodja marketinga ime.priimek@lip-bled.si gsm 000 000 000 lipbled LIP Bled, d.d. - Trgovina Ljubljanska c. 27 SI-4260 Bled Tel.- HC: +386 4 579 50 00 Tel.- Dir: +386 4 579 53 19 Fax: +386 4 574 16 75 www.lip-bled.si Urejena in pregledna poslovna vizitka sporoča prejemniku, da je tudi samo podjetje urejeno, pregledno in vredno zaupanja. Tadej Višinski, Slaviša Dejanovič, + programeiji lipbled. Ni vseeno kako izgleda vrečka v kateri je katalog ali poslovno darilo. Všečna in sodobna oblika dopolnjuje zgodbo o blagovni znamki Lipbled. lipbled Naročeni elementi CGP: Izvedbe logotipa Barvna študija Izbor tipografij Poslovna vizitka Dopisni papir Pisemske ovojnice Žig Mapa Oglasi Zastave Transparenti Oglasne table Označevalni sistem (table in napisi) Majice, kape, svinčniki Nosilna vrečka Delovne obleke Vozila Obrazci (e-mail, Word, faks) In še kratek odgovor na vprašanje na začetku: •afnqajjod pajqdiq sba j3>j ‘o;b/ Blaž Jemec, direktor HD oglaševalska agencija ■ö *0 to S •Q -S- .S- — Reklamne zastave ■Ö to •Q .S- Projekt CGP in mejniki; Začetek: september 2001 - razpis natečaja Mejnik 1: julij 2002 - izbor in začetek oblikovanja logotipa Mejnik 2: avgust 2002 - začetek oblikovanja elementov CGP Mejnik 3: marec 2003 - predaja in uporaba osnovnih elementov (dopis, vizitka, kuverta, mapa, vrečka) Mejnik 4: april 2003 - predaja knjige o CGP v tiskani obliki Zaključek: julij 2003 - predaja CD-jev - HD Pesem gozda v vašem domu! Pesem gozda v vašem domu! Otvoritev zavoda Korak podjetju upbied? Zavod je ustanovljen kot zasebna neprofitna ustanova. Osnovni namen Zavoda je omogočiti ljudem, ki utrpijo poškodbo glave največjo možno stopnjo rehabilitacije v domačem okolju, da se ponovno naučijo čim več veščin, ki so jih s poškodbo izgubili in da vzpostavijo, kljub težavam in omejitvam, ki jih imajo po poškodbi, novo kvaliteto življenja. Dr.Vesna Radonjič -Miholič je na otvoritvi povedala: »Nezgodna možganska poškodba je neke vrste davek napredku civilizacije, ki Kdaj je bilo to in katera dela si opravljal? povzroča, da se naše življenje odvija s hitrostjo, ki jo še komajda obvladujemo. In ko se v takih okoliščinah najde mladostnik, ki poln energije spoznava in raziskuje svet ter spoznava, preizkuša svoje zmožnosti, se število tveganih situacij še poveča.« Najpogosteje se poškodujejo mladi med 15 in 25 letom starosti. Ministrstvo za družino, delo in socialne zadeve je Zavodu podelilo tudi koncesijo za opravljanje tovrstne dejavnosti. Lipbled je sodeloval kot sponzor pri opremljanju prostorov humanitarne organizacije Zavoda Korak v Kranju. To je del širše strategije podjetja, ki želi po svojih močeh pomagati širši skupnosti,v kateri deluje. Zavod Korak je namenjen pomoči poškodovancev glave iz območja celotne Gorenjske. Poslanstvo podjetja Lipbled je dvigniti nivo kulture bivanja ljudi, tudi s posredno pomočjo ljudem, ki se trudijo oblikovati dostojno kakovost življenja za sebe in za svoje domače. Matjaž Tomaževič PREDSTAVLJAMO SODELAVCE MARIJAN ZALOKAR - vodja obrata opažnih plošč Zdravo, Marijan. Sodelavci te opisujejo kot prijetnega, poštenega, vztrajnega, zanesljivega človeka, ki ne zapleta stvari po nepotrebnem in drži obljubljeno besedo. Da te bolje spoznajo tudi drugi bralci Novega glasila, smo te izbrali za intervju. Za začetek nam povej kaj o svoji mladosti. Ali si že takrat razmišljal o zaposlitvi v V Lipbledu sem se zaposlil leta 1984 in po opravljenem pripravništvu pričel delati v obratu žaga - pod stogom - kot se je takrat reklo ročnemu vkladanju žaganega lesa. Po približno enem letu sem bil premeščen v obrat opažnih plošč, na katerega sem ostal vezan vse do danes. Opravljal sem različna dela, spoznaval in upravljal večino strojev. Potem sem štiri leta opravljal dela vodje izmene. To delo je bilo zelo dinamično, še bolj podrobno sem spoznal zaposlene in seveda tudi vse probleme, ki jih mora vodja reševati. Kasneje sem bil dve leti tehnolog v obratu opažnih plošč in tega časa se še vedno z veseljem spominjam. To je bilo obdobje osamosvajanja Slovenije, v podjetju Lipbled pa obdobje velikih sprememb pri proizvodnji opažnih plošč. Po izgubi jugoslovanskega trga seje bilo treba še bolj usmeriti na zahodna tržišča, zato smo se odločili tudi za spremembo konstrukcije opažnih plošč. Prejšnja konstmkcija 3x9 mm namreč ni dopuščala izdelave plošč debeline 21 mm. Potrebna je bila sprememba vhodne debeline žaganega lesa in tudi preureditev oziroma sprememba na večini strojev v proizvodnji. Ta prehod smo uspešno opravili kljub nekaterim kritikam in pravilnost takratne odločitve se kaže še danes, saj je opažna plošča Lipbled poznana in cenjena širom Evrope. Od kdaj si na sedanjem delovnem mestu vodje obrata opažnih plošč? To delo opravljam od leta 1993 in kar verjeti ne morem, kako čas hitro teče. V tem času se je v obratu veliko investiralo z namenom izboljšanja kvalitete plošč in povečevanja proizvodnje ter obenem izboljševanja pogojev dela, kar je ena naših prioritetnih nalog tudi v naprej. Glede na tvoje značajske lastnosti in strokovne sposobnosti bi si upala trditi, da gojiš dobre odnose s sodelavci. Ali bi koga še Doma sem neposredno ob Bohinjskem jezeru, kjer smo z vrstniki uživali v prelepem okolju in v povezanosti z vodo, ki mi je še vedno zelo blizu. Pri nas doma smo imeli tudi čolne, ki smo jih oddajali turistom. Ob tem sem spoznaval različne ljudi in počasi osvajal prve besede v različnih tujih jezikih, obenem pa ob popravilu čolnom dobil veselje do dela z lesom. Posledica vsega tega je veijetno odločitev za srednjo lesarsko šolo v Ljubljani in ker sem bil štipendist Lipbleda, sem se po šolanju zaposlil v podjetju. posebej izpostavil? Prav vsak sodelavec je pustil svoj pečat v mojem spominu. Velik vtis je name v času, ko sem bil vodja izmene, naredil Peter Šorli. S svojimi bogatimi izkušnjami, mirnostjo, preudarnostjo in delavnostjo mi je dal lepo popotnico za naprej, predvsem pa sem cenil njegov tovariški odnos, čeprav sva bila eden na začetku, drugi pa na koncu svoje poklicne poti. Še danes sem mu hvaležen za njegov korekten in človeški odnos, ki ga je v današnjih časih vedno teže zaslediti. Omenil bi še Ivana Bassaneseja in Pavla Sedlarja, s katerima se je moja poklicna pot ves čas prepletala in tudi večino najpomembnejših odločitev glede razvoja proizvodnje opažnih plošč smo sprejeli skupaj. Katere so tvoje konkretne delovne zadolžitve? Moje delo je zelo dinamično. Poleg vodenja in planiranja proizvodnje obsega redne kontakte s prodajo, usklajevanje datumov odprem za posamezne pošiljke, od letošnjega maja dalje pa še vodenje obrata žaga skupaj s sušilnicami in tudi planiranje in nabavo vsega lesa. Poleg tega sodelujem v različnih teamih (ISO, čista proizvodnja), ves čas sem aktiven tudi pri iskanju in uvajanju novih tehnologij v proizvodnjo opažnih plošč. Vsega tega dela in rezultatov ne bi bilo mogoče uspešno opraviti brez kvalitetnega dela vseh, ki so vezani na proizvodnjo opažnih plošč in vsak posebej prispeva k rezultatu, ki ga dosegamo danes. Zelo pomembno vlogo igrajo vodje izmen, zdaj vodje delovnih skupin, ki sestavljajo kamenčke v smiseln mozaik, rezultat vsega pa je dokončen izdelek v obliki kvalitetne opažne plošče, ki se jo preko utečenih prodajnih kanalov uspešno prodaja širom Evrope. Glavni pogoj za danes tako uspešno proizvodnjo opažnih plošč pa je bilo tudi uspešno investiranje v tehnologijo, saj smo pred leti prišli do točke, ko ni bilo več možno povečevati proizvodnje, stari in dotrajani stroji so povzročali slabšo kvaliteto in veliko zastojev ter s tem tudi večje stroške proizvodnje. Kaj je po tvojem mnenju posebej pomembno za uspešno delo? Za uspešno delo v proizvodnji je v prvi vrsti potrebno sodelovanje prav vseh, ki so kakorkoli udeleženi v procesu izdelave opažnih plošč. Če je to sodelovanje uspešno, so vsi materialni viri za proizvodnjo preskrbljeni. Še bolj pomembni pa so medčloveški odnosi med vsemi zaposlenimi, saj se le z korektnim odnosom med sodelavci lahko ustvari klima, ki omogoča zadovoljstvo, pripadnost firmi in ponos na opravljeno delo. Na žalost se v današnjih časih pehanja za materialnimi dobrinami prepogosto pozablja na najosnovnejše - medsebojno spoštovanje. Upam, da nam bo uspelo te že malo pozabljene vrline spet obuditi. Kako pomemben je ta segment, se najbolj vidi pri sodelovanju med proizvodnjo in prodajo opažnih plošč, kjer nam že vsa leta uspeva ohranjati prijateljstvo in korekten odnos, kar se izraža tudi v uspešnosti prodaje. Stanje na prodajnem področju namreč nikoli ni idealno - ali je naročil preveč ali pa premalo. V zadnjih letih je naročil toliko, da proizvodnja zelo težko sledi prodaji in to kljub leto za letom rekordni proizvodnji. To dokazuje, da je prodajna strategija pravilna. Kljub tem sladkim težavam je včasih kar težko ustreči vsem željam kupcev. Z Nado in Branetom vedno skušamo najti najboljšo rešitev, kar je ob pritiskih kupcev včasih zelo težko, saj bi vsak rad imel plošče takoj. Vse to je možno le z maksimalnim sodelovanjem in strpnostjo. Vodja prodaje opažnih plošč Anica pa ves čas skrbi za razširitev prodajnih tokov in tudi doseganje čim višje cene. Če je potrebno pa tudi preskrbi dodatne pošiljke na (kot v šali rečemo) 'skrivnih, samo njej dostopnih trgih'. Vse te pošiljke plošč pa je potrebno tudi pravilno naložiti in opremiti z dokumenti, za kar pa že dolga leta vestno skrbi Tone s svojimi sodelavci. Kako poteka organizacija delovnega procesa opažnih plošč, še posebej z vidika stalnega povečevanja obsega? Proizvodnja opažnih plošč se je v zadnjih letih povečala za 50 - 60 % letno. Glavni pogoj za to so bile investicije in zamenjava najpomembnejših strojev in linij v proizvodnji ter tudi prehod na lepilo, ki dopušča krajše čase stiskanja. Na podlagi tega smo organizacijo dela prilagodili tako, da zagotavljamo delo na ključnih strojih v proizvodnji preko cele izmene brez prekinitev. Za zagotavljanje maksimalnih kapacitet proizvodnje je potrebno redno imeti zasedena vsa delovna mesta, kar pa večkrat ni možno, predvsem zaradi velikih nihanj bolniške odsotnosti, pa tudi raznih okvar strojev. V proizvodnji so tudi ozka grla, kjer je možno zadostne kapacitete doseči le z dodatnim delom izven rednega delovnega časa. V letošnjem letu bo proizvodnja opažnih plošč, kot zaenkrat kaže, rekordna. To bo možno doseči le s popolno angažiranostjo vseh zaposlenih. Do sedaj smo delali večino sobot. Nekateri delavci so vedno pripravljeni potegniti delo zvečer in po potrebi pripraviti material za naslednjo izmeno. Tudi iz rezultatov poslovanja je razvidno, daje (še pred nekaj leti močno zapostavljen) program opažnih plošč sposoben ustvariti lep pozitiven poslovni izid. Za lažje doseganje zastavljenih ciljev bo potrebno še investirati -najprej v sušilnice, da bo zadosti kapacitet posušenega žaganega lesa, zagotoviti optimalno delovanje vseh služb, ki so potrebne za nemoteno proizvodnjo - nabava, priprava proizvodnje, vzdrževanje - ter neprestano investirati v zaposlene. To pomeni motivirati delavce za svoje delo, ustvariti tako klimo v firmi, da bodo z veseljem in ponosom hodili na delo in zagotoviti, da bodo za kvalitetno opravljeno delo dobili ustrezno plačilo. Namen novih investicij je poleg možnosti doseganja večjih kapacitet in izboljšanja kvalitete opažnih plošč tudi izboljšanje pogojev dela, ki močno vplivajo na počutje delavcev in s tem tudi na končni rezultat. Pesem gozda v vašem domu! Pesem gozda v vašem domu! Že večkrat si poudaril, da so zaposleni najpomembnejši dejavnik uspešnosti dela. Kako skrbite za čim boljše delovne pogoje in počutje delavcev? Olajšati delovne pogoje je stalna, a tudi zelo zahtevna in obsežna naloga. Proizvodnja opažnih plošč je zelo specifična, srečujemo se z vročino, hrupom, prahom, lepili in tudi z zelo hitrim tempom dela. Z zamenjavo lepil nam je uspelo delno zmanjšati prisotnost formaldehida v zraku, z zamenjavo sušilnega kanala in odstranitvijo spajalnikov iz starega dela proizvodnje smo tudi zmanjšali toplotna telesa, čeprav glavni vir - stiskalnica še vedno ostaja. Na področju sortiranja lamel se je z novo sortirnico delo močno olajšalo. Odločilnega koraka, ki bi olajšal sestavo plošč, pa še nismo uspeli narediti. Veliko pa je tudi raznih motečih 'malenkosti', s katerimi se na svojem delovnem mestu srečuje vsakdo in njihova odprava lahko pripomore k boljšem počutju in lažjemu delu. Vsi predlogi za razne izboljšave in spremembe so dobrodošli in prepričan sem, da bo preko delovnih skupin in projekta sugestij prišlo veliko novih idej, ki bodo tudi nagrajene. Vse skupaj čaka na področju izboljšanja delovnih pogojev še veliko dela. Marsikatere vplive okolja se lahko omili tudi z redno uporabo zaščitnih sredstev, ki pa se jih nekateri ne poslužujejo, čeprav za ceno zdravja. Veliko si nam že povedal, pa vseeno še eno vprašanje, ki se tiče tvojega dela. Kje vidiš izziv in perspektivo svojega delovnega področja? Kot sem že omenil, je moje delovno področje kar obsežno in bi ga bilo nemogoče obvladovati brez dobrega sodelovanja med vsemi sodelavci in tudi zunanjimi partnerji, ki so udeleženi v tem procesu. Ob sedanji razširitvi dela še na področje nabave, žagarije in sušenja vidim izziv v tem, da poskušam vzpostaviti tudi tam neko mrežo zaupanja in korektnih odnosov, kjer pač vsak samostojno opravlja svoje delo, sam pa ob pregledu na celotno dogajanje pravočasno plasiram ustrezne delovne naloge in poskušam skrbeti, da delovni proces poteka čim bolj nemoteno. Zagotovo se strinjaš, da so velikega pomena za uspešno delo odnosi v družini in preživljanje prostega čas, koliko ga sploh ostane. Kako ga preživljaš ti? Svoj prosti čas poskušam posvetiti predvsem svoji družini, ven- dar se včasih komaj vidimo in je že redkost, če smo vsi hkrati doma. V užitek mi je spremljati napredek Klare in Mitja v šoli in pri glasbi. Vedno se z veseljem udeležujem prelepih folklornih nastopov doma in v tujini, kjer poleg starejših dveh otrok sodeluje tudi najmlajši Martin. Sam se že 15 let ukvarjam s športnim potapljanjem, sem tudi član podvodne reševalne službe. Sodelujemo na vseh prireditvah, ki se odvijajo na blejskem in bohinjskem jezeru in poskušamo predvsem pozimi z raznimi preventivnimi akcijami ob zamrznjenih jezerih preprečiti najhujše. Ukvarjanje z vsemi aktivnostmi pa ne bi bilo možno brez podpore soproge Marine, ki nas spodbuja in nam s svojo neizmerno energijo vedno daje nov zagon. Ko pa si ob vseh obveznostih ukrademo nekaj časa zase, si skušamo povrniti moči v naravi, če je le možno tudi v hribih. Kot je že običajno v tej rubriki, te prosim, če našim bralcem nameniš še sklepno misel: Vedno spoštujem, če se na nekoga lahko zaneseš, torej zaupanje, zanesljivost in držanje dane besede. Zaključujeva torej s podobno vsebino, kot vsa začela. Zahvaljujem se ti za zelo zanimiv razgovor ter ti ob tvojem pozitivnem odnosu do dela in življenja želim: Le tako naprej. Maja Lakota KAKO PREŽIVETI, KO NI VEČ DENARNEGA NADOMESTILA? Izguba zaposlitve za vsakogar pomeni velik šok, pa čeprav se je mogoče že dalj časa vedelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi le še vprašanje časa. Ko mine začetni bes in žalost in ko se delavec zave kaj to pomeni, začne razmišljati o prihodnosti. Kategorije težko zaposljivih oseb nimajo prav veliko možnosti. Če odmislimo morebitne veze in poznanstva, ostane le še ena pot - to je Zavod za zaposlovanje. Pravica do denarnega nadomestila je odvisna od tega, kako dolgo je bil delavec zaposlen pred uveljavljanjem te pravice oziroma si je sam plačeval prispevke za primer brezposelnosti. Nadomestilo lahko traja od treh mesecev pa do dveh let. V vsakem primeru je to relativno kratko obdobje, ki hitro mine. S pomočjo Zavoda za zaposlovanje si brezposelna oseba poskuša najti zaposlitev in si tako zagotoviti socialno stabilnost. Vendar nekaterim ne uspe. Ker je Slovenija tudi socialna država, je na nek način poskrbljeno za tiste, ki nimajo nobenih dohodkov in sicer s sistemom socialnih pomoči. Po preteku pravice do denarnega nadomestila lahko zavarovanci uveljavljajo pravico do denarne pomoči in sicer v 30 dneh po izteku pravice do denarnega nadomestila. Do denarne pomoči so upravičene brezposelne osebe, ki so zavarovane za primer brezposelnosti, če nimajo zadostnih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Dohodki zavarovanca skupaj z dohodki njegovih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči ne smejo presegati 80% zajamčene plače na družinskega člana. V ta dohodek se štejejo tudi • dediščine, • darila, • vsi dohodki in prejemki vseh družinskih članov, ki so vir dohodnine, • osebni prejemki, ki niso obdavčljivi (npr.: odpravnina ob upokojitvi, odpravnina pri odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov, solidarnostne pomoči,...), razen: • dodatka za pomoč in postrežbo, • prejemkov za oskrbo za pomoč v tuji ali rejniški družini, • otroškega dodatka in družbenih pomoči otrokom, • starševskega dodatka, • štipendij, • dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo. Pri ugotavljanju dohodka se odštejejo preživnine, ki jih izplača zavarovanec ali njegovi družinski člani. Zavod za zaposlovanje lahko zavrne zahtevek za uveljavljanje pravice do denarne pomoči ali pa ta prejemek neha izplačevati kljub šibkemu socialnemu stanju, če ima zavarovanec skupaj z družinskimi člani s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu premoženje katerega vrednost presega 3,819.600 tolarjev. V to premoženje se ne šteje: • lastništvo delnic oziroma kapitalskih deležev gospodarskih družb ali zadrug do višine 2,122.000 tolarjev, • stanovanje ali stanovanjska hiša, ki služi kot prebivališče za zavarovanca in njegove družinske člane. • lastništvo kmetijskega ter gozdnega zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (za leto 2003 je to znesek 1,172.812 tolarjev). Do denarne pomoči so upravičene le zavarovane osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico do denarne pomoči ima tudi zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje kot pripravniku, sklenjeno za določen čas krajši od 12 mesecev in je uspešno končal pripravniško dobo. Zavarovanec se mora prijaviti na Zavodu za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. Ob izpolnjevanju ostalih pogojev pridobi pravico do denarne pomoči. Višina denarne pomoči znaša 80.% zakonsko določene zajamčene plače (zajamčena plača je 50.559 tolarjev), zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunajo od zajamčene plače. Trenutno denarna pomoč zanaša okoli 30.000 tolarjev in pripada le brezposelni osebi. Zakon ne določa nikakršnega dodatka za družinske člane. Denarna pomoč se izplačuje največ 15 mesecev. Brezposelni osebi, ki ji do upokojitve manjka še največ tri leta, pa se denarna pomoč izplačuje do upokojitve. Brezposelna oseba, ki prejema denarno pomoč, ima določene obveznosti do Zavoda za zaposlovanje. Če teh obveznosti ne izpolnjuje, izgubi pravico do denarne pomoči. Te obveznosti so: • aktivno iskati ustrezno oziroma primemo zaposlitev in o tem obveščati Zavod, • odzivati se na napotitve na prosta delovna mesta, • vsak delovni dan biti tri ure dosegljiva na dogovorjenem naslovu, • odzivati se na vsa vabila in obvestila, • obveščati Zavod o vsaki odsotnosti. Neizpolnjevanje teh obveznosti pomeni izgubo pravice do denarne pomoči. Brezposelni osebi, ki odkloni primemo zaposlitev, se denarna pomoč zniža za 50% za dobo dveh mesecev oziroma za 30%, če odkloni primemo začasno ali občasno plačano delo, humanitarno ali drugo primemo neplačano delo. Na Zavod se lahko prijavi le brezposelna oseba, ki je aktivni iskalec zaposlitve, zmožna za delo in na razpolago za zaposlitev. Ker pa v času, ko je brezposelna oseba prijavljena na Zavodu lahko pride do situacij, ko ne more iskati in sprejeti zaposlitve, ji v tem času pravice mirujejo. To so naslednji razlogi: • služenje vojaškega roka ali opravljanje nadomestne civilne službe, • prejemanje starševskega nadomestila, • zaposlitev za polni delovni čas in določen čas krajši od 12 mesecev, • vključitev v program izobraževanja za brezposelne osebe, • pripor, prestajanje zaporne kazni ali vzgojnega in varstvenega ukrepa do 6 mesecev, • nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov za čas prejemanja nadomestila iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, • vključitev v program javnih del, • čas, ko oseba ne prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt določa drugače. Brezposelna oseba se mora v 8 dneh po prenehanju razlogov za mirovanje pravice do denarne pomoči prijaviti pri Zavodu, da lahko naprej koristi pravico. V nasprotnem primem Zavod brezposelno osebo črta iz evidence brezposelnih oseb. V času trajanja denarne pomoči, Zavod plačuje brezposelni osebi obvezno zdravstveno zavarovanje. Obvezno zdravstveno so zavarovani tudi družinski člani brezposelne osebe. Dodatno zdravstveno zavarovanje ter morebitno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa si mora brezposelna oseba plačevati sama. Po izteku prejemanja denarne pomoči se za brezposelno osebo, Pesem gozda v vašem domu! Pesem gozda v vašem domu! ki se še vedno ni zaposlila, zagotavlja socialna varnost po Zakonu o socialnem varstvu. Pravice se uveljavljajo pri Centru za socialno delo. Zakon o socialnem varstvu zagotavlja vsem tistim, ki si brez svoje krivde oziroma zaradi okoliščin na katere ne morejo vplivati, ne morejo zagotoviti minimalnih sredstev za življenje, denarno socialno pomoč. Do denarne socialne pomoči so upravičeni tudi tisti, ki nimajo pravice do denarne pomoči pri Zavodu za zaposlovanje in tudi tisti, ki niso pridobili pravice do denarnega nadomestila, ker še niso izpolnili pogojev zanj. Vendar pa tudi za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči obstaja cenzus, to je 40.599 tolarjev. Nežka Šturm KDO ODLOČA O BOLNIŠKI ODSOTNOSTI DELAVCA? Nekateri delodajalci si popolnoma narobe razlagajo pristojnosti pogodbenega zdravnika. Direktor enega izmed podjetij, ki je naša članica, je namreč izdal obvestilo, da se morajo delavci pred nastopom bolniške odsotnosti zglasiti pri pogodbenem zdravniku, ki ugotovi zdravstveno stanje delavca in upravičenost do odsotnosti z dela zaradi bolezni. Za pravilno razumevanje omenjene problematike smo direktorju podjetja z dopisom pojasnili pristojnosti osebnega in pogodbenega zdravnika. Osebni zdravnik skrbi za zdravje zavarovane osebe in je pooblaščen, da jo napoti na zdravniško komisijo, na zdravljenje k specialistu, v bolnišnico, da ji predpiše zdravila na recept in, da zbira in vodi zdravstveno dokumentacijo. Le izbrani osebni zdravnik (ne pa tudi ginekolog in zobozdravnik) je pooblaščen, da ugotavlja nezmožnost za delo in druge razloge za začasno zadržanost od dela do 30 dni, kot so nega družinskega člana, spremstvo,... Osebni zdravnik lahko pooblastila, ki se nanašajo na diagnostiko in zdravljenje prenese na ustreznega specialista, če tako zahteva zdravstveno stanje zavarovane osebe. Ne more pa prenesti na druge pooblastila za odločanje o začasni odsotnosti z dela. O upravičeni odsotnosti z dela zaradi bolezni po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko namreč odloča le osebni zdravnik in nihče drug. Zato so vsakršna obvestila, ki zavajajo delavce, neveljavna in se nanje ni potrebno odzivati. Nežka Šturm Skrb za okolje v tovarni notranjih vrat Rečica Skrb za okolje je v naši tovarni prisotna že od samega začetka obratovanja, saj so se zaposleni in vodstvo tovarne vseskozi zavedali pomembnosti in občutljivosti prelepega naravnega okolja v katerem živimo in delamo. Lokacija tovarne na obrobju jezerske sklede in vodni tokovi, ki potekajo preko tovarniškega zemljišča ( tudi preko ribogojnice ), delno pa v Savo Dolinko, zahtevajo posebno skrb za preprečevanje onesnaženja vode in tal. Zaradi tega v tovarni posvečamo veliko pozornost tako izbora materialov ( neškodljivost za ljudi in naravo, biološka razgradljivost ) kot tudi proizvodni tehnologiji ( zmanjševanje količine odpadkov, čistilne naprave ). Na področju zmanjševanja emisij v zrak je bil najpomembnejši napredek narejen v letu 1995, kjer smo s prehodom na UV utrjujoče sisteme lakiranja bistveno zmanjšali emisije hlapnih organskih komponent v zrak. Poudariti je potrebno tudi uvedbo posebnih filtrov v kotlovnici, s čimer smo učinkovito preprečili za okoliške krajane neprijetne emisije dimnih plinov. Odraz vseskozi prisotne visoke okoljske ozaveščenosti je tudi uvedba sistema ISO 14001, ki gaje podjetje Lipbled z uradno pridobitvijo certifikata v marcu 2002 vključilo v svojo poslovno strategijo med prvimi v Sloveniji, kljub temu, da ne spadamo med ekološko problematične industrije. Standard ISO 14001 je mednarodni okoljski standard, ki je bil sprejet septembra 1996. Je sistem ravnanja z okoljem, katerega temeljno načelo je preprečevanje onesnaževanja in nenehno sistematično izboljševanje ravnanja z okoljsko občutljivimi področji in dejavnostmi v organizacijah. Primeren je za vsako organizacijo, ki želi uvajati oziroma kot v našem primeru ohranjevati in izboljševati svoj sistem ravnanja z okoljem ter njegovo okoljsko primernost dokazovati tudi s certifikatom, izdanim s strani neodvisne certifikacijske hiše. Sistem ravnanja z okoljem mora biti stalno nadzorovan, pregledovan in izboljševan. Vsak posameznik v podjetju mora sprejeti odgovornost za okoljsko neoporečno ravnanje z okoljem. Skrb za okolje se pri vsakodnevnem delu v tovarni kaže na številnih področjih kot so racionalna raba energentov in surovin, ločeno zbiranje in odstranjevanje odpadkov v skladu z zakonodajo, redno izobraževanje vseh zaposlenih, obvladovanje kemikalij, preprečevanje oziroma načrtovanje ukrepanja v primera potencialnih nevarnosti (požarna varnost, ukrepanje v primera razlitja ali poplave), realizacija okoljskih programov in izvajanje rednih meritev vseh pomembnih emisij ter nenazadnje stiki z javnostjo, kamor spadajo tudi odgovori na morebitne pritožbe krajanov. Naj poudarimo, da vsi zainteresirani, tudi okoliška ali širša javnost, tako laična kot strokovna, lahko vplivajo na ravnanje z okoljem v naši organizaciji. Pri tem je anonimnost nekaterih pobudnikov povsem nepotrebna, saj so pri nas zaželeni vsakršni predlogi ali opozorila s področja varovanja okolja. Dani Ferčej Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso 11. junija 2003 sva se predsednik uprave Alojz Burja in direktor programa opažnih plošč Jože Cerkovnik udeležila sestanka na Občini Bohinj pri županji Evgeniji Korošec in direktorju občinske uprave Robertu Plavčaku. Na sestankuje bil ugotovljen obojestranski interes pri iskanju možnih rešitev za daljinsko ogrevanje Bohinjske Bistrice s strani podjetja Lipbled. Zato je bil v nadaljevanju sklenjen dogovor o medsebojnem sodelovanju pri ponudbi za izdelavo študije izvedljivosti za projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Zbiranje ponudb za izvajalca je izvedel Lipbled, ki je zbral štiri ponudbe. Izbrana je bila firma APE d.o.o. kot najugodnejši ponudnik. Po javnem razpisu za sofinanciranje študij izvedljivosti za projekte daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (Ur.l. RS št. 49-51 z dne 30.05.2003) bo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za učinkovito rabo energije prosilcem subvencionirala do 90% zneska , največ do 2.000.000 SIT. Študija izvedljivosti je prvi korak pri reševanju vprašanja izkoriščanja lesne biomase. V primeru, da študija izvedljivosti nakaže na smiselnost pristopa k daljinskemu ogrevanju, potem temu sledijo tehnološki projekt, tehnično tehnološke rešitve na podlagi zbranih ponudb, idejni in investicijski projekt, v katerem so natančnejši ekonomski izračuni za upravičenost investicije, izdelava ostalih projektov in druga potrebna dokumentacija. V fazi izgradnje sledi rekonstrukcija same kotlovnice, pri kateri naj bi šlo za zamenjavo kotlov in vgradnjo elektrofiltrov ter v končni fazi še izgradnja daljinske mreže oziroma vse potrebne infrastrukture za ogrevanje Bohinjske Bistrice. Projekt rekonstrukcije kotlovnice je z okoljskega vidika zaradi emisij lesnega prahu in CO nujno potreben in se Lipbled-tovama Bohinj nanj že nekaj časa pripravlja. S strani ESO inženiringa je bila zato že v letu 2000 izdelana študija o rekonstrukciji kotlovnice s kurjenjem na lesne ostanke. Lipbled tako pristopa k tej študiji z že nekaterimi znanimi izhodišči. Gre torej za zelo obsežen projekt, o katerem je vredno že na samem začetku temeljito razmisliti. Jože Cerkovnik -8-6------------------------------------------------------------ odreži Srečanje upokojencev Lipbleda Spoštovani nekdanji sodelavci! Verjetno niste pozabili, ko smo na novoletnem srečanju decembra 2002 obljubili, da bomo organizirali srečanje upokojencev v našem nekdanjem počitniškem domu v Seči. Obljuba dela dolg, zato smo se odločili, da priredimo enodnevno srečanje in sicer v: SREDO, 8. OKTOBRA - ZA UPOKOJENCE TOVARNE BOHINJ IN FILBO ČETRTEK, 9. OKTOBRA - ZA UPOKOJENCE TOVARNE REČICA, MOJSTRANA,PODNART IN DIREKCIJE Na poti se bomo ustavili v Hrastovljah, kjer si bomo ogledali cerkev z znamenitimi freskami, potem pa bomo nadaljevali pot v Portorož in v Sečo, kjer nas bo okrog 14.30 čakalo kosilo. Popoldne bomo preživeli v prijateljskem klepetu in ob kozarčku dobre kapljice. Okrog 20. ure bomo predvidoma zapustili Sečo in se napotili proti domu. Prosimo vas, da nam vsi tisti, ki se srečanja nameravate udeležiti, to sporočite s prijavnico , ki je natisnjena poleg tega obvestila, ki nam jo vrnete najkasneje do 20. septembra 2003 na naslov Lipbled, Splošni sektor, Ljubljanska 32, 4260 BLED ali pa jo oddate v tajništvu tovarn oziroma direkcije. Ker imamo za kosilo pripravljena dva jedilnika, vas prosimo, da na prijavnico napišete tudi, za katerega ste se odločili. jedilnik 1 Goveja juha z rezanci Pečen svinjski hrbet, ocvrt puran Pražen krompir Grah s panceto in paradižnikom Mešana solata Pecivo jedilnik 2 Tuna v solati Skarpena v pečici Krompir Špinača po dalmatinsko Mešana solata Pecivo Anton Koncilja Nesreča prihaja na krilih in odhaja peš. Voltaire PRI J AVN ICA Podpisani , stanujoč , vam sporočam, da se bom udeležil srečanja upokojencev dne Odločil sem se za jedilnik št.... Vstopil bom na avtobusni postaji Podpis: Pesem gozda v vašem domu1 Pesem gozda v vašem domu! vozni red sreda, 8. oktober JEREKA 7.00 ČEŠNJICA 7.03 SREDNJA VAS 7.06 STUDOR 7.08 STARA FUŽINA 7.13 JEZERO 7.16 LAŠKI ROVT 7.20 POLJE 7.23 KAMNJE 7.25 SAVICA 7.27 BOH.BISTRICA 7.30 LEPENCE 7.35 NOMENJ 7.40 BLED-UNION 8.00 vozni red četrtek, 9. oktober 1. avtobus KRNICA 7.00 ZG.GORJE 7.02 SRGORJE 7.06 REČICA LIP 7.08 REČICA 7.10 BLED-JELOVICA 7.12 BLED- UNION 7.15 LESCE-ŽEL. POSTAJA 7.25 LESCE-TULIPAN 7.26 RADOVLJI CA-ISO-SPAN 7.28 RADOVLJICA-AVT. POSTAJA 7.30 2. avtobus DOVJE - KEPA 6.45 DOOVJE - MOJSTRANA 6.48 JESENICE - ČUFAR 7.00 JESNICE -ŽEL. POSTAJA 7.05 JESENICE - ŽELEZARNA 7.08 ŽIROVNICA 7.15 RADOVLJICA -AVT. POSTAJA 7.30 PODVIN 7.40 POSAVEC 7.45 PODNART - GOBOVCE 7.50 1 1 I I I KADROVSKE SPREMEMBE V JUNIJU IN JULIJU PRIŠLI ODŠU POROČILI UMRLI RODILI SO SE BOHINJ Logondar Sandi Žmitek Viktor Toman Janez Murovec Anton Grm Matej Smukavec Andrej Cesar Branko Mencinger Erika Ropret Alojz Hribar Martina Loncnar Monika Tonejec Janko Dobravec Irena Mrak Gorazd Golob Ribana Pajič Milenko Jovanova Dušanka Zupan Janez Fon Marija Smerke Sonja Fon Robert Potočnik Andrejka REČICA Turk Blaž Duljak Brigita Prosič Janez Ambrožič Mojci - sin Kemperle Irena Loncnar Monika Pazlar Julijana Pemuš Marjetki - sin Tonejec Janko Dobravec Irena Mrak Gorazd Golob Ribana Pajič Milenko Jovanova Dušanka Zupan Janez Fon Marija Smerke Sonja Fon Robert Potočnik Andrejka Jakopič Jernej Toman Janez Grm Matej Kneževič Damjan Gracelj Andrej Pajič Sašo odšli TRGOVINA Mohorč Anita Ropret Alojz Vidic Miha Mencinger Erika Erčulj Janez Hribar Martina Bergant Jožica Cesar Branko Pogačnik Blaž Smukavec Nika Berkopec Matjaž Pretnar Janko odšli KR. PODJ. Mihelčič Stanislav Turk Blaž Bernik Vesna Šemrl Maja Kržišnik Brane Kemperle Irena Zupan Sebastjan Legat Vanja LETOŠNJI PLANINSKI POHODI V letošnjem letu smo se člani planinske sekcije Lipbled udeležili kar nekaj lepih planinskih pohodov: • Rudnica • Galetovec • Slavnik • Slivnica • Kumlehova glava nad Vršičem • Kopa nad Belopeškimi jezeri • Špik - Hude police • Piz Boe v italijanskih Dolomitih Vsi pohodi so bili izvedeni v lepem vremenu z obilico lepih razgledov, cvetja in živali. Zame je bil najlepši pohod na Piz Boe ( 3152 m ), kjer smo videli izredno lepo urejene kraje, katerih prebivalci se preživljajo predvsem z zimskim in letnim turizmom. Vabimo Vas, da se nam pridružite! Zdravko Zalokar Kolesarski dan Na praznični dan, v sredo 25. junija seje skupinica 15 udeležencev (nekateri so se pridružili še kasneje) iz Direkcije in Tovarne Rečica odpravila na kolesarski izlet v skupni dolžini 43 kilometrov, s startom na Rečici in ciljem v Ribnem. Obetal seje lep in vroč dan. Na pot smo krenili nekaj minut čez deveto izpred Tovarne Rečica, vozili skozi Podhom in Zasip, sledil je prvi spust do Save Dolinke v Piškovco in vzpon do vasi Breg. Pretežno ravninska etapa skozi »Kašarijo« je hitro minila. Najbolj zagnani so si del poti privoščili zasledovalno vožnjo »na kronometer«. Po krajšem postanku smo nadaljevali turo skozi Brezje do Posavca, kjer smo spet prečkali Savo. Kar zahteven vzpon skozi Mišače je marsikomu pobral precej moči. Posebej tisti, ki sedemo na kolo bolj poredko, smo bili na vrhu zelo zadovoljni, da je več kot dve tretjini poti že za nami. Sonce je močno pripekalo, ko smo se, razdeljeni v par skupin, peljali skozi Kamno Gorico, Lipnico in Lancovo ter nas je po ponovnem prečkanju Save, tokrat Bohinjke, čakal še vzpon do Bodešč. Vendar smo tedaj že zaznali prijeten vonj sence in piknika za Ribensko goro, zato je konec poti minil kot bi mignil. Poleg sence, dobre hrane in pijače smo prejeli še darilca. Tisti, ki jim še ni zmanjkalo moči, so se pomerili v odbojki in malem nogometu, nekateri pa so se kasneje tudi razmigali s plesom. Sicer utrujeni (eni bolj drugi manj), vendar zadovoljni, smo zvečer ugotavljali, da smo preživeli zelo prijeten ter za dušo in telo koristen dan. Zato upamo, da se nam bo ob naslednjem športno-družabnem srečanju pridružilo še več sodelavcev. Le par dni prej, v soboto 21.junija, so 5. jubilejni kolesarski piknik Radovna 2003 organizirali tudi v Tovarni Rečica. Udeležencev je bilo preko dvajset, program in tura pa sta potekala takole: Program: 8.30 uri Zbor: Na parkirišču LIP Rečica 8.35 uri Start: Vzpon na kolo in prvi pritiski na pedala 1,3 km Postanek po vzponu skozi Sp. Gorje pri Fortuni, tam nas počakajo ostali sotrpini 2,3 km Vožnja čez Poljane 3,8 km Z rahlim vzponom preko Kočne sledi spust do Slovenskega Javornika 6,9 km Skozi Kurjo vas mimo dvorane Podmežakla tam pa bomo zapeljali na makadam 15 km Ob avtocesti po makadamski poti mimo Hrušice 18 km Sledita rahel vzpon in spust po gozdni poti do Mojstrane kjer sledi zaslužen počitek 21 km Sledi 3 km dolgi vzpon po cesti čez Kosmačev prelaz tu pa bo leteč »gorski« cilj 22 km Spust do Psnaka kjer bo »zaslužen« počitek z okrepčilom 28 km Nadaljevanje poti z rahlim spustom do spomenika pri požgani domačiji »ROKA« Piknik Sledi dolgo pričakovani PIKNIK! 36 km Po pikniku vrnitev po cesti skozi Radovno do Krnice 40 km Spust in verjetno še kakšen postanek do startnega mesta pri Lipu Dolžina trase: 40 km - Skupno vzpona: 440 m Maja Lakota VAJA OCENJEVANJA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA TOVARNE BOHINJ Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Lipbled - tovarne Bohinj smo imeli vajo ocenjevanja. Ocenjevala sta jo poveljnik občine Bohinj Pavel Žvan in njegov pomočnik podpoveljnik Jule Kuhar. V zvezi s to vajo bi vas seznanil z nekaterimi ugotovitvami, s katerimi ne smemo biti zadovoljni. Od oddanih 40 vabil se je vaje udeležilo le 8 članov, tudi iz vodstva tovarne Bohinj ni bilo nikogar. Gasilska oprema je dotrajana, premalo imamo zaščitnih oblek za vročino, nimamo radio postaj, ki so nujne za nemoteno delo gasilcev. Tole naj bo v razmislek vodilnim v tovarni Bohinj, vse mlade pa vabimo, da se nam pridružijo. Poveljnik PGD, Anton Medja Pesem gozda v vašem domu! Pesem gozda v vašem domu! PODČETRTEK - 2003 Razspisujemo proste počitniške kapacitete v garsonjeri v Podčetrtku za obdobje september - december 2003 Razspisni roki so naslednji: sob._____________________________sob.______________________________sob.______________________________sob._____________________________sob. september 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21, 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 1. 2. 3. oktober 4. 5, 6. 7. 8. 9. 10. n. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. . 22, 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. november 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18, 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. december 29. 30. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9, 10. 11. 12. 13. 14. 15. .16.-: 17. 18. 19, 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26, 27. 28. 29. 30. 1. 2. januar 3, 4. 5, 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16, 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. PRIJAVE pošljite do 29.avgusta 2003 na naslov splošnega sektoija direkcije LIP Bled. V primeru, da kapacitete ne bodo v celoti zasedene, bomo poskušali prijave strniti v celoto, preostale proste kapacitete pa ponuditi zdravilišču Atomske toplice za njihovo uporabo. PRIJAVNICA ZA LETOVANJE priimek in ime: stanujoč: roj. leto: zaposlen v Lip tovarna: telefon doma: počitniški objekt želim koristiti od_______________________do____________________________ali od_____________________________do Upoštevamo izključno prijavnice, kjer sta navedena dva termina! Polek mene bodo letovali še: priimek in ime:___________________leto rojstva naslov_________________________________zaposlen v 1. 2. 3. 4. PODPIS: lipbled. mm* avgust 2003 Spoštovani ! Radi bi Vam predstavili zgodovino triatlona jeklenih, ustanovitev in delovanje Triatlon kluba jeklenih ter se zahvalili za Vašo pomoč pri izvedbi tekmovanj, ki jih organizira naš klub. Tekmovanje Triatlon jeklenih v Bohinju je bilo prvič izvedeno zadnjo soboto v avgustu leta 1984. Idejni oče ter prvi soorganizator je bil znani humorist Tone Fornezzi - Tof, potem pa je prevzela organizacijo tekmovanja Turistična družba Bohinj. Na prvem tekmovanju je bilo potrebno preveslati s kajaki dolžino Bohinjskega jezera, opraviti 30 km dolg gorski vzpon s kolesi do Rudnega polja, gorski tek z nahrbtnikom pa je bil takrat mišljen do Kredarice, vendar je bil cilj zaradi vremenskih razmer oziroma snega prestavljen na Vodnikovo kočo na Velem polju. Sele na tretjem tekmovanju so bile razmere za tek do Kredarice ugodne, vendar so skoraj vsi tekmovalci ugotovili, da je to prenaporno. Tako je cilj ostal pri Vodnikovi Koči, dolžina veslanja pa se je povečala še v obratni smeri. Čeprav pomeni klasični triatlon plavanje, kolo in tek, je to tekmovanje privabljalo lepo število tekmovalcev in tekmovalk iz različnih krajev Slovenije. V teh zlatih časih triatlona je bila prav v Bohinju ustanovljena tudi Triatlonska zveza Slovenije s sedežem v hotelu Kompas v Ribčevem lazu. Telefonski klici so me vzpodbudili, da sem na hitro spisal vabila za 11. Triatlon Jeklenih, ki naj bi bilo kot ponavadi zadnjo soboto v avgustu. Vabila sem objavil tudi v Gorenjskem glasu ter Valu 202. Dva dni pred tekmovanjem me obišče policija ter mi razloži, da imajo podatke, da organiziramo javno prireditev brez potrebnih soglasij. Sele takrat smo prvič izvedeli, kako mora zadeva potekati po zakoniti poti. Za nas poti nazaj ni bilo. Začeli smo jim dokazovati, da bo to le srečanje in ne tekmovanje. Po srečanju pa se bomo še malo »udarili in trenirali proti Vodnikovi koči». V soboto se nas je ob čudovitem poznem avgustovskem poletnem jutru zbralo 36 triatloncev. Spustili smo kajake v mimo gladino Bohinjskega jezera, kjer seje odseval mogočni Pršivec, ter na znak 1-2-3 začeli z veslanjem. Pred samim startom so nas iz ozadja opazovali bivši organizatorji in verjetno še kdo, saj je v mesecu novembru prišel račun od sodnika za prekrške. Vendar smo se s pritožbo uspeli izogniti plačilu ne tako majhne kazni. Takoj za tem smo začeli zbirati potrebno dokumentacijo za pridobitev vseh dovoljenj o ustanovitvi Triatlon kluba Bohinj. Vsa zadeva je bila rešena decembra 1995. Ustanovitelji kluba smo imeli s tem odprte roke za organiziranje ter nadaljevanje tekmovanj »Triatlona jeklenih». Seveda pa smo šele pri prvi organizaciji triatlona videli, da to sploh ni enostavna zadeva. Kljub temu, da je Občina Bohinj vsako leto prevzemala pokroviteljstvo nad Triatlonom ter nam dodelila kar nekaj sredstev, smo naleteli na velike težave pri pridobivanju raznih dovoljenj. Tu nismo imeli nobenih izkušenj, v novi državi pa je veliko stvari še bolj zakompliciranih kot prej. Naj večji problem je bilo pridobitev dovoljenja za zaporo državne ceste na Pokljuko. Tu včasih do zadnjega dneva nismo vedeli, kako bo. Zato smo kolesarski del tekmovanja pred leti spremenili, to je s kolesi preko Uskovnice. Hkrati smo uvedli tudi tekmovanje v štafetah. Obe novosti so tekmovalci dobro sprejeli, tako da smo v lanskem letu imeli na startu Bohinjskega jezera že preko 150 kajakov. Pri sami organizaciji sodeluje veliko število redarjev, potapljačev, gorskih reševalcev, sodniške službe, preskrbe na okrepčevalnicah. Menjalni prostor kajak - kolo zahteva dobro izuijeno posadko za izvlek čolnov, da tekmovalci ne bi čakali in izgubljali dragocenih sekund, ki so jih »prigarali» na jezeru. Tekmovalci se za to naporno tekmovanje pripravljajo preko celega leta. Zato je namen organizatorja čimbolj pravično nagraditi vse tekmovalce, seveda pa jih na koncu tudi primemo pogostiti. Vse to pa zahteva vsako leto več denarja. Zato smo primorani iskati sponzorje, ki bi nam bili pripravljeni kakorkoli pomagati. Najprej smo se obrnili na domača podjetja in podjetnike. Prijetno smo bili presenečeni nad veliko pripravljenostjo pomagati nam, seveda vsak po svojih zmožnostih. Tako nam tudi Vaše podjetje tovarna Bohinj Lipbled že vrsto let prispeva lepe nagrade, ki jih podeljujemo najboljšim tekmovalcem. V upanju, da bomo deležni Vaše pomoči tudi na letošnjem 18. Triatlonu jeklenih, se na koncu tega prispevka zahvaljujemo celotnemu kolektivu Lipbled, ki je med množico prošenj našlo razumevanje tudi za » Triatlon jeklenih ». Hvala in srečno ! Karel Medvešček STANJE ZAPOSLENIH JUNIJ JULIJ BOHINJ 365 367 REČICA 239 236 TRGOVINA 62 53 KROVNO PODJETJE 33 31 LIP BLED 699 687 Pesem gozda v vašem domu! Pesem gozda v vašem domu! NAGRADNA KRIŽANKA lipbled Geslo iz nagradne križanke pošljite na naslov : LIP Bled, Ljubljanska 32, Bled (za Novo Glasilo ) do ponedeljka, 15. septembra 2003. Nagrade so : 1. vikend v Vratih, 2. majica, 3. majica. Pravilna rešitev gesla iz nagradne križanke 8. številke Novega Glasila : OKTET LIPBLED Izžrebani so bili : I. nagrada - URŠKA ŠLIBAR iz Bleda, 2. nagrada - JAKA VOVK iz Zgornjih Gorij, 3. nagrada - JANEZ ISKRA iz Bohinjske Bistrice. Čestitamo \