Ka	H ui	'Ig®	■ \	' -	." » .-'»i t —i
rtfgUKMD AJTP MWKP0T1P CTPH I—— f"* f) AOTTOMOP »T T— AW 0» CWniM mtW Wli AfM POB OfFlfll OT WW TOH| T ifrMtf^riMl, LMilUP.Ef
VijTiijt ibnnakl datraik v Združenih drtarah.
Velje za celo leto......... $6.00
Za pol leta...............$3 00
Za Hew York celo leto.... $7.00 Z« inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest dorsiriau Dally In the Ufcttod State«.
lasaed every day except Sunday« and lagal Holidays ir 75.000 Readers. "W*
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September SI. 1003, aft the Poet Office aft New York, N. Y.f imder the Act of.Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 165. — STEV. 165.	NEW YORK, SATURDAY, JULY 16, 1921. — SOBOTA, 16. JULIJA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK TXIX.
HARDINGOV PREDLOG IN JAPONSKA
JAPONSKA VIDI NEVARNOST V NAČRTIH HARDINGA. — GIBANJE BO IMELO VELIK UČINEK NA NJENO VLOGO NA
DALJNEM VZHODU.
Tokio, Japonska. 14. julija. — Predlog predsednika Hardinga 7a konferenco v Washington« je bil oficijelno sprejet ter je včeraj kabinet na doljro in široko razpravljal in razmišlial o njemu.
< Iz/a sprejema te brzojavke so v Washington«] že dobili sprejem Ilardinjrovejra predloga strani Japonske, vendar pa se ni prav nič omenilo vprašanj Daljnejra vzhoda.)
Celo cesarstvo, od najvišje stoječega uradnika pa do preprostega podanika, je bilo /e dol gre mesece pripravljen o na tako gibanje, o katemii priznava vsakdo, da bu imelo velitan>ki učinek na bodoč-rost Daljnega vzhoda in na vlogo, ki je določena Japonski, da ju igla tam.
Vsako tež kočo. katero najdejo japonski državniki, ko skušajo d< ločiti eilj političnih aktivnosti .Japonske na D djnem vzhodu v bodočnosti. se je »»pravilo v o>predje. da se pojasni >trah. ki je bil ustvarjen od drugega d«*I;> prcdlojra predsednika Itardinga. namreč da naj bi razoroževalna konferenca logično izključevala tudi razpravo o splošnih problemih Daljnega vzhoda.
Japonski uradniki nočejo razpravljati o zadevi, a poročevalec je bil informiran, da Japonska sicer z veseljem pozdravlja konferenco o razoroženjn. da pa prevladuje upiiv. da zahteva predlog glede konference v politiki Daljnega vzhoda najbolj -skrbni razmislek od strani .1 a pocVke.
(Ilasi sc na pri mer, da je status Japoncev v Ameriki važno vprašanje za Japonsko, o katerem bi slednja rada vedela, če bo tudi vkljoteno v predlajran-i razpravo. Jasno pa je, d i smatra Japonska oboroževanje za glavni predmet predlagane konference in da je pripravljena razpravljati o tem.
Konservativni list Džiži Simpo, ki je pionir v kampanji za dogovor glede oboroževanja, imenuje incijativo predsednika Hardinga kot največji mogoči blagoslov za vse narode sveta.
— Sodeč po ugotovilo podadmirala Kato, mornariškega ministra napram zastopnikom Ass. Press v Tokio marca meseca, — pravi list, — bo Japonska pozdravila sovdeležbn ter storila vse, kar bo v njeni moči. da nastopi v soplasju z zavezniki.	,
List Asahi misli, da je sedaj prišel čas za Japonsko, da provana svoje račune na Daljnem vzhodu. Boji se. da bo biez pomoči Japonska izolirana in pravi, da stoji brez dvoma pred največjo krizo izza rusko-japonske vojn.?.	........
Listi najdejo težkoče v razumevanju resničngea pomena japonsko angleškega obvestila na Ligo narodov, da se bo to zvezo razlagalo V soglasju z dojrovorom glede Lige narodov.. List ftinbmu je mnenja, da ta zveza enostavno ni več veljavna ali učinkovita kot vojaška zvezi
MORILCA STA 8E VRNILA
UKLENJENA IZ MEHIKE, j«
Domenico Benigno in Charles Coletti. katera želi policija v ,] Clevelandu. ker sta se vdeležila roparskega napada, ki je stal živ- ' ljen.j^ dveh mož, sta dospela v nt wvorske pristanišče vklenjena na Ward parnikn Montrev. De- J tektivi clevclaudske policije so zasledili oba domnevana morilca v Mexico City.	J.
V nov i dne 31. decembra je se-|i dem mož v avtomobilih vzelo, $47.000 tekom roparskega napada Clevelandska policija je ujela tri : in sled dveh nadaljnih je vodila v Mexico City. Dva detektiva sta
bila odposlana ter sta našla oba domnevana morilca, a nobena iz-| ročitev ni bila mogoča, ker ni bila sedanja mehiška administracija priznana od ameriške vlade. Mehiške oblasti pa so vendar odredile deportaeijo obeli kot nezaže-1 ji vili tu j rev in kakorhitro sta bila oba na morju, na krovu par-nika MVniterev. sta detektiva izvršila aretacijo, kajti peljala sta se z istim paruikom. j. Aretacija obeh v mehiškem trla vnem mestu je povzročila proti ameriško demonstracijo, tekom katere so ljudje metali na ameriška detektiva lonce za rože.
(SS9 tfc f
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah
in avstrijskih kronah
ae potom nih tanke izvršujejo po eenl. s&neeljivo ta hitro
{Včeraj so bile nafte cene eledeče:
JUGOSLAVIJA:
Razpošilja mm sadu je polte In tep]*£nje "Kr. poftal čekovni
Urad" in "Jadranske banka" ▼ Ljubljani.
300 kron ---- $2.20 1,000 kron .... $ 7.00
400 kron ---- $2 90 5,000 kron ____ $05.00
500 kron ----$3.60 10,000 kron ____ $69.00
ITALIJA nr ZASEDENO OZEMLJE:
Razpošilja na mednje pofte ia isplačuje "Jadranska banka"
)r Trata.
50 lir ...... $ 2 90 500 lir ...... $25.50
100 lir ...... $ 530 1000 lir ...... $50.00
300 lir ..... $15.60
NEMftKA AVSTRIJA:
Eaapoiilja aa sadnje poftte ia lspla£nje "Adriatbefte Bank"
■a Dunaja.
1,000 nemško-avstrij skih kron____$ 2.30
5,000 nemiko-avstrijskih kron ... $ 10.50
10,000 nemiko-avttrijskih kron .... $ 21.00
60,000 nemiko-avstrijskih kron____$100.00
Vrednost denarja tedaj nI stalna, menja se večkrat aepričako
▼aao; Ia tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej
Ml račuaamo po eenl istega dna ko nam poslani denar dosps t roke
Kot generalni zastopniki "Jadranska Banka" In njenih podrt*
dIc imamo zajamčene i rr an redno ugodne pogoja, ki bodo rslike ko
Tisti sa ona. ki as is ali ss bodo poelnievali nafte banka.
Uf
Daaar nam js poslati nejbrfj po Dnmisllu Monsj Mar, aH pa
ps Hew York Bank Draft.
Fra&k Siksar Stat« Bul iimmmsm. hvy«i
VELIKA GRAFTERIJA !
NA ELLIS ISLANDUI
_
!
Komisar Wall i s je suspendiral načelnika justičnega urada na Ellis
Islandu.
---
Priselniški komisar Wallis je; včeraj objavil, da je suspendiral za pet dni brez plače Avgusta Schella. načelnika pravdnegi ura-j <ia lia Ellis Istandu. Schell ima p«?t dni čas«, iekom katerih lahko vloži odgovor m« obtožbe, dviguje-; ne proti njemu.
Zaenkrat ni l ilo mogoče dobiti natančnih informacij glede teli obtožb, vendar pa je komisar Wall's cenil, da J-o uslužbenci Ellis Islanda vsak « leto pobrali približno stotisoč dolarjev grafta.
Priseljenci, katere bi se moralo deportirati ali katerim bi morali zabraniti vsi o**. v deželo, so se smeli izkrcati — je rekel Mr. Wallis. — in nek iteri. ki bi morali biti deportirani, so lahko ostali v Združenih državah. Več inšpektorjev. toftnačev in stražnikov je bilo zaslišanih, stavljenih pred sodiš«" e ter odpuščeno iz slnžbe. še predno je bil Schell obtožen. Komisar je rekel, da se splošno širijo govorice, da jc bil neki važen u-rsdtiik prejšnje administracije v Washingtonu mogočen prijatelj Schella.
Obtožbe proti Schellu sejrajo nazaj celih petnajst let. Osemnajst let je bil v priselniški službi. Sorodniki inozemcev. ki niso mogli dobiti vstopa v deželo, so povedali komisarju Wallisu, da so plačali svote od sto do stopetdeset dolarjev ljudem, ki so rekli, da so prijatelji Schella.
vXa Ellis Islandu so se širili zadnje dni govorice, da je Schell deloval za odpust uslužbencev na temelju reorganizacijskega načrta v namenu, da se varčuje in da so bili številni, katere je on imenoval za odpust, pri jati ji bolj važnih uradnikov administracije Ellis Islanda.
NICARAGUA ZAPLENILA OROŽJE.
Maigta, Nicaragua. 15. julija. Vlada je izdala odlok, soglasno s katerim je treba oddati v roke oblasti vko narodno orožje, ki se nahaja sedaj v rokah posameznikov. *	_________
KRIM JE POSTAL i SOVJETNA REPUBLIKA
i
--I
Ladjedelnice ob Nevi obratujejo s polno paro. — Otvoritev ruske univerze. — Einovjev predsednik.'
--I
Moskva, 15. julija. — Včeraj je' lila na Krimu proglašena avto-' Komna sovjetiia republika.
Ladjedelnic^ ob Nevi obratujejo 3 polno paro. Delavci popravljajo oceanske parnike, ki bodo kmalo v službi zunanje trgovine.
Te dni je bil oU orjen v Minsku prvi beloruski politični inštitut. Pred kratkim je bila tam otvorje-na nova univerza.
Skupna rumunsko-rnska komisija se je začel-j posvetovati glede' ureditve paropiovbe po Dnjestra.
Te dni je bilo končano zborovanje kongresa lietje internacijona-le. Zinovjev jo bi! znova izvoljen predsednikom. Tujezemski delegati so se prist čno zahvalili Rusom za izkazano gostoljubnost. V svojem odgovoru je rekel Zinovjev, da je svteovii t buržuazija znova] utrdila svoje stališče ter pozival proletarce vsega sveta k ustr*\jno-sti.
PAMETNA RAZSODBA RAZREDNA ZAKONODAJA.
Los Angeles, Cal. 15 julija. — Sodnik višjega sodišča Burnell je proglasil odlok mesta Pomono, v bližini tukaj, ki prepoveduje zabave v nedeljo, za katere se pobira vstopnino, kot neustaven, to je proti ustavi.
Sodnik je izjavil, da J? to razredna zakonodaja, ki prepoveau-je glediščem in drugim zabavaliS-eem predstave v nedeljo. doe;m je cerkvam dovoljeno pobirati ko-.lekte v nedeljo, kajti te kolekte pomenjajo dejanski vstopnino.
GRKI SO ZAVZELI TURŠKO POSTOJANKO.
Carigrad, Turčija, 15. julija. — Grške čete so Z2sedle mesto Afiun K&rahissar. važno postajo na juž-rr stranski progi Bagdadske železnice.
To je bilo danes tukaj objavljeno. Karahissar leži nekako 55 milj južno od Kutaje. O Kutaji so govorili, da je središče grške ofenzive psoti turškim naeijonalistom, ki so je pričela pretekli'pondel jek.
LLOYD GEORGE IN
SVETOVNI MIR
i;
Ang.eški ministrski predsednik je .odgovoril nasprotnikom Hardinga. i ve razoroževalne konference.
i ————-i London, Anglija. 15. julija, — Ministrski predsednik Lloyd Geor-j gr. ki je sprejei izziv nasprotnikov^ ,\i ashingtonskf konference za raz-( oroženje, je izjavil, da je povabili pred-^ednika Hardinga prvi ko-ri:k proti tajnemu svetovnemu miru. Rekel je:
j — Odkritosrčno upam, da bo j konferenca napravili Tihi oceani I resnično miroljubnim in tihim 'oceanom. Tudi upam. da bo doved-j ^li do koristne razprave problema ^ j razoroženja od katerega je v toli-j j ki meri odvisna bodočnost našega i plemena, ker se- ne tiče ne le te-!ga. kar so določile pogodbe in |kar vsebujejo dogovori med naro-jdi. temveč sporazuma, ki ga bo mogoče vstanoviti potom tega.' Nobene razlike ni, kakšne lige ali zveze vstanav'jajo, če se en narod oborožuje proti drugemu, kajti končni zid oboroževanja ne more[ biti nič drugegs kot vojna. Vsled tega ne more imeti nobena pogod-ibi'. prave vrednosti, dokler ne pride do sporazuma med narodi, vsled katerega bodo uporabili vse nt ravne vire, vse svoje bogastvo iii celo svojo silo ^ svrho razvoja »koristnih sreč ste-v, ne pa razvoja 'mehanizma in priprav in za medsebojno klanjo. Prepričan sem. da ibo ta konferenca, ko se bo enkrat| sestala, dovedla do nekaj, kar bo segalo preko navadnih resolucij j -- prilog razoroženja in da bo do-. vedla do sporazuma in resničnega (dogovora, tikajočega se vprašanja. kako zadržati oboroževanja V .notranjosti neškodljivih meja.
JEKLASKI DELAVCI BODO DOBIVALI ŠEST CENTOV MANJ NA URO.
Youngstown, O.. 15. julija. — Tukajšnja Sheet and Tube Company. največja neodvisna jeklarska naprava v tem okraju, je dahneš objavila skrčenje plače, ki bo znašalo za navadno delo šest centov na uro. Odredba stopi z jutrišnjem dnem v veljavo.
Dosedaj so imeli šestintrideset, sedaj bodo imeli le trideset centov
na uro.___
— - 1 - — — t
VELIKO OGROŽENIH, KO SE JE ODTRGAL OBLAK.
Alliance, Xeb., 15. julija. — Več ljudi je baje umrlo nasilne smrti in o enem se ve zagotovo da je bil ubit; več tisoč glav goveje živine je bilo izgubljenih in veliko renč krog Andrews, se demnajst milj zapadno od Crawford, vsled naliva, ki je preplavil okraj White River Canyon.
■ ■. ■ ■ t ■
Potni listi.
Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potu! list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica.
1 Navadno pismo ne zadostuje
vež.
Kdor tedaj nima nobene take - listine, pa želi potovati v stari l kraj, naj piše županstvu one ob-. čine, v kateio je pristojen, po do-. movnieo, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New * York v namenn, da bi potoval v 1 stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine.	|
Fra^k Sakser State Bank, ' H2 Ortlandt gfc, New York, N. T.
m*	---
Slika nam kaže ministrskega predsednika južno-afriških držav, generala Smuts.i, ki je veliko pripomogel, da so se začela pogajanja med irskimi zastopniki in Lloyd Oeorgom.
LENIN ODPRL VRATA ZUNANJI TRGOVINI
DOVOLIL JE. DA SE SME VZETI SOVJETSKA PODJETJA V NAJEM V NAMENU VARČEVANJA. — TRGOVINSKA POGODBA S HAMBURG ČRTO.
Moskva, preko Revala, 14. julija. — Sovjetska -vlada je objavila dekret, na temelju Katerega je dovoljeno jemat: v najem sovjetska podjetja in sieer v svrho narodne ekonomije. Kooperativne skupile in posamezniki smejo vzeti najem svoje industrije in imajo pravico, sprejemati naročila od privatnir strank ter proizvajati blago za prodajo na javnih trgih. Sklepati smejo trgovino z vlado in drugimi napravami. najetimi na tak način. Vsa sovjetska delavska zakonodaja ostane pravomočna.
To znači velik korak naprej proti zopetnemu ustanovijenju kapitalističnega reda ter znači nadaljno stopnjo v Leninovem obširenm vltidno-kapitalističnem načrtu, s pomočjo katerepca hoče dati najboljšim trgovskim duhovom v Rusiji polno prostost v okviru sovjetskega sistema.
Berlin, Nemčija, 1-1. julija. — Hamburg - Amerika črta ima do-gevor s sovjetsko Rusijo, a edina neposredna vrednost tepa dogovora je, da si zagotovi tovrne in ekspresne pošiljatve v Rusiji. — je rekel Hapag. ravnatelj črte. — To nas odškoduje. — je rekel. — za majhen izdatek pri kapitaliziranju neke kompanije s 100.000 markami in če se bodo trgovske možnosti razširile, bomo lahko povečaJi svoje investiranje.
Hapag je poslal svoje lastne inženirje v Petrograd, da pregledajo pomole. Navzoči so bili tudi inženirji Angleškega Llovda. Petnajst ladij so pred kratkim raztovorili v Petrogradu, je izjavil Gregor Krasin, boljševiški minister za komunikacije. Nemci so ravnokar odposlali prvi dve ladji na temelju novega dogovora, obloženi z moko in drobnarijami. Slaba leta in beda, ki je sledila paralizi trgovine sta prisilili komuniste, de povečajo svoje trgovske odnošaje z zunanjim svetom.
Oficijelni sovjetski viri trdijo, da so že imeli za dvatisoč in pet-slo milijonov mark vrednosti trgovine z Nemci in sicer za železniško blago. Pred kratkim so naročili v Nemčiji velike množine poljedelskih strojev ter izjavljajo, da bodo v kratkem sklenili nadaljne kon-trakte glede dobave lokomotiv. #
Sovjetski trgovsk izastopniki v Berlinu priznavajo, da se vrše obširna pogajanja, vendar pa trdijo, 'da se je malo pozitivnega doseglo in to vsled tega, ker noče nemška vlada priznati sovjetov.
Krasin je imel v Rigi važen pogovor z nekim zastopnikom Stin-nesovih listov, v katerem je izjavil, da potrebuje Rusija v glavnem poljedelskih strojev ter živil. On trdi. da vzdržujejo Rusi eksporte svojega lastnega blaga, dokler se ne bo zagotovilo v sovražnih deže-lali varnosti njili sekuritetam. Glede sovjetskih koncesij je Krasin priznal, da se sedaj vrše v Londonu pogajanja z Angleži glede ruskih petrolejskili polja. Krasin pričakuje obnovljenja trgovine s Francijo ter izjavlja, da značijo njegovi obiski v ura.lu francoskih izdelovalcev v Londonu, tla smatrajo Francozi žvenkrt sovjetskega zlata piav tako prijetnim kot drugi in da bodo kmalu priznali poterbo ruskih trgov.
Krasin je objavil odpotovanje sovjetske misije v Kanado, a zavlačuje svoje lastno odpotovanje. Glede Združenih držav je rekel, da bodo pod pritiskom splošne krize pričele s trgovskimi odnošaji s sovjetsko Rusijo.
LLOYD GEORGE IN DE VALERA
ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK VIDI UPANJE V GOVORU IRSKEGA NAČELNIKA SINN FEIN ORGANIZACIJE. — IZGLEDI ZA MIR NA IRSKEM SO SEDAJ MNOGO B0LJ&I.
London, Anglija, 15. julija. — Ministrski predsednik Llovd George je imel včeraj zvečer posvetovanje s kabinetnimi ministri, da razpravlja z jimi o svojem sestanku z de Valero. Pozneje se je vdele-žil nekesa banketa, kjer se mu je priredilo burne ovaeije.
Potem ko se je oprostil za svoj pozni prihod, je rekel, da je bil preko dneva zaposlen z važnimi nalogami, nakar se je sestal s svojimi tovariši ter tudi sporočil kralju, ki *e baje zelo zanima za eelo zadevo in kojega intervenciji se toliko pripisuje.
—	Mi mu dolgujemo, — je rekel. — dolg globoke hvaležnosti za to. —
Z ozirom na Irsko je prosil ministrski predsednik svoje poslušalce, naj ga ne spravljajo v skušnjave, da bi bil indiskreten.
—	Cim manj rečeno, tem bolje v tem stadiju. — je rekel. — Obstoja pa veliko dejstvo, — da se je nahajal Mr. de alera, načelnik pretežne večine irskega plemena, cele tri ure v posvetovanj uz ministrskim predsednikom, s katerim je razpravljal o različnih metodar in predlogih za uravnavo tega dolgega spora, — *ega starega, ostrega in škodljivega boja, v katerem je bilo opaziti neštevilne nesrečno zmote in v katerem se je izgubilo številne prilike.
—	Upajmo, da ta prilika ne bo izgubljena. Po dolgi razpravi rečem lahko le to, da sva midva oba storila najboljše, da zagotoviva —-mir. Ne bi bilo pametno zame, če bi šel preko tega v sedanjem trenot-ku, kajti oba imava še svoje težkoče.
Da so ti izgledi za trajen mir na Irskem lepši kot so bili kdaj v zgodovini, je bila izjava, katero je podal de Valera, predno se je pričel posvetovati z ministrskim predsednikom.	—
—	Prepričan sem, — je dostavil, da je atmosfera v Angliji in ni Irskem pripifavna za mir. Edina stvar, ki je sedaj potrebna za nas je priti do skalnatega temelja.
—	To je enostavno privatna konferenca z Mr. Lloyd Georgejem .mesto obstreljevanja na velike razdalje, da vidimo, kaj je mogoče storiti iz neposredne bliine, — je dostavil irski republikanski voditelj
De Valera je končno izjavil, da je on osebno za to, da se objavi vsebino pogovora ter rabil pri tem frazo predsednika Wilsona o — ,Javnih dogovorih — javno sklenjenih1'.
GOVERNER ZAPRT RADI NE-f PO&KOR&ČINE.
Mexico City, Mehika, 15. julija. General Carlos Green, prejšni go-verner države Tabasco, ki je* pri-še prostovoljno v mehiško glavno mesto, da pojasni obdolžbe, katere je dvignila proti njemu vlada radi nepokorščine, je bil are-Itiran tekom pretekle noči ter da-'nes obsojen na ječo tridesetih dni,
General Green je bil odstavljen kot governer države Tabasco tekom meseca novembra preteklega leta.
KRIM JE PROGLASIL REPUBLIKO.
Riga, Letska, 15. julija. — Krim se je proglasil danes za avtonomno sovjetsko republiko, soglasno z brezžičnim brzojavnim sporočilom iz Moskve. Glavno mesto republike je Simferopol.
"GLAS NARODA"
—	■uvinian milvi	m. -
ifilTii ** ^r^MMSii'*'"" Mju^ontciMi
■ 1
1» 1MB ** 9tmm aa m«'mta"** HM Ca Ml Ma MjH Za tawiatvo u Ml« Mi BTjM —	«—	__aa mm ita _H.W
ILAINAitVA * ^	MBM rn <v***V Mit^mir''^ gariian
___«■>■■■ muia wrnmrir WW
If *—'——■	II	I	——^—	1
yj ta^MWhkM^ a* aa^ prtaMaMka^Dmar Ml^M MmqwII ^ _«*«» hi^Ji KnIMN aa—ant. Ca Mtr»l» mWw> a—lomna«_
■ rnmmmtm mm LbmJLN AM" ° ° A v«nu n. Y
t—Mio»«i C#rtfauMt W*T%
KONCEM TEDNA.
*r	——
Prodno so Mi ameriški vojaki v Francijo, ni bilo v Ameriki pomembnejšega človeka in večjega junaka kot je bil ameriški vojak. Vsak si je štel v neizmerno east. <"e mu e inoffel pred odhodom stisniti roko v slovo, in marsikatera miljonarska hei je po mesece in mesece nespretno pletla neznanemu vojaku jopi<\ dasiravno bi v vsaki trgovini lahko zamenjala za dva taka jopiča svojo noga vir jo podvezo.
* # «
In kakšno navdušenje je biio takrat, ko so prišle vesti o prvih zmagali. Vse je veselja norelo, vse je bilo
pripravljeno vse žrtovati za t4iiase fante, za naše fante.*'
# « «
Fantje so res zmagali. Nekateri so tam za vedno ostali, nekateri so se vrnili sem nepoškodovani, nekaj jih je prišlo po eni nogi, nekaj po bergljah, mnogoštevilne
pa še sedaj v krstah vozijo domov.
« « #
Navdušenje se je pa mahoma ohladilo.
Cela stvar je bila podobna tisti tragičuoknmičui zgodbi o pomorščaku tirogi, ki je bil sredi silnega viharja obljubil Materi Kozji tako veliko svečo kot je bil največji jarbol na ladji. Čimbolj so se pa valovi nižali, tembolj se j<* sveča manjšala. V bližini varne obali se je izpremenila v tenko žveplenko, na obali j«* pa še ta
ubogi žveplenka ugasnila.
« « «
Včeraj je namreč ameriški senat odloČil, naj se z nagrado za vrnivše se vojake nekoliko počaka.
Beseda nekoliko je nedoločen izraz, in nedoločeni izrazi ponavadi ostanejo nedoločni,
* « *
V Washingtonu imajo čez glavo posla s prohibiejio. Veliko bolj važno je zanikati zdravnikom pravico, da smejo bolniku pivo predpisati, kot so pa vsi vojni in povojni problemi.
*	♦ 4
Poseben senatni odbor preiskuje razmere v premo-garskih okrožjih West Virginije. Te dni je nastopil kot priča H. Kirkpatriek. ki ni delavce, pač pa foreman pri Coal <fc Coke Company v Mingo, W. Va.
Hekel je: w Premoga rs ki baroni so zapovedali svojim plačancem streljati na štrajkarje. 8 tem so prisilili governerja, da je proglasil vojno pravo. Prepričani so bili namreč, da bi jim bilo pod vojnim pravom štrajk prav lahko zlomiti. Visoki kompanijski uradniki so se postavili pred vliode ter brez vzroka streljali. S tem so hoteli nove delavce oplašiti ter upravičiti mobilizacijo državnih sil.
♦	* *
Nadvse značilno je, da ni noben newyorski dnevnik, ki z veseljem odmerja degeneriranim bogatinom vsak dan
na dueate in ducate kolon, objavil te pomembne novice.
* » *
Ko se je vršil v Moskvi kongres tretje internacio-nale, so baje stali pred vhodom v dvorani trije odlični ruski zdravniki, ki so vsakemu posameznemu delegatu premerili črepinjo, da doženejo, če je v nji dovolj prostora zji možgane.
Tak eksperiment bi se včasih tudi v Ameriki dobro obnesel. ..
D o p i s.
Farrell, Pa.
Kakor povsod -drugod, tako tudi pri nos gre z delom zela sla1»o.! Po enih prostorih delajo malo, ve-j čina pa ni«". Da bi bilo kaj boljše,' ni še nobenega znamenja i>d nikoder. Tukaj so polne ulice brezposelnih Ijndi. ki bi radi prodali svoje delav-ke moči za majhno ceno, pa se jih noben kapitalist ne usmili. Tak je, dragi delavci in trpini, dandanašnji sistem v tej blaženi Ameriki. Zato apeliram na ve delavec, da naj mislijo in delujejo n« to, da se najde kakšen izhod, da l»r> n kori«t delavca in fako lahko pričakujemo l>oljŠo l»odočnost.
No ne smem pozabiti, da bi ne( dal v javnost, kako veliko zabave, pas Smeli fib prazaikth ^eodvis-'
nosti. Imeli smo kar dve svatbi. Prva je bila 1. julija. Takrat se je poročil dobro znani in priljnbljeni rojak Frank Hribar, doma iz Po-jnove vasi pri Groi-npljem. s tukaj rojeno Slovenko Miss Marv &u-žtaršič, edino hčerko dobro znanih sta riše v Mr. in Mrs. John Šuštarje. Svatba je bila na njih domu. P»ilo je vsega v izobilju za jesti in piti. pa tudi plesalo se je !ak«», da se je kar kadilo. Elek-tiične veterniee so pihljale tako, da s«« j,- nam prav pošteno godilo. Sviral je rojak A. S. prav lepe komade. samo bolj kislo se je drža!, mislim, da zato. ker je nedav-|no večno devištvo prisegel. Svat--(l»e se je vdeležil tudi stari prija-J tel j nevestinih ^tarišev, napredni •rojak J. Brancelj iz Braddocka,
Smrtna kosa.
T'mrl je Ivan Stare iz Bohinjske Bistrice po daljši bolezni v deželni bolnišnici v Ljubljani dne 16. junija. Smrt ga je pobrala v najlepših letih dela. Pokojnik zapušča žalujočo vdovo.
I
Dvajsetletnica Murnove smrti.
Dne P>. junija so ljubljanski di-j jaki proslavili spomin našega naj-, večjih lirikov pesnika Murna Aleksandrova s pohodom na pokopališče, kjer je bil spominski govor ter so položili na grob vence.
Prevzem pošte v Sorici od italjan-j ske poštne nprave.
S 5. junijem je prešel poštni urad Sorica v upravo Jugoslavije. Od tega fine opravlja urad v.so: poštno službo. .V okoliš poštnega urada Sorica spadajo sledeči po-! pisni kraji: Spodnja in Zgornja; Sorica, Spodnje in Zgornje Dan je, 4 Podporezen, Ravne. Znbrdo, Tor-j ka in večji del popisnega kraja j Davče, razen kakili 15 hiš, ki spa--j dajo v okoliš poštnega urada Že-j' lezniki. Navedeni popisni kraji soj v občini Sorica in v okrajnem; glavarstvu Kranj. Krajevna do-j stava se vrši v popisnih krajih Spodnja Sorita. razen hišnih šte- j vil k 14. 18 in 19. ter Zgornja So-1 r ca. razen hišnih številk 24, 25. ' 26. 27, 29 in .10 vsak pondeljek, j sredo. petek in soboto. Poštna i zveza je upostavljena s .poštnim j ttradom Železniki s poštno A*ožnjo. !< ki občuje vsak pondeljek, sredo, i petek in soboto.	d
Podaljšanje kočevske železnice.
Dne 12. junija se je vršilo v Predgradu, občina Stari trg pri Črnomlju, zborovanje dvanajstih občin v svrho podaljšanja kočevske železnice po Kočevski in Poljanski dolini. Skrajni čas je že bil, da so se sestale te občine in ; izvolile iz svoje srede odbor, čigar j naloga je, povedati ljudstvu, da [je pri podaljšanju kočevske železnice edino prava pot. če teče proga po naravni, najcenejši in naj-koristnejri črti, to je po Kočevski in Poljanski dolini v Si-pske Mora vice. Edino ta proga je za dr- ( žavo velikega pomena, ker se na-jhajajo ob njej bogate žile premoga m železne rude ter povsodi 'preobilo lesa. Nadalje so pomemb-!ne tudi velike podzemeljske jame, islične onim v Postojni. Železniško : obratovanje bo elektrificirano ]>o-torn več t'soč konjskih sil močne I Kolpe, kar bo še bolj-prihranilo ^ ! državi na tozadevnih stroških, j Nadalje bo ta proga korist urno- 1 gobrojnim obširnim občinam, kaj- 1 ti družine bodo dobile doma kruha. ga ne bo treba iskati po Anie- " jiiki. Xa tak način 'bodo tranzitni ' lin Iokalno-gospodarski interesi (spojeni. Seidež odl>ora je v Ljub- ; jljani, poštni predal št. 85.
1 ... i i Smrtna nesreča na ljubljanskem j državnem kolodvoru.
Xa drža Ani eni kolodvoru v Šiški 1 se je pripetila 18. junija dopol- 1 'dne težka nesreča, ki je zahtevala i I tudi človeško žrtev. Ob devetih . dopoldne so poleg delavhice pre-
Peter Zgaga
Rumunska in Jugoslavija sta 1 a je sklenili zvezo, trdno vojaško zvezo, ki je naperjena proti Grški. Boter te zveze je bila Francoseka. Čeden boter, ki privošči batine
svojemu birmancu.
* * *
Predsednik Harding je napisal knjigo z naslovom "Naša dežela
V knjigi pravi, da je ameriški narod celota, ne pa narod, sestavljen iz raznih skupin.
Predsednik, ki bi drujrače govoril, bi ne bil Amerikanee.
• •
Washington ska politika tako jezi Japonce, da se jim je pod kožo rdečica pojavila.
I)e Valera in Lloyd George se pogajata.
Kot nas uč-j zadnje skušnje, pogajanja še nikdar niso imela posebno velikega uspeha, *
Te dni bi so imela vršiti v- New Yorku poroka med lepo mlado gospodično in nekim aviatikom. Stvar se je pa zadnji hip razdrla, ker je nevesta izvedela, da zasluži njen ženin le dvatisoč dolarjev na leto. Vse se je zgražalo nad sebično nevesto, meni se pa zdi. da je imela prav.
Toliko £a je ljubila, da se je rajši ločiia kot da bi ga videla lakot umreti poleg sebe. Dva tisoč j dolarjev bi namreč komaj za njeno obleko zadostovalo.
* * *
I — Zakaj si na tako potrt prija-jtelj — je vprašal znanec sočutno.
—	Nevesta mi je umrla.
—	To je p.i velikanska izguba, j
—	Jaz tudi pravim, da je. Pet—j
dcscttisoe dolarjev dote bi imela.j *
Harry (i. Hawker, ki je preletel v aeroplanu ocean, se je v An trli j ubil pri nekem malenkostnem po-j letu.	(j
Njegovi prijatelji so neprestano zatrjevali, du se Hawker ne bo nikdar ubil.
| No, stvar je že taka: tisto, kar govore naši prijatelji, je ponavadi
I brez pomena i■ i neutemeljeno. J	*
Čudno, toda resnično: župnik J jv:di samo takrat v-e svoje župlja-j j nt zbrane, ko mu začne cerkev j , goreti.
* * •
lz Nemšk^ Avstrije poročajo.. t!a je vprašal natakar gosta: |
—	Kakšno juho ste imeli: £0-. vejo ali kur j'-7
—	Ne vem. — je odvrnil gost. j — - Po žajfi je dišala.
—	O. potem je bila goveja —j je rekel natakar. — Kurja diši da-1
^nes po petroleju.	i
j * * *
Če srre ženska mimo zrcala in s€ i:e pogleda vanj. je jasno znamenje. da ga ni videla.
• *
m
Prijateljska ljubezen med mož-kun in žensko je ljubezen med prvim srečanjem in prvim poljubom.
Pesimist je tisti čtovek, katere-1
gu so optimisti do smrti izdelali.) # * *
—	PoljubovRnje pa res ni po-! sebno zdravo — je vzkliknil mla-j denič. ko je prečital razpravo o poljubih.	|
—	Ali si si kri zastrupil? — so, ga vprašali.	i
—	Ne, pač pa dve rebri sem si! zlomil in tri dni nisem mogel se-dfcti. ker me je zalotil mož, ko sem'
mu ženo poljubljal.	f
* * *
Starec je ua:iral. Krog njega so biii zbrani sorodniki in znanci, j . — Draga moja žena. — je re-( kel s slabotnim glasom, — ne po-, za bi. da mi je sosed Janez dolžan pet dolarjev.
—	Glejte, glejte, — je rekla žena v solzah, kako dober spomin ima. i
—	In ne pezabi, — je nadalje-' val, — da sem jaz dolžan sosedu < Tonetu pet dolarjev.	f<
—	O, moj Bog! — je vzkliknila žena — se mu že blede.	i
izkušali star desinfekcijski aparat. Preizkušnji so prisostvovali , železniški zdravnik dr. Tičar,1: vodja kurilnice inženir Finz ter * vodja monterjev Jakob Lukman, J rojen leta 1883., oženjen, stanu-,( joe v Rožni dolini. Vsled prove- 1 like napetosti pare je hotel Luk-1
■OfcAS- KABODA» 16. JUU -JflSl
Pa. On je zares dobra in napredna dušica v vseh zadevah Zabavaj se je prav pošteno in to ga je najbolj veselilo, ker je bif pred leti na svatbi 31 r. in Mrs. J. Šuštar--sič. to je nevestinih starišev. sedaj je pa slučaj tako nanesel, da je bil še navzoč pri svatbi njih edine hčerke. Well, ni je stvari na svetu, da bi bila človeku nemogoča. V imenu ženina in neveste se zahvaljujem vsem tistim, ki so .->e svatbe vdeležili.
No nismo bili še tam gotovi, že smo morali iti drugam župo mešat. To je bilo na 4. julija. Takrat je rojak Frank Germ, doma iz Gradišča, prisegel večno zvestobo gospodični Rosic Okicki. tudi tukaj i « jeni Slovenki. Svatba je bila v slov. Del. Domu. Bilo je zopet vsega v izobilju iu okusno pri-
Ipravljeno, samo bolj utrujeni smo 'se čutili. Ko se pa zopet oglasijo i harmonike, snio bili ali riirht.
Tako smo se spet kar dva dni )skupaj zabavali. Kakor je vsake 'stvari enkrat konec, je bilo tudi teh ohceti. Zdaj se pa vsak po j svoje zdravi, kakor se ve in zna. Isamo zdravila se bolj težko dobč. j Vsem tistim, ki so se pa Fran-jkove svatbe-vdeležili. se v imenu njega in njegove boljše polovice prav lepo zahvaljujem. Ob priliki smo pripravljeni povrniti, kateri so še toliko srečni, da jih še kaj takega čaka.
Končno pa obema novima zakonskima paroma želim vse najboljše iu da nas ob letu zopet povabijo na drugi "good time".
Eden navzočih.
Poslanec Wilfan govoril v rimski zbornici.
PROTEST PROTI ANEKSUL — DEMONSTRACIJE FAŠISTOV.
— WILFAN KLICAN K REDU.
Rim. 22. junija. — Ko so se malo pomirili duhovi, je predsednik ctvoril vsled fašistovskili izgredov prekinjeno seje in v ostrih besedah joi.sodil divje dogodke. Soeijalist Baratoni je nato nadaljeval s svojim govorom.
Nato je govoril poslanec iz Tridentinske -Benečije Nemec Wal- j jther. ki je zahteval za nemške poatenc peravico govoriti v materin-, jSkem jeziku. Med velikim hrupoifc je izjavil, u i *irolski Nemci ne jmorejo pozdraviti z zadovoljstvom nove meje. ker jim je ona vsilje-,n;». a za Nemce ost;ine Italija vedno le zmagovalka in tuja zemlja. yatt, bodo Nemci *r!a>.«:vali proti vsaki adresi na prestolno besedo.
Med splošno pozornostjo je začel potem go\oriti poslanec dr. Wilfan. Obkolili so fašisti, ki so ga motili ves čas z medklici.
V	začetku svojega govora si je poslanec "Wilfan v smislu alber-j tin^kega zakona pridr/al pravico za sebe in svoje kolege, govoriti v. "jugoslovanskem jeziko. Izjavil je nado, da 1k> italijanski narod znal! Ji'pošieva?i pravice naroda, ki je anektiran k Italiji. Ne da se tajiti,| da v krajih, katere sedaj imenujejo Venetia Giulia, prevladuje v ve-| Jikanski večini slovanski element, kar bo dokazala statistika. Ta iz-Ijava je vzbudila ogorčene proteste in fašisti so zelite-vali od dr. Wil-Jfana. naj prekliče svoje besede.
Ko se je hrup malo polejrel, je predsednik pozval Wilfana k re-!(iii in mu rekel, naj v svojih besedah spoštuje čustva italijanske duše.
Wilfan je poudarjal v -»voicm nudaljnem «ro oni. da je anek^ija 'Julijske Benečije krivična, ker strategijske zahteve ne smejo upliva-t. na usode nanxlov. Izjavil ie. da jc nastopala i.i da še danes nasto-p-i italijanska osvobodilna vojska z veliko krutostjo, ki je ne bi Slovani pričakovali od sinov kulturnega naroda.
Velikanski In up je nastal po teh besedah, vsi nacijonalistični po-:nei >o zahtevali, da se Wilfanu. ki je tako kruto žalil italijansko vojsko, odvzame beseda
Proti izjavi poslanca Wilfana je najprej protestiral predsednik' j/oornice de Nieola. potem pa tudi miuistrsly predsednik Giolitti. ki ;je rekel: — V imenu kraljeve vlade protestiram proti insultu, ki ga' jp naperil poslanec W'lfan na junaško italijansko armado.
V	splošnem hrupu je odgovarjal Wilfan Giulittiju. a njegov od-] govor se ni slišal, ker so fašisti tako vpili, da ni bilo mogoče razume-1 |ti besede. Razumelo se je >aino. ko je rekel Wilfan, da vidi. da visoka' zbornica ne mara resničnih in odkritosrčnih besed.
V	tem trenutku so zairledali fašisti v senatorski loži senatorja Salato. začeli so kričati: — Ven s Salato. Wilfan je Salatiua kreatura. tako govore Salatine tržaške kreature!
Svoj frovor je koneal Wilfan z izjavo, da se bodo italijanski državljani jugoslovanske narodnosti vedno in dosledno borili za pravice svojega naroda.
I Nato je isirski fašist Suvich protestiral v 'menu italijanskega 'prebivalstva Julijske Benečije proti Wilfanovim izvajanjim.
Fašisti >o zapeli fašistovsko himno, kričali in divjali tako dolgo ida je predsednik zaključil sejo.	j
Iz Slovenije.
litgnBlnttauHka ^^^ KatnL S^mrta
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
pwflgflnft: RUDOLF PBBDAN, 933 & l^th St, Qer^Ual, O. Podpredsednik: LOUIS BAT.ANT, Bok 108. Pearl At«bm, Larala. O. Tajnik: JOSFPH PISHLRrt. Ely, Minn. Blagajnik: GiSO. L BBGKICH. Elj. Minn.
Blagajnik nelzplafr-ulh amrtnln: JOHN MOVBRN, B34 H. 2nd Art, W. Dolnth, Min.
Tibml drafaAi
Dr. JOS. ?. e&AHMK, 848 H. Oblo Bt, N. B, Plttatmrgk, Pa.
MAX
EBRŽTSNTK, Eoz 878, Bock Springs, Wfa MOHOR MLADIČ. 2803 So. Lawsdale Ave^ Chicago, HL r&AKK 6KHABEC, 4822 Washington Bt^ Dcnrer, Gol«.
LBONASD P LA BODN IK, Box^ 480, ^TmIsb. GREGOR J. PORENTA, Box 178, Black Diamond, Wash.
FRANK ZORICE, 6217 SL Clair A re., Cleveland, O.
I* iiliniJal liiir:
TA1JENTIN PIRG, 810 Meadow Ave., Rocxdale, Jollet, ILL PAULINE ERMENC, 630 — 3rd Street, 7m. Salle. DL JOSIP STERLE, 404 1L Mesa Avenue, Pneblo, Cola ANTON CEIiARC, 708 Market Stroet, Wankegan, I1L 1--Jednotlco nradno glarflo: /GLAS NARODA". ■ ■ i ■ s i
Vse stvarL tikajoče se nradnih sr/ler kakor tisdl denarne poBlJs-tro naj se pofiljajo na glavnega tajnika. Tse pritožbe naj se poffiJJa na predsednika porotnega odbora. ProAnJe sa snrejem no*tt ^Sanov ia boIclXka spričevala naj se pošilja ns vrhovnega cdravnlka.
Jugoslovanska Katoliška Jedcota se priporoča vsem Jogoslovanooi aa obilen pristop. Kdor leli poetsti član te oricanlstcVs, naj me aglaal tajnikn blj'žoega drnMva J. S. K J. Za nstanc^ltr« norih droltov se pa obrnite na jtL tajulka. Novo drafitvo se lahko v stanovi ■ 8. Sani ali SanlcamL
man priviti neki vijak, 'Ia bi izpustil paro. V tem treoiotku pa se j«' že pripetila eksplozija. Para je odtrgala že Iran a vratca <ui aparatu. ki so zadela Lukmana ua iila-vo in mu zdrobila lobanjo ter <m1-irgalu «l»->.ii<» uln<. Monter je ' l>le-žal ua mestu mrtev. l>r. '1'Karja je I zračni pritisk vrgel na kup ;>re-imoga. Zadohil jt« več ialikili i««.-škodb. Inženir Fin/ pa je »-.-tal
•	nep«»šk<Hlovan. Vi dja kurilnice je iljukmana še pravočasni* •►pcz-»ril, j naj opusti manipulacijo / vija-Ikoni, da ne nastane ekspbrzija.
i Otvoritev železniškega prometa Špilje—Ljutomer. Dne JU. junija se je »itvori! «i i -rek t li i oseiini in tovorni promet iz Maribora preko Spil j in Kad-gone v Ljutomer, dalje preko Dravograda. Laboda v Avstrijo in i/. Maribora čez Prevalje v felovcc.
t
Cenzura v Postojni.
j Ljtibljtn-ki "Slov. Narod" pi-ise: Italjani imajo velik strah in jicj-pekt pr-^nl sI« Vfii-ko koresp<m-'tlenco. Xa objio-jnili j»^ta.jah zapade obilo pismi in d'-pisnie ita-'Ijanski koniiskaciji. Opozarjamo 1ol>črnstVi> na to.
fZa sponiin na prejšnjo demarkrt-cijsko črto
jho zapustili Italjani po notranj-jskih jro/jdih in hribih nekaj žice, ki so jo naši ljudje odstranili in
•	shranili. Marsikak gozd pa ka/.e tudi sledove laškegii vajidalizma. ker so poškodovali ii! posekali za kurjavo mnogo drevja. Škoda je seveda znatna.
Odkrita naselbina iz ledene dobe.
V * "Zmajevi jami" pri Mirnicu
na Štaj"!-kein so našli približno t *
•"00 metrov od vhoda jame člove-jsko naselbino iz ledene dobe. Najdeni ostanki, med njimi enostavno j orodje i v. kremenovske pradomo-jvine Mure. so p ni dokazi za elo-jVeka ledene dobe na Štajerskem. I Kopanja vodi jrlavni kouservator
■	dr. -Jurij Krvlo.
i \ j	Drzna tatvina.
Iz Pariza poročajo z dne ju-1 [nija sledečo zanimivost: Danes do-
■	poldne se je ustavil avtomobil s petimi osebami pred prodajalnico j draguljarja na Houlevard du Saint Martin. Nato ko trije izstopili. —; 'razbili izložbeno okno s kladivi, se polastili dragocenosti, skočili |Zopet v avtomobil in se kar najhitreje odpeljali. Roparji so streljali na množico, ki jih je hotela zadržati ter so izginili. Pozneje so [našli avtomobil ki so ga roparji tisto jutro ukradli na Boulevard de Clichy. Vplenjene dragocenosti, cenijo na več milijonov frankov."
li
Dvakratni kšeft in pa upanje fia tretji.
..Times" poteča, da bo angleška vlada bivše nemške ladje, ki jih' je reparaeijska komisija prisodila Angliji, najbrž spet prodala Nemcem. Kupčija se bo napravila s posredovanjem nekega nemškega* meSetarja.	J
; Član Everest ekspedicije
! umrl.
i
-
Kot poroča londonski list Mor-ning Post je umrl v Kempajong v Indiji vsled oslabelosti srca dr. Kcllas. član himalajske ali tako-zvane Monnt Everest ekspedicije. Dr. Kellas se je vdeležil številnih ekspcdieij v Himalajsko pogorje ter je prav nesebno proučeval n-čin kovanje razredčenega ozračja »i a <"-1 oves ki sistem. Z majorjem Morshead indijske inženirske slnž-br je splezal t:a goro Kamet do višine 2M.OOO čevljev ter se je tam pečal z eksperimenti s kisikom. —
Njegovo .lelo v Ilimalajah glede fiziološkega učmka plezanja v vise ke višine j- pretlstavljalo predmet poročila, katero je predložil Everest komiteju in to poročilo s.* je smatralo za vaze n prispevek k znanstveni strani hribolaztva. ,Vsled izknšcn.i in znanja, knterc si j« pridobil Vkom številnih let r-iziskovanja v Himalaji, je bil povabljen. naj pridruži Everest ekspedieiji.
Boljševikcm merijo g-lave.
X Ploskvi se vrši kongres <lele-g;:tov 11 T. intemacijonale. Poseb-n« oddelek kongresa — kakor po-ročajo listi — ima nalogo, o kakr-šfii svet menda š" tn slišal: vsakemu delegatu bo, preden ga pusti i i konferenco, znanstveno izmeril I lobanjo, da dožene njegovo spo-isobnost za udeležbo pri razpravah I kongresa. O prdiki kongresa bo v Moskvi izliaj il list. ki bo objavljal .članke v vseh jezikih sveta.
Kako naj se stvar dobro opravi.
Ves izobraženi svet bo prazno. 1 val spomin Daneja Alighierija v prihodnjem septembru. V tem mesecu bo minulo 600 let izza njegove smrti. Dante je eden izmed šestih največjih pesnikov vseh časov zastran svoje Divine Come-dije. Dolgo, dolgo let mu je vzelo, da je napisal to pesnitev, ki je popolno dovršenje v literaturi. Toda to je edina pot, kako je treba stvar dobro opraviti. Delo, ki živi, je bilo napravljeno z mis-Hj o in skrbnostjo, delo ki umre, je bilo pa napravljeno, brezmisel-no in zanikerno. Trinerjevo Grenko Vino je tako delo, ki živi in bo živelo, kajti dolgo let študij, poskušenj in preiskousov je vzelo, da se je doseglo sedanjo popolnost zdravila, ki nima vrstnika v slučaju zaprtja, slabega teka, glavobola i' drugih želodčnih ne-rednosti "C.- je dobro, morimo i-apraviti se bei.l^'' je bilo geslo Trinerjevih laboratorijev. Vsak lekarnar ali prodajalec zdravil ima Trinerjevo Grenko Vino v zalogi. Toda vstrajajte pri originalnem Triner ju!
--- -	(AdY«lls«ment)
O rastlinah.
■ -— ?K3[
r.	IL
Neprimerno večje je Število onih rastlin, katerim opraieaije oskrbujejo razne živali. Aled domačimi so pač samo žuželke, ki prenašajo cvetni prah na brazde porodnicam iste vrote, in zaradi-tega jih hočemo žužkocvetke imenovati. Nt-vede opravljajo ?*.*vedu ta j»osel,, kar je pa tein zanimivejše, ker one brezdvomno o rastlinski upludbi. katero je naravo-slovčevo s pove<alom oboroženo oko komaj zasledilo, nik«ik*»ga pojma nimajo. Naredbe ziLŽko-evetk merijo na to, da pridejo žuželke. obiskujoč cvetlice, v kakor-1 šnokoli doti ko s .pralnicami, katerih klejasti cvetni prah ostaja na njihovem telwu. iloMpevši na Jrnii evet iste vrsto, dotikajo se' na razni- načine brazde, katere se' nekoliko zruee prime. O prašen je je izvršeno, oplodba gotova.
Ne bilo bi t*ivec, ako bi utegnil kak neveren Tomaž vprašati, za ' kaj neki pohajajo žuželke redno in «Vsto cvetove, k»*r se itak jako1 važnetra opravila svojega ne za-j veda jo! Prav tako. zajec tiči v drugem grma. Nekaj druji^a jih vodi na e vetje. Želodec, ia nikdar siti želode.- ne da,*«* jim niru rnl zore do mraka; da. nekatere Ae' cel«'* po noči ne mirujejo. V evet-' licah s«- nahaja nektar, katerega1 prav poželjivo iščejo in srebljejo.l One jra tudi najdejo ter se ga do-J dobra nasrkajo, kakor se ga niso niti bie^uvi na Olympu. To delo1 traja skoro vse kratko življenj*-,' dokler ne p<»j»incjo. Ako ga pa ne-'
katere Testo s cvetnim prahom iz-! ' j
preme*aucga previjajo kot med V zaloge, prikupijo se «'-!<ivjrku po-' sebno. Iz sebičnosti vzame živaliee v svoje varstvo, ne meneč ^ za to, komu j" namenjen. No, zemlje gospodar se pa«"- ne briga za tako malenkost, saj ga tudi njim privošči. Mnogo se ukvarja človek na prim«*r z bučclatui in ve tudi, zakaj. A maloštevilno je krdelo onih. ki bi vedeli, da so bu<~*ele in drugi- žuželke še večje važuo>ti zavoljo oprašenja. katero izvršujejo leto za letom in brez katerega bi naše rastline vstale neplodne.
Dragi bralec, ako s«* nisi. r»j;lej si enkrat na primer travniško ka-d lil jo. katero najdež povs«>d p«>' travnikih, gričih, tratah in drugje. Lahk" jo -»poznaš jxi št irir »batih steblih. nasprotnih listih in velikih lepo mod ril i cvetih, katere že iz daljave opaziš ob koncu m/-4 veja nega kvišku ^toječeva stebla in na vejah. Kla- i/. vretence sestavljen j»- precej dolg t.-r razvija polagoma navzgor. Cvetni! venec j«- dvolistnat, gornja u^na čeladasto vzbočena. Iz nj«- moli naravnost naprej navzdol izkrivljen. na dve brazdi razcepljen vrat. Postranska robova tako stisnjcua, da m« praznika ne vidita in tem potom se cvet prah obvaruje dežja, ki bi ga pokvaril. Grlo zapirata dve so rasti i pločiči kot .spodnji del ob straneh pričvr-i Ačenih in v gornji ustni skritih ja-i ko pibkih pravnikov. Ako s svinčnikom ali kako drugo ostjo poskušaš p rini ret i do dna. posrečilo se i ti bo in čudom se boš čud i L, keri hkratu klecneta pločiči navzgor,J prašnici pa navzdol ter ostanete,j dokler ne odstraniš osti. Gotovo ti bo to v veliko veselje in pomav-' ljal Im-š ter ugibal, kaj neki to po-J menja. Čudno napravo premišljujoč se ozreš po brenčečem sinrlju. ki se je ravnokar cvetu približal ter se »ia spodnjo kakor nalašč pripravljeno ustno vsedel. Rado-j ved«n. kaj bo pač ta " ko^mač") počenjal na cvetu, pripogneš se iu ga oparaje* pri delu. Vrat z braz-j dama. v kateri je nerodnež s ko-j cinami treščil, se ziblje ee malo ter bolj in bolj ponehava. Zdajci vbo-! de s sVojim sesalcem v grlo in hipoma ga otopavata pravnika po kožuhu. Lepljivi cvetni prah porumeni ine<touia njega površje, a. on se za vse to uiti ne zmeni. Ka j dar je opravil svoje delo. Uderej sesalo ter se odpravi počasi iznad j cveta in odleti morda na sosednjo) kaduljo. Ti mu slediš in ga znova! opazuješ. Vse prejšnje se.ponav-l lja, a vendar ti dozdeva, da je! ta brazda s cvetnim prahom po-' tresena, kar pred pohodom ni bilo.l Tstina! Medtem namreč, ko se bliža čmrlj cvetu, dotakne se s kožuhom brazde, in ta si prisvoji nekoliko zme. Zdaj je oprašenje izvršeno, ali živalica ne miruje,| temveč brenči s trebuhom za kru-i hom skoro ven bngjt dan od evet-! liee do cvetlice ter nabira zase in nosi svoji zalegi.
Kaj iščejo drobne živaliee pol
|cvetju, se je že omenilo. Na ven-Icevem dnu se zlivajo trohice alad-jkih tvarin ter služijo žužkom v ži-j vež. A kakor smo se prepričali, vhod do teh sokov je zaprt s plo-čicama, seveda ne zato, da bi ga živaliee ne dobivale, ampak zavo-,ljo tega, da bi ga dež ne uničil. Ako ogleduješ svet natančneje, ni možno, vzkliknil boš, ugledajoč , bagreno liso — so k oznak — pred I cvetnim vhodom, da bi bila prigoda rastlini oskrbela tudi kaži-p<rt, ki naj vodi obiskovalce po i pravem tiru tja dq sočnih zalog. Kaj ne, lahko bi zvali opisano na-Iredb<< čudno, o kateri poprej inor-'da niti sanjali nismo, a sedaj nam! je jasna po vsej svoji mičnosti. Kdor torej hoče naravo razume-j vati, mora jo marljivo opazovati,: stoječ sredi nje. Nalik navedeni, nahajajo se pri žužkoevetkah Še' (druge ne manj zanimive naprave, !o katerih hočemo pozneje nekoliko izpr« govoriti, sedaj pa pogie-dimo, da niso samo svojstvo posameznim temveč vsem v to skupino upadajočim, torej občne, i 1. Že večkrat smo poudarjali,! da dičijo žužkoevetke lepe cvet-! lice. ki mamijo žužke k pohodu.j '/. lepo- bojo se strinja tudi vonjj in pa sočne zaloge. Izkušnja nas pa uči, da tem lažje opazimo cvet, čim večji in pestrejši je. Bi li morda mogli to odrekati žuželkam! Majhne, temne in med listjem skrite cvetove je pač težje ugledali od prvih, l^epe barve je navadno cvetni venec, redkeje! časa ali pa oba. Znatna cvetna i ogrinjala pa niso samo žužkom na' videzu, ampak ž njimi se doseže tudi varnost bistvenim delom no- ( t ran jim. Dočim je cvetje vetro- 1 cvetk majhno, neznatno in zelenkasto, je ono žuzkocvetk veliko in !'»p'> barvane: samo temu smo' dali ime "cvetlica".
2.	Tudi vonj je mamilo žužkom. Nekaterim ugajajo ravno iste di-' šeče cvetlice, katerim je tudi člo- ] vek vsled tega prijatelj. Kdo še ni ; natrgal za prve spomladi šopek ljuf):i- in veselil se prijetnega duha! No. ako rahel veter potegne, T o vaj a ti vonj. sprehajaj«*;eiuu se!1 na pripravnem kraju, ponižno ® morda nit-d trnjem >krito cvetko.!' Sedaj —- šele oziraš jh» tleh ter sej^ raduješ te slučajnosti. Na bučeJe 1 na primer deluje nje vonj liki, magnet in je vabi k s4-l»i. lstotakoj1 nam je znano, da ne maramo nekaterih često lepobojnih cvet le za- 1 voljo zoj>ernega vonja po gn i joči h
t varinali. A veliko krdelo raznih ji ob trnu-'bi živečih muh se zbira'j na takih cvetkah. Osobito rast Li- ji ne. katerih oprašenje se vrši po t1 noči. močno diše. Raznovrstni p>-;' nočnjaki in sovke opravljajo t a j pov.-l. ( vetlice te vrste so sieerj velike, blede, navadno bele alij1 jasiio-rumene ter tudi po noči^ zdalja vidne, a vendar bi jih brez vonjajoče moči žuželke redkeje obiska val*'. Posebno nekoliko m«»š- ■ lijic je v tem oziru kakor nalašč ustvarjenih.
3.	'iori je že bilo povedano, da žužki cvetja ne pohajajo samo zaradi lepote in vonja, torej ne zavoljo veselja, temveč želodec in tudi skrb za svoj zarod jih goni na delo.. Ako imajo tudi nekatere cvetlice, ki žužkom ne dajejo nikakršnih živil, zaradi boje in vonja prijateljev, vendar so one na boljšem, ki strinjajo vse lastnosti, kajti žuželke, uvidevše brezuspešni trud. jamejo se rajši vsedati na cvetlice, hraneče sokove proizvajajoče. in (»puščajo gizdaline. Ze večk rat se je pri bučelah <npa-zovalo. kako sprva v vsako cvetko vtikajo sesalo, a prepričavši se o neplodnem tem početju, izvole si potem le hraneče cvetlice. Taki pojavi nas sigurno dovajajo do prepričanja, da je priroda tudi tem pritlikavcem vdahnila neko zmožnost v razlikovanju, ki se sčasoma ponekoliko usovrši.
Mnogobrojnim žuželkam najvažnejša živilo je med. Malone vse žužkoevetke skrgavajo več ali manj vodočistih. prav sladkih sokov, katerim pravimo med (nek-tar^. Vobče je iz vode. v kateri je raztopljenih veliko sladkornatih snovi. Na kmetih pač ni meoda (zlepa dohiti fantiča, ki bi še ne bil srebal te slaščice, na primer iz bele mrtve koprive. Oni del. ki ustvarja med. se zove medovnik. tMed se ne nahaja v vsakem cvetu !na istem kraju, marvf*" na raznih, (kakor n. pr. na vencu, na tprašni-ikih ali na plodnici. Nekoliko zgledov naj to pojasni. Ako (pregleduješ iz cveta zlatičinega iztrgano rumeno pereece ob zdolnjem,
notranjem koncu, lahko opaziš precej debelo, skoro krožno luski-co, z omenjenim peresom, globeli-co ustvarjajočo; to je medovnik,
katerega izpolnjuje za cvetne do--be kapljica medu. Somerni cvet; ljnbičin nosi medovnik ua dveh prašnikih, ki sta podaljšana v jas-nozelena jezička ter se skrivata navzdol v ostrogo. Kobulnicam pokriva medovnik plodnieo kot^ dvokrpasta tarča. Veliko prime-' rov dalo bi se navesti, a že ome-; njeni nam svedočijo, da medovnik ni navezan na eno mesto, temveč m je ravno ondi, kjer po legi I medsebojnih delov najbolje služi' svojemu uamenu.
Ob cvetnem prahu nekaterih rastlin žive n. pr. hrošči, ki ga takoj na cvetu požro; bučele ga pa' nabirajo na zadnji nogi v to svr-! lio iposebej ustrojeni in ga nosijo (
v	panj. kjer ga izpremešajo z medom in zarodu v živež pripravlja-' jo. Ni treba še naglašati, da so'( prašnice takih cvetov sila rodo-'j
vi	t ne in da proizvajajo mnogo več ■ cvetnega prahu, nego ga je ravno', pri oprašenju potreba.	'
4.	Doslej navedene naprave so ( žužkom izvrstna mamila, a je še ^ drugih, katere si hočemo v krat-!, kih potezah predočiti. V prvo vr-j" sto stav imo kakovost cvetnega V, [>rahu. Ni prahast, ampak lepljiv ] fer se zmasti v grudice, iz.stopivši iz prašnie: zato ostajajo zrnca po-'i •etkonta na prašnici. Na cvet pri-'] šedše žuželke se drgnejo, iskaje _ živila, na katerikoli način obenj i ter ga odneso na sorodnice iste'i rrste. Ker je klejast, ne odi»ade 1 tudi ob vetru in pri raznem kre-| tanju. kar bi se inače gotovo do- ; ?ajalo.	|J
5.	Liki cvetni prah je tudi braz-'-ia povsem najugodnejše oblike,,1 la se pospeši oprašenje po žužel- 1 kali. Dočini se meri pri vetroevet- ^ <ah na to, da brazda ulavlja zrna (
zraku plavajoča — ona mora 1 ore j kolikor možno biti velika.— 1 »o glede žužkocvetk druge razme- \ •e merodajne. Brazda je navadno J na jima. a v cvetu ondi namešče-, ia. kjer se je žužki za medom »ti-', vajoči dotakniti morejo. Ker je J ^rhu tega še jako lepljiva, ni nič \ va j posebnega, ako se obloži s vetnim prahom. Pri 'kadulji smo j ;e že čudili premodri narerlbi. da', ie dotakne dotična žuželka prej,' »razde, ne^o se vsede na cvet. se- I laj pa vemo, da je ličilo pravilo! rsaj to. da pride ž njo vjiloh v do-!< iko.	,.
fJ. Redkokdaj pride žužek brez i ruda do uiedovnika kajti nikdar i ■c ne najde kje na površju, am- i »ak v cvetu, in sicer je večinoma j j ost a vi jen tako, da je dotika i ijrašniee in brazde z dotičnikom < teizogibna. Nikjer tedaj ne na- -lajamo uiedovnika spredaj ob i >h«Kiu. prašnikov in brazde pa j norda globoko v vencu. Ravno i •bratno; prašniki in brazda štrle i ^•»gostoma iz cveta, medovnik pa « iei globje kje. Rastlinam s plit- i kini kolesastim cvetom bi pač dež [»okvaril slaščico, ki bi potem po- < •tala neužitna. Ali tudi v takih i »lučajih videvamo preniodro na- i red bo v tem. da je vhod kolikor : toliko zaprt s paveneem. Oglej si i enkrat potočnico, gabez. narcis ; itd., vse te osvedoČijo, da je me- , iovnik kaj dobro shranjen. Drug- • je se strinjajo zopet lasje, ki se j ravno nad medovnikom vežejo, v »tožčaste kf^miče. Taki in enaki , saklopi se imenujejo sokokrovi.
7. Rastlinam bi ne ugajalo, se li ?.uželka manj ali več časa po njih mudi. Ker aprašujejo njih brazde, ie njim le na korist, ako opravljajo svoj posel brez vse zamude. Torej ven i, vidi, vicr' m smuk j na drugo tretjo itd., dokler jih j noč ne prehiti. Skoro vse med da-i jajoče cvetlice imajo svojega kažipota. k: dovaja žužke brez ovinkov tja. kjer najdejo zaželjene hrane. Ta kažipot je sokoznak, sest o ječ iz lis. pik in črt na vencu, ki se po bani nekako razlikujejo od venčeve ter so tako razpostavljene, da se vae eni točki primika-vajo. Ta točka se okoneava vse-kdar ondi, kjer je medovrtik. Redkejše udarjajo sokoznak pestri lasje navencu, na prašnikih in drugje.
Nekoliko dobro znanih rastlin naj nam služi v zgled. Raznoboj-nih sirotic nikjer ne pogrešamo. Cvet je someren in z ozirom na druge dele imenovati se more velik. Na spodnjem, največjem lističu, ki je naznoter preobražen v ostrogo, pa tudi na postranskih dveh vodi nekoliko premih ali pa obločastih prog erne ali temno-modre barve na jasni, večinoma rumeni podlagi \ evetličmo osred-je. Te očitne črte so mrčesom kažipot, po katerem ne zgrešijo buk
lftfajo Sovarovli.
Ime generala Suvarova ni niti dobro, niti ugodno znano izven Rusije. Le maio je ljudi, ki so culi o velikem ruskem generalu, dočim se številnim znani doživljaji Napoleona in Friderika Velikega. — Lord Byron ie napisal glede Su-ivarova nasledil je trpke besede: — Hero, Buff on, half demon and half dirt. (Junak, glumač, napol demon in napol blato.)
| To je komaj resnično. Suva rov ni bil prav nič bolj demon kot je ipovprečni vojaški poveljnik in i-mel je odlične kakovosti kot ge-^neral. Preskusilo se ga je v številnih vojnah in vedno je prestal — jpreizkušujo. Ako je bil pozvan, da vodi ruske armade proti Tur-j jkom z njih azijatskimi metodami jvojevanja; proti Poljakom v njih (obupnem boju za neodvisnost ali J proti silnim četam revolucionarne Francije, vedno je pokazal iste vi-, ^oke vojaške lastnosti, — drznost,! umerjeno z dobro sodbo, naglico, odločitve ter hitrost izvedenja ter,
končno zmožnost, da presodi silo t .. svojega nasprotnika.
Najbolj čudoviti uspeh Suvaro--; va je bil tudi njegov zadnji, —j kampanja proti Francozom v Svi-I ci Povest o njegovih pohodih in bitkah sredi Alp je slikovita in, presenetljiva. Kampanja se je iz-' jalovila radi poraza enega njegovih podpoveljnikov, a drznost in vztrajnost starega generala sta bili vzvišeni nad vsako pohvalo.
Neštevilne povesti se pripovedu-' jo o ekseentričnosti Suvarova. a nebenega dvoma ne more biti, da, je bil neke vr«te čudak in glumač.. Ko je bil po zavzetju Varšave i-menovan maršalom od cesarice Katarino, je postavil zaporedoma celo vrsto stolov ter pričel skaka-: ti preko njih Ko je skočil preko enega, je imenoval ime enega ge-t nerala in tako naprej, in na ta na-j čin naštel vse generale, katere je' bil preskočil s tem imenovanjem
V eni svojih prvotnih kampanj,
je imel navado buditi zjutraj lju-;
di s tem. da ie kikirikal kot pete-!
lin.	i
_ i
-----I
I
■BIBSSIKS BKSSSSSSIBSSi
--1
du, ki se nabira v ostrogi, kaplja-! joč iz uiedovnika. o katerem sniOj že govorili pri ljubici. Raznovrst-j ni jetičniki imajo na jasni, navad-, no modri podlagi istotake temne proge, ki se liki polmeri strinjajo v središču, kjer se razprostira me-j dovnik. Slično je sestavljen soko-j znak kartavžarjev, samo da ima na vsakem lističu le po tri črte.i Pegasti klinček ne nosi neopravi-j čeno svojega imena. Blizu osredja vabi pet belkastih lis, pred njimi: še nekoliko pikic, na inače jasno-rdečem cvetu žuželke.
Pri kadulji smo prilično tudi že: omenjali sokoznaka. Lahko bi na-! šteli celo krdelo enakih prekorist-nih naprav, a nočemo kratiti ve-j selja opazovalcem, dobro vedoč.J da jim jemljemo s tem polcxvicoj zanimanja pa tudi zaraditega ne,! da si bistrijo vid in se vadijo v spoznavanju prirodnih pripomočkov.
Možno, da utegne kdo z glavo zmajevati ter dvomiti o gori navedenih razmerah. Temu pa odgovarjamo kratko tako-le: Slučajnost je tu izključena, kajti soko-znaki se nahajajo istinito le ondi, kjer je tudi medovnik, nikdar pa po takih cvetovih, katerim ga ne jdostaje. V to vrsto spadajo vse [vetrocvetke in pa one žužkocvet-ike, katerih oprašenje se dogaja po noči. Kaj bi pa tudi kažipot v temi. saj ni lučica, ki bi svetila mrčesom. Tukaj jim pomagata vonj in tip. Brez vsega pretiravanja lahko torej trdimo, da se vsaka cvetlica z medovnikom, pa brez sokoznaka razevita po noč^i, in ponočnjaki jo oprašujejo. Naša trditev je nadalje tudi oprta ne samo na lastno, ampak tudi na natančno opazovanje verodostojnih mož, ki so razna sredstva uporabljali, da se je prišlo resnici na sled.
S. Velike važnosti je tudi oblika
cveta, kajti žužkom ne more biti vse eno, opravljajo li svoj posel lahko ali težavno. Navadno je venec tisti del. ki se jako različno razvija in obiskovalce sprejema. Pri kadulji smo izvedeli, da w vsede vsaka žuželka na eipodnjo ustno in pije sok; včasih so jej tudi prašniki podstava.
Na koncu spisa bomo še navedli nekoliko primerov, in sicer takih, ki nam jasno kažejo, na kako raz-Wpftgme se vrti opraeeoje..
pjeviia mrena v Julijski j Benečiji.
Italijani še vedno niso zadovolj-l ,ni. Pospravili so sicer Julijsko Be-1 jnečfjo, in so v njej tudi neomejeni! ,gospodarji, ali kaj ko pa je vse-j ,eno večina Julijske Benečije slo-l .venska. In tega dejstva nikakor I ni.mogoče utajiti, ker ga pi*$asnoj vidi vsak, tujec ali domačin, ki le jpride v Julijsko Benečijo. A to i silno dejstvo s« slovenska krajev-jna imena. Zato ni čuda, da so se, .spravili po vseh drugih nasiljih J Italijani tudi na slovenska imena j v Julijski Benečiji, j Kako naj done ta v prihodnje ,po italijansko, za to daje list —i Piccolo od dn-3 21. jtinija zanimiv" i recept. Napisal je ta recept Nico-? lo Cobol (nekdaj se je reklo Ko-j1 bal) in sicer v reviji „Alpi Giulie'',J | Ta Nikolaj Kobal pravi, da mo-l ra sedaj, ko je Julijska Benečija j< ne samo radi ?mage, temveč tudi radi zgodovine ter narodnostnega j, razvoja laška, postati tudi zunaj značaj dežele laški. Brez šovinizma, pa tudi brez slabosti se mora to ftvesti in ^ato morajo krajevna imena v Julijski Benečiji pod uniformo italijanskega jezika.
To se more izvršiti na več načinov. Slovanska imena, ki so za Italijane sicer nečitljiva, ki pa se naslanjajo na antična imena, ta lah-' ko ostanejo, ker se dajo zelo lahko itaiijanizirati. To se zgodi tem lažje, ker Slovani sami laška imena zelo lahko izgovarjajo.	i
Poleg antičnih imen pa imamo' še imena, ki se razlikujejo od italijanskih le po pravopisu. Ta naj " se pišejo odslej le v italijanskem pravopisu in stvar je v redu. — Popolnoma vseeno je. ali se piše Bazovica, Krrplje, Slivnica in Lip-' niča. ali pa Basov izza. Crepie. — Sleunizza in i ji pizza. Po ostalih 1 barbarstvih je pač tako pakedra-i:je imen nekaj čisto nedolžnega. '
Kot drugo generalno sredstvo ' ps naj služi prevdo imen. osobito! takih kot gornji, spodnji, reka. 1 gora itd.
Predvsem se naj prepovedo vsi novejši krajevni izrazi, ki so jih 1 nasiloma stvoiili Slovani in Nem- i e; pod avstrijsko zaščito (!). — ' Povsodi morajo na dan zopet it a- ' H.ianska imena, ki jih je zatrla 1 Avstrija. ..protektoriea Slovanov"'
Tudi vse slovanske ,.spakedran-ke*' morajo izginiti. Imena kotv Štanjel. Št. Jak, Škocjan. Šmarje itd., treba da izginejo. Ker kaj pa so ta imena drugo kot St. Danielc. S Giacomo. S Canciane in S. Maria !
Silno priprosto je tudi drugo sredstvo. Vsem krajevnim imenom ki končajo na ič. in ki večinoma izhajajo iz osebnih imen, se izpusti ič, pa imate laška imena, tako pristna, kakor kje doli v Siciliji. Tomasič, Vizint i nič — pa mirna Bosna.
Poleg vseh teh neumnosti pa je povedal g. Cobol tudi eno pametno. Nemška imena se naj namreč sploh zatro. ker nimajo Nemci v Primorju ničesar iskati. Gospod Cobol menda nc \e, da so to pač vedno zahtevali Slovenci in Slovani. da pa so nasprotovali temu vselej Italijani, ki so bili najboljši zavetniki Nemcev in uprav sijajni avstrfjakanti.
Ako mislijo Italijani, da bodo z verižen jem slovenskih imen izbrisali slovenski in slovanski značaj Primorja. se pač silno motijo. Naša krajevna imena bodo ostala, ker žive med narodom, in vsi napori italijanske vlade bodo ravno tako brezuspeni, kakor so bila tudi brezuspešna vsa prizadevanja avstrijske vlade.
Prenašanje godbe po brezžičnem brzojavu.
Nedavno se je berlinski operi prav dobro posrečil prvi poskus prenašanja glasbe s pomočjo zrez-žičnega brzoj;.va. Vprizorila se je Puccinijeva ..Madame Buttefly". Na odru so bili nameščeni izredno občutljivi mikrofoni, ki so bili zvezani s postajo brezžičnega br-zojava, ki je opero podajala dalje. Opera se je slišala v daljavo 1000 km preeej dobro, samo tihe arije so se slišale slabeje. Pri berlinski filharmoniji s*- bo uredila posebna radio postaja, ki bo dajala koncerte v najoddalnejše kraje Nemčije. Uredile se bodo postaje v hotelih, kopališčih Itd, kjer bodo gosti lahko poslušaU koncerte berlinske filharmonije.
Kabindronath Tagore,
sloviti indijski mislec, pesnik in bndrtelj, je te dni predaval na Dunaju. Tagore te v kratkem povrne 'vlgdijp^gfigaj Pragi,
ADVERTISEMENTS.
m	'	.
I ženskam. I
Nikar
ne tehtajte svojega zdravja I; z zanemarjanjem tistih nerodnosti M m oslabelosti, ki povzročajo toliko ■ trpljenja. Dobite od svojega le- I
Cevera's I
^ Regulator!
(Severjev Regulator). Ta regula-	I
tor je blaiilno delujoča tonika in	I zdravilo. Priporočljiv je za popra-
vo tistih posebnih oslabelosti in ne-	■
redov, ki so jim podvržene ženske.	I
Cena $1.25.	■
Na prodaj po vseh lekarnah.	-I
Nekaj o Falkland otočju. |
Najbolj samotni prostor v an-^ gleškem cesarstvu je soglasno s kapitanom Gailowcv s paeifičnega j parnika Carcovado, Falkland otot"-1 je. Kapitan pravi, da so preti voj-; no prebivalci videli kako ladjo naj; manj enkrat v štirinajsiih dneh.: da pa sedaj, kc je otvorjen Pa-i namski prekop, le redkokdaj vidi-! jo kako ladjo.
! — Oglasil sem se za tovor volne koncem aprila meseca in ljudje so se željno polastili januarskih listov, katere sem imel na krov«. Ze
vec mesecev niso dobili nobene pošte in sploh nikakih poročil.
Odkar je angleška vlada opustila mornariško postajo v Južni A-meriki. se nikdke križarke ne og- -lašajo na teh otokih in velika brezžična brzojavna postaja na Forth Station je bila opuščena.
Le maJo razvedrila ali zabave je; na teli otokih. Otočje se postavlja z enim igriščem za golt" in enim! klavirjem. T*, klavir je pustila na otoku bojna ladja Good Hope, ko je šla ven. da se spri me z eskadro von Spreeja. Na otoku je tudi en kino - film. katerega se kaže od^ časa do časa.
j Kapitan je privede! s seboj domov vladnega tiskarja, kateremu sc je vsled samote omračil duh.
ADVERTISEMENTS. ^dSSB^^^T^k^eTumTThitn
J^WVT^A	n«m»W pri
Gngfel MEHURJA
VlVlIfelW Vsaka pilota (m|IM 1 ^HU jAJF bmi im« tW W t
Varujte »^pcyiaredb ]
t
ADVERTISEMENTS. !
~~ -- *
Kje so moji bratranci GORNIKI iz MakoA, fara Ribnica, moj brat JOHN ARKO iz Zapovš in ostali sorodniki? Prosim vas, da se mi oglasite in kaj javite o mojem možu ANTONU GALE, ki je odšel še leta 1891. v Ameriko in oil takrat se prav nič javil. Jaz sem oslabela in bivam v Ljubljani. Moj naslov je: Rozalija Gale, Streliška ulica št. 2, Ljubljana. Jugoslavia.
- - - ------ fi
naprodaj
je PIN A IIIŠA za sedem družin. Vprašajte na št. 1416 E. :J4. St., Cleveland, Ohio.
t
naznanilo in zahvala.
Tužuim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in /.naji-ccm, da je kruta smrt pretrgala nit žvljenja
,	frank uletu
v evet oči dobi 19 let. Pokojni Fr. iTIe je bil rojen v vasi Selo pri Za-|gorju ob Savi. V Ameriki je bival eno leto. 1'mrl je dne 7. julija 1.1. I v bolnišnici za vnetjem slepiča. !Bolan je-rbil samo par dni. Po«;re*b se je vršil dne 10. julija popoldne iz hiše rojaka Ignacija Pajka na katoliško pokopališče. Pogreba so j se vdeležili iz vseh sosednjih naselbin. Pokojnik je bil član ilru-jštva Provost št. 10ti S. N. P. Jed-uote, katero mu je priredilo veličasten pogivb iu mu darovalo krasen venec v zadnji pozdrav. Pogreba so se vdeležila sobratska društva in sicer društvo sv. Jože-l'a št. 29 J. S. K. -Jednote z mladinskim oddelkom in z z.astavo na čelu, društvo Imperial iti slovaško društvo. Vence so darovali: družina Izlakar, John Šinkovec in Jos. Tie.
Kot najbližjega sorodnika pokojnika me veže dolžnost, da se zahvalim v imenu njegovega očeta vsem tistim, kateri so darovali vence, ga obiskali na mrtvaškem odru ter ga konečno spremili k večnemu počitku. Posebno zalivalo moram pa izreči gos^'xlu in «;<»-spej Pajk, pri katerih je ležal na mrtvaškem odru. Lepo se zahvalim tudi sobratu Jakobu Veharju za njegov trud in požrtvovalnost.
Pokojnik zapušča v stari domovini žalujočega očeta, mačeho, eno sestro in dva strica, v Ameriki pa tudi dva strica.
Na tem mestu izrekam še en-I krat srčno zahvalo vsom skupaj.
Ti pa. nepozaibljeni Frank, po-ji'ivaj v miru. lahka naj ti bo svobodna zemlja!
Joseph Ule. žalujoči stric. I P. O. Box 91.	Imperial. Pa.
# A \ I A l/ P Garanttraao dele la kla
LAUlilT IJ zZTrZ-"*
VICTOR NAVIllSEK, 331 6reeve SI., C0NEMAU6H, PA.
PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni.
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 Centov vam bo trajala za vedno.
Izrexite ta kupon prideaite petdeset centov y imamkah ter ga pošljite:	/'
Slovenic Publishing Co,	/
82 Cortlaitdt St., New York.
Cenjeni: Za prilošenik petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga."
Jlii6
NesIov ••••	•
DrZdVft •••••••••••••••aeeeeaeeeeveeee**
I SKRIVNOST ORCIVALA.
Francoski spisal Emile Oaboriau. — Za O. N. priredil O. P.
38	. (Nadaljevanje.)
Poteguil jo je na stran, hotee se izogniti radovednim pogledom, 8 ni se did posrečilo. Ljudje so jima sledili.
Ko sta prišla v hotel, sta zajutrkovala v najboljši sobi. Ljudje, ki so jima sledili, so pričeli izpraševati gostilnčarko iu izvedeli, da je gospod, ki je čakal na ekseentrično žensko, intimen prijatelj graj-ačaka na Valfeji. Niti Hektor nit Ženi nista dvomila, da predstavljata splošni predmet pogovora. Tremorel je pripovedoval Ženi veselo povest, kake je bil vrnjen življenju, v katerem je igral tako veliko vlogo. Ženi s svoje strani pa je pripovedovala o svojih načrtih za bodočnost, ki so bili, po pravici rečeno, zelo skromni. »Sklenila je ostati bolj kot kedaj preje verna Hektorju, se odpovedati elegantnemu stanovanju ter se lotiti kskega poštenega dela. Našla je neko staro prijateljico ,ki je bila sedaj spretna šivilja in ki je hotela dobiti dru-zabnico z denarjem, dočim bi ona sama stavila na razpolago svojo spretnost, be sta hoteli kupiti neko prodajalno ter bili trdo uverjeni, da bosta uspevali. Ženi je govorila tako resno, da se ji je moral 1'ektor smejati. Ti načrti so se zdeli njemu ze'o komični. Kljub temu pa ga je ganila ta nesebičnost 'od strani te mlade in lepe ženske, ki je bila pripravljena lotiti se dela v namenu, da ugodi njemu.
Na nesrečo pa sta se morala ločiti. Ženi je prišla v Corbeil v namenu, da ostane tam celi teden, a grof ji je rekel, da je absolutno nemogoče. Najprvo je jokala, se pričela nato jeziti ter se konečno zadovoljila s tem, tla se vrne naslednji torek.
—	Z Bogom. — je rekla, ko je objela Hektoi ja. — Misli name.
Smehljaje pa je dostavila:
—	Pravzaprav bi mrala biti ljubosumna. Pravijo, da je žena tvojega prijatelja mogoče najlepša ženska v Franciji. Ali je res?
—	Dam ti besedo, da ne vem tega. Pozabil sem pogledati jo.
Ilektor ji je povedal resnico. Čeprav tega ni izdal, ga je vendar
še vedno jezilo, da se mu je samomor ponesrečil. Občutil je vrtoglavost. ki sledi velikim moralnim krizam prav tako kot močnemu udar-ru po glavi in ki odvrača pozornost od zunanjih stvari. Besede, katere je izrekla Ženi, "najlepša ženska v Franciji", pa so vzbudile njegovo pozornost in še istega večera je bil v stanu popraviti svojo pozabljivost. Ko je prišel v Valfeji, se njegov prijatelj še ni vrnil Pariza. Madama Sovresi je bila sama ter čitala v sijajno razsvetljeni sprejemnici. Ilektor je sedel njej nasproti, mala na stran, ker bil na ta način v stanu opazovati jo natančno, ko se je spustil z njo v pogovor. Njegov prvi utis ni bil ugoden. Našel je njeno lepoto preveč slično oni kipa ter kot polirano. Iskal je napake, a ker ni našel jrkakih, je bil skoro prestrašen vspričo tega lepega, nepremičnega obraza ter teh jasnih mrzlih oči. Počasi pa se je privadil, da je preživel večji del popolnevi z Berto, dočim je Sovresi urejeval njegove zadeve — prodajal, se pogajal ter razpravljal z agenti in odvetniki. Kmalu je zapazil da ga je z veseljem poslušala in iz tega je sklepal,, da je odločno višje stoječa ženska, dosti boljša kot njen mož. Nika-l e dovtipne žilice ni imel. pač pa neizčrpljivo zalogo anekdot in doživljajev. Videl je tako številne stvari ter poznai toliko ljudi, da je L» zanimiv kot kaka kronika. Lasten mu je bil tudi uglajen cinizem, k'» je izprva vsakega presenetil. Če bi bila Berta brz strasti, bi ga jnogoče sodila po njegovi pravi vrednosti, a ona je izgubila svojo moč vpogleda. Poslušala ga je, zatopljena v bedasto ekstazo, kot človek poslušal potnika ki se je vrnil iz daljnih in nevarnih dežel, ki je obiskal narode, kojih jezikov poslušalec ne pozna in ki je živel sredi navad in običajev, ki so za nas nerazumljive.
Potekli so dnevi, tedni in meseci in grof de Tremorel ni našel življenja ua Valfeji tako pustim kot je izprva domneval. Počasi se je pomikal naprej po poti materijalnega dobrob-la, ki vodi naravnost v otopelost. Telesna in moralna otopelost je stoplo na mesto mrzlice prvih dni. Jedel in pil je veliko ter spal po dvanajst ur na dan. V preostalem delu svniega »"asa, kadar se ni pogovarjal z Berto, se je potikal po parku ali pa šel na majhen izprehod na konju. Šel je celo lovit ribe ,pod vrbe kancem parka. Postal je debd. Njegovi najboljši dnevi so bili oni, katere je preživel z Ženi v Corbeil. V njej je našel rekaj svoje preteklosti in ona se je vedno kreg.ila z njim, kar ga je prebudilo iz otopelosti. Razventega je prinesla s seboj iz Pariza vse govorice in klepetanja bulevardov. Prišla je redno vsaki teden in njena ljubezen do Hektorja mesto da bi se zmanjšala, je postala oči-vidno močnejša z vsakim sestankom. Zadeve uboge deklice so bile v obžalovanja vrednem stanju. Kupila je prodajaulo za pretirano visoko ceno in njena družabniea je koncem prvega meseca izginila ter odnesla s seboj tri tUoč frankov. Ničesar ni vedela o trgovini katere se jel otila in brez usmiljenja so jo kradli in varali na vse strani. Ona ni nif-esar povedala o tem llektorju, a ga nameravala prositi, naj ji pride na pomoč.
Izprva so bili obiskovalci v Valcfji nekoliko presenečeni vspričo neprestane navzočnosti tega mladega moža, a polagoma so se ga privadili Hektor si je nabavil melanholičen izraz v svojem obrazu kot človek, ki je šel skozi nezaslišane nesreče in kojega življenje se je izjalovilo. Izgledal je krotek kot jagnje. Ljudje so rekli:
—	Krof je naravnot očarljive priprostosti.
Včasih, ko je bil sem. pa si je strašno očital.
—	To življenje ne more iti tako naprej, — si je mislil. — Lotila se ga je otročja jeza. ko je primerjal sedanjost s preteklostjo. Kako bi se mogel otresti te mrke eksistence ter se oprostiti teh nadležno dobrih ludi, teh SovaesijevT Kam naj zbeži? Ni mislil na to, da se vrne v Pariz. Kaj naj počne tam? Njegova hiša je bila prodana nekemu staremu prodajalcu usnja. Nobenega denarja ni imel, z izjemo onega katerega si je izposodil od Sovresija. Sovresi pa je bil po mnenju Hektorja najbolj neprizanesljiv prijatelj.
—	Tvoj čoln se potaplja, — je rekel proti Hektorju. — Dajmo vreči ves nepotrebni balast v morje. Pozabimo na preteklost. Ta je mrtva. Videli bomo, kako se bodo razvile stvari.
Uravnava Hektorjevih zadev je bila zelo naporna. Upniki so se pojavili pri vsakem koraku, na vsaki strani in njih seznam ni imel l-oben epa konca. Nekateri so prišli celo iz inozexiiskih dežel. Nekateri med njimi so bili že plačani, a ker ni bilo mogoče dobiti njih potrdil, so vnovič zahtevali denar.
Drug, kojih zahteve se je zavrnilo kot pretiranje, so pretili, da bodo šli na sodišče v upu, da prestrašijo Sovresija tako, da bo pla-čaL Sovresi je izmučil svojega prijatelja z neprestanimi uslugami. Vsaka dva ali tri dni dni je odšel v Pariz ter prisostvoval tudi prodaji posestev v Orleans. Grof ga je konečno zaničeval in sovražil, grtči obraz Sovresija ga je dražil. Ljubosumnost ga je pikala. Le ena misel ga je nekoliko tolažila. — Srečo Sovresija — si je mislil. — je pripisovati. le njegovi bedastoči. On misli, da je njegova žena pa smrt zaljubljena vanj, dočim ga v resnici sovraži. . _*
Berta je v resnici dovolila Hektorju spozuati, da sovraži svojega moža. NiČ več ni proučevala nagibov svojega srca. Ljubila je Iremorela ter si priznavala to. V njenih o »Čeh je predstavljal ideal 'njenih sanj. Ob istem času pa jo je jezilo, «3a ne vidi nobenega znamenja z njegove strani. Njena lepota ni bila torej neodoljiva, kot so Iji večkrat pripovedovali. On je bil galanten in dvorljiv napram njej, — a ničesar več.	'
— Če bi me ljubil, — si je mislila, — bi mi to povedal, kajti drzen je z ženskami ter se ne boji nikogar.
Nato pa je pričela sovražiti deklico, svojo rivalko, s katero se je sestajal vsaki teden v Corbeil. Hotela jo je videti, spoznati. Kakšna pač mora biti i Ali je lepa ? Hektor je bil zelo molčeč glede Ženi. Izogibal se je vsem vprašanjem glede nje in Berta je morala sama ugibati glede skrivnostne obiskovalke.
Prišel je konečno dan, ko ni mogla več zadržati svoje radovednosti. Oblekla se je v najbolj priprosto črno obleko, Argla preko lica gost pajčolan ter pohitela na postajo v Corbeil ob uri, ko je domnevala, da bo skrivnostna deklica dospela. Sedla \je na neko klop v skrajnem kotu čakalnice. Ni ji bilo treba dolgo čakati. Kmalu je zapazila grofa in mlado deklico, kako sta prihajala priročno. Bila sta videti zelo srečna. Sla sta par korakov mimo nje in ker sta šla počasi, je imela Berta dosti časa, da premotri njeno lice. Videla je, da je mična, a to je bilo vse. Talioj je spoznala, tla se ji ni treba bati ter namerila svoje korake proti domu. Izbrala pa si je nerodno pot. Ko je šla za kočijami, ki so jo skrivale, je prišel Hektor iz postaje. Šla sta drug mimo drugega in oči obeli so se srečale. Ali jo je en spoznal? Njegov obraz je kazal veliko presenečenje, a ni se ji poklonil.
(Dalje pritodnjiS.) ADVERTISEMENTS.
GROZDJE!	GROZDJE!	GROZDJE!
Grško srednje jagode, zelo čiste, cena ........ $7.— boksa.
Cipar največje jagode in najslajše, - cena ......$7.— boksa.
in razne druge vrste. Turški duhan, 1 funt $2. Za i»oskus pošljem % funta bokso za $1. ___ Z naročilom pošljite $2.00 are za vsako bokso grozdja.
Adriatic Importing Company
606 — 11 Avenue	New York, N. Y.
DOCTOR LORENZO
>	EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	I^L f/ 1 ftPECIJALIST MCČKIH BOLEZNI. VT^Lrf^
; 644 Penn Ave Pittsburgh, pa.^^
>	Moja stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaz sam Se zdravim nad 23 let ter Imam skafinje t vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati ralo
1 bolezen, da vas ozdravim ia vrnem moC ln zdravje. Skozi 23 let sem i pridobil posebne skuSnJo pri ozdravljenja moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja sltrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaSajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, maaulje In lis« po telesu, bolezni v grlu. Iz-padanje las. bolečin* v kosteh, stare rane. živine bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcah. Jetrah In želodcu, n.ienlco. revmatlzem. katar, zlata ' tile. naduha Itd.
Uradne ure so: V pondeljek, aredah In petkih od 9. zjutraj do B. popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zveCer. Ob nedeljah pa do 2. ur* popoldne.
i PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN
NASLOV. -
a Dr. LORENZ 644 Pcm a™ Pittsburgh, ta.
' Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumelo. Jaz snam hrvat« t'	ako •* Iz itarcai kraja, zato vas I ali« zdravim, ker vas razumom.
L,	,
i \ \\ Frank Sakser State Bank i
7 \ 82 Cortfandt Street, New York \
S	i
| p PGENERALNO ZASTOPSTVO	1
1 S	f
i Jadranske Banke i
~ S	i
i j	in vseh njenih podružnic.	|
S	1
» S	.	|
. 4 Beograd, Celje, Dubrovnik, Ko tor y Kranj; Ljubljana; f . I Maribor. Metkov!*, Mmjm, Split, fclNmik, Zagreb, p
• \	Italija :	Š
4	Trst, Opatija, Zadar.	p ' S talka Avstrija: T 4
jj	Dunaj,	p
i A Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila ▼ Ju-	p
1 S slaviji, Italiji in Nersški Avstriji.	I
5	Izdaja eekfe v kronah, lirah in dolarjih plačljive	k I ca vpogled pri Jadranaki banki v vseh nje-	p
Inih podružnicah.	^
Prodaja parobrodne in železniška vožne lizike na	£
vse kraje m aa vse črte.	p
Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu	i
!" pri Jadranski banki in njenih podružnicah	1
s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali	p
angleških šterlingih, ako ni na razpolago	j
ameriških dolarjev v zlatu.	š
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanz*-	S
m dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za	i
i one, ki se bodo posluževali naše banke.	š
i ttoranoi, prijatelji ta pnmvakl aaie banke so vljudne 5 p naproieni, da opoaorijo na ta nai oglas sveje wmmn ia i S Hrvatske, Dalmacije, Istre, Gariike in črnogace,	S
i	FRANK BAKBKR STATE BAHX	8
S	YliZK III8W, predsednik. I
L.m............................
KOJSKf NAROČAJTE SE HA "GL18 MAK O DA'* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
GLAS ytARODA. 16. JUL. 1921
ADVERTISEMENT!!.
i ■	> i J
Zastopniki "Glas Naroda"
kateri so pooMtfBsnl poUntf aarafr
Uno as dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik lada potrdilo aa aroto, Katero Je prejel Ia Jih rojakoa gripe rotaaa
Naročnin* ■* "Glas Naroda" Je:
£a celo leto 18.00; m pol leta »00: m KM »bbc co 92.00; aa tatrt leta
rušo.
-ten ..........Osli
Jacob LiiiMb. Denver. Cafe:
Frank hribu, PneUe. Cats.:
Peter Colls. John Germ, tali Janeeh ln i. Kockava*.
Cele.: Luqu Oootello. JaanraeC. Cele.:
Math. FmnalJ lailnianlls. bil Alois Rudau.
Lambert Bolskar. larera. DL
J. Verblč. «88 Awoia Al Ml, Chicago, At
J oeeflh BostU, Joesph Bllah to Joeepb Bor«a JoUet, DL
Frank BsmMck, Frank T narisi ln John flaletol. lun atah. DL:
Frank AnseatlB. Ln SaOe. DL
Matija Kompu North Chime, DL:
Anton Kobal In Mata. Ofltl South Chicnco. DL: Frank Cem SpringfieM, DL:
Matija Barboril. Wankecan, DL:
Frank Petkorlsl Franklin, Kans. hi okolice:
Frank Leskorie. Frontenae, Kansas:
Rok Firm. Singe. Kansas:	<
Mike PeoHL Ritzmiiler, Mi.!	' / VJfM
Frank Vodopftrea. Chlshohn, Nin.:
Fmnk GorSa	___
CahmMt, BfSeh.:
M. F. Kobe In Paral SehaNn CnMh. MVa.:
Loata GotSsl Gilbert, Mina.: L. VoeeL tubbing. Minn.: Iran Porfle. Virginia, Mina.:
Frank HronCek. 137. Minn.:
Frank Govts ia Jeosph i. rssksl SL Iiaaiap Mow:
Mike Grabriaa. Beat Hrlrna, MonS.x
Frank Hrellr. Greet Faita, thshsai
Math. Urlh. Klein. Mirtm:
Gregor Zobee, Gowanda. N. 1.:
Karl StemliaT * Utile Fails, N. ¥.1 Frank Masla. ' Barberton, Ohio:	«
i A. Okolisb, F. Poje In Albln I Poljan ec.
j Celiinwoed. Ohio: J Math. Slaimlk. j Cleveland, Ohio:
! Frank Sakaer, flharisa Ksillappi in Jakob Beanlk. Lenin, Ohio: I Louis Balant, J. Ko* la M j Ostanek. NDes, Ohio:
Frank KogorSsK. Youngatown, Ohio: \ Anton KlkelJ. j Oregon OJy, Oragesil j M. Justin.
!' Imhrldgn, Pa.:
Frank JakSa ffMwii, Ph.:
Loala Hribar. | Br^M |	Anton Ipavea.
BurdtePa.: I	John De^Mr.
(tecrangh. Ph.: |	Ivan PnJk la VM Hinialf
} Clnrldge, Pa.:
I	Stov.
j	Lfanle, Pa.: I Anton Oahahs^
!	Fip—I. Pa.: j LoaM Bursa—,
|	Forest CM?, P»: I Mat. Kams.
i	Famll, Pa: f Jerry (Mora.
!	Valentine mwS
I	Frank Novak.
I Irwin, Pa.:
I Jahnatawn. Ph:
1 John Polanc.
I tom Phi^^
Moon SUVa* '1"1
Frank MaMc la SMI W+wA
PKI^m^h. Ph.:
U. Jskobich. Z. Jakaho, fine. Arch in L Magister.
>i»hiia. Pa.t _
ladhb Pn.:
MbCnSuSf
Frank IlitMIn West Wen ton, fk:	/
Joaaoh Jm WMIs Vafcp, fhl
- JarfJ hM >
NAREDBA GENERAL. JUGOSL. KONZULATA
Vsak bo lahko dobil potni Ust, kdor ima dokaze, da ja v resnici jugoslovanski podanik.
Soglasno s zadnjim odlokom ministrstva ra zunanje radeve bo konzulat izdajal potne liste vsem Iržavljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim proSojam za potni list priložili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu.
Ko se bo konzulat prepričal, da I «0 predJoženi dokumenti pristni > Jt radostni, bo dobil prosilec pot-ai list. V slučaj?}, da bi pa nastali kaki poui'gleki, bo izdan potni list šele s dovoljenjem ministrstva.
Ker je število prosilcev ogromno in i vsakim dnem narafiča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo pridi vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi iifk&rte prej, predno se osebno ne zglasi aa konzulatu ter dobi potni list.
V	vsakem drugem slučaju ne bo konznlat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Torku, ir če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njib.
V	dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodisča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list iele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva.
NAZNANILO in PBIPOKOČILO.
Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO pobira naročnino i za Glas Naroda nz 6104 St. Clair:] Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa!: druga pojasnila glede potovanja ^ v stari kraj ali dobiti svojce od 1 tam, glede denarnih pošiljatev in sploh t \«eh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. i Upravniatvo Glasa Naroda. ,
■lSESHSBaBSaU5> j
"I
G. J. Porasta. C^al—i W. Via:	%
Frank Kodna. IhoBMa, W. fat
Primož Modic.	j
—nai ami Wla t
Joseph Tratnik.	|
John ShmuM ta H. Svetna West Allia. Wis.
k .. Frank ^kok Jn Ant. How8ek.
—" 1 French Line
GOMPASIIIE GENERALE TRANSATUNTIQUE
V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE
ROCHAM BEAU .............. 23.	julij«
UA BOURDONAI9 ............ 23.	julij«
TOURAINE .................. 25.	julija
CHICAGO .................... 30.	Julija
S C PAPIQ	39.700 to«.
•	■ fim^ 45.000 konjakih ali.
27. julija - 17. avgusta
Direktna ialaznlftha rv«n u Parita m
vaa alavna todka Juooalavtta Hitri parnlkl • ttlrlml ln flvtm« vijakoma. Poaaban zastopnik Juttoalovana*« vlada bo Drlfiakal potr Ika ob orlhodu na* lih oar nI kov v Havru twr jih točro aO> pramll kamor ao niminltnk
Parnlkl FranooiK« C rt« ao transocrtlra« takom vojn« na tlaoda fahoatoraiklh *•> taov ferax vaa naarlllka
Zrn tirkorta ln aana viratalti o
DRUZBINt PISARNI, 19 Stati St„ N, T.
ali pa orl lakalulh aaantlfe.
|Cosulichlrta1
4	Direktno potovanje v Du- S i brovnik (Gravosa) ln Trst. J
1	ARGENTINA ..... 4. argorta 5
P PRES. WILSON .. 27. avgusta ^
Cene za Trst in Reko »o: J	$100 in $110.
Q	Potom llatkov Izdanih za vaa kra« R K la v Juaoalavlll In Srblll.
#	Jlazkoin« uaodnoatl prvega, druoa- J m ga In tratjeaa ra :r*di.
2	Potniki tr«t|eca razrada dobivala K K o razo lačno vino.
5	PHELPS BR0THERV& CO. \
R	Paaaenoar Department
^ 4 West Street New York £
PREDNO SE ODLOČITE
za svojo drnžino, Borodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da ae ga potnik sam krapi, pišite naj-prvvo sa tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York
Ne odlašajte
ako nameravate naročiti vozni listek ia stare domovine sa Vaio družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in droga potrebna navodila na najstarejie in skušano slovensko bančno podjetje*
FRANK 8AK8TO STATE BANK
(potniški oddelek) ti OHthadl Ku Now Yerfc. K T.
^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
U. S. MAIL LINE
vozi iz NEW YORKA naravnost v
BREMEN
največji in najhitrejši pa miki pod ameriško zastavo ae vstavljajo v PLYMOUTH in CHERBOURG
Parnik AMERICA - - - - 23. julija, 24 avgusta, 28. sept.
(22.622 ton)
Parnik GEORGE WASHINGTON - 3. avg., 27. avg., 24. sept.
(25.600 ton)
SLUŽBA udobnost, prvovrstna hrana, uljudnost in uslužnost še ni ktmčana s prvovrstnimi udobnostmi tia teh velikih prekuatlauti.ških par-nikih |kx1 ameriško zastavo. AMERICA naprimer je bila urejena, da prevaža H«v0 potnikov tret.^esa razreda, v kabinah, ki imajo samo po dve a!i po fctiri po$t«-lj*.
Za tretji razred so na razpolago trije veliki jedilni saloni, ki ** ras-prontirajo. po celi £lrinl parnika ter je v njih naenkrat proetor% za l^oO potnikov.	t
Prostore za tretji razred se lahko zagotovi P pri agentih ravno tako kot ie bi potovali v kabinah.	.'IV
U.S. MAIL jm^
STEAMSHIP COMPANY JkdKkfflp^p ^r
Vozi a parnlkt A mer. Parobrodnega Sveta. ^J^EsSHBfce. " ■
45 Broadway	TeL Whitehall 1200 ^jg^^aBC^ ^J
ADVERTISEMENTS.							
							
							
KRETANJE			PARNIKOV				
KEDAJ	PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YORKA.						
aAXONIA	B	lull. — Cherbourg	CANOPIC	9	avg.	— Gen«	Ml
AMERICA	ss	lull. •— Cherbourg	BELVEOERB	11	sua.	— Tret	
UA TOijRAINC	as	lull. — Hwn	BERENGARIA	18	avg.	— Cherbourg	
ROCHAMBEAU	25	jull. — Havre	BOURDONNAIS	9	avg.	— Havre	
FINLAND	■s	luM. _ C harbour«	AQUITANIA	23	avg.	— Cherbourg	
PARIS	27	Jull. — Havre	ZFELAND	6	avg.	~ Cherbourg	
AQUITANIA	27	lull. — Cherboura	OLYMPIC	13	avg.	— Cherboura	
PESARO	27	Jull. _ Geno*	LA SAVOIE	13	avg.	— Havre	
KROONLAND	so	lull. — Cherboura	LEOPOLDNA	16	avg.	— Ht.ra	
WASHINGTON	so	Jull. — Cherbourg	PARIS	17	svg.	— Havre	
ROUSIL.LON	2	avg. — Havre	LAPLAND	<0	avg.	— Cherbourg	
ADRIATIC	3	awa. — Cherboura	LA TOURAINE	20	avc.	— K SITS	
LAFAYETTI	3	avg. — Havre	AQUITANIA	i3	avg.	— Cherbourg	
ARGENTINA	4	avg. — Tra	AMERICA	K	avg.	— Cherbourg	
FRANCE	4	avg. — Havre	FRANCE	t5	avg.	— Havre	
CALABRIA	e	avg. — Trat	PRES. WILSON	27	avg.	— Tret	
mauretania	11	avg. — Cherbourg	WASHINGTON	<r,"	avg.	— Cherbourg	
LA LORRAINK	6	avg. — Havre	ADRIATIC	31	avg.	— Clicrbourrj	
Glede cen ca	vosne listke In vse drujpe pojasnile, obrntte re					aa tvrdka	
HANK SAKSER		STATE BANS	KS Cert lastit SL.			New York.