Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Vejja za vse leto • • • $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
l
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Da3y in the United Stntr+.
1—ood every day except Sundays and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 189. — ŠTEV. 189.
Entered as Second Class Matter September 21t 1903, at the Port Office at New York, H. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 14, 1935. — SREDA, 14. AVGUSTA 1935.
TELEFOI}: CHelsea 3—3878
VOLUME TT.TTT — LETNIK ZLIH.
V PARIZU SE BO ODLOČILA USODA ABESINIJE
ABES1NSKI CESAR SELLASSIE SE V PRVI VRSTI ZANAŠA NA VPLIV ANGLIJE IN FRANCIJE
Abesinski cesar poziva narod, da se zanaša na gore, ki jim jih je dal Bog. — Abesinci se bodo branili do zadnje kaplje krvi. — Stotnik Eden bo zavrnil italijansko zahtevo po Abesiniji. — Italijanska armada pripravljena.
ADDIS ABABA, Abesinija, 1 3. avgusta. — Cesar Haile Selassie je kronskemu svetu v odločnih besedah povedal, da so Abesinci pripravljeni postaviti se proti sovražniku "v gorah, ki jim jih je dal Bog," in se braniti do zadnje kaplje krvi.
Obenem pa je zunanje ministrstvo zanikalo, da bi bil kralj vseh kraljev" ponudil del Abesinije Italiji v zameno za izhod na morje, kot je bilo po-ročano iz Pariza.
Cesar je kronskemu svetu povedal, da stoji svet na pragu velike vojne in da želi Abesinija, da se vse izide mirnim potom. In nato je izrekel svarilo:
"Ako se to ne posreči, se bo abesinski narod s svojim cesarjem na čelu branil proti vpadniku v svojih naravnih trdnjavah."
Haile Selassie je rekel, da Italija navzlic temu, da je Liga narodov odločila, da se obnove posredovalna pogajanja in navzlic posvetovanju treh držav pošilja vojaštvo in vojni materijal v Afriko ter je dodal:
"Toda Abesinija ne bo nikdar sprejela zmanjšanja neodvisnosti in suverenosti svojega cesarja."
Povdarjal je zaupanje v "veliko in mogočno" Anglijo in Francijo in rekel, da je Abesinija pri pravljena lojalno in odkrito sodelovati z vsemi narodi brez razlike plemena in vere, ako lojalno in odkrito sodelujejo z Abesinijo.
LONDON, Anglija, 13. avgusta. — Stotnik Anthony Eden bo na seji treh držav v Parizu predložil angleški načrt, po katerem bo zavrnjena Mus-solinijeva zahteva za popolno politično in zemljepisno nadoblast nad Abesinijo, toda Italija bo dobila gospodarske koncesije in mogoče tudi kaj o-zemlja.
Stotnik Eden je že odpotoval v Pariz ter se bo najprej posvetoval z ministrskim predsednikom Lavalom. V četrtek pa bo o tem razpravljal z italijanskimi delegati. Prava konferenca treh držav pa se prične v petek.
Sedanja konferenca zopet predstavlja zmago za Mussolinija. Anglija je želela, da se konferenca prične v četrtek, ko se je prejšnji dan Eden posvetoval z Lavalom.
Mussolini pa je vztrajal pri tem, da ima njegov glavni delegat baron Pompeio Aloisi priložnost ta< ko j za Edenom razpravljati z Lavalom.
Male države ob Sredozemskem morju kažejo znamenje bojazni, ker se Italija vedno z večjo vnemo pripravlja na vojno. Po nekaterih poročilih kupuje Turčija velike množine municije, aeroplanov in strupenih plinov. Tudi Grška se pripravlja za vse slučajnosti.
Neki visok belgijski častnik, ki se je vrnil iz Abesinije, pravi, da je orožje in vojna oprema a"besin-ske vojske brezupno neprimerna.
RIM, Italija, 1 3. avgusta. — Bojevita Italija je v svojem oboroževanju že skoro dosegla cilj, ki si ga je zastavila za oktober, namreč da je že mobilizirala skoro en miljon vojakov.
Mussolini je poklical pod zastavo 500,000 vojakov, ki bodo 24. avgusta pričeli manevre v severni Italiji. Vojakom pa ni bilo naznanjeno, kdaj •e bodo zopet vrnili na svoje domove. Vsled tega
Povodenj je zahtevala šeststo žrtev
PREDLOGA GLEDE DAVKOV BO SPREJETA
Davčna predloga je bila v senatu spremenjena. Majhni dohodki niso obdavčeni. — Visoki davki za velike dohodke.
Washington, D. C., 13. avgusta. — Finančni odbor sonata je vzel davčno breme s hrbta "malega moža" z majhnimi dohodki in je nato predloži! predlogo, j*) kateri bo v zvezno blagajno prišlo $250,000.000 davkov, mesto $450,000.000.
Ta sklep finančnega odbora s«« zbližuje s programom predsednika Roosevelta, ki je poslal kongresu spomenico, v kateri je priporočal sprejem postave za razdelitev bogastva.
Senatni finančni odbor je imel težko nadlogo, kajti dopoldne, ko se je sestal, je imel pred seboj predlogo, po kateri bi nad milijon ljudi moralo plačevati dohodninski davek, ka-terega do sedaj niso plačevali. Odbor je glasoval samo trikrat iti slednjič zavrgel predlogo za zvišanje dohodninskega davka od malih dohodkov.
Po tem sklopu finančnega odbora so oproščeni davkov možje z manj kot $2500 letnih dohodkov, samci pa izpod $1000. Tako bodo tudi poročeni možje plačevali po $20 davka na leto, ako zaslužijo do $3000. Glasovanje finančnega odbora je bilo 7 glasov proti 1. To je bil poraz za progresivnega senatorja Roberta M. LaFollette, ki zagovarja davke na nižje dohodke.
Visoki davki pa so naloženi na velike dohodke. Tako bo treba od dohmikov nad milijon dolarjev plačati 60 odstotkov davka in z večjimi dohodki tudi raste odstotek davka. Tako je na dohodke $10,000.000 naloženih 75 odstotkov davka.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V OHIO
Springfield, O., 13. avgusta. — Ko je vlak Cincinnati and Lake Erie železnice trčil v tovorni vlak, je bilo ubitih 7 oseb. Za dva izmed 16 ranjenih je le malo upanja, da bi ostali pri življenju.
PREDMESTJE VARŠAVE POGORELO
Varšava, Poljska, 12. avgusta. — Požar je uničil varšavsko predmestje Sczercew, vsled česar je brez strehe 250 družin. Škoda se ceni na $200.000.
BOJ PROTI
LAVAL0VI POLITIKI
Demonstracije v ' različnih mestih. — Cela dežela se pripravlja na splošno stavko.
Pariz, Francija, 13. avgusta. — Petnajst delavskih organizacij je obvestilo svoje člane, da se polnoštevilno vdeleže 20. avgusta v Parizu demonstracij proti plačilni politiki ministrskega predsednika Lavala. Protestni shod bo v nekem pariškem stadiju.
C) splošni stavki je bilo sicer že pogosto govorjeno, vendar so pa delavski voditelji mnenja. da za tako važen korak še ni pravi čas. Toda po propagandi po celi deželi se pripravljajo tla za splošno stavko.
Spopadi, ki so v Toulonu in Brestu zahtevali pet človeških žrtev, so ohladili duhov? i.i sedaj ne pride več do izgredov. Vendar pa se po celi Franciji vrše tajna delavska zborovanja, katerih se vdeležuje na cisoč« delavcev, da se pripravijo na prihodnji korak proti vladi.
Predsednik Lebrun in Laval sta prejšnji teden pogosto rotila narod, da ostane miren "n da sprejme žrtev 10-odstotnega znižanja plač, ker druga T finančno ozdravljenje Franci.;*1 ni mogoče. Laval je 8. avgusta poklical v Pariz prefekte vseh provinc, da jim razloži odredbe, po katerih bi bile slabe posledice znižanih plač in cen živ-ljenskih potrebščin izravnane.
POLICISTI OŽIVILI OTROKA
Newark, N. J., 12. avgusta. — 15 let stara Mrs. George Barker je dala življenje svojemu prvemu otroku en mesec prezgodaj.
—	Mrtev, — je rekel zdravnik dr. Gerald Cetrulo, vendar pa je poklical policijski oddelek z inhalatorjem. Na otroku je delalo 8 policistov poldrugo uro in otrokova modra barva se je pričela preminjati v belo in rdečo. Otrok je pričel dihati.
—	Sedaj pa, kje je otrokova obleka? — vpraša stotnik Leon Kaiser.
—	Je nimamo, — je odgovoril otrokov 22 let stari oče. — Do pred enim mesecem smo bili na reliefu. Nimamo ničesar, niti živeža.
Štirje policisti so se razšli po bližnjih ulicah in v kratkem času so se vrnili s plenicami, raznim perilom, oblekcami, mlekom in kuhano hrano.
trli jo dobro poučeni krogi, da bo Mussolini mogel proti koncu avgusta udariti-z vso svojo vojaško silo.
Sicer ta armada ni namenjena za poravnavo spora z Abesinijo, toda od 24. avgusta dalje bo mogel Mussolini poslati v Vzhodno Afriko vojakov, kolikor jih bo treba. -
ODVETNIKI SO NA NOVI SLEDI
Hauptmannov zagovornik bo odpotoval v Ca-liforni jo. — Hauptmannov življenjepis bo objavljen.
Flemington, N. J., 13. avgusta. — Nimam nič gotovega! Toda gremo za najmanjšimi možnostmi.
To je bil odgovor glavnega Hauptma n novega zagovornika C. Lloyd Fisherja nekemu časnikarskemu poročevalcu, ko je bil opozorjen na vest, da je Fisher dobil v roke nove dokaze v slučaju "slavnega" klijenta.
Poročilo neke časnikarske agenture, da bo novi dokazilni materijal popolnoma premenil položaj, ako prizivno sodišče zavrne priziv proti smrtni kazni, je Fislier zavrnil z nasmehom.
— To je neumnost! Kaj nam koristi novi dokazilni materijal, ako bo izid priziva neugoden? Saj ga moramo porabiti samo, ako bo ugodno odločeno, tako <la bomo mogli dobiti novo sodnijsko obravnavo.
Fislier je Hauptmanna obiskal v njegovi smrtni celici. Hautmann je pri najboljšem zdravju, dasi so njegova lica nekoliko obledela. . Zagovornik bo prihodnji teden odpotoval v Califomijo, da zasleduje novi sled. Ob tej priliki bo Fislier tudi obiskal Hauptmannovo sestro.
Kot znano, je Hauptmann napisal zgodovino svojega življenja, ki vsebuje 60.000 besed. Fisher je življenjepis bral in pravi, da je zelo zanimiv. Fisher tudi pravi, da upa, da bo Hauptmannu dovoljeno, da ta življenjepis objavi. Sedaj se še nahaja v rokah kaznilniškega ravnatelja Mark O. Kimberlin-ga, ki čaka na odločitdev sodišča, ki mora dovoliti, da je živ-, ljenjepis objavljen. Fislier pričakuje od prodaje Hauptman-nove knjige kakih $20.000, ker mu je že več časopisov ponudilo visoke vsote. Ta znesek bo porabljen za zagovoru i št vo.
LETANJE PREPOVEDANO
Washington, D. C., 13. avgusta. — Predsednik Roosevelt je s posebnim odlokom,prepovedal civilnim letalom letati nad 24 vojaškimi in mornariškimi postojankami po celi deželi.
GENERAL NOBILE
PRI PAPEŽU
Grad Gandolfo, 13. avgusta. — General Umberto Nobile, ki se je "proslavil" s svojim poletom na severni tečaj, je bil sprejet v avdijenci pri papežu Piju XT.
General Nobile, ki je tehnični svetovalec pri gradbi zrakoplovov v Sovjetski Rusiji, je prišel v Rim, da pripelje s seboj truplo svoje žene v Rusijo
V SEVERNI ITALIJI JE POČIL JEZ;
VASI IN MESTA PREPLAVLJENA
TURIN, Italija, I 3. avgusta. — Nad šeststo človeških žrtev je zahtevala nenadna poplava, ko se je porušil južno od mesta Allesandrije jez neke elektrarne. Voda je preplavila vasi in mesta. Najbolj je prizadeto mesto Ovada. Nekateri cenijo, da znaša število žrtev nad tisoč.
RAZBREMENIL M00NEYA
Moža, ki je pričal proti njemu, je držav, pravd-nik podkupil in ga zavedel h krivemu pričevanju.
Baltimore, Md., 15. avgusta. — Neki star in ohromi jen mož, čigar pričevanje je dosti pripomoglo, da j« bil leta 1917 obsojen Thomas J. Moonev zaradi bombnega atentata, je priznal, da je tedaj po krivem prisegel ter da je Mooney ponedolžnem v ječi.
Možak je John McDonald. V neki tukajšnji bolnišnici ga je zaslišal pooblaščenec californij-skega višjega sodišča, ki skuša dognati, če je Mooneyeva prošnja za nov proces dovolj utemeljena.
McDonald je izjavil:
—	Ko sem pred veleporoto označil Mooneya in Billingsu kot atentatorja, sem lagal. Oba sem videl prvič v jetnišnici. Policijskemu poročniku Cliarlesu Golfu in državnemu pravdniku Charlesu Fickertu sem povedal, da je Moonev nedolžen, toda Fickert me je pregovoril, naj krivo pričam proti obema.
—	Fickert mi je svetoval, naj neham prodajati časopise. Najprej mi je najel državni prav-dnik sobo v hotelu, nato me je pa poslal na farmo, kjer so mi dobro stregli in sem dobival po tri dolarje na dan. Fickert mi je obljubil visoko nagrado ter mi je dal natančna navodila, kako naj pričam proti Moonevu in Billingsu.
Zasliševanje McDonalda bo trajalo še dva dni.
Prebivalcev Ovade, CSriinal-de, Casalta in Cermella ni bilo mogoče pravočasno posvariti pred pretečo nevarnostjo.
Zaslišali so nekakšno čudno grmenje, nato jih je pa zalila voda. Med žrtvami je nnjveč žensk in otrok, ki so se nahajali v hišah ter niso imeli dovolj časa pobegniti na prosto.
Vsled silnih nalivov zadnjih dni je reka Obra narasla ter na polnila jezero, ki mu je zapiral jez odtok. Zidovje ni moglo več zadrževati vode in je počil« . V jezeru, ki je šest milj dolgo, ;ie bilo petindvajset milijonov kubičnih jardov vode.
Na ozemlja, ki je dolgo 'Ji) milj in 2 milji široko, stoji vodu pet čevljev visoko.
Več malih tekstilnih tovarn je bilo uničenih.
Družine, ki so brez strehe, prenočujejo na prostem. Vojaki so jim napravili šotore ti r jih preskrbeli s plahtami.
VELIKANSKA ŽELVA
Boston, Mass., 13. avgusta.— Ribiči so izpostavili 800 funtov težko morsko želvo, ki je vlekla 81 čevljev dolgo ribiško ladjo Santa Maria 100 čevljev daleč.
LADJEDELNICA PRIPRAVLJENA NA POGAJANJA
Ladjedelnica je objavila pogoje za obnovitev dela. — Delavci pa odklanjajo pogoje.
NAGLA SODBA
ATENTATORJEV
Mexico, Mehika, 12. avgusta. — Oblasti nameravajo naglo soditi sedem zločincev, ki so nameravali umoriti predsednika Lazaro Cardenasa.
Pet jih je bilo aretiranih v glavnem mestu, dva pa v Patz-cuaro. Vsi bodo tekom enega dneva postavljeni pred sodišče.
Camden, N. J., 13. avgusta. — New York Shipbuilding Corporation v Camden, N. J., jo svojim delavcem, ki so na stavki že 14 tednov, naznanila, da ni nikakega tehtnega razloga, da bi zavrnili predloge za ]>o-ravnavo spora; obenem pa jo tudi pojasnila pogoje, pod katerimi morejo delavci takoj pričeti z delom.
Delavski voditelji, ki so že prej zavrnili predlog ladjedelnice za poravnavo, pa so na izjavo odgovorili z novo obde!-žbo. v kateri trdijo, da podjetniki še vedno zasledujejo svojo staro taktiko in skušajo javnost o dejstvih stavke držati v te ni.
V soboto so stavkarji označili načrt za poravnavo kot "načrt podjetnikov" in so ga zavrnili, ker jim ni bilo dano zahtevano priznanje in tudi ni bila določena doba za razsodi-šče.
Predsednik ladjedelnice John F. Metten je rekel, da ladjedelnica ni izdelala načrta za poravnavo, temveč je samo ugodila predsedniku Rooseveltu, k? je predlagal odbor treh nepristranskih razsodnikov.
Q L rA 8 NrAR 'O D "A "
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 14, 1935.
TIIE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. A.
E
a
Glas Naroda
9f
frank Stkatr, President
Owned and Publicised by BLOYENIC PUBLISHING COMPiNI i A Corporation).
L Benedlk, Trene.
Place at bonlnea
MM, mk Street.
corporation end nddreeeee of above officer«:
ef Manhattan.	New York City. N. X.
"8LA8 NARODA (Vciee of the People)
Day Except Snndaye and Helldaya
Va eelo lete velja m Amufko
In pol leu ~___
ta Četrt leta
In
m___ $8.00
......«3.00

an New lork an eelo leto uuu 97.00
Za pol leU ...............«8.00
Za in osema tro aa eelo lato	«7.00
Za pol leU................«8J9
Snbecrlptlon Yearly «6.00
Adrertleement on Agreement
**Qlna Naroda** lnhaja veakl dan laraemšl nedelj In praanikoT.
boplai brea podpica In oeebnoeti ee ne priobčujejo. Denar naj ae blafOYoti »oillJaU po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da M nam tndl prejflnje blvallftče naananl, da bltreje najdemo naslovnlka.
"GLAS NABODA**. ti« W. 18th Street. New I«rk, N. X. Telephone: CHels«n t—««7«
NEVARNOST ABESINSKE VOJNE
Eden nail>oljših poznavala v afriških razmer je nedvomno general Jan Christian Smuts, južnoafriški just i čni miuinter.
Njegovo mnenje git*le jialijansko-abesiiiLskega spora in posledic, ki bi sledile temu sporu, je vsledtega zelo zanimivo.
—	Vojna med Ttalijo in Abesinijo, — pravi Smuts, — bi izvajala močan vpliv na angleške teritorije v Afriki, predvsem na Sudan in Egipt.
—	Ako bo Italija napaidla Abesinijo, bodo Afričani smatrali to za naipad na vsa čina afriška plemena.
—	V Afriki bi bilo nekaj stičnega ko<t je bilo v Aziji začasa rusko-japomske vojne. V«e rmeno pleme je tedaj sumpaitiziralo z Japonci.
—	Afričani zaenkrat še ne. smatrajo Evropeev za svoje sovražnike, toda za slučaj napada na Abesinijo, bi se poglobila plemenska in barvna nasprotja, kar bi silno otežkočilo stališče Evropeev. Mržnja proti belokožeein bi navdala vse temnopolto prebivalstvo. Afričana, ki bi ne sinrpaitiziral z Abesinci, bi bilo treba z lučjo iskafti.
—	Velika prijateljica Albeshiije je pa tudi Japonska. To -prijateljstvo je seveda povsem bi zneske ga značaja.
—	Vojna med Abesinijo in Ttalijo bi ne bila poteza sama zase. Ako se Liga narodov v tem kritičnem trenutku izjalovi, bo omajan v svojih /temeljih ves sistem civilizacije.
— Precej je pa odvisno tudi od Francije in Anglije. Edinole njima se lahko posreči pregovoriti Italijo, tla bo zmanjšala svoje zahteve. Da pa to dosežeta, mora meti njima vladati popolno edinrstvo.
—	Ako bi imela Italija drugačno vlado, bi nikdar ne prišlo ulo tega. Dandanes pa preti svetu vsa nevarnost od diklraitorjev, ki skušajo z najrazličnejšimi pustolovščinami potlačiti ne vol jo, ki se pojavlja proti njim v njihovi Jahtni deželi.
—	Italija utegne premagati Abesinijo s pomočjo letal in strupenih plinov, toda premagati dežcio in podjarmiti deželo, Hta kl!ve stvari.
—	Prej ali slej se bo Italija prepričala, da je ugriznila več nego more prebaviti.
DENARNE POSILJATVEI
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
Zn « 2.75________________ Din.	100
« 5.85 .................. Din.	200
« 7.30 __________________ Din.	300
«11.75 _________________ Din.	50«
$23.50 .................. Din.	1000
«47.«« ................Din.
V ITALIJO
Za ««.35 .......... Lir 1««
«18-25 _______________ Lir tm
«44.40......................Ur 50«
«88.2« .......... Lir 1«««
«17«*— .......... Mf MM
........... Ur MM
KES »m CENE BEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE-CENE PODVRŽENE SPREMEMBI POBI ALI DOLI
E« W*611o vetjih zneskov kot zgoraj odvedeno, bodisi v dinarjih tU Urah dovoljujemo le bolje pogoje.
ČILA ▼ AKUUBKIH DOLAKJIB
poslati..........«1.7«
•••••••••• :
e • •
$
«15.—
a e O O e * • eee«
Prejemnik dobi ▼ starem kraj« lsplaSllo ▼ dolarjlkv
fl*-.
SLOVENK PUBLISHING COMPSNX
Brooklyn, N. Y.
Kot jo bilo že poročano v* tem listu dne 8 t. m. v obliki o-glasa, priredi Slovenski Dom svoj prvi piknik ali veselico, dne 18. avgusta. Izbrali vso do-fboznaai hribček v gozdu nad Ravnim Lazarjem''. Začetek ob 10. uri dopoldne. Serviral sl »bo pristni domači guljaž. Na razpolago bo<lo tudi fine kranjske klobase z kislim zeljem, kakor tudi razne druge jestvine. Se razume, tla bo tudi za žejna grla prav dobro preskrbljeno v vseh ozirili.
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje iz Greater New Yorka in okolice, kakor tudi vsa društva, da ise tega piknika v kolikor mogoče večjem številu udeležite ter s tem pripomorete do boljšega uspeha, kajti s tem boste sami sebi koristili. Dom je last vseli Slovencev, in je \ a« Dom, kjer se shajamo na sejah, raznih vtwelicah itd.
Da so še vedno zelo slabi časi, to je resnica in baš radite-ga vas Dom še bolj potrebuje.
Naj omenim, da kakor Vam je znano, se je vršila preteče-no soboto važna seja delničarjev Slovenskega Doma, pri kateri sta bila navzoča odlična rojaka Mr. Zalar, gl. tajnik, KSK.L, ter Mr. Gospodaric gl. odbornik KSK,J. Reči Vam moram le toliko, da >>ta omenjena rojaka prinesla zelo dobre in olajšujoče pogaje iz gl. urada Jednote.
Po mojem skromnem mne-■nju jili bo lahko izvesti, če bomo le količka.) složni ter pomagali Slovens>kemu Domu, po svojih močeh do boljših us;pe-buv v "bodočnosti. SeVeda, hre« •sloge se pa ne da ničesar storiti, pa naj »si bo pri eni ali drugi stvari.
Toraj pridite vsi na piknik prihodnjo -nedeljo, dne 18. avgusta v gozd nad "Revnim Lazarjem", ter s svojo navzočnostjo pokažite voljo pomagati po svojih močeh. Prepričan sem, ako bomo združeno delovali, ne bo več dolgo, ko bo Dom popolnoma Vaša last, kar bo v velik ponos poznejši naši generaciji, Vam pa v zadovoljstvo da ste »storili nekaj zelo koristnega za svoj narod.
Omeniti moram še, da na o-menjenem "Pikniku", bo več raznih zaibav za mlade in stale, kot n. ipr. balinanje itd.
Kličem Vam na veselo s vide nje!
Poročevalec.
• %
Št
faročite se na "GLAS NARODA", največji slovenski dnevnik e Združenih državah
Janko Grašek umrl.
V Kamniku so pokopali trgovca in posestnika Janka Gra-ška, ki je umrl po dolgi in mučni bolezni v starosti 72 let. Pokojni je bil pred vojno in še do leta 1921 v ospredju kamniškega javnega življenja. Kot sin zavednega kamniškega narodnjaka Jerneja Graška je v mladosti mnogo deloval pri kamniških narodnih društvih. Bil je med ustanovnimi člani prvega slovenskega pevskega društva "Lire," pri katerem je tudi dolgo let vztrajal kot pevec.
Najstarejši faran vranske fare.
Anton Cizcj, posestnik na Vranskem, je umrl 28. julija. Rojen je bil 13. junija 1850 v Prekopi pri Vranskem. Smrt ga je doletela pri Sv. Katarini na ('ret i. kamor je tak«) rad vsako leto zahajal. Od doma je šel kljub svoji starosti 85 let čil in zdrav z namenom, da se udeleži na C rt* ti svetega opravila. Prišel jo sicer do cerkve, kjer ga je obšla slabost in popoldne je izdihnil svojo blago dušo.
Ne držite denarja doma.
Prav resno svarilo onim, ki shranjujejo prihranke doma, je ponovna velika tatvina, ki je bila izvršena pri trgovcu Jožefu Hermanu v Očeslavcih, o katerem se je med ljudstvom širila govorica, da hrani doma težke tisočake. Plen tatinske družbe je bil tokrat obilen, če pomislimo, da so odnesli tatovi 1G5 tisočakov in 5.000 Din drobiža. Ta za današnje čase ogromna vsota je bila shranjena v primitivni leseni škatljici v sobni omari, ki je bila sicer zaklenjena. Vendar pa so bile tatu I razmere pri Herman«.vili dobro znane, ker je po izvrš.-ni tatvini omaro spet zaklenil ter vrnil ključ na svoje prejšn ji- nit sto.
Pri Hermanovih je bilo tokrat vlomljeno že drugič v letošnjem letu. Že 2(>. maja je tat vlomil skozi podstrešje na ta način, da je odstranil stropni tram ter se splazil v trgovski lokal, od koder je odnesel 3.000 Din. Preiskava je lahko k»»»alu ugotovila, da je obeli tat\ in močno sumljiv že predkaziiovani 221etni Žnidarič Rudolf, posestniški sin iz Očeslavcev, ki je imel do Hermana Jožefa staro sovraštvo. Fant je po aretaciji priznal, da je obakrat on ukradel denar z obema svojima tovarišema. Zvečer po aretaciji in po priznanju tatvine je Žnidarič preveril orožniško patruljo, tla ima ukraden denar zakopan doma v senu na podstrešju. Ko so ga orožniki privedli na dom in preiskovali po senu
OBRAMBA PROTI STRUPENIM PLINOM

jr'	&Z
I.,jjjMff

V prepričanju* da bodo v bodoči vojni igrali strupeni plini važno vlogo, je japonska armada organizirala takozvane "reševalne oddelke," ki bodo z raznimi kemikalijami skušali zmanjšati nevarnost strupenih plinov.
na kraju, ki ga je on naznačii, je Žnidarič izkoristil trenutek in skočil skozi odprto okno 3 m visoko in pobegnil v noč.
Spet dva požara na Dravskem polju.
Zarana je izbruhnil ogenj na stanovanjskem poslopju posestnika Galuna Jožefa v Stoper-cali. Plameni so objeli vso hišo in se je ob vetru vnelo še gospodarsko poslopje, ki je bilo s slamo krito in leseno. Zgorela je tudi vsa zaloga poljskih pridelkov in gospodarsko orodje. Kolikor se je pozneje ugotovilo je zakrivil požar šestletni slaboumni sin, ki je brez nadzorstva v kuhinji zažigal treske. Galun ima škode nad 30.000 Din.
Dne 31. julija okoli ene ure ponoči pa je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Temen ta Janeza v Rošnji pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Poslopje je bilo še skoraj novo in z opeko krito. Ker so bili domači-v trdnem spanju, je bila vsaka rešitev zaman, čeprav so takoj prihiteli na pomoč domači gasilci. Rešili so v pravem času še živino, dočim je vse drugo zgorelo in je bilo celo še v nevarnosti stanovanjsko poslopje. Kako je tu ogenj nastal, se ne ve. Skoda znaša nad 30.000 Din in je za Temen-ta še večja nesreča, ker je v zadnjih petih letih že trikrat pogorel.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA

Angleško-slovensko
Berilo.
ENGLISH SLOVENE READEB STANE SAMO
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 18th STRKE'«, Hew York City.
NAJMOČNEJŠI MOŽ NA SVETU
ROJSTNI DOM GOSPE CURIE V RAZVALINAH
Pred kratkim je ponoči prebivalce neke liiše v Varšavi prestrašil ropot in čudno škripanje in pokanje. Četrto nadstropje hiše se je sesedlo in porušilo s svojo težo še tretje nadstropje, tako da sta spodnji nadstropji in pritličje bili popolnoma pokopani pod razvalinami. Izmeti 34 prebivalcev vrli nih dveh nadstropij so domala vse pomendrale razvaline pod seboj. Gasilci in reševalci so takoj priihteli na kraj nesreče in so se z mrzlično naglico lotili reševalnih tlel. Izpod razvalin so potegnili 16 težko ranjenih oseb in 1 mrliča. Medtem ko s«i reševali ponesrečence z gorenjih dveh nadstropij, so se pojavile v zidov ju spodnjih nadstropij nenadonn nove razpoke in čez malo se je sesula vsa hiša. To se je zgodilo tako naglo, da so gasilci komaj še srečno odnesli pete. Takoj po nesreči so se iznova lotili reševalnih del. Nesrečo so baje zakrivili strohneli stropniki. Doslej je iz razvalin rešenih 16 težko ranjenih, dva pa so reševalci izgrebli že mrtva.
Hiša, ki se je porušila, je bila znamenita kot rojstni krov slavne raziskovalke radija ge. Curie Skladovske.
Najmočnejši mož ua svetu je baje delavec, zaposlen kot "človeški žerjav" v moskovski avtomobilski tovarni. Ta orjak dvigne igraje 5 meterskih sto-tov. Piše se Gregor Olikan in razumljivo je splošno zanimanje za njegovo izredno moč. Mož je poskusil svojo srečo že v cirkusih, pa ga je so\jetska vlada sama angažirala, da hi kazal svojo moč po državnih tovarnah. kjer naj bi vzbujal kot najboljši delavec lene tovariše.
Glikin ima v potnem listu zapisano, da je po |x>klicu orjak, človeški žerjav. Zdravniki so mu predpisali posebno dijeto, zelo obilno hrano, da mu navadni Zemljani kar zavidajo izho-ren tek. Moskovski orjak dobi na mesec 25 kg mesa, 12 kg masla, 10 kg sladkorja, 20 kg rib in 40 mesnih konzerv. Na dnn poje 3 kg kruha. Glikin je .-in varšavskega obrtnika, star je 37 let, meri samo 1.80 m. pač pa tehta 125 kg. Fizična moč se menda v njegovi rodbini podeduje, kajti njegov 31etni sinček je tudi že izredno močan, poj° pa na mesec nad 100 jajc in 5 kg masla.
RAZKRINKANI TIHOTAPEC
Mesto Le Havre je zadnje čase vsak hip pozorišče kake nenavadne senzacije. Zdaj razburja mirne meščane vest. da so tihotapci francosko davčno upravo ogoljufali za nič manj kakor 150 milijonov frankov.
Že dve leti je delovala tihotapska družba, ki je bila razpredena po vsej Franciji. Iz Le Havrea je vtihotapijala na veliko fotografske aparate, električne aparate, radio svetilke in posamezne sestavne dele /.j* radio. Ne da hi plačala niti or.re carine, je mirno razpečavala po vsej deželi utihotapljcno robo. Sele v zadnjih dneh se je poli tiji posrečilo, da je razkrinka ia delovanje dobro organiziranih tihotapcev. Oblasti so začele z vestno preiskavo in v Le IHavreu nestrpno pričakujejo, kaj vse bo še odkrilo policijsko »poizvedovanje.
Važno za potovanje,
Kdor jo namenjen, potovati v «107» kraj ali dobiti koga od tam, j*, potrebno, da jo poučen v vseh stvareh. Volod naie dolgoletno okmimjo Vam em^toremo dati najboljia pojt^nila m tudi vso potrebne preskrbeti, da jo potovanja udobno m hitro. Zato so omšpoo obrnite na wu sa vsa pojasnim..
Mi prodtrtišno vso, bodiii prošnje ca povratna dovoljenja, potne liste, vioojo in sploh veo, kom je ea potovanje.potrebno v najhitrejšem Času, in kar je j/lavno. sa najmanjšo etwMo.
Nodriavljani naj ne odlašajo do sadnjege trenutka, kot prodno eo dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on moooo.
Pišite torej tokfj ga bresplačna navodila in enacjaplja: mo Vam, da, boste poceni m vdobnp potoval*.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
. 216*Wet 18th Street.
New-York,-N, Y-
■ n H
Governer Tahuadge iz Geor-gije je rekel te dni:
—	Farmer j a je težko |K»vle-či za nos.
Politiki pripovedujejo t o larmerjem že osemdeset let iu jih baš s to izjavo vlečejo zt$ nos.
x
Neki angleški državnik je nedavno rekel, da bi si Anglija rada izposodila nekaj idej a-meriškega "New Deala".
Kar izposodi naj si jih.
—	Amerika in Anglija, — pravi državnik, — naj bi dajali in jemali.
Tako je prav! Amerika je dala, Anglija je pa vzela. Vrnila bo pa o svetem Nikoli.
x
V	procesu za ločitev zakona, ki se je vršil prejšnji teden v Chieagu, je izpovedala sladka ženica:
—	Moj mož nima samomorilnih namenov. Ver k rat je vzel v delnico čašo vina, v levico pa čašo strupa in mi je zapretil, da lio oboje izpil. Iz-pil je »pa le vhio, dočim strupa ni hotel izpiti.
—	.J a, dedci so pa res od sile, — bo rekla ta ali ona Mar-janca, ki bo prečitala to poročilo. — Moj je ravno tak. Le če Iu mu vode iu gil'ta ponudila, stavim, da bi segel po gif-tu.
x
—	Kdaj si ga pa začela rada imeti? — so jo vprašali kmalu po poroki.
—	Lani na pikniku, — je odvrnila. — Slišala sein, kako so se pogovarjali o njem, in vsakdo je rekel: — Nak, takega o-la, kot je on, >pa še ni bilo ua svetil. Vsi, prav vsi so ga smatrali za osla. Meni se je pa
■smilil in sem ga .vzela.
*
Ko je prišel Rihničan prvič v Ljubljano, je opazil sredi trga I gručo ljudi.
—	Kaj pa ji*.' — vpraša poleg stoječega škrica.
Skric ga premeri od glave do nog in zasmehljivo pravi:
—	Kaj bi bilo! Nič ni. Krava je jajce znesla.
—	- Tako, tako, — odvrne Rihničan. — Iz jajca se bo pa gviš-no tako tele zleglo kakor si ti.
x
V	nedeljo, dne 18. avgusta bo pa res nekaj posebnega v gozdu za "Revnim Lazarjem"., kjer "bo "Slovenski Doni" priredil svojo letno veselico.
To bo menda v zadnjih par letih najsijajuejša prireditev liewyorskih Slovencev. Sodelovala bodo razna kulturna društva, prireditelji bodo pa tudi skrbeli, da bo vsak tako zadovoljen z jedjo in pijačo kot ni bil še na nobeni prireditvi, kar so jih doslej imeli Slovenci v .Greater New Yorku.
"Slovenski Dom" je dobil prejšnjo soboto novo vzpodbudo. Vtnlstvo smatra vsledtega ?.a svojo najvišjo dolžnost, .vsakega obiskovalca najbolje in poceni postreči ter na ta na-'čin povečati že itak velik krog svojih prijateljev.
To je edino pravi način, iu .baš zato se je nadati v nedeljo vsestranske udeležbe.
V	gozdu bodo postavljene klopi in pogrnjene mize. Kogar ne bo pri mizi veselilo, bo pa lahko v travo legel. Za ti ste, ki jim pridna kalifornijska kaplja ra h lan l no sveže pi-«vg ne pri bo pa voda na razpolago. Toda takih bo seveda bolj malo.
. Na kratko rečeno: —
—	Vodstvo bo skušalo brez -izjeme vsem obiskovalcem tako ustreči, da se bo sleherni še dolgo spominjal vrtne veselice, ki jo bo priredil "Sloven-iski Dom" v nedeljo, 18. avgusta v gozdu za "Ravnim Lazarjem".
" G L'A S NARODA"
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 14, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. rA.
JOSIP V AS DOT:
Imel je ljubico. Tam v zelenem Korotanu jo je imel in jo je ljubil trikrat |Mit nu'se-eev. Solnee mu je sijalo in zvezde so s«* mu -nicliljale, ker je iinel tako lepo ljuhieo. Xo, J oz« "j je bil preveč sreč«tl t v: se j«* prevzel v svoji sreči in se je liieinla pregrešil v svojem iiapuliii. Zakaj še tisto poletje je vzel Ijllbi Rog njegovo Moj-<•0 k sebi. Kar nenadno jo j»* vzel. ('rne oblake jo razpregel j (o nebu, bliske jo utrinjal iz oblakov rn je vrgel strelo rav-iro na drevo, ki jo pod njim v od rila Mojoa. In .Mojca <se je zgrudila v zeleno travieo, «lu-sica ji. je vzfrfotala proti n«*-<be solil, iti .lozej ji« bil br«*z ljll-l i«H», bi«*z lep«» svoj»» ljubi«*«'.
lil potem s«t govorili, tla se je /.ara« I i tega Jože ju zblodlo v mladi glavi. Strahove je vi«l«*l poli«m"i; p«> hiši s«k <«' plazili sre«li teme, plesali so zimaj pod Aiilitn nebom, in jokalo in k!i-< In j«« okrog Jozeja: "Pomagaj, Jozoj, za božjo voljo pomagaj !"
(Jhis pa j«> bil 1 mmlolm'11 gla-sn ranjke Mojoi\ Pa j«' grizlo in peklo Jozeja v nesrečnem srcu in v glavi mu je bilo tako «*udiio in prazno. Na Mojc*n grob je I ■ cm lil \ tihih o«" o h in jo je rotil in prosil: "O, nikar, Mojca! Počivaj lepo v miru v tem grobu. Saj si bila brez groba Mojca! Lepo te prosim, Mojoa! Ali slišiš?"
Ali Jozojeve liesodo in prošnje so bile zaman. Spet so zaplesali čudni strahovi okrog njega in so >e plazili, plazili neslišno mimo nj»*ga. In j'-* s}M*t klicalo rn, prosilo iz črne teme: "Pomagaj, .Jozej! Za 'božjo voljo, pomagaj!"
Jozej j«» zdvojil v svoji «luši iu liežal, bežal. Za pet svetili maš j«* dal, a tinli sveto mašo i« i so pomagalo in niso odgnale nočnih strahov. Zato pa je pobegnil iz zelenega Korotana 111 si je dobil v zagorski vasi službo občinskega pastirja. Visoko na planini je paše! živino, živel j«* z njo kakor bratec in bilo ti 1 ti ni mar ljudi. V samotni koči j«« spal na trdem po-grailu in je prisluškoval in čakal strahov. A glej — strahov ni bilo o«I nikoder. Črna noč jo molčala širom okrog in culo se jo samo zamolklo šumenje gorskih voda, padajočih z visokih skal.
"(ilej, igrešili so strahovi
. JOZEJ SE JE UBIL
mojo sle«l," se je razveselil Jozej rn se jo križul neprestano. "Po svetu me iščejo, pa piti ne vodo, da sem «e skril na plauiuo... Oj, hvala ti, ljubi Bog, in tvoje ime bodi če-šiVnii!"
Mesec dni se je veselil Jozej tu) plaiiini in s«» je škodo-/cljiKi posmehoval strahovom, ker s«' jim je skril tako pretkano. Ze j«» zažvižgal tu pa tam polglasno in trikrat j«' celo za-vriskal tam gori pod belimi skalami. A vendar v nočeh ni mogel spati. Nemirno so j«' prevračal po trdem pogradu in bilo mu je dolgčas. Nazaduj" >; j«» pa še o«*Io /.«*lal strahov, «ia bi plesali okrog ^ijega >«• plazili nevi«lno iu skrivnostno. hi bi klical spet tisti ulas, ( listi sladki, mili glas, ki j«* govorila z njim ranjka Mojoa:— "Pomagaj, Jozej! Za božjo \oljo, pomagaj!"
Jozej je planil s poirraihi. I >ušo 11111 je stisnilo divje h repe 1 enje po nesrečni Mojci. Z;i-ječal je bolestno iu je s pestmi /nti>nil boleča senca. Strmel j«- v črno temo in listne so m 11 ponavljale nehote Mojeino ime in so jo klicah* iz samotnega daljnega groba.
"Mojca, o Mojoa! Ali me ne slišiš? Pridi spet in povej strahovom, da so skrivam tu n.i planini... Le naj pridejo ip-'t iu naj me strašijo. Samo, «la slišim >p«'t tvoj glas... Pri«I«, Mojca, in pri ved i strahove nazaj. Undo mi j<* in dolg čas.. . Ali slišiš, Mojca?"
Strahov ni bilo od nikoder. Zvezdo so bledele nad zagot-skini svetom in v jutrnjom mra ku so se pričeli svetlikati boli snežniki nad zeleno planino. A Jozej j«» še vedno stal src «11 koče in je vpil in klical Moj-00 in strahove, ki so bili izgn-bili sl«><l za njim. Predramilo ga je šele solnee, ki jo pogledalo izza škrbastega snežnika in j«' razlilo <lcsct rumenih žarkov skozi nizko okence v samotno pastir.sk«> kočo...
V tihih nočeh so slišali lju-djo v dolini, kako je vpil pa->1 ir Jozoj na 'planini. Prav razločno ga je bilo slišati, kako je klical strahove iz črne noči. Pa so ljudje zmigavali z rameni in so majali z glavami; "Znorel je... Saj smo že prej vedeli, da ni pri pravi pameti. Jeseni ga 'pa o« I stavimo. Kaj hočemo z norim pastirjem? — Živino nam pogubi. Živiua j'1
več vredna kakor .Tozejeva pamet... "
A tisto noč jo utihnil Jozej kar nenadno. Do polnoči je ljovel v koči in jo klical strahove. A o polnoči je umolknil. Zakaj sredi teme se je posvetilo t remit 110 nekaj belega. Sinilo j«» mimo nje,ga rti je zasopel alo: "JiMzej, Jozej, kaj »lelaš? Tudi tvoj čas je prišli... Zato pa tiho Jozej; Saj te čakam. Jozoj, v črnem grobu te čakam..."
"Mojca!" jo zavpil Jozej in je skočil naprej, «la bi zgrabil tisto belo, ki se je umikalo proti oknu in je v trenutku ginilo in 'utonilo m«*«l meseč«1-vinfi žarki, ki so s«» igrali 00 nizkem okencu. .Joz«*j j«» zdrvel vun na planino, iskal j«' ob grmovju in j«* jokal in ]>onavljal kakor otrok samo"0110 l»cse«lico: "Mojoa! Prišla si... spet si prišla. Mojca..."
Tri ilni in tri noči niso <1.-Š a I i v «loliui ljudje Jozejevega glasu. Pa so jim je zdelo čudno in so >li glo-iat na planino. A Jozeja niso našli nikjer. P°t dni so ga iskali in s«> ga našli l.ii-posled v črnem prepadu. — / razbito glavo je ležal na trdi skali in je stiskal z levico krčevito k -ebi belo. mrtvo jag-uje.
Nji strmi pečini je zaskočilo jagnje. Jozej jo šel," da ga reši. A steza je bila prenevarna. Jozej je pograbil jagnje 111 ni videl smrti in nevarnost o-krog sebe. I11 7. jagnjetoin v naročju jo nastopil tisto pot, ki ga je edina privedla do Mojce. A na tisti poti ni nobene nevarnosti več. Saj je posuta samo z rožami srčne ljubezni in jo brez trnjev in kamenja, iu po tisti poti nas vodijo samo !Jube«"e, tihe roke*
PRVA LETALU
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naroČiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
PROTI-NAZIJSKE DEMONSTRACIJE V NEW YORKU
► Či* '"».i
NedafnO so se vršile v New Yorku' velijkfe pHJK^nazijšifte ^demonstracije. Skupina demonstrantov se je pojavila na nemškem pafniku 14Bremen" ter vrgla nazijsko zastavo v morje.
Bilo je 1. 1809., ko je bila Napoleonava vladavina na višku hi ni še nihče slutil njenega bližnjega konca. Pariz se je vdajal vsem užitkom, senzacija je sledila senzaciji, največja pa je bila ta čas menda vedeževalka Ijouormandova, ki jo bila v posebnih čislih pri cesarici Jožefini, < ločim jo je cesar sam nekoč lastnoročno vrgel iz svoje palače. Toda njene ca kal nice so bilo vedno prenapolnjene ^iaj ugledne jši h osebnosti, dam, ki so hotele za drag denar 'pogledati v svojo bodočnost.
Nekega jesenskega «lne je sedela v čakalnici "bleda, preprosto oblečena ženska. V«lova po nedavno umrlem čudaku in izumitelju Blanchanlu, ki je hotel n. pr. zgraditi voz, ki bi se pomikal iz lastne moči, torej brez konjev, naprej. Tudi prastari Irkasov san mu je za vda I iu ne brez uspeha. — Večkrat se jo bil dvignil s svojim balonom v zračne višave in žena ga je spremljala 11a teli drznih p« »teh.
Z negotovim korakom je stopila Zofija Blamehardova v mistično temo Pitijine sobe. (io->po«lična Leonormandova je vr karti' in <lejaia z grobnim glasom: "Vaša sreča je v zraku. Posvetili se boste letanju, umetnosti, ki daje nosi utone možnosti. Vojne so bodo v bodočnosti odločale v zraku. Pazite se pa pred neko hišo!''
Za Zofijo Blanchardovo je bilo to dovolj, Sedaj je vedela, da se bo posvetila letanju z vso dušo in telesom, kljub vsemu odporu od vseli strani.
Z velikimi mukami ji je u-uspelo, da si je preskrbela av-dienco pri cesarju. Mali Korz je tposlušal veliko, lepo žensko z milostnim obrazom, vščip-nil jo je celo jovialno v ušesno mečico, poteui pa je dejal:
"Motite se, gospa. Takšni mehanični pripomočki, ki so namenjeni samo zijalom ni javnih prostorih, ne bodo nikoli otlločalf vojn. (>dlo«"»ala jih bo vedno le strategija, nepričakovani napadi čet na šibk i mesta sovražnika.' *
Avdience je bilo konec, s praznimi rokami je Blanchai-dova odšla, toda zaupanja vase ni izgubila. Brez spremstva se jo dvignila v okolici Pariza v zrak, ta polet jo je napravil slavno najprvo v ožjem kroga ljudi, potem v čedalje siršeiu. Korzova strategija je nekega dne doživela usoden polom. — Po«lvigi Blanchar«love pa so >e nadaljevali in so jo napravili slavno po vsej Evropi. Bili pa so to v resnici bolj predstave za zijalaste množice, vsakovrstne akrobacije so povečale njih napetost.
6. julija 1819. so priredili v pariški okolici sijajno nočno zabavo, višek je bila točka, ko se je Blancliardova v svojem balonu dvignila v zrak. Ljudje so začeli tedaj u videvati, da letanje ni samo akrobatska u-metnost, začenjali so slutiti o-gromno vlogo, ki jo bo imeio letalstvo v bodočnosti. Ob zvokih vojaške godbe se je balon .slavne letalke dvignil, stotine raket, ki jih je ietalka spuščala osebno, so razsvetljevale ča-| robno sliko. Ena teh raket je zadela ob plašč balona, z gorljivim plinom napolnjeni .ne-sevor je v trenutku zažarel. — Množica je navdušeno zaploskala, menila je, da gre za posebno posrečeno pirotehnično točko. Nekoliko trenutkov po-zneje je balon treščil proti zemlji, gondola je »padla na streho neke hiše. Šele sedaj je množica spoznala, da se je zgo-dila katastrofa. Splezali.so na streho in našli na pol zogljene-lo, raztreščeno truplo prve letalke poleg gondole.
MILANSKA ZGODB/ IZ 17. &T0LETJA Spisal: ALESSA^BRO MANZONI
49	•	,
Ko je Peter vozil skozi te dve vrsti "inihelč-kov" (španskih vojakov), ined temi tako spoštljivo dvignjenimi mušketami, se 11111 je v pr-:i povrnil stari poguui. Zdaj si je čisto oi>oni«>gel o«I osuplosti, spomnil se je zopel, kdo in koga vozi, zavpil: "Obe, obe!" brez drugih oereni »-nij ljudem, ki so se bili medtem že zadosti zre«|-čili, «la je lahko tako postopal z njimi, udaril je z bi«' •<•111 jk> konjih, da so se spustili v tek proti gra«lu.
"Dvignite se, dvignite se; smo že zunaj," jo rekel Ferrer (v španščini) namestniku; tega ~o prenehanje krikov, naglo premikanje kočije in te these«le pomirile, «la se je odvii, razvozlal in vstal; ko si je malo opomogel, se je začel svojemu o«lrešitelju zahvaljevati brez konca iu kraja. Ko 11111 je ta izrazil.-svoje sožalje ra«li n«*-v-amosti in svoje veselje radi rešitve, je vzkliknil: "Ah!" in inlaril z roko po svoji svetli pl«*-ši. "Kaj poreče o item Njegova Eksceleuca, ki ima itak malo prevrnjeno .paiuet ia«li onega nesrečnega Casala, ki se noč«' vdati? (Španski:) Kaj poreče grof vojvoda, ki brž sumniči, samo če list niočnejet zašnšti nego navadno? Kaj po reče kralj, naš gospod, ki bo o takem t ruše 11 gotovo moral n«'kaj zvedeti? I11 ali bo potem konec? (Španski:) Sam Bo«? to ve.*'
"Ali, kar se mene tiče, »si jaz ne bom več «le-lal preglavic," je dejal namestnik. "Jaz se iz brišem. Svojo službo izročim v roke Vaše Eksce-lence in grem živet v kako gorsko votlino pu-ščavniško življenje, daleč, daleč od tega podivjanega ljudstva."
"Vi naredite to, kar bo najbolj primerno (španski:) za službo Njegovega Veličanstva," je resno odgovoril veliki kancelar.
"Njegovo Veličanstvo ne l»o hotelo moj.'1 smrti," je o<lvrnil namestnik; "v votlino, v votlino; daleč o«l teh ljudi."
Kaj se je pozneje zgotlilo s tem njegovim sklepom, tega naš pisatelj ne pove, spremi reveža samo še v gra«l in ne omenja več njegovih dogodivščin.
ŠTIRINAJSTO POGLA V JE
Množica, ki je bila ostala zadaj, se jo začel i razhajati ter se cepiti na «le.-no in levo; ti so .šli po tej ulici, drugi po oni. Ta je šel domu po svojih opravkih, 0111 se je odaljil, «la so po toliko urah stiskanja zopet prosto oddahne, druui je šel iskat prijateljev, «la bi z njimi kramljal o velikih dnevnih dogodkih. Isto razhajanje so je vršilo pri drugem izhodu ulice, kjer so Ijn-dje bili precej redki, zato «la bi mogla ona četa španskih vojakov brez upiranja prodirati ter se postaviti k namestnikov*! hiši. Poleg hiše je stala še usedlina vstaje, da se tako izrazim, čreda lopovov, ki so bili nezadovoljni s tako hladnim in nepopolnim koncem tako velikih priprav; nekateri so godrnjali, drugi so kleli, še «lrugi so se. posvetovali, da vidijo, ali bi se dalo še kaj podjeti, in kakor da poskusijo, so še vedno suvali in pritiskali tista uboga vrata, ki so bila znova kar najbolje zaslonjena. Ko se je četa .približala, so vsi ti ljudje izginili v nasprotno smer, nekateri naravnost, drugi nekam igraje, ter so bojišče prepustili vojakom, ki so ga vzeli ter se postavili, da zastražijo hišo iu cesto. Toda vse bližnje ulice so bile posejane z gručami. Kjer so stale dve ali tri ose>be, so se ustavile ae»tri, dvajset drugih; tu se je kdo odtrgal, tam se je -pomikala velika gruča.
V.se je spominjalo na oblake, ki se včasih po .nevihti raztresejo in krožijo po jasnem nebu, da .pravi človek, ki jih pogleda: Vreme se ni <lobro popravilo. Lahko si mislite, kakšna zmešnjava je morala biti v pogovorih.
Ta je s poudarkom pripovedoval posebne slučaje, ki jih je bil videl; oni je pravil, kaj je sam izvršil; ta »se je veselil, <la se. je stvar tako dobro končala, hvalil je Ferrerja ter napovedal resne kazni za namestnika; oni je rekel s posmehom: "Ne bojte se, ne bodo ga u* bili; volk-fie je volčjega mesa."
Drugi so še bolj jezno mrmrali, tla se ni zgodilo vse, kakor 'bi bilo treba, da je. bilo to prevara in <da je bilo noro delati toliko hrupa zato, da «0 <se dali potem tako ukaniti.
Medtem je bilo solnee zašlo, predmeti so postali vsi istobarvni in mnogi so se, trudni od dneva in naveličani od klepetanja v temi, povrnili domov. Naš mladenič je bil pomagal kočiji na njeni poti, dokler ji je «bilo trefoa pomoči, tudi on je kakor v slavnostnem sprevodu kora-
kal za njo iihmI obema v latama vojakov ter razveselil, ko je videl, «la že prosto te«V in je izven nvar nosit i; šel je kos poti z množico ter na prvem voglu stopil iz nj«\ da bi se tudi sam nekoliko prosto oddahnil.
Ko je napravil nekaj korakov 11a prostem, je srotli valovanja toliko čuvstev, -sredi tolikih novih in zmedenih slik začutil veliko potrebo po je« I i in počitku in začel na obeh straneh gio-dati navzgor, išeo«" kak«*ga gostilniškega naipi-sa, kajti da t »i š«'l v kapucinski •samostan, je bilo -prepozno.
Ko je stopal tak«» z dvignjeno glavo, j«' prišel mimo neke gruče, obstal za njo in -slišal, «la se pogovarjajo o »Itunuevali 111 načrtih za naslednji dan.
Poslušal je nekaj časa 111 ni si mogel kaj, da ne bi tudi «»11 pov«*<tal svoje, k«*r >e mu j«' z«lelo, <la k«lor j«* toliko delal. br«'Z «loniišljavosti tu« i i lahk«) kaj pretlla-^a. In prepri«"an p«» vsem, kav je ta «lan videl, «la j«- «h»volj, «"•«• tisti, ki krožijo po ulicah, odobrijo -stvar, ki l»i jo človek rad uresničil, je zaklioal. kakor bi za«Vnjal govor:
"Gospoda moja! Ali naj tudi jaz povem svoje skromno mnenje? Moje skromno mnenje je to-le, da se lopovščine ne godijo samo, kar se kruha ti«"*e, in ker sum dan«*s videli, da človek, ki ga slišijo, doseže t«>, kar je pravica, je treba tako nadaljevati, dokler s«- ne odpravijo tudi vsa druga zločinstva iu dokler se ne bo svet malo bolj krščansko vrtel. Mar ui res, gospoda moja, <la je peščica samosiluikov. ki ravnajo bas narobe, nego bi morali po «lesetih zapovedih, '111 iščejo mirne lju«li, ki nanje še ne mislijo ne. «la jim prizadenejo vsako zlo, nato pa i-majo vedno prav? Da, če zagrešijo k«iaj kakšno bolj debelo nego navadno. «lvigajo glavo še više in stopajo, «la se zdi. kakor da ho«*ejo tudi zaostalo še popraviti. Tudi Milan mora že imeti svoj delež takih ljudi."
44 Zal, «la," je rekel neki glas.
"Saj sem rekel," jo povzel Renzo. "Zgodbe se pripovedujejo tudi že pri nas. I11 potem je stvar »sama ob sebi uniovna. Recimo 11. pr., tla kateri izmed onih, ki o njih govorim, stanuje nekoliko na kmetih, nekoliko v Milanu: če je tam zlo«loj, tukaj tudi ne bo angelček, bi dejal. Torej i>ovejte mi samo, gospodu moja, ali ste že ktlaj videli katerega izmeti njih "z gobcem za zamreženim oknom". In kar je še hujše (to vam jaz lahko z gotovostjo povem), je to, da imamo tiskane razglase za njihovo kaznovanje, pa ne morda kakšne razglase s povezanimi o-trobi, temveč izhorne razglase, kakor bi si mi ne mogli izmi-diti boljših ; v njih so lopovščin? jasno povedane, prav kakor so dogajajo, in za vsako je določena poštena kazen. In pravi: Bodi kdorkoli, preprosti in navsuini ljudje, in kaj vem kaj še vse. Zdaj pa pojdite in recite doktorjem, pismarjem in farizejem, naj vam izpo-slujejo pravico, kakor jo oznanja razglas: dali vam bodo prav kakor papež lumpom; poštenemu človeku bi se kar zavrtelo V možganih. Vidi se torej jasno, da bi kralj in tisti, ki ukazujejo, radi kaznovali malopridneže; vendar pa >so to ne godi, ker je neka zveza. Treba jo je torej zdrobiti; treba je iti jutri k Ferrer-ju, kajti ta je poštenjak, gospod, ki rad poma-
ga.
(Dalje prihodnjih.)
j U Ljubiteljem ■ leposlovja
w8B	Cenik knjig vsebuje mnogo le-
9	pih romanov slovenskih in tii-
sB	jih pisateljev« Preglejte cenik
H	in .v njem boste našli knjigo, ki
zmerne*
I
Knjigarna "Glas Naroda"
uOLrA8 V3D
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 14, 1935.
THE LARGEST SLOVENE 1DAILY IN V. I.
GREHI OČETOV
'Roman v dveh zvezkilr
Za Glas Naroda priredil I. H
PRVI ZVEZEK.
14
In poglejte, dragi gospod Albert
— Vedno k i maje
% naprej sklonjeno glavo je gospod Barka tako govoril. Ko pa sedaj pogleda in sreča moj pogled, prestane in rdečica se razlije čez njegov skrbi polni obraz. — Moram, da, prositi za odpuščanje, — jeclja v zadregi, — popolnoma sem pozabil, da gospod Albert ni sam.
—	Zaradi tega ne imejte nikake skrbi, dragi gospod profesor! — V toplem sočutju iztegnem svojo roko proti malemu možu. — Ne smatrajte me za tujca. Prijatelj sem vašega prijatelja in če vam morem v čem koristiti, se morete na mene zanesti. V gledaliških krogih imam vplivne prijatelje, ki bodo vaši hčeri prav gotovo šli radi na roko.
—	Tako daleč cela stvar še ni! — me prekine Albert skoro nejevoljno, medtem ko mi gospod Barka še vedno z neprestanim zahvaljevanjem stiska roko. — In če vam smem svetovati, dragi profesor, tedaj se poslužite vsega svojega vpliva, da go-spico Jožo odvrnete od tega sklepa.
—	Bom poskušal, — vzdihne gospod Barka in vstane. — toda kaj naj napravim, da, ko vedno pravi: hočem, hočem! — Nekaj časa molče gleda v tla, nato pa zopet pritisne naočnike. — Sedaj pa moram iti. Predolgo sem vas že nadlegoval. Kaj ne, da smem Marjeti povedati, da še danes pridete? Ta ljubi otrok tako hrepeni po vas.
—	V pol ure bom pri vas.
—	Se eno prošnjo imam. Moji starejši dekleti imate jutri dopoldne opravilo izven hiše, da, in tako bom sam z Marjeto. Samo ko bi vedel, da vas ne bi motil, bi vas prosil, da bi se tedaj pri meni učili klavir, da, mesto, kot navadno, tukaj pri vas.
—	Rad!
—	Tn kaj hočete jutri igrati?
—	Mozarta.
Gospod Barka premakne naočnike. — To imate prav! Veste, da imam rad Mozarta, da, in zato hočete z menoj igrati Mozarta in vedno Mozarta. Pa kaj hočem še reči. da, ali se še spominjate mesta v A-dur sonati, o katerem sva bila nedavno različnega mnenja? — Gospod Barka stopi h klavirju in ga odpre. Izgledal je skoro izpremenjen, tako živahna gotovost se je kazala v njegovih kretnjah. — Ali se še spominjate? Ali ste mislili tako? — Stoje in z nogo na pedalu igra kos nek/ skladbe. — Da, in jaz sem mislil tako. — Isto ponovi z nekaterimi premembami, pri čemur pa moje površno glazbeno uho ni opazilo nikakega posebnega pomena. — Ta stvar mi ni dala nobenega miru, da, mnogo s<*m o tem premišljeval in tedaj sem prišel na nekaj zelo čudovitega. Poslušajte! — Zopet igra in ko njegovi prsti lete po tipkah, gleda z lesketajočimi očmi Alberta iu na njegovih licih je bilo videti dve beli, rdeči lisi.
Albert je pozorno poslušal; tedaj pa profesorja porine na stran in ponovi isto, kar je i«rral gospod Barka. — Imate prav, dragi profesor, kakor vedno. — In naj sedaj kdo pride in mi i oče, da [»oziia Mozarta! Pri|>eljal ga bom k vam.
Z velikim ponosom je gospod Barka sprejel to pohvalo; izgledalo je, kot da mali mož raste.
—	Mozart, da, Mozart! — pravi tiho in oči se mu napolnijo s solzami. — Jaz sem mirno organizirana narava, da, toda, kar čutim in mislim, najdem v Mozartu, in kar najdem v njem, to razumevam. Tudi oni, ki so bili pred njim, da, tudi to so moji ljudje, mojstri domače glazbe, Bach, Havdn! Kar pa je od njih dalje, nič več za mene. Beethoven in oni drugi, novi Zveličar, kot ga imenujejo, da, mi presegata srce in razum. Beethoven mi jo preglobok in Wagner previsok. Enega ne morem občutiti, za to je moje srce preozko, da, strah me navdaja, kadar mu stojim nasproti. Drugega pa ne morem razumeti, za to je moj razum preomejen in moji živci premalo občutljivi. Toda Mozart, da, Mozart!
Gospod Barka gre k vratom in hoče svoj slamnik sneti g kljuke, toda ga ne doseže.
—	Poglejte, dragi profesor, — pravi Albert smeje, — sedaj jo vam z vašim slamnikom ravno tako kot z Wagnerjem.
—	Da, previsok je, da! — Hvaležno sprejme gospod Barka ponudeni slamnik in ko me za slovo pozdravi, je bil zopet mali, plahi možiček.
Albert sprejme profesorja do stopnic in nekaj časa obstoji na hodniku. Slišim, kako pošlje gospo Sclilippeke v trgovino z igračami. Ko se zopet vrne v sobo, stopi h klavirju in ga zapre.	' 1ISM flf
—	Ta mali, nekazni otrok, ki ste ga ravnokar spoznali, je velik v prenašanju skrbi in nadlog. Kolikor poznam njegovo življenje, mora biti samo dolga vrsta trpljenja in razočaranj. Prebiti se je moral skozi trpke razmere in navzlic temu je njegovo srce ostalo samo zlato in v vsem njegovem mišljenju se še vedno zrcali idealizem sanjavega mladeniča. Kar ve in zna kot glazbenik, zasluži, da bi zavzemal odličnejše mesto v svojem življenju. Ako do tega ni prišlo, tedaj je temu krivo samo pomanjkanje samozavesti. Kako so mogli ljudje od njega pričakovati kaj velikega, ko se sam ni upal oil sebe niti najmanjšega pričakovati. Pri tem pa ima še to slabo lastnost, da vsakemu takoj prvo uro pojasni, kako skromno ceni svoje notranje premoženje.
—	Tudi zadeve njegove mnogoglave družine ima vedno na svojem jeziku.
—	Ne preveč! O takih stvareh sem ga samo slišal govoriti, kadar so mu skrbi prišle že do grla. Bojazen za Marjetino zdravje in z bodočnost hčere Jože tako stiska njegovo srce, da mu je treba oprostiti, ako mu žalost včasih tudi stopi na jezik.
—	Sedaj mi je prišlo nekaj na misel. Govoril je o tem, da mu je žena umrla pred devetimi leti. Toda, kar ste mi povedali o Marjetini materi-.
—	Kadar govori gospod Barka o "svoji ljubi, dobri ženi," misli na svojo prvo ženo. Jaz sem govoril o njegovi drugi ženi, o Marjet ini materi.
—	O, potem pa še! Ako pa mislim, v kako častnem spominu je ohranil svojo prvo ženo, se moram čuditi, da se je gospod Barka mogel odločiti na svojo drugo poroko.
i Dal je prihodnjič.)
NAJMLAJŠA VOHUNKA
Kratka vest v pariških listih poroča, da je v Južni Ameriki umrla Joanote Oliviera, potem ko je že leta bolehala za pljučno jot i ko.
Le malokateri bo vedel, kdo je bila ta ženska, ki se je listi spominjajo sedaj ob njeni smrti vsaj^s kratko notico. Bila je v predvojni dobi najmlajša in v svetovni vojni ena najnevarnejših vohunk na svetu.
I,eta 1906., ko jo prosluli Lev Savarin poveljeval ohrani, carski tajni policiji, v Varšavi, so je dogodila zaporedoma cela vrsta atentatov na člane vlade in carske družine, ki so prihajali v vsej tajnosti v Varšavo. Samo obrana je lahko vedela za njih prihode in če so nihilist i vseeno izvršili te atentate, tedaj je bilo pač jasno, da mora biti kakšen izdajalec v njenih vrstah ali pa da imajo nihilisti z njenimi člani skrivnostne zveze. Savarin sam je vodil silno strogo in natančno preiskavo, ki naj bi razčistila to stvar, a zaman. Atentati so se nadaljevali.
Tedaj je padlo Savarinu v oči, da prihaja neko 91otno dekletce skoraj vsak dan v poslopje obrane, prodaja tam kruhke in se razgovarja s.kočijaži in stražniki. Kakor je bilo čudno, da bi tega otroka osumili kakšnih zvez z atentatorji, je Savarin vendar neopaženo stopil bližje in vlekel na uho, o čem se deklica razgovarja z možmi obrane. Slišal je. da jih izpraŠuje, kakšno delo imajo trenutno pred seboj in koga bodo ščitili Možje so ji povedali brez zle misli pač marsikaj, kar bi morali prav za prav ohraniti zase. Savarin sicer ni bil prepričan, da utegne biti deklica, o kateri je zvedel, da so imenuje Sonja Monšnikova, kakšne zveze z nihijisti, toda ni mogel več dvomiti, ko se jo še isti dan zgodil sicer neuspel atentat na nekega velikega kneza, o katerem so vedeli le njegovi možje in ona, ki je to slišala iz njegovih ust, da jo prispel v Varšavo.
Toda ko je Savarin na ta način dobil gotovost, da je mala
prodajalka peciva agentinja nihilistov, je bilo že propozno. Morala je na kakšen način zvedeti, da se je obrnil sum proti njej in je spretno izginila. Tedaj je obrana tudi zvedela, da je bila hči nekega niliilista, ki so ga bili ohranovci ustrelili in da je ista usoda doletela tudi njenega brata, še prej pa jo bila njena mati padla med revolucijo 1. 1905. Dognali so tudi, da si ni znala pridobiti samo zaupanja nižjih uradnikov olirane. temveč da je celo i Z pisarn višjih uradnikov izmikala važne dokumente, ki jih je potem dostavljala nihilističnim krožkom.
Kakor rečeno, pa so vsa ta odkritja prišla že prepozno, Sonja Monšnikova je bila že izginila. Kako je bilo potem ž njo do svetovne vojne, je vedela pozneje v svojih spominih povedati le sama, šele j>o 1. 1914., ko se je bila že razvila v zelo lepo, mlado damo. jo stopila spet svetu pred oči. Tedaj je vršila vohunstvo že kot poklic. Včasi je. bila istočasno v službi kar treh velesil in je znala svoj posel vršiti tako prekanjeno, da ji niso mogli nikoli do živega. L. 1917. bi morala po naročilu francoske vlade na Balkan, v dežele, kjer so tedaj gospodovale centralne silo. Odšla pa je v Španijo, kjer je ostala do konca vojne, na kar je prišla v Pariz, kjer se je kot slavni vohunk i odprla pot tudi v najvišjo družbo. Prišla jo v Pariz s svojim prijateljem, obubožanim grofom, ki ga jo takoj zapustila, ko jo je neki južnoameriški milijonar zaprosil za roko.
Preselila se je tedaj kot Jea-nette v Oliviera v Južno Ameriko, odrekla so je pustolovskemu življenju in jo napisala svoje spomine. Več nego desetletje je živela na videz v neskaljeni sreči in svet je nanjo polagoma pozabil. Toda zadnja leta se ji je vrnila bolezen v pljučih, ki si jo ji* bila nakopala že kot otrok v Varšavi. Zaman je nje mož s svojimi milijoni poskušal, da jo izloči. Smrt so zdravniki samo zavlačevali, končano pa je prišla po svoje. Tn nekoč slavne
SKRIVNOSTNI MRTVEC V JADRNICI
V avgustu 1933. je odkril kapitan malega izletniškega par-nika " Washingtona" ob kalifornijski obali majhno jadrnico, ki je plula očitno brez krmi-larja. Ko so se ji približali, so zagledali v nji nekaj strašnega: truplo strašno razmesarjenega mladega moža, z veliko rano na lobanji, ki je morala povzročiti smrt. čeprav ne trenutno. Vsepovsod so kazali sledovi krvi, da s«* jo bil umorjonec obupno boril za življenje. Jadrnica je nosila ime '4Queen" in pod tem imenom ni bila znana v nobenem zapadno ameriškem pristaniškem mestu. To je bila prva skrivnost.
Druga je bila, da so našli pri umorjencu, ki so ga po raznih listinah identificirali za J./aka Harmona Johna StackopJa iz Bostona, veliko svoto denarja. <'o jo šlo za roparski umor, te-jdaj bi se morali roparji polastiti tega denarja — kvečjemu če se ni dijaku posrečilo, da jih je v borbi za življenje premagal in vrgel v morje ali pa da jih je kaj presenetilo pri njihovemu delu in so pobegnili.
Prva domneva se je videla policiji verjetnejša, ker so našli ob truplu izstreljen samokres. Toda to so bila le ugibanja in sorodniki, ki jih je našla policija na podlagi dijakovih papirjev, tudi niso mogli dati nobenega pojasnila. Povedali so le to, da se je bil mladi mož odpeljal na počitnice v Kalifornijo in jo potom izginil.
Zdelo se je, da nikoli no bodo mogli razkriti ozadja tega zločina. Toda te dni je prišla iz Honoluluja na Havajih vest, da so našli tam v morju steklenico, v kateri je bil zaprt listek s sporočilom in podpisom samega Stackpola. Listek je bil iztrgan iz beležnice in jo velel: Ubili so me. 22. avsr. 1933. Iščite kuter "Queen." Tok ga zanaša brez
najmlajšo vohunke so se spomnili samo s kratko vestjo o njeni smrti.
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati *'Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, ■ slikami. 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v (Joroi«; Družita En Nasr
Cena -------------1J»
KRIŽEM PO JUTBOYFM
4 knjige. 598 <*ranl. • slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj romap ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri sšamarlb;	Jezidi
Česa ----------------------L5§
PO DIYJfcM X1HDIST.1NU
4 knjige, 5?4 strani, s slikami
Vsebina :
Amadija: Beg Is J<-če: Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ......................
PO DKŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, t slikani. 577 strani
Vsebina:
Brata AladSija; Koča t soteski; Mirldit; Ob Vardarju	Cena _____________________1JSŠ
SATAN IN I&KARIOT
12 knjig, s slikami. 1704 strani
Vsebina:
Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti ; Almadeu ; V treh deUta sveta ;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West I8th Street
Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena _____________________3-5«
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami. 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen ; Zaroka z zaprekami; V gol obli ju ku ; Mohamedauski svetnik
Cena ________________1JS§
WINI.TOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani
Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za ilvljenje: NSo-čl. lepa Indljanka; Prokiestvo zlata; Za detektiva; -Med Komandi in Apa£i; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri KomanCih; Winnetova smrt; Win-net ora oporoka
_1M
2 U T I
4 knjige, s slikami. 597
Vsebina:
Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rita, in njegova poslednja pot
1JM
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU m WHT llth STREKT NEW XOKK, If. X.
FJAriV NAM ZA CENS VOZNIH Lmov, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
»Murumisii
AVGUST
15. Cham plain v Havre IG. Berengaria v Cherbourg 17. Conte di Suvoia v Lienor
21.	Normaii<lie v Havre
22.	Aquitania v Cherbourg
23.	Europa v Bremen
24.	I-afayette v Havre Roma v Trst
28. Washington t Havre Majestic v Cherbourg
30.	Bremen v Bretiien
31.	Ile de France v Havre Rex v Genoa
24. septembra : Rex v Genoa septembra : Washington v Ilavre 'JO septembra:
Cbamplain v Havre Aquitania v Cherbourg 27. septembra : Europa v Bremen
smeri. Sem težko ranjen in ga ne moreni voditi. Mornarja Bil-Iie in Jack sta me hotela oropati. Ustrelil sem ju in vrgel preko krova. Pomagajte takoj! Harmon John Staekpole iz Bostona.
Listek še ni prispel v Sail Francisco, kjer bo mogoče po pisavi in njegovi sliki točno ugotoviti, i je bil iztrgan res iz »lijakovo beležnice in da-li je to njegova pisava. Boležnico ima policija namreč Še vedno shranjeno. Mogoče je, da gre za kiikšno inistifikaeijo ali pa za poskus, tla se preiskava obrne v nepravo smer.
SMRTNA KOSA
— V Bovntoii, Okla., je umrl rojak John Dolina, doma od Sv. Antona v Poljanski dolini. V Ameriki je bival štirideset let. Zapušča vdovo, tri sinove in dve hčeri, katerim izrekamo svoje iskreno sožalje. Pokojnik je bil .'iS h«t naročnik "(»lasa Naroda."
SREČA 15 - LETNEGA DEKLETA
V Marseillu živi vdova Bi-bouinova z devetimi otroki. Življenje je bilo družini tako težko, da je morala najstarejša hči Vvetta v službo, čeprav ji je komaj 15 let. Njena plača kot va-jenka v neki trgovini pa je bila tako majhna, da se je le\« težkim srcem odločila žrtvovati nekoliko frankov za osminko srečke državne loterije, ki so ji jo ponudili prijatelji. Imela je nenadejano srečo, kajti bas ta srečka je zadela glavni dobitek. 3 milijone frankov. Seveda bo dobila Yvetta le osmino te vsote, a tudi to je toliko, da bo nji in njeni družini življenje odslej potekalo brez skrbi.
MOZ Z 825 DEKLETI
V Moskvi so obsodili na 10 let prisilnega dela bivšega vodjo tamošnjega urada za tujski promet Petra Mesija. Obtožili so ga. da je z grožnjami in praznimi obljubami zavedel ali posilil na stotine mladih deklet. Mož se je vedno bahal s svojo revolncijonarno preteklostjo in trdil, da je v dobi carizma okusil sladkosti pregnanstva v Sibiriji. Na razpravi pa se je izkazalo, da so bile vse te trti it ve izmišljene. V njegovi beležnici so našli imena, naslove in telefonske številke 852 deklet, ki so bile njegove žrtve, tožilo ga je pa 16 deklet, pri katerih ni bil dosegel ničesar.
SEPTEMBER:
4.	septembra : Normaihlie v Ilavre
5.	septembra:
Chaiuplaiii v Huvre
7. septembra:
Aquitania v Cherbourg 1(1. septembra : Europa v Itrenien Con te ili Savoia v Genoa
11.	septembra: Manhattan v Ilavre
12.	septembra: Majestic v Cherbourg
14. septembra:
Ijifayette v Havre Conte Grande v Trst 17. septembra :
Bremen v Hremen 1!>. septembra:
Bereu^aria v Cherbourg 21. septembra :
Ile de France v Ilavre
VA_ZNO_ZA | NAROČNIKE
^ Poleg naslova je razvidno d% kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Tas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopnikt« v Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, kojik imenu so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lanahto COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlQ Walsenburg, M. J. Byiih INDIANA: -
Indianapolis, Louis Banicb ILLINOIS: Chicago, J. BevčlC. J. Luka nidi Cieere, J. Fabian (Chicago. Clcerv in Illinois >
Juliet, Mary Bambfeb. Joseph Fir* vat
La Saile. J. Spellch Masc'outah. Frank Angustfn North Chicago, Joie Zelene KANSAS: "Irani, Agnes Motnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND:
Kltzmllb'r. Ft. Vodoplvec Steyer, J. Cerne Ua Petina. W. Va. in Md.) MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Cbisbolm, Vrank Gou le Ely. Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hibblnj, John Povie Virginia, Frank Hrvstlcb MONTANA:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls, Prank
OHIO: Barberton. Frank Trohr
Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Kar linger. Jacob Resnlk. John Sla polk Girard, Anton Xsgode Lorain, Louis Bal ant, Jobo Vufl' Se
Warren, Mrs. V. Bachu
Yonnsrstown. Anton Klkelj OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Iptvce Clarldge, Anton Jertna Conemangh. J. Brezove« Ei do rt. Looia SupantM Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kmmlm
Green sbnrg. Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauSelj Luzerne, Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fir. Sehlfrer West Newton, Joaenh J ova*
WISCONSIN: Milwaukee. Wert Allis. Sheboygan. Joseph Kakd
WYOMING: Rock Springs, Loots DiamondvUle, Jo« RaUch
Vsak
to, katero Jo prejel.
raft*
UPRAVA "QLAB NAMOQ4M
Rkok