K _a ] i ž e ^r s t ^ o. — ,,__metij_ko berllo" za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, po nalogu vis. c. kr. kmetijskega ministerstva spisal G. Kramer, ravnatelj dež. kmet. šole v Gorici. To je naslov novi knjigi, kakoršne smo težko pogrešali. Ta obširna knjiga obsega 250 strani velike osmerke in ima 83 slik. Namenjena je v prvi vrsti ljudskim učiteljem in učencem v ponovljivi šoli. Ustrezala pa bode tudi kmetovalcem in sploh gospodarjem kot vodilo v raznih slučajih. Knjiga obsega 13 poglavij, katera so zopet razrejena v veC podpoglavij. Poglavja so ta-le: I. 0 rastlinskem življenji. Kaj so rastline? Kako živš rastline? Kateri so glavni pogoji rastlinskega življenja? II. 0 zemlji ali prsti. Kako je nastala prst in v čem je njena rodovitost? Kako je prst sestavljena? Kako je sestavljena mrtvica in kak vpliv ima na rodovitost žive prsti? Katera prst je najboljša? S katerimi sredstvi zboljšamo fizikalne lastnosti zemlje? III. 0 gnoji. Hlevski gnoj. Gnojišče. Kako je ravnati z gnojem na gnojišči? Kako je ravnati z gnojem na polji? Gnojnica. človeški odpadki. Pepel in saje. Blato iz ribnjakov in cest. Mešani gnoj (kompost). Apno. Koščena raoka. 0 stelji. IV. Kmetijsko orodje, s katerim zemljo obdelujemo. Oralo. 1. Hohenheimsko oralo. 2. Zugmaierjcvo oralo. 3. Vidačevo oralo. 4. Amerikansko oralo. 5. Ruhadlo. 6. Obratno oralo. 7. Oralo za oranje spodnje zemlje. Razruševalec (ekstirpator). Okopalnik. Osipalnik. Kako je treba orati. Brana. Valjar. V. 0 setvi. Stroj za čiščenje semena. Koliko semena smemo posejati? Ali je dobro premenjavati seme? 0 sejanji. Kedaj naj se seje? Kako se rastline oskrbujejo? VI. Kako jc treba pridelovati poljske rastline? I. Žito. II. Sočivje. III. Okopavine. IV. Kupčijskc rastline. V. Krmske rastline. VI. 0 travnikih. Košnja detelje, trave in sploh krmskih rastlin. 0 napravi kislega sena. VII. 0 kmetijskem kolobar jenj u. VTIL 0 pridelovanju zelenjave. 0 legi vrta. Kaka zemlja je najboljša za vrt? Kateri gnoj najbolje ugaja vrtu? Kako nam je urediti vrt? Kako rastline sejati? Kako napravljati gnojne gredice? Kako se presajajo sajenice? Kako rastline na vrtu oskrbovati? IX. 0 sadjarstvu. Drevesnica. 0 cepitvi sadnega drevja. Najvažnejši načini cepitve. Kako se drevesa v drevesnici obrezujejo ? Presajanje drevesec. Kako treba drevesa oskrbovati. Precepljivanje dreves. Pritlikavci. Katere sadne vrste naj sadimo in množimo? 0 porabi sadja. X. 0 vinogradarstvu. Kaka lega ugaja najbolj trtam? Na kaki zemlji trte najbolje rastejo? Kako je treba pripraviti zemljo za vinograd? Katere vrste trt bodemo sadili ? 0 množitvi trt. Kako jc treba vinograd nasaditi ? Kako treba oskrbovati trte do četrtega leta? 0 obdelovanju vinogradov. Kako trtam gnojiti? 0 cepitvi trt. XI. 0 kletarstvu. Trgatev. Kedaj naj trgamo ali beremo? Kako naj grozdje mastimo? Stiskanje ali prešanje grozdja. 0 moštu. Kakšna mora biti dobra klet. 0 sodih. Vrcnje ali kipenje mošta. Kaj je v vinu ? 0 pripravljanju belega vina. Kako treba pripravljati črnino. Pretakanja vina. Navadne bolezni vina. XII. 0 gozdarstvu. Kako stojimo z našim gozdom? Kaka zemlja in lega ugaja gozdu? 0 gozdnih drevesih. Kako razvrstujemo gozd? Oskrbovanje gozdov. Kratek navod o pogozdovanji. XIII. 0 živinoreji. 0 krmi. Kateri so glavni sestavni deli rastline? 0 redilni vrednosti krme. Kako vrstimo krmo? Kolike krme imamo pokladati živini? V kaki razmeri naj bodo redilne tvarine v krmi? Kako je treba klajo pripravljati? 0 govedarstvu. — Kakšna svojstva ima govedo? 0 važnosti govedarstva. Nekoliko o govejih pasmah. Katero pasnio izberemo za rejo ali pa za zboljšanje domače pasme? Kako spoznaš starost goveje živine ? Vodila o izreji goved. Goveji hlev. 0 mlekaratvu. 0 sirarstvu. 0 konjarstvu. — 0 konjskih svojstvih. Nekoliko o starosti konj. Kako sc merijo konji? Kako hitro raste konj navisokost? Kake lastnosti ima lep konj? 0 konjskih pasmah. 0 umni izreji konj. Konjski hlev. 0 ovčarstvu. — 0 ovčjih svojstvih. Nekoliko o ovčjih pasmah. Pravila o reji ovac. 0 koristi ovac. 0 reji prasičev. — Kaka svojstva ima prasec? Nekoliko o prasičjih pasmah. 0 reji prasičev. 0 pitanji prascev. Svinjak. 0 koristi prascev. 0 kokošarstvu. 0 kokošjih pasmah. 0 svilarstvu. 0 murbi in njeni izgoji. Kako si pridobimo jajčeca v zalego. Kako se seme ali jajčeca vale? Odgoja sviloprejk. Zapredanje. Bolezni sviloprejk. 0 čebelarstvu. — Nekoliko o svojstvih in življenju čebel. Kako je treba napraviti čebelnjak. Kaj je umetno čebelarstvo? Kako se delajo roji? čebelarju treba močnih panjev. Kaj nam je storiti z usmrajenim panjem? Griža pri čebelah. Kako naj se čebele pitajo? — Knjiga stane le 50 kr. (po pošti 55 kr.) Naročuje se v tiskarni Dolenčevi v Trstu. Živo jo priporočamo vsemu slovenskemu učiteljstvu, nadalj evalnim in ponovlj ivim šolam, učiteljskim kujižnicam in sploh slovenskim kmetovalcera in gospodarjem kot prekoristno berilo. — -Zgodovina fara IJublJaiiske škofije". Izdaje A. Koblar. Četrti zvezek: Zgodovina Adlešičke fare na Belokranjskem. V Ljubljani. Založnik Anton Koblar, 1887. VII. Zgodovina Adlešičke fare na Belokranjskem. Spisal Ivan Šašelj, administrator. V Ljubljani, natisnila Klein in Kovač (Eger). Ta zvezek je posebno zanimljiv, ker obsega mnogo prav lepega blaga, tu je: I. Prirodoznanski in statistični opis, n. Ob ustanovljenji fare, III. Cerkve v fari, IV. Duhovni pastirji, V. Dohodki Adlešičkih duhovnikov, VI. Farovž in šola, VTI. Odlična Adlešičana (Jurij Grabrijan, Jos. Hočevar). Dodatek: Adlešički lokalizmi (z imeni iz naravoslovja). Knjižica ima v osmerki 43 strani ter stane 20 kr. Prav živo jo priporočamo kot prav primerno knjižico vsem učiteljskim knjižnicam in sploh učiteljstvu na Kranjskem. — ,,Domoznan8tvo Ormoikega okraja". Po načrtu, sestavljcnem od odbora priredil iu založil odborov predsednik: Fran Rakuža, nadučitelj pri sv. Bolfenku (p.: Ormož — Miklavž, Štajer.) 1886. Natisnil J. Leonov naslednik: L. Kordeš v Mariboru. Ta prav dejansko urejena knjižica obsega: Uvod. A. Zemlj episni del. 1. Ime, meje, bregovi, doline in potoki. 2. Velikost okraja in imena občin. 3. Prebivalstvo. 4. Zrak, vremena. 5. Pridelki. 6. Ceste - komunikacija. 7. Šolstvo. 8. Zdravništvo. 9. Varstvo. 10. Fare. 11. Jezik, podnarečja. 12. Šege in navade. B. Zgodovinski del. Kruci. Francozi. Leto 1848. C. Krajepisni del. Ormož. Hum (Holm). Središče. Sv. Bolfenk (Wolfgang). Jastrebci. Adrijanci. Vitan. Sv. Miklavž. Svetinjn. Runeč. Sv. Tomaž. Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Velika nedelja. — To nDomoznanstvo" bode posebno ustrezalo Ormoškemu okraju, pa tudi sploh vsem, ki se pečajo s popisi naše lepe slovenske zemljc. Knjižica stano 30 kr., in se dobiva pri g. založniku. Bodi živo priporočenal — nPrlče Božjega bitja" ali slučaji, ki niso slučaji. Po dr. Kellerju z dovoljenjem poslovenil .1. B. II. zvezek. V Ljubljani, 1887. Založil in prodaja Dragotin Hribar, Breg, št. 10, To prav poučno delce je potrdilo tudi vis. č. knezoškofijstvo Ljubljansko. Stane 25 kr. (po pošti 30 kr.). Priporočamo jo posebno odrasli mladini in sploh slovenskemu občinstvu kot zabavno in vzpodbudno berilo.