« Katolišk cerkven list« List 9i. V četertik 26. velikiga travna 1X53. Teta | rt. Luna. Danica. K p»k«ju se podala je narava. Nebeški mir livado trudno krije, V»e tamnokrila trudno zemljo krije. Spod neba rosica sitberna pada, Molčijo gaja sladke melodije, Prijetnima nje veseli se hlada Počiva v miru gora in planjava: Cvetica žejna, iu jo že'jno pije. Zora. i miru jutranjim še »pava gora. Ze zvezda se za zvezdo pomikuje, lian ca sama še na ja«nm nebu « nje. Zdaj vrala se odpro nebeška dvora: In zdaj na nebu Luna gor priplava. Na nebu pa Danica zdaj prisije! — In prijadra ven zlatokrila zora. Glej jo. kak milo, ljubeznjivo sije. Glej, lepa je kakor nevesta mlada. Kak milo zemljo sv«j.i poijubuje' Nebeški mir na trudno zemljo lije. Bledijo od izhoda do zapada Cez daljno nebo žarke svoje miic Du tako mirno, tako sladko spava. Vse zvezde o svitu njene lepotije. In probudi k življenju *e natora. O*.ara. Luna! tvoja mesvitloba; Kes lepa si Ti, dneva porodnica! \i* bolj je sladka, bolj jc ljubeznjiva, Med vsimi zvezdami si Ti mi draga. Maric, ktero ljubim jaz, miloba. Al vender lepši jc Maria d vica. Kadar mi serce černa tuffa kriva, In sil sovražnih me zatira zloba. Mi raiski mir u bolno serce vliva. J. S. l e Tebe ljubil bom. o mati hla M< k •> . 4 ■ a . . ■ k. .. I .. .«■> *l • ■■ I, ... . . <1 i I I '/ _ gorečnosti v spoliiovatiju svojih niiiogoverstiiih dolžnost in zavoljo svoje nepremagljive stanovitnosti., s katero se je stavil vpeljevanju novih naredh cesarja Jožefa II. v svoji škofii. na Laško pregnan bil. kjer je tudi v pregnanstvu umeri. Gorica ni imela več oil I.17S4 do 17*N nobeniga višiga pastirja, nadškolija je hila prejenjala, in Frančišek Filip grol Inzaghi je bil samo škof G radiš k a lis k i ali Goriški (kakor se je pisal.) V letu IKIO jc pa rajnki škof Jožef \\ alland zopet nadškof postal, in zraven tega povzdignjeii bil do časti metropolita cele ilirske cerkvene okrajine. ktera razun Gorice obsega se Ljubljansko, Teržaško- Kopcrsko. Po-reško-Poljansko in Kcrško skotijo. Med Oglejskimi škofi, nadškofi iu patriarhi štejemo med svetnike sv. Mohorja, sv. Ililarja. sv. Valeriana, s\. Kro-macia, sv. Pavlina iu sv. Ilcrlranda. Vsili, ki >o Oglejsko cerkev vladali, se šteje 1)5: ako tadaj prištejemo tem se Goriške škofe iu nadškofe, jih je s sadajnim Goriškim nadškofam vr«'d ravno sto. Sadaj ni nadškof, prečastiti Frančišek K s a v e r i Lušin, ilirski metropoli!, okinčen z velikim križem Leopoldov iga reda, in pravi tajni svetovavee Xj. c. k. apostol. Veličastva i. t. d. je bil rojen v Teinali aliJTinah Celovške škofie na Koroškim 3. grudna 1781., v mašnika posvečen 26. veliciga serpana 1804 v Celovcu, za knezoškofa v Tri-dentu posvečen 3. kozoperska 1824 v Solnimgradu, od ondot prestavljen na metropolitanski sedež v Levo v u na Gališkim, pa kmalo potem zopet v Gorico prestavljen, kjer je bil 8. kimovca 1835 v-peljan. -- Metropolitanski kapitel obstoji iz infuli-raniga prošta, eniga dekana, eniga školastika in štirih drugih korarjev. Obe perve časti, prošta namreč in dekana, ste odvisne od privatnih patro-nov, rodov ine baronov Kodelli in grofov Montecuc-coli. Mesto dekana je že pol leta izpraznjeno, Sko-last jc častitljiv starček 83 let, prečastiti gospod Peter Budin, rojen mesca svečana 1770: korar Tomaž Hvala je sicer tudi že v letih, ali pri tem tudi že več meseov bolehen, in more malokedej več v cerkev priti. Stoli čast. korarjev naših so torej skorej prazni, posebno o večili praznikih, kadar nadškof slovesno mašujejo. Vsi udje kapitelna z enim kanclerjem, pod predništvam samiga nadškofa so konsistori. Kapitel šteje razun tega še štiri častne ude, med kterimi je tudi preč. g. Jožef Go-deassi, Zadarski nadškof, pa tudi preč. g. Ignaci Beck, duhovski svetovavee pri deželskim poglavarstvu v Terstu. — \ Gorici je središno semenišč (seniinarium centrale). Pervi Goriški nadškof Korel Mihael grof Atlems je v letu 1756 si to semeniše napravil; ob časih cesarja Jožefa II. je bilo zaperto in vojakam dano. V letu 1819 pa je bilo vnovič cerkvi povernjeno poslopje, tode tako, de ima služiti za celo primorje: napravljeno je za sto rc-jeneov: Teržaško-Kopcrska škofia more dati vanj 46, Goriška 36, Poreško-Poljanska 12, in Kerška 6 bogoslovcov. Od kar ima pa Teržaško- Koper-ska skolia svoje posebno semenišč za bogoslovce četertiga leta doma, to je, v Terstu, ima v Goriškim semenišu samo še 36 mest. Kadar ena ali drujra teh škofij nima toliko bogoslovcov, de bi vse svoje izpraznjene mesta v tem središnim semenišu nadopolniti zamogla, jih za tisto leto, ako je treba, drugim škofijam prepusti. Od tod pride, de jih Goriška škofia letaš samo 26 šteje, Poreško-Poljanska pa 15. Teržaško-Koperska 27, in Kerska 10. Torej je vsili bogoslovcov letaš v Goriškim semenišu 78, med njimi 50 Slovanov in 28 Lahov. Praznih mest je 12. Kolika razlika med sedaj nim in nekdajnim stevilam bogoslovcov. ko smo po dvajset do trideset zunanjih bogoslovcov imeli! Zraven tega bogoslovskiga semeniša, čigar pravi vodja je sam prevzvišeni knez in nadškof, so v Gorici tudi še domače šole častitih očetov Frančiškanov, s 7 učeniki, ki učijo za sedmi in osmi giniiiazialni razred, in pa za pervo in drugo leto hogoslovstva, in imajo letaš 28 redovniških pri-pravljancov. — IIazun teli omenjenih redovnikov so v Goriški nadskoliise: dva samostana častitih očetov kapuci-narjev. eden namreč je v Gorici, drugi v svetim Križ i pri Ajdovšini. menihov v obojil? vkupej je 14: deset usmiljenih bratov, ki oskerbljujejo bolnišnico za moške: devet usmiljenih sester, ktere oskerbljujejo bolnišnico za ženske, in pa siromašnim: 35 l ršulinarie z eno šobi za deklice: ena sirotišnica. kj jo je pred kakimi 30 leti vstanovil duhovnik Contavalli. laski pridigar v Gorici. V tej sirotišnici se rede in podučujejo sirote ženskima spola, dokler ne odrastejo, de zamorejo prestopTti ali v kako njim primerno službo ali pa de se pošteno omozijo. Prejemajo se pa v to sirotišnico tudi druge deklice v izrejo in poduk, ki morajo p* zato nekaj plačevati. Sliši se, de bodo šolske sestre (Schulschvvestern) poklicali, de bodo one skerb te sirotišnice prevzele. Tudi to bi bilo prav. — Ome-njenja vredna je tudi naprava za gluhomutce v ktero se prejemajo gluhonemi iz celi«* ilirskima primorja. Vredni vodja te naprave je blagi duhovnik Bud a v, z enim duhovnim učenikam in dvema neduhovnima pomagavcama. Vstanovil je to človekoljubno napravo za vse dobro vneti rajnki korar Goriški in skolast, Valentin Stanič, blagiga spomina, in se pod sadajnim vodjem !epo*množi in veselo cvete. — (K. si.) Procesifa sv. Resutfiga Telesa. V resnici nar slovesniši zmed vsih praznikov celiga leta je visoka slovesnost sv. Rešnjiga Telesa, ktere začetik se v 13. stoletje stavil Xeki krivoveric, Berengar, je hotel čast svetiga Rešnjiga Telesa zatemniti; ravno to je pa perložnost dalo, dc je bila njegova častitljivost tolikanj visokejši povzdignjena. In kakor je Jagnje Božje v ti neizrečeni svetosti za čiste duše odločeno, tako se je bila previdnost Božja tudi neke lepe deviške duše, svete Julijane, poslužila, k temu slovesniiuu cerkvenimi! godu začetik storiti. V podobi ene skaze v svitlim mescu ji je bil namreč Bog večkrat razodel in sam razlagal, de se pogreša praznik v letu, kteri bi bil v čast naj svetejšiga Zakramenta. Petdeset let poznejši (1264) je bil Papež Urban IV. vsimu keršanstvu zapovedal, visoki god svetila Rešnjiga Telesa s slovesnim obhodam ali procesijo obhajati, in z veliko častjo praznovati. In tako tudi je. Kar koli se zamorejo dobre serca lepiga zmisiiti, se ta dan napravi, de bi se Jezusu veči čast skazala. Vse zunanje lepotije in slovesnosti nas pa imajo znotranje lepote opominjati. Ob potili nastavljene zelene veje naj bodo znamnja upanja: po cestah posuto cvetje in cvetlice, znamnje mnogoterih čednost, s kterimi ženina nebeškiga spreiuljajmo: peržgane sveče naj bodo znamnja žive vere v ta presveti Zakrament in goreče ljubezni do njega: veličanski križi ali bandera, ki se v podnebji vijejo, znamnja častitljive zmage te visoke Skrivnosti nad njenimi sovražniki, zlasti nad kri-voverci. V takim blesku in lepotii velika množica keršanskiga katoliškiga ljudstva, vsa lepo zver-stena, svetnika vsih svetnikov po cestah, tergili. ulicah in po polju spremlja, in pred vsim sveTam na znanje daje, de ga spozna kakor svojiga Kralja, kteri je živ pričujoč v podobi beliga kruha. K temu donijo, kakor priče naše terdne vere, v naj slo-vesniših glasih zvonovi s turnov, in streljanje častitljivo poka ter se deleč okrog razlega. Vse to so take reči. de serce v nebesa'vlečejo', v kterim le še iskra vere tli. Ko bi bili pričujoči le tudi v sercu tako lepi, kakor je zunaj vse ozaljšauo, to bi bila procesija, de bi se je angeli veselili, iu mogel bi nas Kralj večne časti uslišati. karkoli bi ga prosili. Lepo in hvalno je. okna osvetliti in ozaljšati. ceste osna-žiti, kodar procesija gre; pa še bolj potrebno je to v liisi svojiga srrea storiti. Kdor je v orehu, bi Jezusu i'olj postregel. k.» bi on tačas. ko pred liiso pometa, svoje seree pometel s čisto spovedjo, in ko luči peržiga, naj bi tudi v svoji duši peržgal svetilnico ljubezni; potem bi bilo njegovo seree veselo, ko z Jezusam za procesijo gre. — Xa sto in sto jih za procesijo gre in vsak bi mogel svojo peržgano svetilnico, če tudi ne v roki, pa gotovo v sercu seboj nesti. Kakšna je svetilnica v tvojim sercu? Ali ona gori, ali je že ugasnila? Kaj ti poreče tvoje seree, ko za križem greš, ali se k Jezusu perbližaš? Ako njemu zvesto ne služiš in nisi v gnadi, ali ti ne bo očital, rekoč: „Ti mene z ustmi častiš, tvoje seree je pa deleč od mene!" — Xa Španjolskim je neki navada, de gredo otroci po angelsko lepo oblečeni za procesijo. Tudi po naših krajih, ne le otroci, ampak zlasti odrašena mladost ves lišp ta dan, kolikor ga premore, nase spravi, pa velikrat vse premalo po angelsko, in ne zavoljo angelov, ne zavoljo Jezusa, ne zavoljo Marije, ampak iz čisto družili namenov, in enkrat ob dnevu sodbe bodo vidili, de tisto njih oblačilo ni bilo sva-tovsko oblačilo. Ko bi Jezus per procesii začel govoriti, kakor je nekdaj v pušavi množicam, ki so ga spremljale, kako marsikteri deklici bi mogel reči: Kako se ti v pričo ljudi tako nališpana der-žiš, kakor de bi mene s svojim lišpam častila, jest pa te poznam, dc si lažnivka. Ti si me žc toliko in tolikrat zatajila: in zdaj k procesii prideš, ne mene molit, ampak se ljudem skazovat! Ti mladenič ali ti mož, kako si peršel ti k procesii, ko se že na tvojim zunanjim pozna, de je tvoje znotranje vse zmedeno? Tvoje seree bije, pa ne bije zame. tvoja kri kipi, pa ne kipi zame: tvoja duša misli, pa ne misli name: dokler pa tega ni, je tvoja svetilnica ugasnjena, in tvoja duša ne bo mogla mo-jiga obličja gledati, ker ne koperni po njem. Čudno bo nas enkrat seree bolelo, ko bomo prav per luči vidili, kako velike so bile dobrote, ki jih je nam Sin Božji v presvetim Rešnjim Telesu skazo-val; mi pa jih nismo dosti spoznati se trudili, in smo per tem gorečim ognju tako merzli, per tem svetim Solncu tako temni, per tem obilnim Studenci žive vode tako žejni, per ti sladki beli Mani tako lačni na duši ostali. J. Stare resnice-novi pregovori. So marsiktere navade med našimi ljudmi, ali prav za prav razvade, ktere se zavoljo stariga zgleda na pol nedolžne štejejo, so pa prav za prav zavoljo nevarnih okolišin in nesrečnih nasledkov rade zlo pregrešne. V nekterih rečeh bi 'aliko vse nedolžno ostalo, ako bi se greh nekakšno po sili zraven ne vlekel; v drugih pa je greli tako gotov, kakor malopridno drevo sploh ni v stanu dobriga sadu roditi. Včasih kratka beseda več velja, kakor dolgo govorjenje: nektere stare nauke vzemite tedaj v kratki novi obleki. 1. Potrebno jed si pripravljati, kakor je Bog človeku po pridnim obdelovanji zemlje daje, gotovo ne more greli biti. Kaša, pravijo, je otročja paša: vender kadar proso maiiejo, iz kteriga se kaša dela, po nekterih krajih radi toliko nespameti in nespodobnosti uganjajo, de hi se moglo reči: K a š a j e p e k 1 c n s k a p a š a. Res je : Kjer pnt.so .se mane. Čistost statut obstane. 2. Potrebno obleko si omišljcvati, kjer jo Bo«j iz zemlje da rasti, gotovo nc more biti napačno. Vender, ko lan tarejo, iz kteriga je velik del naših oblačil storjen, takrat je velikrat staro in mlado brez modrosti, in gerdi zapeljivci se kakor lačni volkovi okoli vlačijo. Res je: Rad. kjer lan se tare, Zidrari um se stare. S. Ubogi živinici za zimo pičo ali živež nabirati, ni nikakor zoper božjo zapoved. Vender, kadar seno spravljajo, se radi malo spodobno in sramožijivo vedejo, večkrat je čistost v nevarnosti. Res je: Večkrat driski ereti Se usuie r s no žet i. 4. Bog je stvaril vino, de razveseli človekovo seree. Vender sv. Pavel piše, de v vinu je nečistost: zlasti, kjer je drušina mlada ohoj-niga spola, to velja. Celo delo v vinogradih je rado čistosti v pogubo. Res je: Spola zmes, in rinu Je za gre/i edino. 5. Se drugačna je z nekterimi kratkočas-nostmi. l)e si ravno je sveto, nedolžno petje pred Bogam všeč, pa kvante ali nesramne pesmi v nobeni drušini in po nobeni ceni niso brez greha, zakaj pohujšanje je v njih očitno. Od njih piše s. Pavel, de naj se ne slišijo med kristjani. Res je: H/nji strah je r zgubi. Kjer se kranta ljubi. 6. Tudi plesi, kakor so današnje dni v navadi, niso nedolžni. Davidov ples, od kteriga sv. pismo govori, je hil ves drugi. On je pred skrinjo zaveze poskakoval svetiga veselja vnet Bogu v čast. Se Herodiadina hči, ki je Janezovo glavo zaplesala, je drugač plesala, sama namreč, nc z moškim. Res je: Sramoiljirost v sumu in plesi Rada r prodaj se obesi. 7. Noč, pravijo, ima svojo moč. Sicer je v tem razločik, kam de človek po noči gre, ali kaj de počne. Učenci z Gospodam na Oljski gori, desiravno po noči, ali pa na morji v ribjim lovu, niso bili na slabim potu. Drugač so mladi ljudje v nekterih po nočnih shodih, ktere le satan nedolžne imenuje po zapeljivosti. Res je: Skupsine po nočne So zaderge močne. 8. Dober prijatcl je po besedi s. pisma drag zaklad. Pa pomniti je, sv. pismo govori cnimu spolu od prijatla, drugimu spolu je razumeti od prijatlice: le pri zakonski zvezi govori visoka pesem od prijatla s prijatlico vred. Pa je dosti grešnih prijaznost v navadi, nad kterimi ima le pekel veselje. Res je: Slabo znanje reze Pogub/jirc mreže. Taki kratki in enaki pregovori naj bi pac ktero dušo iz nevarniga spanja zbudili! P. M. Ogled po Slovenskim. Iz nemški ga Gradca 31. vel. travna. Urit ka Hincrt, se mi zdi. je posebno na našo škofijo sedanje dni svojo neusmiljeno koso nasadila. Ob koncu prete-čeniga leta smo Ijube/.njiviga moža. polniga svete znanosti in prave pobožnosii. kteriga smert nam je globoke rane zasekala. Alojzja Sler-ja k tihimu grobu i. objokanimi očmi sprevodili. Malo časa je po njegovi smerti preteklo, že se je druga žalost ua vratih visokovrediega konsistoria oglasila; odiicda je nemila smert vis. gosj». Franca Gj ui er-ja. korarja s,. k«iv.-kc *k< fije. v neizmerno Tečnost. — kaj pa bi od nagliga spreminjenja iskrenima Slovenca, in /a dušno srečo njegovih bratov nad vse skerbljivim« .lanža Klajžer-ja rekel? Tudi on, kakor je vsim znano. je sin naše škofije. Veliko rano je ta novica Slovencam, posebno farmanam sv. Lovrenca v Slov. goricah, kjer jc bil rajni rojen, zavdala. Vse nazočne (pričuj.m e) so v imenovani cerkvi pervo nedeljo |.o njegovi smerti, ko so donianji gospod kaplan L. M. po svoji častni navadi po dokončani pozni pridigi tuili in roču našu za dušo pokojniga molili, debele solze potile; eni so se ua glas jokali, dragi pa so, globoko v serce ranjeni, tiho svetiše zapustili in se \ žaljeni na svoj dom vernili. — Se komaj dva mesca je od te prevelike žalosti, in ze se nam druga grozi. Pred osmim: dnevi je vis. g. Matija Gruber hudo zbolel. Bil hi preblagi gospod resnično sin smerti, ako ga Božja inilost in namla pomoč vračnikova ne bi bila otel«. Upamo. de se nam ozdravi, ker se mu čezdaljc boljša. Daj iiiii Bog skorej ljubeznjivo zdravje: serčno želimo! Dc piiio kneza-škofa zgubili, je v>im svetu znano Ce ravno Njim k veliki časti. ktero bodo nastopili, srečo vošimo, vendar sc tak visokoučeniga moža znebiti žalostimo. Ud i n o nas tolaži, de bodo tudi v Beču (na Dunaju) na nas mislili, iu za L!am»r svojih nekdanjih ovčič skerbeli. 1'ravi se. de že rvčlike maše" dan (veliki Smarin) svojo novo čast mislijo nastopiti, torej so že napovedali dc bodo nove duhovnike prej, ko drume leta. posvetili, naj berž v pervi polovici mal. serpana. kdo de bo naš bodoči Pastir, šc ni sklenjeno. Ud visokovrednisa g. Viri-a korarja v Solnogradu sc naj bli že odpisal našima vikšimu pastirju, kjer imenuje dekana Goriške metropolitanske cerkve mu»mozaslužerrmu m sn. .1 a u c z a Kvaugelista Mozetiča, kteriga bravci Zmoduje Danice zc od drumod dobro poznajo, ker je ta gospod se kot učenik svetima pisma stare zaveze v <«<•-nei. bil v sveto deželo poslan v zadevah oskcrbnišiva svete dežele na Dunaju: potem pa v letu ISIGdo 1851 v .severni Ameriki kot misionar za razširjanje sv cerkve priitno delal, od kodar pa je mogel zavolj nevarne bolezni domu se verniti. kjer se je popolnama zopet ozdra-vil. de bo kot ud Goriškiga kap telna v blam-T cerkve s sv.»j«» hvalevredno delavnostjo in rieairudeno gnrečno-stjo zamomcl v resnici se truditi. Pač nam bode zarno-gel marsikdo zavidati.de imamo pri svoji nietropolitan-ski cerkvi vselej m«./e ktere zaomremo v vsakim obziru imenovati vse časti vr-dne sta ras i ne cele Goriške škofije. Zato bode tudi motovo vsim našim domoljubam kej všeč zvedili. de je lako vredni mož. kakor je ravno pohval jeni M o z e i e. ud tega t-lavnima kapitelna postal, kteri motovo ne b«» opustil vsim« storiti, kar b» k ob-deržatru iu povzdimi njem-iv« slave k"ri-tniga spoznal. B»m n»u ohrani le zdravo* in m<«vi na miio»n lt-r. de bo na tem novim mestu, do kteriga je poklican, krepko delati zamogel! Iz Ljubljane. Kazkaz društva sv. Mohora za leto 1853 kaže 3054 gd. dohodkov in 2375 gd. 47 kr. stroškov; ostane tedaj gotovine še 078 gld. 13 kr. Toliko jc odbor to leto prihranil, de malo k moči pride, ker vprihodnjič nima ne vpisnine, ne druzih obilnih darov pričakovati. Cena družbinih bukev je očitno nižji, kot se sploh prodajajo, in bo še nižji, ako se se več družuikov oglasi. Tudi pristavi društvo, kar je dobro pomniti. de v drugo versto (ki spod 3 gold. plačujejo^ se štejejo le samo neduhovni. uceniki ljudskih šol in učenci, ne pa drugi uceniki ali pa cele šole. in proti to pomoto poravnati, pri komur bi bla. Nekteri so tudi letaš poslali 4 gld. in niso pristavili če za leto 1852 ali za 1S53: torej morebiti med družuiki l«in-skiga leta svojiga imena ne bodo brali. It it zgled |»o keršanskim svetu. rVolksfreundJ naznani, dc je drugo obletno naznanilo društva v prid katol. misiona v srednji Afriki ravno natisnjeno in bo skorej po vsim cesarstvu razposlano. Naznanila so mende razveselivne, ako sc gleda na obilne pomočke in darove za to sveto reč. in podučivne in mikavne, ako se ozremo cu mnogotere razodetja iu novosti. in vse obsežejo, kar je slavni odbor na Dunaju skoz leto od misiouarjev in misiona zvcdil. Slavni odbor za afrikanski rnision pripravlja tje v pozno poletje veliko odpravo („eine grosse Hvpedition") v srednjo Afriko. Imenovani list pravi, de bi bilo misionu v obilno velik prid in zvikšanje, ako bi zamoglo več duhovnov, in tudi nekaj bogaboječih katoliških neduhovnov, kteri bi bili v mnogoterih rokodelstvih izučeni, svoje moči temu prelepimu delu posvetiti. To vabljenje je s tem bolj mikavno, ker poslednje naznanila kažejo, kako prijazno so bili naši misionarji od poglavarjev različnih zamorskih plemen sprejeti, iu koliko hrepenenje s» razodevali, oznanovavce zveličan ja med seboj imeti. Ce je temu tako, bi bilo res Loj veselo, zve I eavnih naukov željne zamorec učiti, kakor pa sc z našimi nehvaležnimi brati vperati, kteri v olilnosti naukov in duhovnov vee ne vedo. koga dc imajo, in če jih bo'j duhovni učijo., manj spoznajo, koliko je človeška duša vredna, in koma de jc nesrečna večin.st! Iz Berolina 11). vel. travna. Visukočasf. korar gosp. l»r. Forster je Vratislavski škof imenovan. Darovi. Y*a pogorele Kraxlorcane. Andrej Gros iz Višnjske fare I m:d.: njegova hči Meta 30 kr. — Ci. Manili Narobe 36 kr. — Vlili darovi. Za afrikanski m i si on. Gospod M. Narobe 2 m dd narja. - - £ Pri tiskarju go