Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
'///m	=
Leto XX. - Štev. 42 (1022)
Gorica - četrtek, 24. oktobra 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
ilDSt
m
V	ponedeljek, 21. oktobra je sprejel predsednik izvršnega sveta (vlade) socialistične republike Slovenije Stane Kavčič v Ljubljani odposlanstvo slovenske manjšine v Italiji. Našo delegacijo je predstavil deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je v imenu vseh orisal osnovne značilnosti slovenske skupnosti. Zahvalil se je slovenski vladi, da je omogočila odposlanstvu naše manjšine seznaniti izvršni svet s položajem Slovencev v Italiji.
Prvi je nato spregovoril predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Boris Race. Ugotovil je, da je po letu 1960 prišlo s strani italijanskih vladajočih krogov do določenih pozitivnih sprememb nasproti slovenski manjšini, a v osnovi je ostalo še vse pri starem. Ni razumevanja za slovensko zastopstvo v javnih službah, ni še zadovoljivo rešena materialna podpora slovenskim organizacijam iz javnih sredstev, nasprotuje se vključenju Beneških Slovencev v skrb za manjšino, zgradba slovenskega šolstva je nezadovoljiva, v Beneški Sloveniji ga pa sploh ni.
Za Racetom je povzel besedo tajnik Slovenske skupnosti Dušan čeme. Opozoril je na dejstvo, da gre potujčevanje Slovencev v Italiji naprej in navedel tudi vzroke za ta vznemirjajoči pojav. Nato je nakazal nekatera sredstva in ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti, da se ta pojav prepreči ali vsaj omeji. Podrobno je orisal proces razlaščanja slovenske zemlje z vsemi njenimi negativnimi posledicami. Obširno je govoril o načinu, kako naj pride do uresničenja pravic slovenske manjšine v Italiji. Končno je izrazil prepričanje, da bi bilo mogoče doseči učinkovitejše uspehe, če bi vzporedili prizadevanja manjšine in matične države. V ta namen je predlagal ustanovitev informacijske komisije.
Po teh dveh poročilih so govorili še naslednji člani delegacije: Izidor Predan je orisal položaj Slovencev v Beneški Sloveniji, dr. Rafko Dolhar pa v Kanalski dolini. O političnem, gospodarskem, kulturnem in narodnostnem stanju Slovencev na Goriškem sta poročala industrijec Ivan Prinčič iz Krmina in dr. Peter Sancin iz Gorice. O specifičnih gospodarskih vprašanjih je govoril Stanislav Bole, o kulturnih pa dr. Marijan Bajec.
Na vsa ta izvajanja je odgovoril predsednik slovenske vlade Stane Kavčič. Pou-
daril je interes vodilnih slovenskih predstavnikov za usodo slovenskega naroda znotraj in zunaj njegovih meja. Razmišljanje in diskusija sta te predstavnike pripeljala do zaključkov, da se manjšini da pomagati bolj kot z udarnimi diplomatskimi notami in protesti z načelom sožitja, z ublaževanjem razlik in z ustvarjanjem ozračja minimalnega zaupanja, v katerem se manjšina lahko svobodno izživlja.
Stane Kavčič je nato prikazal osnovne značilnosti sedanje slovenske družbe. »Povratek v kapitalizem ni več mogoč — je dejal — in nas vodi težnja k neprestani socializaciji slovenskega naroda.« Pri tem pa je opozoril, da ne gre za socializacijo v smislu ideologije, ki vse druge izključuje ali v smislu stalinske diktature proletariata, »s katero smo se za vedno razšli«. Socializacija pomeni danes za novo slovensko generacijo, ki je tenko uglašena na demokratične pravice in svobodo z vsemi individualnostmi človeka, izboljšanje človeških odnosov v družbi in pomoč ljudem, ki živijo od dela svojih rok. Te težnje ustvarjajo stvarni in demokratični dialog, ki vodi v vedno bolj demokratično socialistično družbo. »Zunanji dogodki v zvezi s Češkoslovaško so nas prepričali, da moramo iti še bolj odločno po tej poti, kajti svoboda in demokracija sta v zavesti naših ljudi. V naših stikih mora vladati velika širina, naš dialog mora biti čim bolj odprt in bogat.«
Naša delegacija je nato popoldne obiskala Inštitut za narodnostna vprašanja, zvečer se je pa udeležila večerje, ki jo je priredil član izvršnega sveta Bojan Lubej. Naslednji dan, v torek se je slovensko odposlanstvo seznanilo s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, si ogledalo tovarno gumijastih izdelkov »Sava« v Kranju, položilo venec na grob pesniku Prešernu v Prešernovem gaju, nato pa obiskalo Begunje na Gorenjskem, kjer je počastilo žrtve nacizma, ki so tam padli kot talci med zadnjo svetovno vojno. Član delegacije dr. Drago Štoka je še posebej poudaril hvaležnost mlajše generacije za doprinešene žrtve. Zaključil je: »Na tem mestu obljubljamo, da bomo hodili po njih poti.« Na povratku v Ljubljano so nekateri člani odposlanstva obiskali še pomožnega ljubljanskega škofa dr. Stanislava Leniča.
Spet težave za Cerkev na Češkoslovaškem
USTANOVLJENA JE V GORICI STROKOVNA ŠOLA TRGOVSKE SMERI S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM
Minister za prosveto je odredil ustanovitev strokovne šole trgovske smeri s slovenskim učnim jezikom v Gorici.
Dr. Sfiligoju, ki se je takoj po prejemu te novice podal na šolsko skrbništvo, je gospod šolski skrbnik prijazno povedal, da začne šola takoj delovati in da so v teku zadevne priprave.
Zaradi tega svetujemo dijakom in dijakinjam, ki so zaključili obvezno nižjo srednjo šolo, naj se prijavijo za vpis v novoustanovljeno šolo, ki bo zanje velike važnosti in koristi.
Kongres Združene socialistične stranke
Na pokrajinskem kongresu Združene socialistične stranke so preteklo nedeljo končali z deli in izvolili novo pokrajinsko vodstvo. Večino je dobila avtonomistična struja. Poleg te struje so na Tržaškem že tri struje (v vsedržavnem merilu pa štiri). Za novega tajnika stranke je bil izvoljen Oberdan Pierandrei, za delegata na vsedržavni kongres pa prof. Lonza. V novem vodstvu skorajda ni Slovencev. Med drugimi so na kongresu sprejeli tudi resolucijo, ki govori o Slovencih. V njej si socialistična stranka prilašča vse, kar smo v zadnjem času dosegli Slovenci.
Uspeh našega rojaka
Naš rojak s Proseka, glasbenik in pevovodja Aklo Danev, je odpotoval v San
Po sovjetski zasedbi Češkoslovaške se začenja spet čutiti vmešavanje »Urada za kulturo« v življenje Cerkve, ki je bilo v času Dubčekove liberalizacije komunizma čisto prenehalo. Tako škofje že v nekaj primerih niso mogli doseči pristanka državnih oblasti za namestitve določenih duhovnikov. Tudi jim ni uspelo sestaviti odbora slovaške »Caritas« tako kot so si oni želeli. Katolicke No-viny so dobile novega urednika, ki je v dobrih zvezah z vodilnimi člani od nadškofa Tomašeka razpuščenega duhovniškega »gibanja za mir«.
Praško ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo generalnemu tajniku »Gibanja za pokoncilsko obnovo« na Velehradu Vladimirju Rudolfu, naj ne računa z odobritvijo te organizacije. Gibanje je bilo ustanovljeno 14. maja na Velehradu na Moravskem, kjer je pokopan sv. Metod, kot skupna organizacija češkoslovaških škofov, duhovnikov in laikov. Nadomestilo naj bi nekdanje prorežimsko »gibanje duhovnikov za mir«, ki ga je vodil od Cerkve suspendirani duhovnik ter dvajsetletni minister v komunistični vladi Ploj-har. Na ustanovnem občnem zbo-ro nove organizacije sprejeta pravila so zborovalci 18. junija poslali notranjemu ministrstvu v odobritev. Ministrstvo je prejem prošnje potrdilo in za zadnji teden v avgustu so bili predvideni zadevni razgovori, katere pa je preprečil
vdor zasedbenih čet varšavskega pakta. Tajnik gibanja župnik Vladimir Rudolf, ki je letos 15. februarja javno nastopil proti du-hovniku-ministru Plojharju in tako sprožil njegovo odstavitev (o čemer smo poročali pretekli teden), se bo vrnil na svojo prejšnjo faro blizu Prage. Delo, ki naj bi ga opravilo gibanje, bodo skušali izvesti v okviru posameznih škofijskih komisij. Čas odjuge je bil pač prekratek, da bi bili škofje uspeli v glavnem doseči normalizacijo odnosov med Cerkvijo in državo na Češkoslovaškem. Vendar skuša apostolski upravitelj praške nadškofije msgr. Tomašek še vedno ohraniti stike z vlado ter se naprej prizadeva, da bi prišlo čimprej do polne zasedbe škofovskih mest.
Vse zgleda, da bosta tudi vnaprej za vso državo le dve bogoslovni vseučilišči kot do sedaj: za Češko in Moravsko v Litomericah in za Slovaško v Bratislavi. Ne ve se še, če bo vlada vztrajala na omejenem številu bogoslovcev (20 za prvi letnik). Vsekakor je bilo v Olomucu na Moravskem že vse pripravljeno, da bi se letošnjo jesen odprla v kraju teološka fakulteta, ki ima že častitljivo tradicijo. Vpisalo se je 70 bogoslovcev. Sedaj s to fakulteto ne bo nič. Cerkvene oblasti so skušale težavo obiti na ta način, da so bogoslovce vpisale na litomeriško teološko fakulteto, bivali naj bi pa še naprej v Olomucu .
OdločenTitov govor
Francisco v ZDA, kjer bo vodil zbor opernega gledališča »S. Francisco Opera Hou-se«. Omenjeno operno gledališče uživa velik sloves. Našemu rojaku želimo obilo uspehov.
Gregorijanski koledar se uveljavlja
Tudi sv. sinod bolgarsko-pravoslavne Cerkve se je odločil, da bo od letošnjega 20. decembra uporabljal gregorijanski koledar, ki je splošno sprejet po vsem svetu in ga je uvedel papež Gregor XIII. leta 1582. Iz nasprotstva do katoliške Cerkve so tedaj pravoslavne Cerkve ostale pri starem julijanskem koledarju, ki je trinajst dni v zaostanku za našim. Danes vztrajajo na zastarelem koledarju le še srbska, ruska in jeruzalemska Cerkev, ne pa državne oblasti, kjer imajo te Cerkve svoj sedež.
Ko je Sovjetska zveza zasedla Češkoslovaško, je bil Tito v prvih izjavah nekoliko zadržan in v besedah previden, vsekakor veliko manj bojevit kakor lani, ko je prišlo do izraelsko-arabskega spopada. Počasi pa je njegova odločnost naraščala; k temu je gotovo mnogo in predvsem pripomogla moralna opora, ki jo je našel v vladi Združenih držav Severne Amerike. Zadnji obisk ameriškega državnega podtajnika za zunanje zadeve Katzenbacha v Beogradu mu je gotovo zagotovil vso ameriško konkretno pomoč. Sovjeti so reagirali tako, da so mu te dni poslali posebno pismo osrednjega odbora sovjetske komunistične partije. Pismo gotovo ni bilo prijazno in je verjetno povezano z grožnjami. Tako nam postane bolj razumljiv Titov odločni nastop v Leskovcu v vzhodni Srbiji 50 km od bolgarske meje, kjer so obhajali 25-letnico ustanovitve prve partizanske brigade na ozemlju, ki so ga imele tedaj zasedenega bolgarske čete skupaj v zavezništvu z Nemci.
Tito je v svojem govoru z ogorčenjem zavrnil novo stališče sovjetske vlade, da imajo socialistične države pravico intervenirati vedno in povsod, kjer je po njih mnenju obstoj socializma v nevarnosti, čeprav jih k temu prizadeta država ravno ne pokliče. Za Tita je tako stališče o »pogojni« neodvisnosti nesprejemljivo in nevzdržno.
»Niti kapitalistične države — je Tito ogorčeno vzkliknil — si niso upale nikdar postaviti trditev, ki jih sedaj zagovarja Sovjetska Rusija. Zato odklanjamo izjavo nekega visokega bolgarskega funkcionarja, ki je dejal, da bodo socialistične države pomagale tudi jugoslovanskim narodom, če bo po njih mnenju socializem pri nas zašel v nevarnost, pa čeprav ne bodo prejele vabila za to. Naj vedo: vsak njihov prihod, od nas ne zaprošen, bo s skrajno trdoto sprejet. Pri nas socializem ni v nobeni nevarnosti in svoje probleme si znamo reševati sami. Toda zajec tiči v dru-
gem grmu: Sovjetski zvezi in ostalim socialističnim državam vzhodne Evrope ni všeč naša jugoslovanska pot v socializem in naše gospodarske reforme, čeprav jih iščejo tudi oni. Mi jim odgovarjamo s tem: naše izložbe, nekdaj tako revne in s proizvodi nizke kakovosti so sedaj polne vseh vrst blaga. Milijoni turistov so letos obiskali Jugoslavijo in se lahko o tem prepričali; med njimi so bili premnogi iz tistih socialističnih dežel, ki nas sedaj napadajo s kritiko. Stali so pred našimi prodajalnami podobni rojem čebel in nakupovali stvari, ki jih pri njih ni dobiti. To so dejanski vzroki, ki nas razdvajajo in ki so tudi povzročili češko zasedbo.«
Deseta obletnica smrti papeža Pij a XII.
Papež Pij XII. je vodil katoliško Cerkev
19	let. Bil je branilec in glasnik miru. Neutrudljivo je delal za blagor človeštva in za mir med narodi.
Pij XII. je bil tudi velik Marijin častilec. Kot vemo, je tudi ves človeški rod posvetil njenemu brezmadežnemu Srcu. Večkrat je poudarjal, naj bomo pričevalci ljubezni in dobrote v svetu.
»Ničesar se ne more zgubiti z mirom, vse pa z vojno,« je večkrat ponavljal Pij XII. Njegovi pozivi za spravo med narodi niso našli odmeva; bil je glas vpijočega v puščavi. Ko je divjala vojna vihra, je bil Vatikan zatočišče vseh nesrečnih ne glede na rasno, versko, politično in kulturno pripadnost. Begunci, jetniki, lačni, preganjani, sirote in vsi, ki so bili v nesreči, so našli pri njem pomoč in prijateljsko besedo. Cerkev je takrat spet pokazala svojo podobo v evangeljskem duhu. Pij XII. je v ljubezni do človeštva obsojal vsako nasilje, tudi Hitlerjev nacizem. Obsodil ga je izrecno, ni pa mogel razkrinkati zločinskih metod, ki so jih uporabljali nacisti pri uničevanju človeškega rodu, ker bi s tem povzročil smrt milijonov ljudi. Številni diplomati in politični ljudje odobravajo to ravnanje Pija XII., ker trdijo, da je Hitler pričakoval splošne papeževe obsodbe glede nacizma, da bi imel pretvezo za nova zločinska dejanja.
Vsem je znano, da je Pij XII. rešil na milijone Judov in drugih ljudi, ki so bili obsojeni na smrt. To priznavajo tudi sedanji judovski voditelji in drugi politiki, čeprav niso naklonjeni Cerkvi. Pij XII. ni rešil samo Rima, rešil je tudi številna druga mesta.
Njegove nagovore so izdali v 20 knjigah, ki pričajo o nesebičnem apostolskem delu za mir in blaginjo človeštva. Oznanjal je mir, družbeno pravičnost, zagovar-jel svobodo narodov ter zahteval pravično ureditev delavskega vprašanja. Postopek za njegovo proglasitev blaženim dobro napreduje. Brez dvoma bo njegova beatifikacija izraz zmage krščanskega človekoljubja nad brutalno silo človekovih nizkih nagonov.
Rimske novice
Dne 10. oktobra je prejel v Rimu mašni-ško posvečenje g. Franc Turk iz Ljubljane, gojenec zavoda Germanik. Srebrni jubilej mašništva pa je obhajal g. Štefan Horvat, ki je zaposlen v vatikanski tiskarni.
Vrhovni dušni pastir slovenskih izseljencev msgr. Ignacij Kunstelj se je naselil v večnem -mestu. V nedeljo, 3. novembra bo opravil mašo zadušnico za rimske Slovence,
Stoletnica tabora v Šempasu
Ob lepem, čeprav nekoliko mrzlem vremenu so potekle preteklo nedeljo slovesnosti v zvezi s proslavo stoletnice prvega primorskega tabora pri Šempasu. Slavnostna govornika sta bila predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar in dr. Joža Vilfan.
Josip Vidmar, pokrovitelj proslave, si ni mogel kaj, da ne bi ugotovil, da je misel taborov prešla razne oblike, dokler se ni končno uresničila v socialistični skupnosti slovenskega naroda. »Zdaj jo usmerjamo in razvijamo, da dobiva bolj popolne oblike.«
Za njim je spregovoril predsednik republiškega sveta Slovenije dr. Joža Vilfan. Dejal je, da gre za obletnico velikega dogodka, ko so se tisočglave množice kot parlament na prostem izrekle ne samo za jezikovno enakopravnost v javnem življenju in v uradih, temveč za zedinjeno Slovenijo. Ta vrednota nalaga tudi sedanjim predstavnikom slovenskega naroda dolžnost, da v zveznem merilu (t. j. v Beogradu) z ustavnimi in zakonskimi jamstvi poglobijo slovensko enakopravnost v zvezi
jugoslovanskih narodov. Prav ta izjava dr. Vilfana zvodeni samozavestno trditev Edvarda Kardelja, izrečeno 6. oktobra v Ljutomeru, da smo Slovenci že prišli do zedinjene Slovenije z uresničenjem revolucionarne zveze delavcev, kmetov in vsega delovnega ljudstva v okviru Osvobodilne fronte.
Predsednik Kluba starih goriških študentov, 82-letni Gorkič je pozdravil udeležence v imenu rodu, ki je sam krepko pomagal, da so zahteve ljudi na šempa-skem taboru postale dejstvo. Pripomnil je, da je ob tisti priliki najbolj vžgala pesem »Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala«. Ali bi tudi danes?
Lep prispevek k stoletnici šempaskega tabora je dala kulturna revija »Goriška srečanja« v Novi Gorici, ki je ponatisnila publikacijo Ernesta Klavžarja iz leta 1968 »Tabor v Šempasu«. Naslovna stran in 40 strani besedila »Goriških srečanj« objavlja to publikacijo, na ostalih 32 straneh pa so članki, posvečeni taboru. Prispevali so jih dr. Vasilij Melik, Branko Marušič in Marjan Brecelj.
Zbirka odpustkov Slovenska manjšina v Italiji po petdesetih letih
Dne 1. januarja 1967 je izšla apostolska konstitucija »Indulgentiarum doctrina« o novi ureditvi odpustkov. Njen 13. člen naroča, da je zbirko odpustkov treba znova pregledati in le glavne molitve in glavna dela pobožnosti, ljubezni in pokore obdariti z odpustki.
Po teh papeževih navodilih je sveta pe-nitenciarija dne 29. junija 1968 izdala novo zbirko odpustkov (Enchiridion indulgentiarum). Nova zbirka je mnogo krajša, ker je mnogo molitev in drugih dobrih del vnesenih v splošno podeljene odpustke. Sestavljavci so se hoteli ogniti ponavljanju formul, spodbujati vernike z odpustki k duhu molitve in pokore ter k izvrševanju božjih kreposti vere, upanja in ljubezni.
Zbirka najprej navaja vse sedaj veljavne predpise o odpustkih, zbrane iz papeške konstitucije in Zakonika cerkvenega prava, kolikor ti kanoni še veljajo.
Na prvo mesto postavlja potem »tri bolj splošne podelitve« odpustkov, ki naj navajajo h krščanskemu življenju in navajajo k popolni ljubezni. Potem navaja seznam odpustkov na posamezne molitve. Navedene so le tiste, ki so starodavne ali povsod v rabi; večina teh molitev je vključena že v splošne podelitve.
TRI SPLOŠNE PODELITVE
1. Delni odpustek dobi vernik, ki pri opravljanju svojih dolžnosti in prenašanju življenjskih težav v ponižnem zaupanju dvigne duha k Bogu in doda, četudi samo v duhu, kak pobožen zdihljaj.
To dovoljenje hoče kristjane opominjati na Kristusovo zapoved: »Treba je vedno moliti in ne nehati« in jih spodbujati, da svoje dolžnosti opravljajo v združenju s Kristusom.
2. Delni odpustek dobi vernik, k v duhu vere iz usmiljenja kaj stori ali kaj od svojega daruje bratom, ki so v potrebi .
To dovoljenje spodbuja vernike, da po zgledu in naročilu Kristusovem pogosto izvršujejo dela ljubezni ali telesnega in duhovnega usmiljenja, npr. če mu damo jesti ali obleko ali ga poučujemo ali tolažimo. Pomniti je, da so obdarovana z odpustki le dela usmiljenja, ki jih skaže-mo bratom, ki so v potrebi.
3. Delni odpustek dobi vernik, ki se v duhu pokore radovoljno odpove dovoljeni reči, ki jo ima rad.
To dovoljenje spodbuja kristjane, naj zatajujejo svoja slaba nagnjenja, devljejo svoje telo v sužnost in posnemajo ubogega in trpečega Kristusa. Odpoved je več vredna, če se ji pridružijo dela ljubezni. Sv. Leon Veliki je rekel: »Kar si pritrga, kdor se posti, naj da za hrano ubogim.«
Opomba: Da dobimo popoln odpustek, je treba, da izvršimo ukazano delo, npr. molimo molitev, spolnimo tri splošne pogoje: spoved, obhajilo, molitev v papežev namen (vsaj en očanaš in eno zdravamarijo ali kako drugo 'molitev) in da nismo navezani na noben greh. V-sak dan moramo dobiti le en (popoln odpustek.
KDAJ SE DOBI POPOLNI ODPUSTEK?
Popoln odpustek dobimo:
1. če vsaj pol ure častimo Najsvetejše;
2. če vsaj pol ure beremo sv. pismo;
3. če opravimo križev pot;
4. če zmolimo v cerkvi ali v družini del rožnega venca;
5. če pobožno sprejmemo papežev blagoslov po radiu;
6. če od 1. do 10. novembra pobožno obiščemo pokopališče in, vsaj v srcu, molimo za umrle, dobimo vsak dan popoln odpustek, ki ga moremo darovati za duše v vicah;
7. na veliki petek, če smo pobožno pri bogoslužju češčenja križa in križ poljubimo;
8. če smo vsaj tri dni opravljali duhovne vaje;
9. če smo ob misijonu poslušali nekaj pridig in smo pri sklepu;
10. za prvo sv. obhajilo: prvoobhajanci in vsi, ki so pri slovesnosti;
11. na dan slovesne nove maše novo-mašnik in vsi navzoči;
12. duhovnik na dan svoje srebrne, zlate ali biserne maše, če obnovi sklep, da bo zvesto spolnjeval dolžnosti svojega poklica; vsi verniki, ki so pri slovesni jubilejni maši;
13. obisk župnijske cerkve na god zavetnika in dne 2. avgusta (moliti moramo še en očenaš in vero);
14. dne 2. novembra v vseh cerkvah (moremo dobiti odpustek samo za duše v vicah).
POSAMEZNE, TL ODPUSTKI OBDARJENE MOLITVE
Najvažnejše molitve, obdarjene z delnimi odpusitki so:
Angel božji, varuh moj;
Angel Gospodov ali Raduj se, Kraljica; apostolska ali mašna vera; branje sv. pisma, če ga beremo spoštljivo kot božjo besedo za duhovno branje;
če obudimo vero, upanje, ljubezen in molimo kesanje; če pobožno poslušamo pridigo; če poučujemo ali poslušamo krščanski nauk;
če se pokrižamo; če zmolimo psalm 129 Iz globočine ali psalm 50 Usmili se me, Bog;
devetdnevnica pred božičem, binkoštmi ali Brezmadežno; duhovno obhajilo;
Duša Kristusova;
Glej, o dobri in presladki Jezus... (če molimo po obhajilu pred podobo Križanega; v petkih v postu popoln odpustek); Gospod, daj jim večni mir in pokoj...
K tebi, o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah;
litanije, katerekoli, ki so splošno odobrene ;
Magnifikat, mesečna obnova,
mali oficij Brezmadežne ali Srca Jezusovega ;
Molim te ponižno, skriti Bog nebes; molitev za duhovniške ali redovniške poklice, ki je odobrena;
na god svetnika, če zmolimo odobreno molitev, npr. mašno prošnjo njemu v čast; O sveta večerja...;
Pod tvoje varstvo;
ponovitev krstnih obljub (popoln odpustek pri vigiliji velike sobote in na obletnico krsta);
Pozdravljena, Kraljica; premišljevanje;
Pridi, Stvarnik Sveti Duh (popoln odpustek na novo leto in na binkošti, če molimo javno);
Pridi, Sveti Duh;
Spomni se;
vsak obisk sv. Rešnjega telesa (za polurni obisk je popoln odpustek);
V	zakramentu vse sladkosti (popoln odpustek na veliki četrtek in na praznik sv. Rešnjega telesa, če pojemo);
Tebe Boga hvalimo (popoln odpustek na zadnji dan leta, če molimo javno), Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote, ki živiš...
* * *
Kakor vidite, so odpustki zdaj urejeni tako, da izključujejo vsako egoistično nabiranje duhovnih zakladov, navajajo pa k delom pobožnosti, pokore in usmiljenja, torej k najimenitnejšim dobrim delom. Odredbe o odpustkih spodbujajo vernike k polnosti krščanskega življenja in k popolni ljubezni. S to svetostjo pa tudi v zemeljski družbi prispevajo k temu, da
V	zadnji številki smo napovedali nekaj člankov o položaju, v katerem se nahaja slovenska narodna manjšina v Italiji po petdesetih letih. Mislimo namreč, da moramo tudi mi ob priliki letošnjih proslav narediti obračun o tej dobi ter nakazati, kakšna naj bi bila zadovoljiva rešitev naših problemov.
POSLEDICE NASILJA NAD MANJŠINO
Za osvežitev spomina naj odločujoče kroge in pa mlajše rodove opozorimo na neznosno trpljenje pod fašizmom, ki je dolgih dvajset let vihtel bič nad Slovenci, nas oropal vseh pravic in narodne imovi-ne, sejal strah in obup, moril naše najboljše ljudi, jih zapiral ali pošiljal v kon-finacijo, prepovedal naš slovenski jezik, skratka, ki je uporabljal vsa sredstva, da bi nas fizično uničil ali potujčil. Ni se čuditi, da je ta mali zatirani narod naravnost eksplodiral, ko sta izbruhnila odporniško gibanje in narodnoosvobodilna borba. Rečemo lahko, da je bil takratni boj naperjen skoro izključno proti fašizmu in nacizmu in da je pri njem sodelovalo vse slovensko ljudstvo v Italiji.
Fašistična doba in njej sledeče odporniško gibanje sta naravnost kruto pokazala, kam vodi napeti nečloveški šovinizem, ki ne pusti obstoja narodnih manjšin v svoji državi, ampak jih hoče zlepa ali zgrda asimilirati, če to ne gre, pa uničiti. Naravni zakon je, da nasilje rodi odpor. Nauk, ki ga daje fašistična doba demokratični Italiji pa je tale: narodna manjšina se vključi v splošno družbeno in državno življenje le, če ji večina, odnosno država zajamči obstoj in omogoči razvoj. Ako mora manjšina živeti v vsakdanjem strahu za svoj narodni obstoj, je prisotna le pasivno in resignirano, ne pa aktivno in z zadovoljstvom.
Mislimo, da bi morala demokratična Italija popraviti raznovrstno škodo, ki jo je naredil fašizem slovenskemu prebivalstvu. Nekaj je že naredila. Izboljšalo se je ozračje, nihče več ne zanika obstoja Slovencev in tudi temeljne svoboščine uživamo vsaj toliko, da lahko brez strahu živimo kot Slovenci. Vsa fašistična škoda pa še od daleč ni popravljena. Tudi naš položaj še ni pravno urejen, čeprav imamo republikansko ustavo, statut avtonomne dežele Furlanije-Julijske Krajine, spomenico k londonskemu sporazumu itd. O tem bomo podrobneje govorili v enem od naslednjih člankov. Danes bi radi poudarili neka splošna načela, ki morajo služiti kot podlaga za reševanje naših neurejenih vprašanj. Najprej je namreč potrebno, da si italijanski sodržavljani razčistijo nekatere osnovne pojme o narodnih manjšinah, da nas bodo lahko razumeli in skupno z nami naredili tisto, za kar zadnje čase
vsaj z besedami ljenost.
izraza jo svojo priprav-
življenje postaja bolj človeško (C 40).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitni
JACQUELINE KENNEDY
se je poročila z ločencem
Malo manj kot pred petimi leti — 22. novembra 1963 — je omahnil pod kroglami atentatorja ameriški predsednik John Kennedy. Njegova žena Jacqueline Bouvier je bila tedaj ob njem in priča njegove smrti. Udarec krute usode je prenesla izredno hrabro, tako da si je pridobila splošne simpatije v ameriški javnosti in .po ostalem svetu. Postala je vzor ameriške močne žene, res »prva dama Amerike«. Ameriško javno mnenje si je želelo, da bi ostala sama, še po smrti zvesta nepozabnemu predsedniku in se posvetila predvsem vzgoji svojih otrok Johna in Karoline.
Ta mit »prve dame Amerike« pa je Ken-nedyjeva vdova v nedeljo, 20. oktobra sama uničila s tem, da se je poročila po pravoslavnem obredu z ločencem, grškim milijarderjem Aristotelom Onassis, ki je lastnik enaga največjih ladijskih brodovij na svetu. Za povprečnega človeka je ta Jacquelinina odločitev le težko razumljiva in to z več vidikov: ona je stara 39 let, on 62; ona je katoliške vere, on pravoslavne; in končno: Onassis je ločen od prve žene že od leta 1960. Z njo ima dva otroka, 21-lelnega Aleksandra in 19-letno Kristino. Zadnjih deset let je imel Onassis poleg tega ljubavno razmerje z znano operno sopranistko Marijo Callas.
Poročni obred je izvršil v kapeli na otoku Skorpios, ki je Onassiseva last, neki pravoslavni duhovnik; grška pravoslavna Cerkev namreč dopušča razporoko. Onassiseva otroka sta odklonila navzočnost pri očetovi ponovni poroki, bila pa sta zraven John in Karolina od Jacqueline. Časnikarjem je bil dostop na otok v glavnem prepovedan razen zastopnikom velikih ti-
skovnih agencij. Poročne obrede je za ameriške gledalce na televiziji prenašal satelit »Telstar«. Vreme se je držalo kislo ter sta se menjavala veter in dež.
Vatikanski krogi so se do sedaj vzdržali vsakršnega komentarja k tej nenadni poroki. Jacqueline Kennedy je v Vatikanu dobro poznana; sprejeta je že bila od obeh zadnjih papežev, Janeza XXIII. in Pavla VI. V očah katoliške Cerkve je njen zakon neveljaven, saj se je povezala z ločencem, čigar prvi zakon je bil veljavno sklenjen in zato še traja. Vsekakor je povzročil Jacquelinin korak v družini Kennedy, zvesti katoliškim izročilom, in v krogih severnoameriške katoliške Cerkve precej osuplosti. Zlasti neljuba je zadeva kardinalu Cushingu iz Bostona, ki je osebni prijatelj Kennedyjev. Na vsak način je Jacqueline Kennedy sedaj izpričala, da njeno versko prepričanje ni ravno globoko, ker bi bila sicer drugače ravnala.
OSNOVNI POJMI O NAŠI MANJŠINI Večinski narod v Italiji mora najprej priznati, da tu živeči Slovenci nismo le neka etnična ali lingvistična, ampak narodna manjšina. Narodna manjšina je namreč več kot neka etnična skupina, ki morda celo ni več povezana s svojim matičnim narodom in tudi več kot lingvistična skupina, ki je od svojih prvotnih narodnih značilnosti ohranila morda samo še jezik, dialekt in kakšen običaj. Narodna manjšina je socialna formacija, ki jo druži notranja duhovna vez skupnega izvora, kulture, jezika, običajev itd. in živi v državi kakšne druge narodnosti, kateri je podrejena. Narodna manjšina je v narodnostnem pogledu enota s svojim narodom, s katerim je povezana, čeprav jo loči od njega državna meja.
Narodna manjšina ima namreč določene pravice, temelječe na moralni dobrini človekove osebe, ki mora imeti polno možnost za svoje oblikovanje, vzgojo, izpopolnjevanje in življenje v okviru vseh tistih prvin, ki tvorijo svojstveno kulturo narodne manjšine. Vse te pravice morata država in večinski narod priznati ter jih zaščititi. O tem pa bomo govorili v prihodnjem članku.
Še danes so pri nas stranke in posamezniki, ki jim ne gre iz ust priznanje, da smo Slovenci v Italiji narodna manjšina. Govorijo in pišejo le, da smo etnična ali jezikovna (lingvistična manjšina). Nekateri delajo to morda nevede. V to vprašanje se niso nikdar poglobili, ker Italija do novejših časov ni imela narodnih manjšin. Drugi pa delajo to zavestno, morda zato, ker dobro vedo, kako važne posledice izhajajo iz dejstva, da smo Slovenci priznani kot narodna manjšina.
—slg
Iz povedanega sledijo važne posledice. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimMiimiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiMiimiiiimmiiiiiiiiiimiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiii
Dvajset let kirurg v misijonih
Na otoku Taivvanu, ki je bil v Evropii do zdaj bolj poznan pod imenom Formozai (formoso pomeni v portugalščini lep in\ so bili prav portugalski mornarji tisti, ki so nadeli tej od matične Kitajske ločeni zemlji ime »Lepi otok«) deluje kot misijonski zdravnik že dvajset let Slovenec dr. Janez Janež.
Na tem otoku podeljujejo oblasti že nekaj časa vsako leto nagrado »dobri človek« in s tem odlikujejo tiste, ki so si za prebivalce pridobili največ zaslug. S tem hočejo dati priznanje požrtvovalnim ljudem, pospeševati nesebično delo za sočloveka in navdušiti — zlasti mladino — za velike ideale. Med drugimi je bil tega priznanja deležen tudi naš rojak dr. Janež. Nagrada mu je bila podeljena 17. decembra 1963.
Še kot otrok je hotel postati misijonar na Kitajskem. Po gimnazijski maturi je šel študirat medicino in leta 1937 je nastopil službo zdravnika v ljubljanski bolnišnici. Za časa sovražne okupacije je bil zdravnik slovenskega domobranstva. Bil je s tolikimi drugimi tisoči od Angležev vrnjen s Koroške v roke Titovih oblastnikov. Medtem ko trupla njegovih sovrstnikov prhnijo v množičnih grobovih pri Teharjih in v kočevskih gozdovih, je njemu uspelo skoro čudežno rešiti se in se prebiti v Rim. Od tedaj se mu je zdelo, da mu je bilo življenje drugič podarjeno in da zato pripada edinole še Bogu in po njem potrebam bližnjega.
Preko Argentine je leta 1948 prišel v Baragov misijon slovenskih lazaristov na celinski Kitajski. Prav tedaj se je pričela drama kitajske Cerkve. Maove komunistične čete so osvajale kos za kosom kitajskega ozemlja. Leta 1952 je padel tudi dr. Janež v njih roke, bil štiri mesece zaprt, nato izgnan v Hong-kong. Od tam je odšel s patri kamilijanci na Formozo, kjer so ustanovili novo bolnišnico. Sprva je to bila zasebna hiša, danes pa stojita na prostoru nekdanjega riževega polja moderno opremljena bolnišnica in bolničarska šola.
Dr. Janež opravlja svoje delo popolno-
|ma brezplačno. Najnujnejše za življenje idobi pri patrih kamilijancih. Ne pozna ir drugega kot svoje stanovanje, operacijsko | mizo in oddelek 130 bolnikov, ki so mu izročeni. Na leto opravi okrog tisoč operacij. Besede dopust sploh ne pozna. V petnajstih letih bivanja na Formozi si še ni privoščil enega dneva oddiha. Pa je kljub temu ali pa prav zato srečen in zadovoljen ter nič ne obžaluje, da je od-: šel v misijone. »Prepričan sem — je ŽA večkrat izjavil —, da nisem mogel boljšega napraviti kot iti v misijone. Ni na svetu denarja in časti, da bi zapustil moje bolnike, ki so moja nebesa, v katerih sem popolnoma srečen, če se kdo na tern svetu lahko srečen imenuje.«
UTRIP CERKVE
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Misijonski križ za petsto misijonarjev
V	nedeljo, 6. oktobra popoldne je sv.f. oče Pavel VI. v baziliki sv. Petra v Rimu izročil misijonski križ 500 misijonarjem, ki bodo odpotovali na misijonsko delovanje v razne dele sveta. Ti misijonarji so duhovniki, redovniki, redovnice, laiki, moški in ženske.
Pater Rahner pojasnjuje
Znani nemški teolog, jezuitski pater Karl Rahner je za ljubljansko »Družino« napisal nekaj odgovorov ateistom. Povod za te odgovore so dali verni in neverni« ki so nekatera izvajanja patra Rahnerja napačno tolmačili. Gre predvsem za Matka Kerševana, ki se v svoji knjižici »Ateizem in religija danes« sklicuje tudi na Rahnerja za opravičenje ateizma.
Generalni kapitelj cistercijanskega reda
Cistercijanci so imeli v Rimu svoj generalni kapitelj, katerega se je udeležilo 70 predstavnikov cistercijanskega reda H raznih delov sveta. Med njimi je bil tudi opat Rafael Ašič iz Stične na Dolenjskem'
V.
C
lija
sm
Osi
gin
»
še
s p
zdi
ki
trel
da
nje
ti vi
bil
zad
sov
ror
zar
skc
Pri
seg
lezi
bi
jat:
ne
obr
ttie
se
ittu
der
no
so
dnt
■P
boc
je
rav
ner
ten
doi
Po\
Rio
tož
kul
sag (od ...n
5
L
slo
i' )
C
ieg
I
m
Zasedanje sveta za liturgijo
V	Rimu je bilo enajsto zasedanje sveta za liturgijo. Predsedoval je kardinal Ben-no Gut. Pri zasedanju so razpravljali o sledečih zadevah: mašne molitve in prefa-cije, votivne maše, petje, brevir, veliki teden, obredi slovesnih redovniških obljub, blagoslovitev opata, zakramenta krsta in pokore, pogrebni obred.
Jubilej Cerkve na Norveškem
Na Norveškem so praznovali 125-letnico, odkar je bila katoliška Cerkev obnovljena v tej severni deželi. Na Norveškem je sedaj 60 katoliških duhovnikov; od teh je 40 članov razmih redov in kongregacij.
Muzej na otoku Taivvan (Formoza), ki hrani dragocene predmete iz razgibane preteklosti tega otoka, ki šteje že 13.250.000 prebivalcev ter je v rokah nacionalističnih (t. j. protikomunističnih) Kitajcev. Na otoku živijo tri skupine prebivalcev: devet domačinskih plemen, prvotni Kitajci Hoklo, ki jih je 9 milijonov ter se bavijo največ s trgovino ter Hakka Kitajci, »tujci« imenovani, ki so prišli na otok s celine v 17. stoletju. Tem je treba dodati še Cankajškove Kitajce, ki so se v letih 1948-1950 umaknili na Taivvan pred zmagovitimi Maoviini komunističnimi četami ter sedaj
otok upravljajo
v
Širok odjek tragedije na Oslavju 1
Oba tržaška dnevnika, slovenski in italijanski, ista preteklo nedeljo objavila pismo Marjana, Davida in Jožice Mikuluš z Oslavja pri Gorici, v katerem je med drugim rečeno:
»Zelo nam je žal, da se po groznih dneh še vedno grebe po naši bolečini, predvsem s prikazom dogodkov na način, ki se nam zdi enostranski. Ustvarja se propaganda, ki nima nič skupnega z resnico, ki jo je treba ugotoviti, in s pravico... Bojimo se, da ne bi psihološki pritiski na javno mnenje kompromitirali preiskave in objektivne ocene dejanj... Vemo točno, da je bil naš oče v resnici bolan in smo vse do zadnjega živeli v strahu zaradi njegovega sovraštva ter smo doživeli trenutke terorja ob njegovih pobegih iz bolnišnice in zaradi njegovih groženj celo ob priliki obiskov naše mame pri njem v bolnišnici. Pritisk naj ga sprejmemo domov, je presegal naše sile. Mi smo žrtve njegove bolezni kot je žrtev on sam,... zato bi bilo krivično iti mimo teh dejstev ali zanemarjati elemente presoje, ki bi tega položaja ne vzeli v poštev. Kot preprosti ljudje se obračamo do tistih, ki idelajo na enak skromen in anonimen način v bolnišnici, kjer se je zdravil naš oče in ki so vsak dan ■nieli priliko, da so opazovali njegovo vedenje in njegove reakcije, da bodo pošteno in odkrito pričali o tem in zlasti, kako so se razvijali dogodki v tistih tragičnih dneh.«
Pričujoče pismo, zlasti zadnji odstavki, bodo bralcu razumljivi povsem le, če mu je znano, da je državni tožilec obtožil ravnatelja goriške umobolnice dr. Basaglio nenamernega uboja, ki ga je povzročil s tem, da je umobolnemu Albertu Mikulušu dovolil obisk družine in s tem posredno Povzročil smrt Mikuluševe žene, ki jo je mož 26. septembra letos umoril. Državni tožilec bo skušal dokazati, da je bil Mi-kuluš čisto nor in da ga ravnatelj dr. Ba-saglia ne bi smel spustiti domov, obramba (odvetnika Devetag in Fortuna) pa bosta
skušala to trditev spodbiti. Ko govorijo otroci pok. Milene Kristančič o »psihološkem pritisku« na javno mnenje, imajo ipred očmi obsežno akcijo zdravniške zveze, dr. Renza Peruzzottija na psihiatričnem kongresu v Milanu, pisanje predvsem levičarskega tiska in izjave levičarskih politikov, ki zagovarjajo metode dr. Basa-glie pri zdravljenju umobolnih. Dr. Ba-saglia je politično pristaš socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP), pa je naravno, da vsa levica drži z njim že iz politično-propagandnih nagibov.
Da je vsa zadeva z dr. Basaglio dobila tudi politično obeležje priča tudi zadnja seja pokrajinskega goriškega sveta. Na njej je misovec odv. Pascoli sprožil vprašanje, ki se je tikalo tragične smrti pok. Mikuluševe in ga je predsednik sveta dr. Chientaroli vključil v dnevni red kot nujnega. Odv. Pascoli je želel vedeti, kaj je bilo storjenega, da se ugotovi morebitna upravna odgovornost in kaj se namerava ukreniti, da se preprečijo podobni dogodki. Nato je Pascoli navedel celo vrsto konkretnih dejstev ter nerednosti, ki so se bili zgodili v umobolnici in izven nje (pobegi, spolni odnosi, samomori, razne nemoralnosti); ti begajo javnost in mečejo čudno luč na umobolnico.
Za dr. Basaglio sta se seveda takoj zavzela komunist Menichini in proletarski socialist Poletti, ki sta obdolžila vse, ki so proti metodam dr. Basaglie, da hočejo povratek k staremu načinu postopanja z umobolnkni kot so bili prisilni jopiči, pretepanje in podobno, socialist Macoratti se je začudil iznesenim konkretnim dejstvom in zahteval, naj se preveri njih resničnost, odbornik za zdravstvo Pecorari pa je razložil, da je za delovanje umobolnice odgovoren njen šef-zdravnik (v tem primeru dr. Basaglia) in da se pač v goriški umobolnici dela po kriterijih tega ravnatelja.
K besedi se je oglasil tudi svetovalec Slovenske demokratske zveze prof. Kran-
      ................
Stoletnica bazoviških orgel
Leto 1868 je bilo leto velikih pobud: leto slovenskih taborov, leto ljudskih čitalnic, > Bazovici pa tudi leto postavitve novih >rgel.
Če ipomislimo, da je bazoviška župnija ■ takrat še kuracija, ki je združevala po-kg Bazovcev tudi Gropajce in Padričar-
je (skupno 1120 duš) — komaj enajst let prej dogradila za Bazovico preveliko cerkev, se kar čudimo, da so se farani opogumili še za orgle, ki so stale 1400 forintov. Polovico stroškov je res krila tržaška občina, vendar je bila vsota 700 forintov še vedno precej velika za tako majhno skupnost vernikov.
Orgle je izdelal orglar Giovanni Tonoli iz Brescie. Imajo en manual z 58 tipkami, 27 pedalov in 10 registrov. Leta 1902 je padovanski orglar Domenico Malvestio vnesel precejšnje spremembe, ki so stale 1725 kron in so žal vzele orglam prejšnjo izvirnost.
Prihodnjo nedeljo, 27. oktobra bo bazoviška župnija porabila stoletnico orgel, da povabi farane in prijatelje glasbe na koncert. Nastopil bo prof. Hubert Bergant iz Nove Gorice, o katerem smo že večkrat čitali v Katoliškem glasu in čigar izvajanja smo že slišali na našem tržaškem radiu. Prof. Bergant je žel velike uspehe zlasti v Ljubljani in v stari Gorici.
Na koncertu bodo nastopili domači otroški zbor, cerkveni pevski zbor, ter moški oktet iz Trsta. Zbore bo vodil dr. Zorko Harej, pesmi bo na orglah spremljal domači organist Pavel Fonda, solo točke pa bosta pela ga. prof. Ljuba Berce-Košula in Rudi Stopar. Slavnostni govornik bo g. Ludvik Savelj CM. Pred koncertom bo ob 16.15 maševal škofov vikar msgr. Lojze Škerl.
bazoviške orgle slavijo stoletnico svoje postavitve
'^'HlllllllllllllllllltllllllllljllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljlltllllllllillillllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
ner, ki je zastavil naslednji vprašanji:
1.	rad bi vedel, ali je vodstvo umobolnice poslalo pokrajinski upravi oziroma odgovornemu odborniku kako poročilo o tragičnem krvavem dogodku na Oslavju; če je poročilo bilo poslano, bi želel, da bi bilo dano v vednost svetovalcem; 2. dalje je želel zvedeti, ali je odbor podvzel ali bo podvzel kake korake v zvezi s tem žalostnim dogodkom; zlasti ga zanima, ali je odbor kaj u!krenil, da se v bodoče kaj takega ne bo več zgodilo. Prof. Kranner je še pripomnil, da sloni njegovo vprašanje na naslednjih predpostavkah: 1. da se o zadevi govori mimo in stvarno, brez kakršnega koli stranskega namena, kot je to že storil in zatrdil, ko je govoril o umobolnici ob priliki debate o proračunu za leto 1968 ; 2. da je pokrajinska uprava delodajalec oseb, iki so naravnost ali posredno bile udeležene pri dogodkih, ki so se bili zgodili neposredno pred tragedijo;
3.	da je krvavi dogodek uničil življenje zgledne matere, ki je z ogromnimi žrtvami vodila gospodarstvo in skrbela za tri otroke in otežkočil študij sinu, ki je vpisan v drugi letnik na univerzi v Trstu; da je vrgel v nesrečo tri otroke, ki sedaj ne vedo ,kako in kaj začeti, kaj storiti glede na ugotovitev odgovornosti, h komu se obrniti po nasvet; 4. da Mikulušev primer ni edini primer bolnika umobolnice v Gorici, ki je vznemiril javno mnenje. Časopis »Piocolo« z dne 8.10.1968 navaja vsaj še tri primere, samo da se k sreči niso tako tragično končali.
Nato je prof. Kranner navedel nekatera dejstva, ki so se zgodila v Mikuluševem primeru za boljšo osvetlitev, kako se dajejo »dopusti« duševnim bolnikom, oziroma kako so domači skoraj prisiljeni, da prevzamejo odgovornost za dopust svojih bolnih članov.
Za zaključek je govoril še enkrat odv. Pascoli, ki je izjavil, da ga odgovor odbora ne zadovolji. Poudaril je tudi, da je svetovalec Kranner pravilno ugotovil, da je pokrajinska uprava delodajalec oseb, ki so bile udeležene v Mikuluševem primeru in zato je civilno pravno odgovorna za povrnitev škode, ki so jo prizadeti utrpeli.
Končno je predsednik zaključil razpravo in obljubil, da se bo zadeva še prerešetala ali na tajni seji ali pa v ožjem krogu načelnikov posameznih skupin.
Pripomba uredništva. K žalostni zadevi z Oslavja, ki bi jo nekateri radi speljali na stransko pot, moramo poudariti:
1. Nihče ne osporava, da so nove metode zdravljenja umobolnih dobre in bolj človeške kot so jih uporabljali nekdaj, in nihče ne pričakuje, da bi se vrnili na staro.
2. To, kar ljudi straši, je prevelika lahkomiselnost zagovornikov novih metod, ki meji že na neodgovornost do zdravih v človeški družbi. Saj je iz ugotovljenih dejstev razvidno, da zastopniki nove terapije umobolnih drzno izpostavljajo nevarnosti življenje družinskih članov bolnikov. To je tisto, kar ljudi plaši in česar ne odobravajo, ker menijo, da zdravi ne smejo postati poskusni kunci za zdravljenje bolnih.
3. Za novo terapijo umobolnih imajo posebne tečaje za zdravnike in bolniško osebje tudi v goriški umobolnici. Družine, ki so najbolj prizadete in ki naj bi najbolj pomagale pri novem načinu zdravljenja pa pustijo v njih neznanju in brez pomoči. Tu vidijo ljudje hibo novih metod in odgovornost za posledice. Tudi odgovornost dr. Basaglie. Sicer pa bo o stvari spregovorilo sodišče, kot smo zgoraj omenili.
f
Letošnja premiera Slovenskega gledališča
Preteklo soboto se je v Kulturnem domu v Trstu pričela 23. povojna sezona Slovenskega gledališča. V režiji Bojana Stupice, ki drugače živi v Beogradu, so člani gledališke družine pripravili dramo v štirih dejanjih Antona P. Čehova »Tri •sestre«. Vlogo treh sester Irine, Maše in Olge so mojstrsko podale Lidija Kozlo-vičeva, Mira Sardočeva in Zlata Rodoško-va. Ob koncu igre je zastopnik igralske skupine izročil v znak priznanja in v spomin režiserju Stupici umetniško sliko akademskega slikarja Lojzeta Spacala.
Prireditve so se med drugimi udeležili jugoslovanski poslanik v Rimu Srdja Priča, generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina, predsednik Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Josip Vidmar ter številni predstavniki naše manjšine v Italiji. V lepem številu so bili prisotni tudi gledališki kritiki iz Slovenije.
Oster nastop staršev v Saležu
Pretekli četrtek so se starši otrok iz šole v Saležu poslužili skrajnega sredstva: svojih otrok niso poslali v šolo. S tem so hoteli protestirati, ker šolske oblasti niso poslale še ene potrebne učne moči na šolo. Starši so takoj ob začetku šolskega leta dostavili šolskemu skrbništvu prošnjo na kolkovanem papirju za še eno učno moč in ker do preteklega četrtka niso prejeli sploh nobenega odgovora, so s »stavko« hoteli opozoriti pristojne šolske oblasti na svoje upravičene zahteve.
»Slana voda« v Bazovici
Dijaki openske srednje šole so prejšnjo nedeljo gostovali v bazoviški kino dvorani s Cijakovo veseloigro »Slana voda«. Podali so jo tako dobro kot bi bili poklicni igralci. Poznalo se je, da jih je pripravila marljiva in sposobna roka prof. T. Artača. Lojze Cijak, ki je igro napisal, je dojel dušo Primorcev, ki se borijo s trdim življenjem, združeni v družinski skupnosti ob blagi materi, ki veže otroke v čudovito in srečno enoto. Petje je vodila prof. Nora Jankovič, ki je dokazala, da se s trudom lahko veliko doseže pri naši mladini. Občinstvo se je vživelo v preprosto a resnično življenje Kontovelcev pred sto leti. A najbolj se je vživel v igro samo g. Lojze Cijak, ki je v dvorani pomešan med občinstvom sledil dobremu izvajanju svoje igre. Videlo se je na njem, da ljubi svoje Kontovelce, zlasti stari rod, ki so živeli od morja in se z morjem borili. In prav ta njegova ljubezen ga sili, da piše igre iz preprostega življenja primorskega človeka, da ne bo prešlo v pozabo vse kar je naš človek doživljal ob morju.
Pridnim dijakom in šolskim vzgojiteljem, posebno še g. Lojzetu Cijaku, iskreno čestitamo in jim želimo, da bi nadaljevali po tej poti.
Zagotovila deželnega odbornika Comellija
Deželni odbornik za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo, odv. Antonio Comelli, je sprejel 9. oktobra delegacijo Kmečke zveze, ki so jo sestavljali kmetje iz vseh občin tržaške pokrajine. Predstavniki kmečke strokovne organizacije so odborniku obrazložili hude težave, ki jih povzroča kmetom vedno večja škoda po divjačini, zlasti na žlahtnih kulturah.
Te škode, ki je iz leta v leto večja, jim
n
Spomini na težke čase
Prišli so tovornjaki in začeli nalagati vSe, kar se je dalo odpeljati. Tisti prizori ltli ne bodo šli nikdar iz spomina! Nam samim se je trgalo srce ob zavesti, da za-•‘Uščamo rodni kraj, ki ga morda ne bomo v>deli nikdar več. Bežali smo od brata k Vjou, ki je bil še nekaj let nazaj naš Zatiralec. Le kje se je prej kaj takega vi-H>? Ob nas so stali prijatelji in znanci, ^ hi radi enako storili, a niso imeli de-Wja za prevoz. Od strani pa smo videli Oglede tistih, ki so škodoželjno opazo-
v^'li naš odhod. Prav ti so bili že čez ne-aj časa najbolj razočarani nad novo dr-avo in bi dali ne vem kaj, da bi bili v ^Šem položaju. Toda tisti dan so bili ^ zmagovalci in z njimi vred je slavilo žt»agoslavje brezboštvo nad Cerkvi zvermi otroki.
Vse družine iz Brestovice so si našle
H.	zatočišče pri sorodnikih in znancih ^tran meje v bližnjih naseljih: v Jam-
Ijah, Doberdobu, v Medjivasi, Mavihinjah, Devinu, Sesljanu. Kasneje so premnogi odšli v Južno Ameriko, zlasti v Argentino, in si tam ustvarili svoj novi dom. Skoro nobena vas /ta Primorskem se ni tedaj tako izselila kot prav Brestovica. Odhod njenih najboljših družin je bila nema, a silna obtožba pred vsem kulturnim svetom zoper režim, ki je v svoji ideološki nestrpnosti preganjal vsakogar, ki se mu ni brezpogojno podvrgel.
A tragedije vasi Brestovice s tem še ni bilo konec. Nova imeja je postala za nekaj časa po besedah Churchilla železna zavesa. Ti, ki so bili na oni strani, niso mogli več v Italijo, in kdor je bil tostran meje, je mogel le iz daljave pogovarjati se s svojcem, ki je ostal v Jugoslaviji. Ljudje so bili tam kakor ptičke v kletki; molčati so morali in živeti le od upanja v boljše čase. Blagrovali so nas, ki smo živeli prosti strahu. Tedaj se je marsikdo, zlasti od mladih ljudi, odločil, da pobegne. Uspelo -mu je prekoračiti žične ovire in doseči begunska taborišča širom po Italiji. Od tam so šli v tuji svet, v Av-
stralijo, Francijo, Južno Ameriko, Kanado. Tujina jih je vsrkala vase; ustvarili so si družine, ne bodo se več vrnili; za naš rod in zemljo so zgubljeni za vedno.
Medtem ko so si mlajši našli zunaj naših krajev svojo novo domovino, je pa za starejše spomin na domači kraj vedno nekaj bolečega, ki ga zlasti bližina smrti napravi še bolj trpkega. Koliko od njih bi si želelo vsaj še enkrat obiskati rodno zemljo, dihati njen vonj in najti v njej svoj zadnji počitek! Tako pa nam pišejo iz daljnih dežel: »Srečni vi, ki ste ostali v bližini svoje rojstne vasi! Radi bi vam pisali in rekli "nasvidenje”, a to bo verjetno šele na drugem svetu, kajti leta tečejo in mi se staramo.«
Da, naša družina je bila zares srečna, da je našla svoj novi dom v bližini Brestovice. Skupaj z drugimi štirimi družinami smo se naselili v Jamljah in tu osta-
li.	Tudi g. župnik Špacapan se je tedaj umaknil z nami. Hitro je vzbrstelo v novem kraju versko življenje; nastal je nov pevski cerkveni zbor, življenje je steklo, boleči spomin na dom in našo zemljo se
noče, kljub zagotovilom, nihče povrniti, tako da je položaj postal zanje nevzdržen. Zaprosili so ga zato za poseg dežele, glede na njeno pristojnost na tem področju, in mu predložili nekaj nujnih ukrepov.
Odvetnik Comelli je sledil z veliko pozornostjo obrazložitvi vprašanja, zagotovil zanimanje deželne uprave za ta resni problem in obljubil svoj takojšnji poseg pri pristojnih ustanovah ter pripravo deželnega zakona o lovu, ki bo upošteval tudi potrebo po odškodnini za škodo, ki jo povzroča divjačina.
RAZNO
Salezijanski sotrudniki bodo obiskali Brazilijo
Sotrudniki salezijanske družbe so lani organizirali obisk misijonskih področij v Indiji. Pobudo so ugodno ocenili škofje in misijonarji. Osebni stik z misijonskimi področij namreč nujno sili k aktivnemu sodelovanju z misijonarji. Letos pripravljajo salezijanski sotrudniki obisk severne Brazilije. Namen potovanja ni turizem, pač pa se udeleženci vsaj nekoliko seznanijo s problemi Latinske Amerike. Potovanje bo od 7. do 26. novembra.
Verski neredi v Indoneziji
Neki član indonezijske vlade je ostro obsodil protikrščanske demonstracije, ki so jih nedavno uprizorile skupine muslimanov v tej deželi. Vladni predstavnik je zagotovil, da bodo izdali energične ukrepe, da preprečijo ponovitev podobnih izpadov, ki predstavljajo kršitev verske svobode. Medtem je indonezijska vlada skupno z nekaterimi uglednimi muslimani izdala poziv k spravi in povabila člane različnih verskih skupin, naj pospešujejo medsebojne bratske stike. Med protikrščanskimi neredi, ki so bili predvsem v mestu Ma-kassar, je bilo 15 katoliških in protestantskih cerkva 'resno poškodovanih.
je ublažil, a pogled še vedno išče kraj moje mladosti. Večkrat se vzpnemo na višino nad Jamljaimi, in tedaj se pokaže brestovski zvonik. Govoriti nam začne c veselih praznikih, ki smo jih ob zvoku njegovih zvonov doživljali, pa o molitvi, ki smo jo v njegovi senci opravljali in o pesmih, ki so nam pri službi božji vrele iz grl. Tedaj se oči ovlažijo in solze začnejo kapati na kraška tla, a v srcu odjekne pesem:
Kamen, še ta kamen, v vodi se obrne, al' mladost se moja, nikdar več ne vrne.
Toda potem se spet vrnem v novi dom. Leta dolgo je trajalo, da so me zapustile moreče sanje: bila sem na polju, bežala in bežala sem pred tistimi, ki so me preganjali in me hoteli ustreliti, že so stegnili roke po meni — in tedaj sem se olajšana zbudila. K sreči so bile to le sanje. Nihče nas tu ne preganja, živimo v resnični svobodi, zato pa: Bogu hvala za vse!
KONEC
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 27. okt. do 2. nov. 1968 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verske novice. 21.00 Baron z diamanti, policijski film. 22.20 Športne vesti. — Drugi:
21.15 Tisti izven zakona, film. 22.05 Glasba. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Izzivanje, film.
— Drugi: 21.15 Amerika - Evropa. 22.15 Koncert.
Torek: Prvi: 21.00 Dostojni ljudje, drama I. Shawa. — Drugi: 21.00 Cordial-mente, serijska oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Odkrivajmo Indijo, nadaljevanje. 22.00 šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Obraz, film H. Bergmana.
četrtek: Prvi: 21.00 Politična tribuna.
22.00	Preiskava. — Drugi: 21.15 Serijska oddaja. 22.15 Zooni.
Petek: Prvi: 21.00 Aktualnosti. 22.00 Od novembra do novembra. — Drugi: 21.15 Hiša ob meji, drama S. Mrožka.
Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Oddaja o prvi svetovni vojni. — Drugi: 21.15 Ledeni kontinent, do-kumentar. 22.00 Luis Sanfelice, nadalj.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 27. okt. do 2. nov. 1968 Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Borisa Franka. 10.45 Katja in krokodil, filmska matineja. 13.00 Saga o Forsytih. 14.25 Plavanje, olimpiada. 16.30 Olimpiada. 19.05 »Bajaniha«, filipinski folklorni ansambel.
Ponedeljek 15.00 Konec olimpijskih tekmovanj. 17.30 S poti po Mehiki, film. 1735 Po Sloveniji. 18.25 Otrok - ogledalo staršev.
20.35 Kubo - češkoslovaška tv drama. Torek: 17.20 Risanke. 17.35 Znanost in
mi. 18.25 Torkov večer z ljudskimi godci.
19.15 Svet na zaslonu. 20.40 Rajska laguna, angleški film.
Sreda: 17.45 Risanke. 21.35 Inšpektor Maigret - II. del, film.
četrtek: 17.15 Tiktak: Akataj. 18.00 Po Sloveniji. 18.20 Ženski zbor iz Gornje Radgone in mešani zbor iz Murske Sobote.
20.35 Saga o Forsytih.
Petek: 17.50 Filmi s festivala Športa in turizem. 19.05 Ples v črnem, slovenske ža-lostinke. 19.35 Nazim Hikmet: Pisma za Taranta-Babu, oddaja iz cikla Niso samo rože rdeče. 20.50 Balada o trobenti in oblaku - slovenski film.
Sobota: 18.20 Robin Hood - II. del mladinske igre. 19.20 Nogomet v preteklosti.
21.35 Malo za res, malo za šalo. 22.00 Film.
K
Gabrje - Zaključek sv. misijona
Preroki so napovedovali, da bo misijon v Gabrjah velika polomija, neuspeh za župnika g. Žerjala, ki ga je s toliko prizadevnostjo pripravljal, in razočaranje za misijonarje, ki bodo imeli cerkev prazno. Toda kot že tolikokrat so se preroki ušteli tudi to pot. Kajti misijon je uspel na celi črti. Uspel je tako glede obiska pri misijonskih govorih, saj je bila cerkev zelo dobro zasedena, pri skupnih govorih ter tudi pri stanovskih za može, matere in mladino. Prav tako je bil lep obisk pri zakramentih.
Misijon je trajal od nedelje 13. do naslednje nedelje 20. oktobra. Vodila sta ga misijonarja z Mirenskega Grada gg. Jereb in Klančar. Glavne pobožnosti so bile zjutraj ob 9. uri za tiste, ki so imeli delo popoldne, ter ob 19.30 za vse ostale. Posebno so bili dobro obiskovani vsi večerni govori, ki so bili vedno združeni tudi s sv. mašo. G. župnik in misijonarji so se bali, kako bo z obiskom Vrhovcev, ki so imeli do cerkve v Gabrjah najdaljšo pot. Toda tudi ta strah je bil neutemeljen. Vrhovci so se pridno posluževali avtobusa, ki jim je bil vsak dan na razpolago, in tudi lastnih vozil, ki jih je na Vrhu že precej. Zato je tudi obisk Vrhovcev bil polnoštevilen.
Kakor običajno je bil posebno slovesen sklep misijona v nedeljo 20. oktobra ob 15. uri. K sklepu je prišel tudi g. nadškof in večje število duhovnikov, ljudstva pa toliko kot ga Gabrje najbrž niso še videle. Cerkev je bila za sklep okusno okrašena, a znatno premajhna za vse. Seveda niso k sklepu prišli samo domačini, temveč tudi iz sosednjih vasi. G. nadškof je spregovoril nekaj priložnostnih besedi, potem pa je moral oditi, ker je isto popoldne imel posvečenje novega mašnika v Ronkah. Zato se je sklepna pobožnost nadaljevala brez nadškofa, G. Jereb, ki je vodil misijon, je imel sklepni govor. Vsa pobožnost se je zaključila s procesijo okrog griča, na katerem stoji cerkev, in z zahvalno pesmijo Bogu. Zastopniki župnije so se pa zahvalili tudi obema misijonarjema.
Ljudje so čutili, da gre zahvala Bogu za milosti v dnevih misijona, a tudi misijonarjema, ki sta te milosti posredovala. Seveda gre zahvala tudi domačemu župniku Stanku Žerjalu, ki si je naprtil težko skrb misijona in ga lepo organiziral, kljub slabemu zdravju, in vsem tistim faranom, ki so na razne načine pri misijonu pomagali.
(r+r)
V	nedeljo, dne 3. novembra ob 16. uri
bo v goriški stolnici
GALLUSOV KONCERT
na katerem bo zbor SLOVENSKIH MADRIGALISTOV iz Ljubljane izvajal Gallusove cerkvene skladbe. Na ta izredni umetniški užitek opozarjamo naše bralce že ta teden, da ga ne spregledajo.
raa. Vse te okoliščine ji bodo gotovo v moralno oporo, ko si na tujem ustvarja z možem svoj novi dom. Bilo srečno!
Smrt dobre žene
V	ponedeljek, 21. oktobra so položili v grob na pokopališču v Dolu Marijo Devetak roj. Vižintin. Pokojna je bila zelo znana daleč naokrog po delih svoje krščanske ljubezni. Vsakdo je v njenem domu našel gostoljubno zavetišče in pomoč. Živela je iz vere, bila zelo navezana na Cerkev, še posebej pa na domači božji hram, ki ga je zvesto obiskovala in bogato podpirala. Prav to njeno predanost Cerkvi in Bogu je poudaril krajevni župnik g. Joško Štanta, ko se je poslovil na grobu od nje. »Brez ljubezni — je dejal — je življenje kakor dan brez sonca. V pokojničinem življenju tega sonca ni manjkalo. Priča o tem je njen mož, ki je odšel v večnost pred ženo že pred petnajstimi leti; priča so njeni otroci, ki jih je krščansko vzgojila; priča vsi tisti, ki so se k njej zatekali, zlasti domačini in znanci z onstran meje; končno priča on sam, njen župnik, ki ve, kako rada je priskočila na pomoč ob vsaki priliki, ko je šlo za cerkev in njene potrebe. «
Pokojna Marija Devetak je bila močna žena v svetopisemskem pomenu besede. Po moževi smrti je petnajst let modro in uspešno vodila veliko kmetijo pri Devetakih. Kratka bolezen, posledica mrtvo-uda, jo je odvzela domačim. Ob pokopu so ji pridružili posmrtne ostanke moža Ivana, ki je do sedaj ležal na začasnem pokopališču v Dolu. Naj se dobra žena sedaj odpočije v Bogu, njenim domačim pa izrekamo globoko sožalje.
J. š.
Na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo 27. oktobra bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici
Misijonska prireditev
Na njej bodo najprej nastopili štandreški otroci z lepo misijonsko igrico, nato pa bodo člani štandreškega prosvetnega društva zaigrali
»ŽUPANOVO MICKO«
katero so z lepim uspehom podali na domačem odru v preteklem mesecu juniju.
Med odmori bo srečolov z bogatimi in številnimi dobitki v korist misijonov.
Začetek prireditve ob 16. uri. — Vsi lepo vabljeni!
S
Jubilej naj lepše božične pesmi
Ne bo prezgodaj, če že danes opozorimo, da bo prelepa božična pesem Sveta noč obhajala letos 150-letnico nastanka. Kot znano je pesem nastala na Salzburškem. Besedilo zanjo je zložil kaplan Joseph Mohr, komponiral pa jo je domači organist Franc Gruber. Oba sta bila v službi v Oberndorfu ob reki Salzach. Na božično vigilijo letos bo poteklo 150 let, odkar so v Oberndorfu prvič zapeli to najbolj znano božično pesem.
V	Salzburgu mislijo jubilej te svetonoč-ne pesmi dostojno proslaviti. Višek slavja bo v nedeljo 22. decembra, ko se bodo v veliki dvorani Festspielhausa spomnili pesmi in obeh njenih avtorjev, ki sta ostala skromna vse življenje. Organizatorji jubilejne slovesnosti so povabili zbore iz vsega sveta, naj se za prihodnji božič udeležijo slovesnosti s tem, da zapojejo kako značilno božično pesem svojega naroda. Slavje bo torej nekako mednarodno srečanje zborov z božičnimi pesmimi.
Gotovo bo prav, če tudi naši pevski zbori ne pozabijo na ta jubilej in ob prihodnjih božičnicah posvetijo še večjo pažnjo pri izvajanju Svete noči.
VIL Memorial M. Filej - 1968
Cez nekaj dni se bo začela športna manifestacija Memorial M. Filej, ki jo že sedmo leto organizira športno združenje 01ympija iz Gorice. Letos so na programu tele panoge: lahka atletika, odbojka, namizni tenis, streljanje, nogomet (verjetno bo vključeno tudi kolesarstvo). Lahka atletika, kraljica športa, bo otvorila niz tekmovanj. Vršila se bo v soboto 26. oktobra in v nedeljo 27. oktobra na šolskem stadionu v Gorici.
Tekmovalci, moški in ženske, bodo nastopali v naslednjih disciplinah:	Dečki
(1954 in mlajši): 60 m, 1000 m; višina, daljava, krogla 3 kg; naraščajniki (1952, 1953): 80 m, 300 m, 1000 m, višina, daljava, skok s palico, krogla 4 kg, disk 1,5 kg, kopje 0,600 kg; mladinci (1950, 1951): 80 m, 300 m, 1000 m, višina, daljava, skok s palico, krogla 6 kg, disk 1,750 kg, kopje 0,800 kg; starejši (1949 in starejši): 100 m, 200 m, 400 m, 1500 m; daljava, višina, skok s palico, troskok, krogla 7,250 kg, disk 2 kg, kopje.
Deklice (1954 in mlajše): 60 m, višina, krogla 3 kg; naraščajnice (1952, 1953): 80 m, daljava, krogla 4 kg; mladinske (1951 in starejše): 100 m, 200 m, višina, daljava, krogla, disk.
Mladinci in Starejši bodo lahko tekmovali tudi v četveroboju ,ki bo obsegal prvi dan višino in 200 m, drugi dan pa kroglo (6 kg oziroma 7,250 kg) in 1000 m oziroma 1500 m; Naraščajniki bodo lahko izbrali tudi troboj (višina, krogla 4 kg, 300 m).
Urnik za oba dneva je naslednji:
Sobota, 26. oktobra:
15.00 zbor tekmovalcev
15.30 60 m (D), krogla (D)
15.40 200 m (M, S), 60 m (De), krogla (De)
16.00 višina (De), disk (N, M, S)
16.15 višina (D, N, M, S), 400 m (S)
16.45 1000 m (N, M), daljava (D, N, M, S) Nedelja, 27. oktobra:
8.30 zbor tekmovalcev
9.00	110 II (S), krogla (N, M, S)
9.15 80 m (Nd)
9.30 100 m (Md), 80 m (N)
9.45 100 m (M, S), krogla (Nd, Md)
10.15 višina (Nd, Md), 300 m (N)
10.30 disk (Md)
10.45 daljava (Nd, Md), troskok (S)
11.15 kopje (N, M, S)
11.30 1000 m (M)
11.45 1500 m (S)
(D = dečki, N = naraščajniki, M = mladinci, S = starejši; De = deklice, Nd = naraščajnice, Md = mladinke).
Poroka
V	cerkvi sv. Ivana v Gorici sta preteklo nedeljo stopila na skupno življenjsko pot inž. Oskar Blažič in Tatjana Šuligoj, oba iz zavednih slovenskih družin in sama prepričana Slovenca. V času, ko prisostvujemo vedno pogosteje narodnostno mešanim zakonom, ki skoro vedno vadijo v odpad od slovenstva, smo bili nedeljske poroke, ki je res izžarevala slovensko vzdušje, še posebej veseli. Poročna maša, prelepo besedilo poročnega obreda, nagovor, poln zdravih napotkov za bodoče življenje, polna cerkev svatov in znancev s tostran in onstran meje, mehko doneča orgelska spremljava na koru, pa še jesenskega sonca bogati dan, vse je prispevalo k slavnostnemu razpoloženju. Inž. Oskar Blažič izhaja iz skromne družine iz Opatjega sela, ki se je zgodaj preselila zaradi zaposlitve v ladjedelnici v Tržič, pa kljub tujemu okolju ostala v zvestobi do materinega jezika neomajna; mladi Oskar se je moral vsak dan voziti v Gorico, da je lahko obiskoval slovenske šole. Po maturi se je posvetil elektrotehniki in postal v tej stroki inženir; zaposlitev je dobil pri znanem industrijskem podjetju Pirelli v Milanu, kjer bo z ženo tudi živel. Gospa Tatjana pa sedaj zapušča svoj dom, kjer je bila očetu zlasti v urami v veliko pomoč. Ne odhaja prvič od doma. Pod fašizmom je bila vsa družina poslana v kon-finacijo na jug države, kjer je umrla ma-
ZA KMETOVALCE
Lilije se dajo dobro vnovčiti
Po naših vrtovih opazimo največkrat zelo znano belo lilijo ali lknbar, ki v maju in juniju s svojimi snežnobelimi cveti blesti med drugim cvetjem. Vrtnarji pa gojijo še mnoge druge vrste lilij, ki po svoji lepoti prav nič ne zaostajajo za belo lilijo ali jo celo prekašajo. Oglejmo si nekaj takih, ki jih lahko gojimo na prostem in se dajo tudi dobro vnovčiti.
1. Dolgocvetna lilija (Lilium longiflo-rum) ima bele in 10 do 12 cm dolge cvete, ki stojijo vodoravno. Njena čebulica je drobna in belorumenkaste barve, Stebla so 60 do 120 cm visoka in poženejo 4 do 5 cvetov.
2. Kraljevska lilija (Lilium regale) zablesti v juliju, ko se pojavijo številni beli zvončasti cveti, ki so na zunanji 9trani svetlo violičaste, znotraj pa rahlo rumene barve. Steblo je 80 do 120 cm visoko. Čebulica je podolgovata, rjave barve in mora imeti vsaj 10 cm obsega, da požene zadovoljiv cvet. Ne smemo obupati, če nam ne cvete prvo leto po sajenju; ta vrsta da cvet šele v drugem letu.
3. Zlata lilija (Lilium auratum) spada med najlepše. Cveti se pokažejo od junija do septembra; široki so 20 cm in dolgi 10 do 14 cm. Venčni listi so nekoliko nazaj zavihani, na zgornji strani beli s škrlat-
nimi pegami, v sredini pa opazimo žilnate lise zlatorumene barve. Za poudarek pa so prašniki škrlatnordeči. Stebla so visoka 70 do 160 cm. Čehula je okrogla in rada gnije, če je preveč mokro. Zato ob saditvi nasujemo okoli nje malo peska.
4. Tigrasta lilija (Lilium tigrinum). Njeni cveti se odprejo v juliju in avgustu v škrlatno oranžni barvi, posuti s temnimi pikami. Robovi venčnih listov so močno zavihani nazaj. Steblo zraste en meter visoko ali še več. čebula je debela in okrogla ter užitna.
5. Japonska lilija (Lilium speciosum) razkazuje svoje cvete v avgustu in septembru; široki so 10 do 15 cm, povešeni, dišeči in v barvah svoje sorte kot npr. belorožnati z rdečimi pikami ali rožnati s krvavordečimi lisami ali beli z vijoličastim nadahom. Med temi je najbolj cenjena L. speciosum magnificum z izrazitejšo barvo in temnoškrlatnimi pikami. Stebla so visoka do enega metra in razvijejo številne cvete, čebula je velika in okrogla.
Čebulice lilij so sestavljene iz debelih lusk, v katerih je nakopičena rezervna hrana. Če hočemo imeti dovolj velik in lep cvet, mora biti čebulica, katero sadimo, dovolj debela. Tako naj ima kraljevska 10 cm, zlata 20-25 cm, in japonska 25 do 30 cm obsega. ^ Janko Košir
RADIO
TRST A
Spored od 27. okt. do 2. nov. 1968
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11 JO (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Michelangelo Buonarroti«. Četrti in zadnji del. 11.50 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah.
15.30 Telloli-De Marchi »Balada iz '99. leta«. Prevod J. Komac. 18.45 Operetne melodije.
19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve v Sv. Križu. 22.10 Zagrebški godalni kvartet. 22.25 Zabavna glasba.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Kalan: Pomenek s poslušavka-mi. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin. 17.35 Vaše čtivo. 17.55 Kako in zakaj. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Zbor »A. Illersberg« iz Trsta. 20.35 Sestanek s Fansi. 21.05 J. Tavčar: »Riecardo Bacchelli«. 21.25 Romantične melodije. 22.00 Slovenski solisti.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Harmonikar Jacque. 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Sv. Križu.
12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Lavrenčičev kvartet. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.50 Južnoameriški ritmi. 19.10 Cankarjeve črtice (5) »O prešcah«. 19.20 Priljubljene melodije. 19.45 Zbor »V. Mirk« s Proseka-Kon-tovela. 20.35 Prokofjev: »Igralec«, opera v 4 dejanjih.
Sreda: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.10 Brali smo za vas. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški man-dolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst. 17.35 Ne vse, toda o vsem. 17.55 Moj prosti čas. 18j15 Umetnost, književnost in prireditve.
18.30 Zborovske skladbe I. Grbca. 19.10 Lupine: Higiena in zdravje. 19.15 Prijetne melodije. 20.35 Simfonični koncert.
četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Znane melodije. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi. 17.35 Moj prosti čas. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Srebotnjak: Ekstaza smrti, kantata. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 Ohoka: »Adashino«, radijska drama. 21.20 Motivi dveh Amerik. 22.15 Zabavna glasba.
Petek: 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.50 Liszt: »Sv. Frančišek pridiguje pticam«. 10.30 Komorni koncert. 11.15 Saksida: »Znamenje na razpotju«. Mladinska radijska igra. 14.45 Glasba iz filmov »Ben Hur« in »Exodus«.
16.00	Calvino: »Tako bomo odšli«. Enodejanka. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 17.35 Ne vse, toda o vsem. 18.15 Glasha za kitaro. 19.10 Spinelli: Evropska ideja danes (5) »Gradnja združene Evrope«. 19.25 Schubert: Kvartet št. 2 v c-duru.
19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.45 Ca-rissimi: Jephte, oratorij za soliste, zbor in orkester. 21.15 Chopin: 24 preludijev, op. 28. 22.15 Francoski skladatelji.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
11.50 Skladbe za čembalo. 12.10 Jeza: »Tisti dan«, novela. 12.25 Za vsakogar nekaj.
14.45 Popoldanski koncert. 16.45 Žerjal: »Materine solze«. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Ščepec poezije. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Zbor »J. Gallus« iz Trsta. 19.10 »Družinski obzornik«. 19.25 lliin-del: Concerto grosso v a-molu, op. 6 št. 4. Duhovne pesmi. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 Perno-Benedetti: Nekdanji sloviti procesi v Trstu (1) »Winckelmannova smrt«. 22.15 Deset pesmi elizabetinske dobe. 22.40 Glasba 20. stoletja.
OBVESTILA
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu
priredi novembra in decembra PEVOVOD-SKI TEČAJ. Predavanja, namenjena zborovodjem, učiteljem petja in pevcem, bodo v Trstu, ul. Donizetti 3, in sicer vsak četrtek ob 20. uri od 7. novembra dalje.
Slovensko gledališče v Trstu bo predvajalo dramo »Tri sestre« še naslednje dni:
V	soboto, 26. oktobra ob 20.30; v nedeljOi 27. oktobra ob 16. uri; v četrtek, 31. oktobra ob 20.30. Abonmaji so na razpolago pri gledališki blagajni v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure, prodaja vstopnic pa se vrši vsak dan od 12. do 14. ute ter eno uro pred pričetkom predstav ph blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija po tel. 734265.
Krožek absolventov slov. trgovske akademije v Trstu (KASTA) namerava pri' rediti tečaj srbohrvaščine, ki se bo pričel v začetku novembra. Informacije >J vpisovanje vsak dan od 14. do 16. ure ali po telefonu 74-0018.
Slovensko gledališče v Trstu vabi vse interesente, da se vpišejo v STUDIO teg® gledališča. Studio bo pod vodstvom prof-Mirka Mahniča, režiserja in profesorja Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, začel delovati 5. novembra letos-Program bo poleg gledališkega dela obsegal tudi tečaj slovenskega pravorečja-ki je namenjen še posebej šolnikom i*1 prosvetnim delavcem. Prijave sprejem® uprava SG v Trstu, ul. Petronio 4, od 31-oktobra vsak dan od 8. do 14. ure (tri-734265).
Ministrstvo za zunanjo trgovino je ral' pisalo natečaj za 50 mest pomožnega uraif nika v staležu izvršilnega osebja arhiv®
20	mest je rezerviranih za osebje, ki j* že v službi pri omenjenem ministrstvu-Pogoji: starost 18-28 let; diploma nižje srednje šole. (Uradni list št. 258 z d# 10-10-68.) Zapadlost roka 10-11-1968.
Prometno ministrstvo je razpisalo ua' tečaj za 1407 mest kvalificiranega dela#® pri državnih železnicah. Za tržaško ob" močje je rezerviranih 20 mest. Predpisan11 starost 18-30 let, in dokončana osnova® šola. (Uradni list št. 260 z dne 12-10-1968-! Zapadlost roka 11-11-1968).
Družinska pratika 1968. Od Mohorje^
družbe v Celovcu smo prejeli nekaj izd1, dov te že tradicionalne in med naši®1 ljudstvom tako priljubljene družinske $ daje. Omenjeno »Pratiko« posreduje tu3 uprava našega lista. Cena izvodu 200 !>f
DAROVI :
Za tiskovni sklad »Kat. glasa«: N. 1^'
Rupa 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Štandrež: 42.06° lir in 5 kv. krompirja; Sovodnje 41-5°° lir, 4 kv. krompirja in 50 kg koru#' Rupa, Peč, Gabrje 18.000 lir, 3 kv. kroi®' pirja in 50 kg koruze.
Za svetoivanski dom v Trstu: V se?
tembru in oktobru: Skupna zbirka 599.92® lir. Med drugimi: Godina Marija v sp0-min na pok. moža Ivana 10.000 lir; z) cvetje za pok. Jožefa Ostruška Adam Puv la 10.000 lir, enako Kovačič Frančiška 5.6°° lir; za cvetje za pok. č. s. Urbano GoruP
2.000	lir; N. N. 100.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog f vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
STOLETNICA BAZOVIŠKIH ORGEL
27. oktobra 1968 od 17. uri
KONCERT
v župnijski cerkvi v Bazovici. Nastopi!1 bodo: prof. Hubert Bergant, moški oktet iz Trsta, domači cerkveni pevsk1 zbor, otroški zbor.
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH
prireja v okviru stoletnice čitalnice v nedeljo, 27. oktobra 1968
LITERARNI VEČER
z optično in akustično spremljavo. SO' delovali bodo kulturni delavci z Opčim V. Beličič, A. Rebula, F. Jeza, J. Tavčaf-M. Maver, Z. Rebula, Ž. Gruden, 2' Daneu in M. Sosič.
ZAČETEK OB 18. URI
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolPc* trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več °
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moi^{ Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo