Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si Biti naročnik Štajerskega tednika se res izplača. Danes kuponi ugodnosti za zveste naročnike. www.tednik.si Ptuj, petek, 7. oktobra 2016 letnik LXIX • št. 80 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Danes priloga Politika Poljčane • Vroči politični pingpong O Strani 6 in 7 Zanimivosti Slovenija • O plenicah za ponovno uporabo O Strani 8 in 9 Kultura Ptuj • V dominikancu vitrina meseca O Stran 10 Šport Strelstvo • Venta postal svetovni študentski prvak O Stran 15 Igor Kopše • Ubranil naslov amaterskega svetovnega prvaka O Stran 14 IMM Slovenija, Podravje * V krizi tudi prašičereja Leta 2000 redili 600.000, lani le še 271.000 prašičev Statistično podatki slikovito kažejo krizo v slovenski prašičereji. Leta 2000je bilo v Sloveniji 44.600, deset let kasneje 26.400 in leta 2013 le še 23.700 rejcev prašičev. Vzporedno z manjšanjem števila rejcev pada tudi število rejenih prašičev. Namesto da bi kriza pojenjala, se iz leta v leto poglablja. Kmetovalci opozarjajo, da komajda pokrivajo stroške reje. Več na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik Aktualno * Načrti o nadgradnji regijskega centra CERO Gajke S Strani 2 In 3 Podravje Koncesnine zavirajo rabo geotermalne energije "i S Strani 6 in 7 Kronika * Zakaj je neznanec povezal Haloze z Bližnjim vzhodom? O Stran 24 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a l to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Što/ersfeTEDMIK % RADIOPTUJ 89,8-9e,2'l04,3 2 Štajerski Aktualno petek • 7. oktobra 2016 Spodnje Podravje • O možnostih nadgradnje regijskega odlagališča CERO Gajke Odlagali bi zemljini podobno snov, Načrti o nadgradnji regijskega odlagališča odpadkov v Gajkah so vse bolj živi. Nadgradili bi objekte in naprave za obdelavo je za naš časopis dejal Hodnik in na vprašanje, ali nadgradnjo morebiti načrtujejo v sodelovanju s strateškim partnerjem, odgovoril: »Zaenkrat ne, vendar to ne pomeni, da za tovrstno sodelovanje nismo odprti. Kot izvajalcu javnih služb nam je prvenstveno pomembno doseči najnižjo ceno za naše občane, zato bi se za partnerje iz zasebnega sektorja (javno-zasebno partnerstvo) lahko odločili v primeru, ko bi bil takšen model sodelovanja cenejši od klasičnega najetja posojila pri banki.« Snagi poslali osnutek pisma o nameri Kot je pojasnil prvi mož ptujskega občinskega podjetja, je ideja o smetarskem sodelovanju z Mariborom še vedno živa: »Podjetju Snaga Maribor smo posredovali osnutek pisma o nameri, čakamo na njihove pripombe. Sodelovanje vidimo kot izmenjavo dela MKO. Maribor načrtuje gradnjo sortirnice za MKO, za delovanje katere se potrebuje predvsem lahki del teh odpadkov, medtem ko so naši Z nadgradnjo odlagališča bi zagotovili neodvisnost regije na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. V svojih rokah bi imeli škarje in platno glede izvajanja javne službe, cene ravnanja s komunalnimi odpadki bi lahko v lokalnem okolju oblikovali neodvisno od drugih akterjev. Za potrebe nadgradnje bi bilo treba najprej spremeniti okoljevarstveno dovoljenje (OVD). Upravljavec odlagališča in nosilec OVD so Javne službe (JS) Ptuj. Kot je povedal direktor Alen Hodnik, bo odločitev politike tista, ki bo odločala o prihodnosti odlagališča v Gajkah. »Ko bo politika potrdila končno verzijo CERO, bo možno na ARSO predložiti vlogo za spremembo OVD. S tehnologi, projektanti in zunanjimi strokovnimi sodelavci smo že opravili razgovore in dogovorili naloge vseh udeleženih, čakamo na zeleno luč lokalne politike. Za sanacijo in dvig obstoječega odlagalnega polja je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, še prej pa izdelati projektno dokumentacijo. S projektanti smo opravili razgovore in dogovorili načelni terminski plan. A kot rečeno, najprej potrebujemo politično odločitev,« Uvodnik Učitelji Pred tremi leti seje z resnim vprašanjem o nadaljnjem obstoju v obliki samostojnega zavoda ukvarjala Gimnazija Ormož. Ko smo v našem časopisu izčrpno predstavili njihovo problematiko, so nas pribijali na križ. Čez pol leta se je krizna situacija razrešila, šola je ohranila samostojen status, dobila dodatni program, zaposleni so ohranili delovna mesta. To jesen so na krizno situacijo pričeli opozarjati na Gimnaziji Ptuj. Zaradi visokih stroškov vzdrževanja so zaprli kulturno dvorano, nimajo denarja za plače, dušijo jih izvršbe... Tako so se glasila opozorila ravnateljice, ki je ptujske mestne svetnike, nato pa še župane celotne spodnjepodravske regije pozvala, naj šoli finančno pomagajo. Tudi na težave ptujske Gimnazije smo v našem mediju opozorili, bili znova javno pograjani, in to po našem mnenju popolnoma neupravičeno. Ravnateljica je na seji mestnega sveta dejala, da je nedostojno v javnosti govoriti o številkah. Ne razumem, zakaj je za šolnike tako boleče, če se javno izpostavijo težave, s katerimi se srečujejo. Zakaj kot intelektualna srenja tega niso sposobni razumeti? Šole so javne ustanove, financiramo jih z javnimi sredstvi. Zato so številke, pa če so rdeče, črne ali zelene, javni podatek. In kaj je pri tem tako hudo narobe, če se številke, podatki in težave obelodanijo v časopisu? Če je stanje akutno, naj se nanj opozori, če je treba tudi javno, in naj se ga poskuša na čim manj boleč način pripeljati do pozitivne rešitve. Zadnji podatki kažejo, da naj bi primanjkljaj finančnih sredstev ptujski Gimnaziji zagotovila ustanoviteljica, torej država. Zgodba se bo najverjetneje končala s pozitivnim epilogom. Težave so povsod. Odkar delam, poslušam o zategovanju pasu. Kot novinarka poznam sto in eno zgodbo o težavah v številnih podjetjih. O delavcih, ki se prebijajo s 600 evri plače skozi mesec, in upokojencih, ki prejemajo 300 evrov pokojnine. Pa morajo preživeti. Prav zato mi je vedenje pedagoških delavcev toliko bolj nerazumljivo. Nji-hoveplače so od tisoč evrov navzgor, tudi 1.500 evrov mesečno ali še več. Pri koriščenju dopusta so na boljšem kot drugi zaposleni v javnem in realnem sektorju. In med vsemi, bodisi v javnem bodisi v gospodarskem sektorju, najbolj občutljivi, če se o njihovem delu javno obelodani kakršenkoli podatek, ki jim ni po volji. Očitajo nam, da člankov s pozitivno oz. zgolj informativno vsebino o njihovem delu ne objavljamo. Očitek je popolnoma neutemeljen: danes jih je objavljenih pet, v torek smo imeli tri. Osem v enem tednu! Mojca Zemljarič Ali denar za zapiranje ali za nadgradnjo MO Ptuj in JS Ptuj bodo imele z Gajkami v vsakem primeru večmilijonski strošek. Tudi če se center zapre, bi to terjalo nekaj milijonov evrov. Vodstvo Javnih služb zato meni, da bi bilo sredstva namesto v zapiranje bolj smotrno vložiti v nadgradnjo. »Strošek sanacije odlagališča nas čaka ne glede na to, ali bo končna odločitev sprejeta v smeri nadvišanja odlagalnega polja ali ne. V bistvu v tem primeru lahko računamo na še večje stroške, ocenjene na okrog 1,2 milijona evrov gradbenih del, dodatno pa še strošek 30-letnega monitoringa in upravljanja z zaprtim odlagališčem,« opozarja direktor JS Ptuj Alen Hodnik. načrti vsa ta leta osredotočeni v obdelavo težkega dela MKO. Tako bi, posplošeno povedano, vsak na svojem območju obdeloval en del MKO, ki bi bili zbrani na območju Maribora in Ptuja z okolico.« Do realizacije dobro leto dni? Nadgradnja CERO Gajke bi potekala fazno: »Najprej bi zagotovili zmožnost samostojnega obvladovanja odpadkov, ki se zberejo na območju Sp. Podrav-ja, nato bi povečevali zmogljivost objektov in naprav za potrebe zunanjih območij. Za začetek del potrebujemo spremembo OVD, kar bo po najboljšem scenariju glede na dosedanje izkušnje trajalo vsaj leto dni. Nato se lahko začne izgradnja, ki ne bi smela trajati predolgo. Če bi vsi deležniki zavihali rokave, bi konec prihodnjega leta ali v začetku leta 2018 lahko postali neodvisni od zunanjih izvajalcev. Ocena potrebne infrastrukture, ki bi zadoščala za obdelavo lastnih količin zbranih odpadkov (Sp. Podravje), znaša 800.000 evrov. Za masni tok 20.000 ton MKO »Po novem se lahko odlaga le biološko stabiliziran, zemljini podoben radi lastne biološke razgradljivosti in ne zaradi zunanjih (vremenskih) ja pri klasičnem kompostiranju, z manjšimi delci plastike in papirja, Spodnje Podravje • Župani vztrajajo, da mora pomagati država Je država Gimnaziji Ptuj vendarle S finančnimi težavami Gimnazije Ptuj je ravnateljica Melani Centrih najprej seznanila svet MO Ptuj, ji sicer prisluhnili, a prepričani so, da je to breme, ki ga mora nositi ustanoviteljica, torej država, in ne Najnovejše informacije kažejo, da naj bi država pristopila k reševanju finančnih težav Gimnazije. Tako naj bi v kratkem vrata odprla tudi kulturna dvorana, za katero letni stroški vzdrževanja znašajo 30.000 evrov. Ravnateljica Centrihova pojasnjuje, da imajo letos v štirih oddelkih 112 novincev, že tretje leto zapored jim velike težave predstavlja zmanjševanje vpisa v športni oddelek. Tega so sicer letos v prvem letniku združili s splošnim oddelkom gimnazije. Težavo predstavljajo tudi visoki stroški vzdrževanja kulturne dvorane. Čeprav naj bi stroške znižali na minimum, jih je zaradi neplačanega nadomestila za stavbno zemljišče (7.000 evrov) v tem mesecu dodatno obremenil še sklep o izvršbi. FURS-a. Zaradi izvršbe je obstajal dvom, ali bodo lahko zaposlenim v celoti izplačali plače. Centrihova je še povedala, da je stavba Gimnazije za četrtino prevelika. Vprašanje, ki se pojavlja, je, kako zmanjšati kvadraturo uporabnih površin. Foto:Crtomir Goznik Ravnateljici Gimnazije Ptuj Melani Centrih naj bi uspelo doseči dodatno financiranje dejavnosti šole iz državnega proračuna. Zapleten je tudi sistem ogrevanja in razsvetlitve, saj ena sama žarnica v kulturni dvorani stane 250 evrov, za spremembo celotnega sistema razsvetljave bi potrebovali pol milijona evrov. Če bi dosegali normativno število dijakov, bi bil proračun Gimnazije Ptuj za 127.000 evrov višji. To bi pomenilo, da bi lahko pokrivali stroške kot doslej. A ker dijakov ni dovolj in je bilo sredstev premalo, se je Centrihova s prošnjo za finančno pomoč obrnila najprej na župane našega območja. „Tre-nutno se ukvarjamo s tem, kako ohraniti inštitucijo, takšno kot je. Ministrstvo že grozi z odpuščanji," je med drugim argumentirala prošnjo za pomoč. Zupani jasni: lokalne skupnosti imamo svoje probleme Kljub temu da so župani prisluhnili apelu za pomoč, je njihov odziv pokazal, da se sicer strinjajo s tem, da je rešitev treba najti. Hkrati pa so prepričani, da to ni njihova naloga. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je dejal, da se vse občine srečujejo s problemom zmanjševanja števila otrok v šolah. „Ustanoviteljica srednjih šol je država. Kaj lahko mi storimo? Sprejmemo sklep, da zahtevamo, da država pomaga," je dejal cirkulanski župan in pripomnil, da bi že pri izgradnji morali predvideti visoke stroške vzdrževanja. „Jaz vas razumem, ampak ko je bilo preveč dijakov, nas pa ni nihče nič vprašal," je še dejal Jurgec. Podobnega mnenja je bil Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 7. oktobra 2016 Aktualno Štajerski 3 k sodelovanju vabijo Maribor mešanih komunalnih odpadkov - MKO (z izgradnjo MBO-naprave) ter sanirali in dvignili obstoječe deponijsko polje. H*' A material. V njem ni več snovi, ki bi se dolgoročno spreminjala, ne za-vplivov. Za predstavo - ta odpadek je zelo podoben materialu, ki nasta-ki še ostanejo po procesu sejanja,« pravi direktor JS Ptuj. letno pa je investicija ocenjena na okrog štiri do pet milijonov evrov. Infrastrukturo je možno graditi modularno oz. fazno. Kar se tiče odlagališča: ocena potrebne investicije v nadvišanje odlagalnega polja znaša 600.000 evrov, pri čemer 370.000 evrov prestavlja strošek gradbenih del za sanacijo obstoječih brežin, 230.000 evrov pa strošek dejanskega dviga prve plasti nad-višanja z ureditvijo sistema za odplinjevanje. Strošek sanacije trenutnega stanja se v prihodnje več ne ponovi, tako da bi bil vsak nadaljnji dvig bistveno cenejši.« Viri financiranja: bančni kredit ali javno-zasebno partnerstvo »Glede na to, da je proračunsko financiranje nerealno pričakovati, je možno infrastrukturo zgraditi le z najetjem posojila ali z vzpostavitvijo javno-zaseb-nega partnerstva. Odločitev o eni ali drugi varianti je odvisna od tega, katera bo za končnega uporabnika ugodnejša,« je povedal Hodnik in poudaril, da prisluhnila? nato pa še župane občin Spodnjega Podravja. Ti so občine. Foto:ČrtomirGoznik Rajko Fajt: »Naj da denar država!« Državni in občinski svetnik ter ravnatelj ptujske ele-ktro in računalniške šole Rajko Fajt je bil prvi, ki je v imenu lokalnega okolja dvignil glas in spraševal, zakaj bi morale za financiranje državne šole skrbeti občine. Opozoril je, da je okolje v Spodnjem Podravju že tako ali tako izčrpano. »Naj da denar država!« je bil jasen in dodal primer o socialni oslabljenosti okolja: »Veste, ko je treba v šolo za neko dejavnost prinesti deset evrov, starši vprašajo, ali lahko poravnajo v dveh obrokih ...« tudi Anton Butolen, župan občine Žetale, ki je izpostavil številne nesmiselnosti v šolskih normativih in dejal, da je njegovo stališče jasno: naj se od države zahteva, da kot ustanoviteljica reši nastalo situacijo. Tako se je glasil tudi sklep, ki ga je na seji kolegija navzoči županski zbor tudi potrdil. Odločitve županov Centrihova ni želela komentirati, dejala pa je: „Ker poznam situacijo občin, nisem pričakovala, da bodo takoj odobrili sredstva za reševanje si- tuacije Gimnazije Ptuj. Problemi so zelo kompleksni." Država naj bi pomagala Ker je bilo stališče lokalne skupnosti oz. županov skorajda enotno (da k sofinanciranju ne pristopijo), je ravnateljica še enkrat potrkala na vrata Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vnovič jim je predstavila težave in povedala, da za vzdrževanje kulturne dvorane (zaprli so jo 1. septembra letos) šola enostavno sama več ne zmore skrbeti. Ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Rajko Fajt, sicer tudi svetnik MO Ptuj, je že na seji mestnega sveta izrazil prepričanje, da zaprtja dvorane sploh ne bi smeli dovoliti, saj da je pri izgradnji te svoj delež prispevala tudi občina. Čeprav je tudi sam na čelu ene izmed srednjih šol, se strinja, da mora Gimnazija stvari urediti na državni ravni, saj da je naše območje že tako na socialnem robu. Fajt poudarja, da so tudi sami imeli velike probleme, a so jih zmeraj uspešno reševali: „Dejstvo je, da smo bili vsa leta na prepihu, vsi so se vpisovali v gimnazije, v tehniko tako rekoč nihče. Sedaj so se trendi obrnili. Na naši šoli imamo letos v prvem letniku 134 dijakov, Gimnazija pa 112. Menim, da se je to zgodilo prvič v zgodovini, da je na Ptuju takšno razmerje med šolami po številu vpisanih dijakov v prve letnike." Kot vse kaže, je v teh za ptujsko Gimnazijo težkih časih posluh vendarle pokazalo tudi pristojno ministrstvo. Po naših podatkih so rešitev že našli, kar je potrdila tudi Centrihova, čeprav o podrobnostih za zdaj še ne želi govoriti. V skladu z informacijami, s katerimi razpolagamo, naj bi država Gimnaziji obljubila dodaten denar, prav tako naj bi vrata v prihodnje ponovno odprla kulturna dvorana. Koliko sredstev naj bi šola dobila od ministrstva in kdo ter kako bo v prihodnje skrbel za vzdrževanje kulturne dvorane, pa za zdaj še ni znano. Dženana Kmetec v primeru nadgradnje CERO Gajke cene za uporabnike ne bi smele bistveno odstopati od trenutnih: »Izhajajoč iz elaborata, ki ga je v preteklem letu izdelala strokovna komisija, ki jo je imenoval župan MO Ptuj, bi cena za uporabnike v primeru, če bi obdelovali in odlagali zadostno količino odpadkov, ostala nekje na nivoju, kot je trenutno potrjena cena (okrog 120 EUR/t). Poleg ohranjanja obstoječe cene je bistvena dodana vrednost nadgradnje še to, da ostanemo pri ravnanju z odpadki samostojni in neodvisni od pogojev prevzema odpadkov, ki nam jih bodo sicer v nasprotnem primeru lahko postavljali drugi. Če se zgodi slednje, cena ne bo regulirana in jo bo lahko prevzemnik odpadkov postavljal povsem samovoljno.« Ptujske smeti trenutno v Celje Javne službe Ptuj ostanek mešanih komunalnih odpadkov od novega leta predajajo v obdelavo in odlaganje v Celje. »Prevzemna cena znaša 87,03 EUR/t za obdelavo odpadkov in 69,72 EUR/t za odlaganje odpadkov. Prevoz stane približno 8,5 EUR/t, dodati pa je treba še stroške manipulacije z odpadkom, tako da vse skupaj v tem trenutku stane okrog 125,5 Direktor o načrtovani nadgradnji »Za obdelavo odpadkov načrtujemo izvedbo nadgradnje objektov in naprav, ki bi omogočali mehansko-biološko stabilizacijo mešanih komunalnih odpadkov - MKO (MBO-naprava). MKO bi najprej mehansko razdelili na dva dela - lahko in težko frakcijo. Po tem postopku se težka frakcija, ki vsebuje večje količine biološkega materiala in manjše delce plastike, prestavi v zaprto halo, kjer teče proces biološke stabilizacije. Material se redno zrači, obrača in vlaži. V tem procesu poteka kemična reakcija zgorevanja ogljika in ostalih organskih ter anorganskih spojin, tako obdelan odpadek več nima izrazitega vonja in je biostabiliziran. Odpadek v celoti dosega mejne vrednosti, ki jih določa veljavna zakonodaja. Za odlaganje je načrtovana sanacija trenutnega polja in delni (fazni) dvig le-tega. Z dvigom za 1,5 metra višine ocenjujemo, da bi bilo možno pridobiti prostor za odložitev 25.000 ton materiala, kar bi zadostovalo za triletno odlaganje vseh količin iz ptujskega in mariborskega območja. Glede na izkušnje iz preteklih let, ko so se v zelo kratkem času količine odloženih odpadkov zelo zmanjšale, je povsem možno, da več kot dva dviga niti ne bi bila potrebna. Sicer pa je glede na izdano dovoljenje na voljo še dodatno (vzhodno) polje, ki še ni izgrajeno. V prihodnje bi se odlaganje lahko preselilo tja. Morda velja na tem mestu izpostaviti še to, da nam OVD nalaga dnevno prekrivanje odloženega materiala z zemljino oz. inertnim materialom. Spremenil se je tudi sam princip odlaganja. Najprej je namreč treba izvesti obod okrog celotnega odlagalnega polja, ta pa se izgradi z zemljo in ne več z odpadki, kot je veljalo doslej. Šele po izgradnji oboda je dopustno odlaganje odpadkov v tako nastalo polje. Vse to še dodatno preprečuje vplive na okolje v smislu raznosa odloženega materiala v okolico.« EUR/t. Treba je izpostaviti, da gre v tem primeru le za del stroškov, ki nastajajo pri izvajanju teh dejavnosti. Vključeni niso še dru- gi stroški, ki dodatno bremenijo podjetje, kot so odpisi terjatev, amortizacija in podobno.« Mojca Zemljarič Ptuj • Seja skupščine Perutnine Ptuj Dobiček ostane nerazporejen V tem tednu so se na seji skupščine sestali delničarji Perutnine Ptuj (PP), med katerimi je s 77 odstotki kapitala največji SIJ (Slovenska industrija jekla). Potrdili so vse predlagane sklepe. Med drugim so se seznanili z revidiranim letnim poročilom matične družbe in celotne poslovne skupine za leto 2015. Odločili so, da dobrih 144.662 evrov bilančnega dobička ostane nerazporejenega. Razrešnico upravi za poslovanje v letu 2015 so izglasovali s 93,5-odstotno ve- čino. Z enakim soglasjem so potrdili tudi razrešnico nadzornemu svetu, za pooblaščenega revizorja poslovnih rezultatov za leto 2016 pa izbrali družbo Deloitte Revizija Ljubljana. »Z lastniško konsolidacijo so se poenotili tudi korporacijski interesi skupščinskega odločanja Perutnine Ptuj,« je po seji skupšči- ne delničarjev dejal predsednik uprave Tibor Šimonka. Dodal je, da so poslovne rezultate preteklega poslovnega leta nekoliko izkrivili številni nepredvideni dogodki, »vendar pa je Perutnina Ptuj stabilno, močno in v internacionalizacijo usmerjeno podjetje s potenciali nadaljnje rasti.« MZ Foto: DK 4 Štajerski Kmetijstvo petek • 7. oktobra 2016 Slovenija • V desetih letih se je število prašičerejcev prepolovilo Dve prašičerejski zvezi v eno: po Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije, ki je bila ustanovljena pred 20 leti, s sedežem na Ptuju, je sprejela se nam vsa društva pridružijo, da enotno nastopimo. Nepovezanost za stanje v prašičereji ne more biti več In kakšno je stanje v prašičereji na Slovenskem? »Klavrno,« je dejal Janez Golob, podpredsednik sedaj že nekdanje zveze združenj rejcev prašičev Slovenije. In ta opis je glede na številke povsem na mestu. »Prašičereja se v zadnji letih po obsegu proizvodnje zmanjšuje. V letu 2015 so v slovenskih klavnicah pridobili skupaj 20.228 ton prašičjega mesa, pred desetimi leti 13.000 več. Podatek o reji prašičev na presečni datum 1. december 2015 kaže, da je 24.000 kmetij v Sloveniji redilo 271.000 prašičev. V primerjavi z letom 2014 je to za 10.000 prašičev manj in tudi število rejcev se je na nivoju države zmanjšalo za 1000 rej,« je s podatki postregel Peter Pribožič, specialist za prašičerejo. V desetih letih se je število rejcev prepolovilo A praznjenje hlevov in preoblikovanje prašičerejskih kmetij v večini primerov v poljedelske se je začelo že prej. »Po podatkih popisa iz leta 2000 smo imeli v Sloveniji 44.623 rejcev prašičev, ki so redili skupaj 601.935 prašičev. V desetih letih se je število rejcev zmanjšalo na 26.441, ki so redili 382.031 prašičev. Pri popisu je v statistični regiji Podravje je bilo v letu 2000 skupaj 11.542 rejcev z rejo 176.424 prašičev, 10 let kasneje smo zabeležili 7.249 rejcev, ki so skupaj imeli 102.376 prašičev. Vsi podatki torej kažejo na trend zniževanja reje prašičev,« je sklenil Pribožič. Stare rane se še hitro ne bodo zacelile Osrednji razlog za zmanjšanje obsega prašičereje je bila kakopak cena, ki ni pokrila stroškov prireje svinjskega mesa. »Prašiči jedo najboljšo hrano (koruzo, ječmen, pšenico), glede na to, da so cene osnovnih surovin padle, se je situacija zdaj nekoliko izboljšala. Žal pa še ne toliko, da bi zacelila rane, ki so nastale v preteklem programskem obdobju. Takrat so bile surovine zelo drage, cena prašičev pa zelo nizka, zato smo imeli rejci od 50 do 60 evrov po pitancu minusa. Kar nekaj časa bo Število rejcev v Sloveniji in Vzhodni kohezijski regiji I Leto I 2007 I 2010 I 2013 I Slovenija Število kmetij 31.690 26.441 23.700 Število prašičev 544.405 382.031 287.498 Vzhodna Slovenija Število kmetij 29.456 24.366 21.895 Število prašičev 485.819 327.049 244.881 Vir: Peter Pribožič potrebno, da stare rane zacelimo. Višek krize je bil v začetku letošnjega leta, ko so borzne cene padle na 1,05 evra oz. 0,80 evra za kilogram žive teže prašiča pitanca. Konec avgusta je borzna cena 1,62 evra, s temi cenami prašičerej-ci shajamo,« je na radgonskem sejmu dejal Varga ter dodal, da so zaradi nizkih cen prašiče-rejci mesečno izgubili tudi do 4.000 evrov. »To izgubo bomo težko nadomestili, razen če bo cena žit dalj časa nizka, cena prašičev pa takšna kot sedaj ali celo višja. In to mora trajati vsaj dve, tri leta,« je povedal predsednik Slovenske zveze prašičerejcev. Prašičerejci želijo red na trgu Z ustalitvijo cen in ukrepi kmetijske politike se je ustavilo tudi zmanjševanje števila rejcev: »To smo uspeli doseči predvsem z ukrepom dobrobit živali in podporo za strna žita. Si bomo pa v združenju še prizadevali, da ministrstvo pripravi ugodne razpise za prašičerejce, da se na trgu naredi red, kajti slovenski prašičerejci imamo zaupanje slovenskih potrošnikov,« poudarja Varga. Podobno kot poljedelci so tudi prašičerej-ci v prehranski verigi zadnji, torej deležni le drobtinic. »Nastopiti moramo enotno, prvi korak je storjen, tako da nepovezanost ne more biti izgovor.« Drugi korak je shema višje kakovosti, ki bi pomenila, da je slovensko svinjsko meso tisto, ki je rojeno, reje-no in tudi zaklano v Sloveniji. »Od te zahteve rejci ne bomo odstopili,« je poudaril Janez Golob. Varga pa je povedal, da rejci od mesnopredelovalne industrije pričakujejo, da bo mm i i * J ¿m. ■ K M ^P JE WÈmÊf% ■Jt ES 7- i ^srtSK j^JffiiflEgf • Sr-ï Podatki o slovenski prašičereji so skrb vzbujajoči. Število rejcev je v Ptuj • Biotehniška šola ob spravilu pridelka Vinogradi bogato obrodili, sadovnjake prizadela pozeba Kljub vsem znanim težavam tega leta, ki so marsikje v vinogradih pustile velike posledice, so na Biotehniški šoli ŠC Ptuj, s pridelkom in kakovostjo grozdja zelo zadovoljni. Se bo pa pozeba precej poznala na jabolkih, ki naj bi jih bilo okrog tretjino manj kot lani. Biotehniška šola ŠC Ptuj trgatev izvaja v več terminih. Rumeni muškat so pobrali 20. septembra, dan za tem sivi pinot, konec meseca so trgali še sovinjon in renski rizling. Kot so dejali, jih je zraven obilnega pridelka v trgatvi za pridnost in delo nagradilo tudi vreme. Ravnatelj šole Marjan Horvat pravi, da v trgatvi sodelujejo dijaki kmetijskih programov, na pomoč so jim priskočili tudi dijaki hortikulturnih in okoljevar-stvenih programov. V vinogradu se je sočasno družilo med 30 in 40 dijakov. „Ocenjujemo, da bo pridelek grozdja kakovosten, morda celo izjemno kakovosten. Zaradi lepe in sončno suhe jeseni lahko pričakujemo kakovostno dober klasičen vinski letnik. Sladkorne stopnje so letos pri sortah sovinjon in sivi pinot nekoliko nižje v primerjavi z letnikom 2015. Zorenje je nekaj dni v zaostanku v pri- ■IIllTIMlPffl^ lili "Ifill Foto: arhiv šole S trgatvijo v vinogradih so na Biotehniški šoli Ptuj zadovoljni. Pridelek jabolk pa bo zaradi spomladanske pozebe v primerjavi z lanskim letom nižji za okrog 30 odstotkov. merjavi z lanskim letom. Ker sta omenjeni sorti zelo aromatični, smo se letos odločili za nekoliko bolj "zaprto cono grozdja". S tem bomo pridelali mlada, sadna, aromatična vina z nekoliko nižjo stopnjo alkohola. Sivi pinot in sovinjon imata optimalno kislino in pH. Količinsko ne bo bistvenih odstopanj od lanskega letnika, izplen mošta iz grozdja se giblje med 71 in 75 %," pojasnjuje učitelj Andrej Vrabič. Pobirajo pa te dni tudi večji del jabolk, sorto gala so že pospravili, obirajo pa še jonagold, zlati delišes in topaz, medtem ko jih sorti idared in fuji še čakata. Za razliko od vinogradov je pozeba na jabolkih pustila posledice predvsem na sorti idared. Pridelek bo manjši za okrog 30 %, zaradi česar bo manj tudi soka in jabolčnih kr-hljev, ki jih predelujejo. Dženana Kmetec petek • 7. oktobra 2016 Kmetijstvo Štajerski 5 enotenje ali politično kupčkanje? sklep o samoukinitvi. Odslej bo rejce zastopala lani ustanovljena Slovenska zveza prašičerejcev. »Želimo, da izgovor,« je bil jasen predsednik Alojz Varga. strmem upadu, kmetovalci tožijo, da komajda pokrivajo stroške reje. Evropska unija je druga največja proizvajalka prašičjega mesa na svetu, zaostaja le za Kitajsko. V EU se vzredi 150 milijonov prašičev, proizvodnja prašičjega mesa na letni ravni znaša 22 milijonov ton. Samooskrba s prašičjim mesom v EU je 111-odstotna, 13 odstotkov prašičjega mesa se izvozi na tuje trge. Po podatkih, ki jih je zbrala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, je bilo v Sloveniji v letu 2005 zaklanih 392.000 prašičev, v letu 2015 pa 238.000 prašičev. Povprečna teža klavnih trupov je v letu 2005 znašala 85,7 kg, v letu 2015 pa 84,4 kg. V letu 2005 je bilanca proizvodnje prašičev znašala 33.626 ton, lansko leto 20.229 ton. Delež samooskrbe s prašičjim mesom je leta 2005 v Sloveniji znašal 60 odstotkov, v letu 2015 pa le še 36 odstotkov. Vir: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Slovenska zveza prašičerejcev zadruge kot najprimernejša oblika organiziranosti kmetij,« je prepričan. Le tretjina svinjskega mesa na krožnikih je slovenskega Posledica vseh težav in izzivov, s katerimi so se in se še soočajo prašičerejci, je nizka samooskrba s svinjskim mesom. »Iz prehranske bilance izhaja nekaj zgovornih podatkov. In sicer je v letu 2015 Slovenec porabil za prehrano povprečno 121 kg žit, 109 kg zelenjave, 88 kg mesa, 68 kg krompirja, 11 kg jajc ... Pri mesu je v strukturi porabe okrog 40 kg mesa svinjskega. To pomeni, da se v Sloveniji letno poje 80 milijonov kilogramov svinjskega mesa oziroma 80.000 ton. Glede na podatke o prireji prašičjega mesa v Sloveniji, ki je bila v letu 20.228 ton prašičjega mesa, je s tem mesom mogoče pokriti še samo 30-35 % potreb. Vse drugo prihaja iz uvoza. Ne samo, da je samooskrba tako padla, to med drugim pomeni, da del naše koruze in preostalih žit in pri- Foto: Črtomir Goznik Prašičerejske kmetije morajo imeti perspektivo Petra Pribožiča smo povprašali, ali je stanje v prašičereji res tako slabo, kot kažejo številke, in kako pomembna sta inovativnost in pogum. »Gotovo je za posamezne kmetije alternativna možnost, da se poleg reje prašičev ukvarjajo tudi s predelavo mesa v končne produkte. Takšne kmetije so učinkovite in zagotavljajo nova delovna mesta na podeželju. Na teh kmetijah tudi dobimo meso prašičev, pridelano na kmetiji pri znanem rejcu, po znani tehnologiji reje in sveže pridelano. Z dodano vrednostjo predelave mesa v končne produkte, pa tudi s prodajo svežega mesa gospodinjstvom, javnim zavodom in ostalim kupcem na domačem trgu se dosega višja ekonomika reje. Predpogoj je seveda tudi to, da moramo stremeti k dobrim rezultatom pri pridelavi krme, reje, predelave in trženju končnih izdelkov. Takšni primerov kmetij ali dobrih praks je v zadnjih letih na območju Podravja kar nekaj in predstavljajo inovativnost na podeželju. Prašičerejske kmetije na območju Podravja morajo imeti perspektivo. Veliko pozornost morajo nameniti doseganju dobrih rezultatov same reje. Težko pa prenesejo močna nihanja cen prašičev na trgu zaradi povprečne velikosti reje, ki je manjša kot v prašičerejsko razvitih državah, in zaradi slabe povezanosti in organiziranosti v proizvodnji.« delkov z njiv konča v raznih bioplinarnah ali se odpelje iz države kot surovina, namesto da bi iz tega proizvedli meso, ki ga na trgu lahko prodamo,« je še opozoril specialist za prašičerejo Peter Pribožič. Mojca Vtič njihovo željo sprejela. »Naša zahteva do države pa je, da uvede masne bilance, da bi se na trgu naredil red. Bodo tudi cene prašičjega mesa nekoliko višje in ne bo takšnega nihanja. Mesne bilance - kilogram vhoda in kilogram izhoda mesa se mora ujemati, se pravi, koliko je bilo v Sloveniji zaklanih prašičev, toliko bi naj bilo tudi prodanih,« je še povedal predsednik Slovenske zveze prašičerejcev. Ravno nihanje cen je ena izmed bistvenih težav praši-čerejcev, meni Pribožič. »V danih razmerah so najstabilnejše reje prašičev tiste, ki imajo poleg reje plemenskih svinj za proizvodnjo pujskov še nadaljnje pitanje prašičev. Vendar so to kmetije, ki morajo imeti dovolj velike površine, vemo pa, da je teh relativno malo. Za kmetije do 10 ha kmetijskih površin je ekonomsko gledano najbolj smotrno, da imajo organizirano proizvodnjo pujskov. Te kmetije lahko dosegajo ugodno ekonomiko ob dobrih rezultatih reje. Seveda pa potrebujejo organiziran odkup pujskov, kar bi morale vršiti Bilanca proizvodnje in porabe mesa prašičev 2011 2012 | 2013 2014 | 2015* | Domača prireja mesa 40.188 36.012 28.999 29.567 || 26.394 Uvoz mesa in izdelkov 53.612 54.735 55.239 59.465 || 64.771 - I. stopnja predelave (meso) 48.408 49.570 49.988 54.162 58.109 - II. stopnja predelave (izdelki) 5.204 5.165 5.252 5.303 6.662 Izvoz mesa in izdelkov 11.690 12.144 11.283 12.956 || 15.537 - I. stopnja predelave (meso) 2.539 2.470 2.288 3.083 3.717 - II. stopnja predelave (izdelki) 9.151 9.675 8.995 9.873 11.820 Domača poraba 81.186 77.477 73.181 75.903 || 76.211 Poraba na prebivalca (kg) 39,6 37,7 35,5 36,8 36,9 Stopnja samooskrbe (%) 49,5 46,5 39,6 39,0 34,6 Vir: SURS, KIS * začasni podatki Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ 6 Štajerski Podravje petek • 7. oktobra 2016 Poljčane • O enoumju, absolutizmu, etičnih vrednotah, a o projektih bore malo Župan Kovačič: »Dragi prijatelji, V Poljčanah se je ponovno potrdilo, da je najbolj pereč problem te občine, vsaj po debati svetnikov sodeč, brezzveznostih. Ne držite se političnih opredelitev, ker ne spadajo v naš občinski svet,« je svetnike pozval Največ polemike na nedavni seji občinskega sveta je sprožila točka o seznanitvi svetnikov o odstopu že drugega in tretjega člana nadzornega odbora. Lani je odstopil predsednik Boris Preskar, sedaj še Vito Kunstek in Srečko Gorišek. Razlog za odstop naj bi bil preobremenjenost, je pojasnil predsednik nadzornega odbora Bojan Pod-gornik. »Delo sem razdelil po posameznih kandidatih, dva nista naredila nič in sta odstopila, tretji, ki je še član, se delu izogiba. Imenujte ljudi, ki želijo delati. Namreč s papirji smo napolnili že eno omaro in to samo ob pregledu dveh projektov.« »Sejali ste enoumje, sedaj ga kasirate« Županova koalicija je prst krivde za odstope uperila v opozicijo, ki ima v občinskem svetu in seveda tudi v komisiji za imenovanja večino. »Leto in tri četrt deluje nadzorni odbor, pa še enega poročila nismo dobili. Da kandidati niso pripravljeni delati, pa je nezaupnica komisiji, ki je take kandidate predla- gala in potrdila. Pokazalo se je, da komisija ni dobro sestavljena, da je enostranska,« je dejal Vincenc Zobec. Andro Razbor-šek ga je spomnil, da so sestavo nadzornega odbora potrdili z 12 glasovi in ne samo z osmimi opozicijskimi. Olja na ogenj je prilil tudi župan Stanislav Ko-vačič, ki je brez dlake na jeziku povedal: »Komisija je prišla s predlogom sestave nadzornega odbora iz petih članov, ki jih je predlagala opozicija. Po dolgotrajni debati je bila ena članica zamenjana in upoštevan glas koalicije. Prišli ste z absolutističnim predlogom, kot smo jih vajeni iz komunizma. Niste pa sposobni prevzeti minimalne odgovornosti. Dragi prijatelji, kadrovsko ste zasrali. Občinski svet pa je tako vedno v matu, vsaj pri kadrovskih vprašanjih. Kar vi počnete, je norčevanje iz demokracije.« V Poljčanah lovijo čarovnice? Ano Lešnik je zanimalo, zakaj nadzorni odbor za občinski svet od imenovanja še ni uspel pripraviti nobenega poročila. Zobec pa je dodal: »Vsak si naloži toliko dela, kot ga zmore. Očitno ste si naložili preveč dela, če še nismo dobili nobenega poročila. Predlagam, da nam na naslednji seji predstavite potek dela.« Župan je nato predlagal, da nadzorni svet na naslednji seji ustno predstavi svoje delo, kar so svetniki soglasno sprejeli. O načrtu dela nadzornega odbora pa je dejal: »Človek mora najprej vedeti, kaj delati. Ne da je edina naloga, da išče napake, ker potemtakem lovi čarovnice.« Tako bo sedaj naloga komisije, da poišče nadomestne člane, zato je predsednik komisije Tomaž Kokot javno pozval, da naj se odzovejo tisti kandidati, ki so pripravljeni delati in torej opraviti svoje naloge. Sicer pa so svetniki vse preostale točke dnevnega reda soglasno potrdili. Med drugim so še enkrat potrdili, da se OŠ Poljčane preimenuje v OŠ Kajetana Koviča Poljčane, spremenili so pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Tako bodo do dodatnih V svetu občine Poljčane ima večino opozicija. Slov. Bistrica • Nova polnilna postaja za e-vozila Za zdaj brezplačno V okviru Evropskega tedna mobilnosti so pred pisarno Turi-stično-informativnega centra v Slovenski Bistrici (TIC) namestili električno polnilno postajo za e-vozila. »Na polnilno postajo se lahko na primer priključijo e-skuter, e-trikolo (voziček) ali e-skiro, medtem ko za električne avtomobile postaja ni primerna. to pa zato, ker je locirana na pločniku,« je pojasnil Tomaž Pristovnik iz Ra-zvojno-informacijskega centra Slovenska Bistrica (RIC). Polnilnica, ki jo je financirala slovenjebistriška občina, zanjo je odštela 495 evrov, bo najprej en mesec delovala poskusno. »V testnem obdobju bo polnjenje za stranke brezplačno, strošek porabe električne energije na polnilni postaji bo v testnem obdobju bremenil RIC. Nato se bomo odločili bodisi za brezplačno polnjenje bodisi bomo porabljeno energijo (po števcu) strankam zaračunali. Sicer je strošek napolnitve litijeve baterije na sodobnem e-kolesu približno 0,20 evra,« je povedal Pristovnik. Polnjenje e-vozil je možno v delovnem času TIC med 9. in 16. uro med delavnikom ter ob sobotah med 9. in 13. uro. Izven obratovalnega časa TIC polnjenje za zdaj ne bo mogoče. »Električna polnilna postaja je vključena v bazo polnilnih postaj po Sloveniji, ki jo uporabljajo lastniki električnih vozil. Infrastrukturna pridobitev v centru mesta nagovarja občane k uporabi alternativnih prevoznih sredstev pri vsakdanjih opravkih v centru mesta, dopolnjuje ponudbo Turistično informativnega centra, predvsem pa prispeva majhen, a pomemben del k trajnostnemu razvoju mesta Slovenska Bistrica,« je prepričan Pristovnik. To je že druga polnilna postaja v Slovenski Bistrici. Od leta 2012 je mogoče e-vozila napolniti tudi pred slovenjebistriško enoto Elektra Maribor. Mojca Vtič Polnilna postaja je primerna za e-skuter, e-trikolo (voziček) ali e-skiro, ne pa tudi za e-avtomobile. Benedikt • Visoke koncesnine zavirajo rabo geotermalne energije Pilotni projekt vgradnje globinske opreme V Benediktu bodo še naprej greli stavbe, ki so v občinski lasti, z vodo iz podzemlja. Svetniki so izredni seji minuli trola Geoterm o vgraditvi globinske opreme v vrtino v skupni vrednosti okoli 55.000 evrov, s čimer bodo od države nižjih stroškov koncesijske dajatve. Gre za pilotni projekt, naložba naj bi se povrnila že v letu in pol. Občina Benedikt je pred dobrim desetletjem izvrtala vrtino za rabo termalne vode, dve leti za tem pa v sklopu črpalnega preizkusa uredila ogrevanje s podzemno vodo za večino objektov v lasti občine (stavba občinske uprave, šola, vrtec, telovadnica). Vendar je država z novimi sistemi zaračunavanja koncesij za termalno vodo pošteno zamajala njihove načrte: Kaj so spraševali svetniki Svetnika Igorja Bartona je zanimalo, kakšna je alternativa v primeru, če bi v času kurilne sezone prišlo do morebitnih okvar na sistemu. Župan je zagotovil, da rešitev v tem primeru imajo: »Šola, stari vrtec in občina se lahko v vsakem primeru grejejo na kurilno olje. Mi smo tako že doslej vedno imeli na zalogi 7.000 litrov kurilnega olja. To, da bi bili otroci na mrzlem, se ne bo zgodilo. Novi vrtec pa ima samostojen sistem ogrevanja na toplotno črpalko.« »Če samo dve leti računamo, je ekonomika na strani župana. Pri tem bi želel podati svoje razmišljanje, da bomo tako ali tako v kratkem morali vrtino zapreti, saj kondenz povzroča težave na bližnjih stavbah. Pričakujem, da če se to ne bo ustavilo, bomo imeli že to zimo težave v novem vrtcu. Tako, da bi s to potezo ubili dve muhi na en mah,« je pokomentiral svetnik Janez Leopold. Svetnik Jože Maurič pa je podal kritiko na račun države glede visokih koncesnin: »Država kot država! Namesto da bi bili zadovoljni, da smo se znašli in da na tak način ogrevamo objekte, nam zaračunava takšno koncesijo. To mi ni jasno!« »Po izvedbi sedemletnega čr-palnega preizkusa in izdelavi geološkega poročila je občina zaprosila za koncesijo, nakar se je ugotovilo - glede na to, da imamo samo vrtino za izrabo vode, ne pa tudi vračanje -, da je treba plačati koncesijsko dajatev, ki je ocenjena na približno 55.000 evrov letno,« je zgroženo pojasnil župan občine Benedikt Milan Gumzar. Takšna dajatev bi po mnenju prvega moža občine bistveno zvišala ceno ogrevanja oz. celo presegla strošek, če bi naštete objekte ogrevali s kurilnim oljem. Do nižje koncesnine, če se voda vrne v tla Tudi izgradnja še ene vrtine, kamor bi vračali ohlajeno / V Benediktu bodo večino občinskih stavb še naprej greli s termalno Foto: MV petek • 7. oktobra 2016 Podravje Štajerski 7 kadrovsko ste zasrali « kadrovanje. »Namesto da bi se pogovarjali o tem, kaj bi se moralo narediti za naš kraj, se pogovarjamo o Vincenc Zobec. Foto: Mojca Vtič točk upravičeni občani Poljčan. Občinski svet je tudi sprejel koncesijski akt za izvajanje energetskega pogodbeništva, ki je osnova za vzpostavitev javno-za-sebnega partnerstva. Sklenili so, da bo zasebni partner zamenjal dotrajane in neustrezne svetilke javne razsvetljave z novimi, energetsko varčnimi, s prihrankom pa se bo financirala investicija. Četrtina hidrantov v Poljčanah je nedelujočih Svetniki so še govorili o cestnem odcepu k pokopališču v Križeči vasi. »Nastalo je skrpucalo. Priključek je narobe izveden. Treba je narediti posnetek terena in nato priključek urediti,« je prepričan Viktor Pušaver. »Komisija za okolje je šla na teren, nato pa je strokovni sodelavec občine odcep naredil po svoje. Je bil deležen kakšnih sankcij?« je zanimalo Andra Razborška. »Opozorili smo ga, ni pa bilo finančnih sankcij,« je odgovoril župan. Vincenc Zobec je opo- Župan Stanislav Kovačič zoril, da četrtina hidrantov v občini ne deluje zaradi priključitve na stari ali novi vodovodni sistem, in pozval občino, da v prihodnje gasilce obvesti o ne-delovanju sistema. »Tudi mi nismo vedeli, dokler gasilci niste pregledali hidrantov,« je priznal Foto: Mojca Vtič župan Stanislav Kovačič. Olgo Žolger pa je zanimalo, kako je z odkupom zemljišč v Vorančevi ulici za razširitev cestišča. Župan je odgovoril, da bodo lastnika, s katerim so se več mesecev neuspešno pogajali, razlastili. Mojca Vtič Svetnik za člana zavoda predlagal in potrdil samega sebe KPK: »Čeprav bi se moral iz postopka izločiti, odločitev velja.« Svetniki so se seznanili tudi z mnenjem protikorup-cijske komisije glede nasprotja interesov pri imenovanju člana v svet zavoda Doma dr. Jožeta Potrča Polj-čane. Tomaž Kokot, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je namreč sam sebe predlagal za člana sveta zavoda in nato na komisiji tudi sam zase glasoval. Komisija je ugotovila, da bi se moral v tem primeru svetnik izločiti, sicer pa da zakon ne predvideva ničnosti take odločitve ali kakšnih drugih pravnih posledic. »Večino tega, kar je napisala komisija v poročilu, smo že prikazali na seji, ko smo se odločali o članu sveta. Žal večina sveta, sedem opozicijskih članov, tega ni slišala. Ni prvič, da smo z argumenti nasprotovali določenim odločitvam. Počasi pričakujemo, da ko so razprave argumentirane in ne politične, da prisluhnete argumentom.« Kokot pa je odgovoril, da glasovanje ni bilo neveljavno, saj ni bil njegov glas tisti, ki bi odločal o kandidatu. »Naučil sem se, da se v prihodnje v takih primerih izločim. Ni pa nezakonito.« v vrtino teden potrdili ponudbo Pe-upravičeni do najmanj 80 %% vodo, s čimer bi bili sicer od države upravičeni do bistveno nižjih stroškov koncesnine, je za občino previsoka investicij a. Po besedah župana bi zanjo morali odšteti od 700.000 do 1.000.000 evrov. Kot cenejšo rešitev je občinska oblast uspela pridobiti ponudbo podjetja Petrol Geoterm iz Lendave, ki bi za bistveno manj finančnih sredstev uredilo vrtino tako, da vodo. ne bi vode izpuščali na površje, s tem bi bila občina upravičena do najmanj 80 % nižjih stroškov koncesnine: »Ker bi samo odvzeli določene temperaturo oz. toplotno energijo, bi plačevali 80 odstotkov manj koncesnine, saj država na ta način hoče spodbuditi vračanje vode v podzemne vodonosnike.« Vgraditev globinske opreme v vrtino je po predračunu ponudnika ocenjena na 37.000 evrov, k temu znesku je treba prišteti še okoli 10.000 evrov za pripravo gradbenih del okoli vrtine. Kaj pa, če pride v času kurilne sezone do okvar? S tem vprašanjem se je na izredni seji župan obrnil na tamkajšnji občinski svet. »To je približno 55.000 evrov vredna investicija, kar pa je toliko, kot bi mi v enem letu plačali za koncesijsko dajatev. Če se ne bomo odločili za to zadevo, ne upam izrabljati vrtine brez koncesije. V vsakem primeru se ta investicija v letu in pol vrne,« je dejal Gumzar. Pri tem je še opozoril, da gre za pilotni projekt in da torej absolutne garancije nimajo, a da je prepričan v uspeh. Predlog o sodelovanju z družbo Petrol Geoterm so svetniki potrdili soglasno. Investicijo, težko 55.000 evrov, bodo začeli v prvi polovici oktobra, končali pa v roku približno dveh tednov. Tako bo vse nared že pred novo kurilno sezono. Monika Levanič Duplek • Rekonstrukcija ceste in gradnja krožišča Kmalu konec zastojev Že nekaj časa potekajo gradbena dela na državni cesti Maribor-Vurberk-Ptuj, na odseku Spodnji Duplek-Dvorjane. Prenova omenjenega odseka in še nekaterih vse do Ptuja je predvsem zaradi varnosti udeležencev v prometu še kako potrebna. O vrednosti vzdrževalnih del ter deležu podpisnic pogodbe Marjan Topič, višji svetovalec župana za okolje, prostor in gospodarske javne službe na Občini Duplek pojasnjuje: »Pogodbena vrednost celotne investicije, v okviru katere bo zgrajeno tudi novo krožišče za odcep Korenske ceste, znaša 1.169.306 evrov. Od tega financira Direkcija RS za infrastrukturo 77,11 % vrednosti, Občina Duplek pa 22,89 %«. Pogodbeni rok za zaključek vseh del je do konca oktobra letos, vendar bo le-ta zaradi dodatnih nepredvidenih del podaljšan za en mesec, do konca novembra, je še pojasnil Topič. Z modernizacijo tega odseka pa zagotovo ne bodo izvedeni vsi potrebni posegi za večjo varnost udeležencev v prometu. Posodobiti bi bilo treba še odsek pred Dvorjanami in tudi prehod preko ceste na Vurberku pri kulturnem domu; tu je namreč nepregledni ovinek in na njem prehod za pešce na pokopališče. O tem Marjan Topič: »Želja občine je seveda, da bi se rekonstrukcija celotne državne regionalne ceste Maribor-Vurberk-Ptuj, ki traja že skoraj dve desetletji, na- daljevala in tudi končala, vendar je to v prvi vrsti odvisno od zagotovitve potrebnih sredstev v državnem in seveda tudi občinskem proračunu. Trenutno za nadaljevanje še niso izpolnjeni vsi pogoji, saj država za nov odsek do Dvorjan, ki bo izveden kot novogradnja sicer po malo spremenjeni trasi, še ni odkupila vseh potrebnih zemljišč in zaradi tega še ni mogla pridobiti potrebnega gradbenega dovolje- nja za izvedbo. Po informacijah pa naj bi dela nadaljevali predvideno po državnem načrtu razvojnih programov, v obdobju 2016-2019.« O nevarnem prečkanju ceste na Vurberku Topič pravi: »Kot ugotavljate tudi sami, bo treba poskrbeti za ustrezno ureditev oz. označitev prehoda za pešce čez državno regionalno cesto na Vurberku v območju pokopališča. Po naših informacijah bo to urejeno sočasno z gradnjo dveh novih avtobusnih postajališč ob državni regionalni cesti na Vurberku, za kar naj bi država že naročila idejne zasnove. Dalje od tega pa žal še nismo prišli. Izvedba je odvisna od zagotovitve sredstev države za te namene in ne nazadnje tudi od uspešnosti lobiranja pri pristojnih državnih organih, za predmetno izvedbo v bližnji prihodnosti.« Janez Toplak Gradbišče na državni regionalni cesti v Spodnjem Dupleku Foto: Janez Toplak Foto: ML 8 Štajerski Slovenija petek • 7. oktobra 2016 Slovenija, Podravje • Projekt Zdrave ritke Pralne plenice se vračajo, Otroške plenice za enkratno uporabo postajajo vse večji ekološki problem. Društvo Ekologi brez meja (EBM) je zato pralne plenice. Te naj bi bile tudi cenejše in predvsem otrokovemu zdravju prijaznejše. Nič več le krpe Pralne plenice niso več bombažne kvadratne krpe kot nekoč, temveč so po obliki podobne tistim za enkratno uporabo. Poleg bombaža proizvajalci uporabljajo še bambus, konopljo ali volno. Plenice, plenični vložki in prekrivne hlačke so pralni, nekateri starši pa uporabljajo tudi plenične predloge, ki jih po uporabi zavržejo. Plenice se zapirajo z ježki ali pritiskači, njihovo velikost pa je mogoče prilagajati z gumbi. Proizvajajo jih v različnih barvah in vzorcih, ponekod pa na željo kupca nanje celo izvezejo otrokovo ime. S Po podatkih EBM otrok do kahlice porabi okoli 5.000 plenic za enkratno uporabo, kar znese več kot 870 kilogramov odpadkov letno. V EBM računajo: »Po statističnih podatkih se je v Sloveniji leta 2015 rodilo 20.641 otrok, ki bodo plenice uporabljali dve leti in pol. Tako lahko grobo ocenimo, da letno nastane preko 20.000 ton odpadnih plenic, njihovo odlaganje pa nas vsako leto stane 2 milijona evrov. Za odpadne plenice namreč ne velja podaljšana odgovornost proizvajalca, kar pomeni, da nakupna cena plenic ne vključuje stroškov ravnanja z njimi potem, ko postanejo odpadek. Ta strošek v celoti nosijo gospodinjstva.« Razgradila se • V- ■■■ ni še niti ena plenica Plenice za enkratno uporabo sicer predstavljajo le 2 do 3 % odpadkov iz gospodinjstev, vendar jih ni mogoče komposti- Starši v Sloveniji še vedno izbirajo predvsem plenice za enkratno uporabo, Ptuj • Teden dojenja v ptujski porodnišnici Za dobro otroka in matere V ptujski porodnišnici, kjer se letno rodi med 800 in 900 otrok, dojenju novorojenčkov posvečajo veliko pozornosti. Prav zato so se letos odločili za organizacijo dogodka, s katerim obeležujejo svetovni teden dojenja. Osebje ginekološko-po-rodnega oddelka, ki ga vodi predstojnik Saša Djukanovic, je v sredo v dnevnem prostoru porodnega oddelka izvedlo delavnice, namenjene bodočim mamicam. Med drugim so jim predstavili svoje delo in pomagali z nasveti, kako uspešno vzpostaviti dojenje kot zelo pomembno vez med otro- kom in materjo. Kot poudarja zdravnica Damijana Bosilj, si celotno osebje, tako v porodnih sobah kot na oddelku, prizadeva, da dojenje v čim več primerih dobro steče. Osebje je za to nalogo dobro izobraženo, bolnišnica pa je med 12 bolnišnicami v državi, ki imajo naziv novorojencem prijazna porodnišnica. Gre za pobudo Unicefa, ki spodbuja dojenje za dobro otroka in matere. Je pa bil tokratni dogodek le uvod v še večjega, ki ga pripravljajo in bo izpeljan 22. novembra. Takrat bodo ponovno odprli svoja vrata vsem obiskovalcem, pripravljajo pa tudi projekcijo filma o porodu v vodi. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji ta teden zaznamujemo teden dojenja, ki poudarja vlogo materinega mleka v življenju otroka že od prvih ur po rojstvu. Slovenija • Teden otroka Svet, v katerem želim živeti Prvi teden v mesecu oktobru vsako leto pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije poteka Teden otroka. Letos pod geslom Svet, v katerem želim živeti. Svetovni dan otroka je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov (ZN), po priporočilih ZN pa se obeležuje na prvi oktobrski ponedeljek. Nadgradnja tega je Teden otroka, v sklopu katerega so organizirane različne prostoča-sne in razvedrilne dejavnosti. Te letos potekajo pod geslom Svet, v katerem želim živeti. O tem, v kakšnem svetu bi otroci morali živeti, so na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zapisali: „Državni zbor prav v teh dneh obravnava predlog Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki vsebuje tudi prepoved telesnega kaznovanja otrok. S prepovedjo telesnega kaznovanja želimo dati še bolj nedvoumno sporočilo, da je vsako fizično nasilje nesprejemljivo. Družina je za vse nas zelo pomembna. Ni hujšega za otroka, kot če doživlja nasilje od svojih staršev, ljudi, ki jih ima najraje, v okolju, kjer bi se moral počutiti najbolj varnega. Do zdaj je več kot 50 držav telesno kaznovanje otrok že zakonsko prepovedalo, med njimi vse skandinavske države, Nemčija in Španija ter naši sosedi Avstrija in Hrvaška. Tik pred sprejetjem in uzakonitvijo takšne prepovedi smo tudi v Sloveniji. Verjamemo, da nam bo uspelo." Razgibano dogajanje tudi za najmlajše Ptujčane Vrsto let se aktivnostim ob Tednu otroka pridružujejo v Vrtcu Ptuj. V vseh enotah so te dni izvedli pestre dejavnosti za otroke, obenem pa medse povabili tudi predšolske otroke, ki sicer vrtca ne obiskujejo. Omogočili so jim popestritev dni in druženje z vrstniki. Tudi muzeji in galerije po vsej Sloveniji so se ponovno združili v skupno akcijo Z igro do dediščine. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so medse povabili Grajsko miško Flormaj, ki je otroke popeljala po galeriji ptujskega gradu. Jutri pa, kot zaključek dogodkov v sklopu Tedna otroka, v organizaciji Društva prijateljev mladine Ptuj, organizirajo v dvorani OŠ Ljudski vrt jesenski Živ-žav. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Teden otroka že vrsto let zapored praznujejo tudi v Vrtcu Ptuj. petek • 7. oktobra 2016 Slovenija Štajerski 9 vendar v posodobljeni obliki leta 2014 ob podpori ministrstva za okolje in prostor začelo projekt Zdrave ritke, s katerim promovira alternativo - saj so v primerjavi s pralnimi enostavnejše za uporabo. rati ali reciklirati. Sestavljene so namreč iz različnih materialov (papir, plastika, bombaž itd.), poleg tega pa jih starši navadno odvržejo skupaj s fekalijami, čeprav bi te načeloma morali odvreči v kanalizacijo. Odslužene plenice se lahko odlaga le v zabojnike z mešanimi odpadki, zaradi vonja in drugih tveganj pa je te treba prazniti pogosteje. Prav plenice naj bi najbolj zviševale delež odloženih biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih, kar je v nasprotju z zastavljenimi cilji EU. Plenice za enkratno uporabo se razgrajujejo med 200 in 500 let. Ker so jih izumili šele v 50. letih 20. stoletja (pri nas so v uporabi okoli tri desetletja), se torej nobena od doslej uporabljenih plenic še ni razgradila. Na trgu je sicer mogoče dobiti Bi se morale s plenicami ukvarjati tudi občine? V društvu Ekologi brez meja so izračunali, da letni strošek odlaganja plenic za enkratno uporabo samo v Mariboru znaša okoli 160.000 evrov. Če bi pralne plenice uporabljalo 60 % otrok, bi prihranili okoli 96.000 evrov (seveda pa ostaja vprašanje, v katerem žepu bi ta denar ostal) ... V društvu menijo: »Del teh prihrankov bi občine lahko namenile spodbudam za uporabo pralnih pleničk in vzpostavljanju lokalnih pralnic. Tako bi namesto obilnega polnjenja odlagališč pleničke poskrbele za nova, zelena delovna mesta.« V Sloveniji se za kakršne koli spodbude uporabe pralnih plenic doslej ni odločila še nobena občina. Podatka o tem, koliko staršev v Sloveniji uporablja pralne plenice, ni. V celotni Evropi po podatkih mednarodne Zero Waste zveze pralne plenice uporablja okoli 20 % staršev - 15 % predvsem iz ekonomskih in 5 % iz ekoloških razlogov. Menijo, da do velikih razlik med posameznimi območji prihaja tudi zato, ker nekatere lokalne skupnosti uporabo pralnih plenic ne le promo-virajo, pač pa tudi podpirajo. Ponekod staršem nakup pralnih plenic subvencionirajo (npr. v flamski regiji v Belgiji in številnih občinah v Italiji), pralne plenice uporabljajo v vrtcih (npr. v španski pokrajini Kataloniji) in odpirajo pralnice za plenice, kjer si lahko starši plenice tudi izposodijo (npr. v Italiji in Veliki Britaniji). tudi biološko razgradljive plenice za enkratno uporabo, ki jih je načeloma mogoče kompostirati. Po izkušnjah iz EU pa tako pridobljen kompost navadno presega dovoljene vsebnosti cinka v kompostu. V EBM pojasnjujejo, da plenice vsebujejo ostanke krem: »Proizvajalci v otroške kreme dodajajo cinkov oksid, ker preprečuje vnetne reakcije in občutljivost kože na zunanje vplive. Biološko razgradljive plenice vsebujejo tudi natrijev poliakrilat, ki ga ni mogoče kompostirati.« Rakotvorne snovi in hormonski motilci Večina staršev, ki se odloči za uporabo pralnih plenic, pa za to ne navaja ekoloških razlogov, temveč predvsem zdravstvene. Plenice za enkratno uporabo vsebujejo številne zdravju škodljive snovi. Največja težava je natrijev poliakrilat, ki tekočino spremeni v gel in tako otroku zagotavlja občutek suhosti, vendar naj bi obenem povzročal plenični izpuščaj in uroinfekt. Umetne dišave povečujejo tveganje za hormonske težave. Sporna je tudi prisotnost dioksina, ki nastaja kot stranski produkt beljenja papirja za plenice. Dioksin je v plenicah sicer prisoten le v sledeh, a je že pri izredno majhnih količinah nevaren in je na seznamu najbolj rakotvornih snovi. Zdravniki na Univerzi v Kielu v Nemčiji so leta 2000 z raziskavo ugotovili, da je v plenicah za enkratno uporabo temperatura za dobro stopinjo višja kot v plenicah iz bombaža, kar naj bi dolgoročno škodljivo vplivalo na reproduktivno zdravje otrok. Poleg tega otroci z zelo občutljivo kožo ali alergijami plenice iz naravnih materialov prenašajo mnogo bolje kot plenice za enkratno uporabo. Težave povzročajo tudi kreme in mazila; večina jih je izdelanih na podlagi naftnih derivatov, dodane pa so jim še dišave in druge snovi. Pri plenicah za enkratno uporabo so kreme obvezne, pri pralnih plenicah pa naj uporaba ne bi bila nujno potrebna. Tisoč evrov prihranka dobju previjanja stalo dodatnih 120 do 190 evrov, večinoma pa se perejo skupaj z drugim perilom in je torej strošek nižji.« Po ceni smo povprašali tudi enega redkih slovenskih proizvajalcev pralnih plenic, gorenjsko podjetje Viral. »Cena ene pralne plenice Racman znaša med okoli 15 in 27 evrov, optimalno število plenic za enega otroka pa je 20. Če starši uporabljajo samo pralne plenice, morajo torej zanje odšteti med 300 in 500 evrov,« pravijo. Ker so plenice enotne velikosti oz. rastejo z otrokom, je isti komplet mogoče uporabljati čez celo obdobje previjanja. Podjetje staršem ponuja celo možnost izposoje plenic, da jih lahko pred nakupom najprej preizkusijo. Pri več otrocih je lahko prihranek še večji. V Viralu zatrjujejo: »Pri zadostnem številu plenic in sušenju na vrvi plenice zdržijo vsaj obdobje previjanja enega otroka, torej okoli dve leti in pol oz. 300 pranj. Številni starši pa nam poročajo o bistveno daljši življenjski dobi naših plenic, ki zdržijo dva ali celo tri otroke.« Poudarjajo pa, da je življenjska doba pralnih plenic odvisna tudi od načina vzdrževanja: »Zaradi nevarnosti plesnenja je plenice treba oprati v treh dneh. Veliko staršev pere plenice pri 60 'C in morda občasno pri 95 'C, kar dejansko zadostuje. Plenice je mogoče prati skupaj z drugim tekstilom, likanje pa ni potrebno.« Plenice za enkratno uporabo povzročajo veliko onesnaženje, temu pa je treba prišteti še dolge transportne poti. V EBM menijo, da se je z izbiro pralnih plenic temu mogoče izogniti, obenem pa spodbujati lokalno gospodarstvo: »Pralne plenice namreč skoraj vedno izdelujejo mala ali srednje velika lokalna podjetja, ki jih imamo tudi v Sloveniji. Namesto večanja dobička multinacionalkam tako prispevamo k razvoju gospodarstva doma.« Eva Milošič V EBM so prepričani, da so pralne plenice tudi bolj ekonomične: »Za plenice za enkratno uporabo starši v dveh letih in pol odštejejo okvirno 1.400 evrov, medtem ko jih nakup kompleta pralnih plenic stane okoli 400 evrov. Če bi plenice prali posebej, bi to v celem ob- Pralne plenice v vrtcih Po podatkih, ki nam jih je uspelo pridobiti, pralne plenice uporabljajo v vrtcih na Ptuju, v Novi Gorici in Vrhniki, pa tudi v nekaterih manjših zasebnih vrtcih po Sloveniji. Elizabeta Žust iz Vrtca Vrhnika, ki se je projektu Zdrave ritke priključil prvi, pojasnjuje: »Pralne plenice uporabljamo za ves čas bivanja otroka v vrtcu, preden gre otrok domov, pa ga previjemo v plenice za enkratno uporabo. Na začetku so nekateri starši vztrajali, da njihov otrok ne bo nosil plenic, ki jih je prej nosil drug otrok, zdaj pa so odzivi zelo dobri.« Vrtec Lenart Pomočnica ravnateljice Aleksandra Selinšek pojasnjuje, da pralnih plenic ne uporabljajo: »Akcijo Zdrave ritke poznamo in smo se o njej že pogovarjali z občino. Iščemo rešitve, ki bodo sprejemljive tako za občino kot za starše. Akcija je zanimiva in seveda ekološka, vsekakor pa pomeni večje stroške našega zavoda (novo delovno mesto in večjo porabo energije, torej tudi višjo ekonomsko ceno). V prihodnje se bomo kot eko vrtec vsekakor nagibali k ekološki izbiri.« Vrtec Ormož Tudi v ormoškem vrtcu pralnih plenic ne uporabljajo. Ravnateljica Simona Meško pravi: »Akcijo Zdrave ritke poznamo in smo o njej že razmišljali, a smo pri ponudniku dosegli ugodno ceno bio razgradljivih plenic, ki jih v našem vrtcu uporabljamo že kakšno leto. Vsekakor dopuščamo tudi možnost, da bomo v prihodnosti prešli na pralne plenice.« Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica Organizatorica prehrane in zdravstveno-higienskega režima Petra Lozinšek pojasnjuje, da njihov vrtec plenic ne nabavlja: »Plenice kupujejo starši otrok, zato o uporabi pralnih plenic nismo razmišljali.« Vrtec Ptuj V ptujskem vrtcu že vsa leta, neodvisno od akcije Zdrave ritke, uporabljajo pralne plenice. Ravnateljica Božena Bratuž pojasnjuje: »Plenice kupuje in vzdržuje vrtec, ta strošek pa je sestavni del skupnih materialnih stroškov. Uporabe plenic za enkratno uporabo nismo prepovedali, vendar morajo plenice v tem primeru zagotavljati starši. Po mnenju mnogih je uporaba pralnih plenic nazadnjaška, zato se s takšno odločitvijo nismo preveč javno hvalili. Kolikor vem, pa smo v tem ravnanju dokaj osamljeni.« Foto: Viral Foto: Viral 10 Štajerski Kultura petek • 7. oktobra 2016 Ptuj • Vitrina meseca v dominikanskem samostanu Ste opazili rdeč kavelj? Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in Javnimi službami Ptuj v dominikanskem samostanu pripravil tretjo vitrino meseca. Tokrat so razstavili skrivnostno kamnito glavo obešenca s trpečim izrazom na obrazu. Glava je vsaj od leta 1930 (iz tega leta se je namreč ohranila fotografija) visela v križnem hodniku dominikanskega samostana. Ob nedavni prenovi objekta so glavo umaknili v muzejske depoje, v hodniku pa je še vedno mogoče videti rdeč kavelj, na katerem je visela. Dokumentov o tem kiparskem fragmentu ni, zato ga dolgo niso mogli umestiti v noben kontekst. Raziskav se je nato lotila dr. Polona Vidmar z mariborske Filozofske fakultete, svoja dognanja pa predstavila s predavanjem. Zgodovinar Franc Kovačič je leta 1914 v zgodovini dominikanskega samostana zapisal legendo, da se je neki dominikanski redovnik obesil, v samostanu pa naj bi v svarilo drugim obesili to glavo. Sam je sicer menil, da so domini-kanci, ki so imeli krvno sodstvo, upodobitev kaznovanega moškega obesili na javnem kraju v svarilo hudodelcem. Vidmarjeva je ugotovila, da nobena od teh interpretacij ne drži. Glava iz peščenega apnenca je sicer delno poškodovana, ven- Eno najkakovostnejših baročnih kiparskih del v zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je predstavila dr. Polona Vidmar. dar gre za mehanske poškodbe. Sama površina kipa pa je ohranjena tako dobro, da gotovo ni bila izpostavljena zunanjim vremen- Dominikancu se obetajo lepši časi Župan mestne občine Ptuj Miran Senčar je v pozdravnem nagovoru pojasnil, da je bilo letos denarja za program oživljanja ptujskega dominikanskega samostana bolj malo, vendar je napovedal: »Programska sredstva za dominikanski samostan bodo prihodnje leto bistveno višja kot letos, poleg tega pa nameravamo zaposliti vsaj eno osebo.« Obnova samostana naj bi se nadaljevala v letu 2018. skim vplivom. Ena polovica obraza je izklesana veliko natančneje kot druga, po spoju med glavo in vratom sodeč pa je prvotno šlo za celopostavno ležečo figuro. Glavo so zaradi poškodb ali iz drugih razlogov kasneje pazljivo odklesali od telesa, ki se verjetno ni ohranilo. Vidmarjeva zato meni, da je šlo za ležečo figuro umirajočega svetnika, morda s katerega od oltarjev ptujske dominikanske cerkve. »Obrazne poteze in upodobitev čustev kažejo, da je svetnika izklesal mariborski kipar Jožef Straub. Ta je sredi 18. stoletja ustvarjal po naročilu ptujskih minoritov, pa tudi drugih bližjih cerkva. Ali je umirajočega svetnika izklesal po naročilu ptujskih dominikancev, ostaja odprto vprašanje,« je pojasnila. Odprtje vitrine meseca sta obogatila harmonikarja Ajša Vin-kler in Enej Marin, učenca Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Na četrti vitrini meseca je dr. Marjeta Ciglenečki predstavila idejne načrte arhitekta Branka Kocmuta za ureditev spominskega parka pred dominikanskim samostanom. V parku naj bi stal tudi bronast spomenik Jožeta Lacka kiparja Jakoba Savinška. Eva Milošič Ptuj • Odprtje razstave likovnih del slikarske kolonije Turnišče Ljubiteljski likovniki v nov razstavni prostor V predprostoru knjižnice Šolskega centra Ptuj so odprli razstavo likovnih del, ki so junija letos nastala v slikarski koloniji na Turniščah, obenem pa tudi nov razstavni prostor. Slikarsko kolonijo je pripravila Likovna sekcija dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj v sodelovanju z Območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj. Prva leta so temo ustvarjanja določili, letos pa je bila prosta; likovnike so pritegnili predvsem motivi dvorca in parka, ki ga obdaja. 29 ljubiteljskih likovnikov je svoja dela zdaj postavilo na ogled, odprtje razstave pa je z glasbo popestril kitarist Bor Drevenšek iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Vodja Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj Bernardka Kos pojasnjuje, da ljubiteljski likovniki sicer redno razstavljajo na ptujskih razstaviščih (v restavraciji Ribič, blagovnici Mercator, Domu Franca Krambergerja, grand hotelu Primus in Javnih službah Ptuj), kljub temu pa so razstavni prostor za večje število del zelo pogrešali: »Hvaležni smo vodstvu Šolskega centra Ptuj, ki se je odzvalo pobudi Vlaste Stojak in nam uredilo razstavišče.« Likovno sekcijo dr. Štefke Cobelj, ki povezuje ljubiteljske sli- karje in kiparje, so ustanovili leta 1972, danes pa šteje 36 članov. Njihova mentorja sta profesorja likovne vzgoje Jože Foltin in Franc Simonič, občasno pa tudi akademski slikar Dušan Fišer. Člani sekcije so pretežno upokojenci, vendar želijo svojo dejavnost približati mladim in jih povabiti medse. Kosova meni, da je tudi zato novo razstavišče zelo primerno: »Odprli smo novo dimenzijo delovanja sekcije in se medgene-racijsko povezali.« Eva Milošič Razstavo likovnih del slikarske kolonije Turnišče si lahko v Šolskem centru Ptuj ogledate do konca novembra. Tednikova knjigarnica Naj se vam ljubi, je smiselno in ne nehajte Ko se je zaslutilo nepreklicno umikanje poletja in ni, da bi zvečer brkljala in posedala na vrtu ali vrtela pedale do poznega večera tam po nasipu, ob Dravi, me je zajela ena taka togota: brrr, tema in kaj bom počela ves ljubi večer za štirimi zidovi. Taki jesensko-večer-ni pesimizem se je zalezel v vsakdan in ni je bilo knjige, ki bi prinesla vedrino. Dokler nisem zasledila čti-va avtorja - mirno lahko rečem - čigar oboževalka sem! Ne, ne, ne gre za kak nov roman ali redko humor-no dragotino ali za kakšno žanrsko uspešnico, tudi ne za razvpito in zaželeno tuje avtorsko pero. Pravzaprav sploh ne gre za pisatelja, marveč me že leta navdušujejo pisni razmisleki in vrhunske esejistične objave mojstra oblikovanja, virtuoza v lesu, ki se prilega telesu, ko želi posedeti in hkrati uživati v vrhunskem kiparskem izdelku. Profesor Janez Suhadolc je pravkar v najstarejši slovenski založniški hiši, Mohorjevi družbi, izdal novo zbirko razmišljanj, tudi s popotovanj, z naslovom Ljubi se mi ne, smisla nima, nehati ne morem. Knjiga je po oblikovni plati, zasnovi in opremi kakor nadaljevanje tiste iz leta 2001 z naslovom Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom ... in jo je izdala založba Mondena. Pa vendar se izdaji prav toliko ločita kot sta si podobni - mehka vezava, enak format in papir, enako urejeni naslovna in zadnja platnica. Prva ima 275 strani, druga, nova je debelejša, šteje 348 strani. Če prvo pogledaš v hrbet, vidiš nanizanih sedem kvadratov (vijoličast, oranžen, rumen, roza, svetlo moder, temno moder in zelen). Na temno modrem je izpisan naslov knjige in daje videz celotnega knjižnega hrbta, ki ga prekrivajo barvasti oblep-ki. Hrbet pri drugi izdaji je umirjen, kvadratki na hrbtu so v umirjenih vijolično rjavih niansah . Prvi knjigi se zunanjost svetlika, druga je mat. Z obeh zre avtor v bralca, naravnost iz oči v oči, toda na prvi Suhadolc zre skozi svoj stol (foto Barbara Čeferin), ki si ga je tako, brez zapolnjenega sedala poveznil na rami, avtor gleda nekoliko gor, v bralca. Na drugi, torej novi knjigi, je enako postavljena slika avtorja, toda ni stola, večino kompozicije zavzema Suhadolčeva skeptična, pomenljiva drža, v lahkotni srajci, z desnico ob boku, levico na naslanja na les, ki čaka lepo zložen v ozadju (foto Dragan Arrigler). Odlična sta oba naslovna portreta, ki zaokrožujeta, dopolnjujeta, ja, verificirata naslov knjige. Ampak druga je pisana ob stranskem pogledu na knjižni blok! Ilustracije?! Da, pisani pasteli s poti Janeza Suhadolca! Pa ne le ti . Tako med drugim pravi avtor v Uvodnih pripombah (str. 5): ».Ne morem se načuditi pogumu načrtovalcev avtocest. Brigajo jih polja, pašniki, planine! Obregnem se ob nekatera ustaljena prepričanja in ravnanja. Ugotavljam, na primer, da je avtomobil bedasta naprava. Narejena je za pet oseb zato, da se vozi v njej samo eden! Večkrat imam vtis, da s svojim pisanjem nimam nobenega vpliva na ravnanje svojih rojakov. Tolaži me misel, da mi nihče ne more očitati: 'Zakuga pa nis prej povedu?' Zamotanim stavkom in nejasnim besedam se skušam izogibati. Nekje sem slišal, da se tistega, ki piše zamotano in nerazumljivo, sumi, da še sam ne ve, o čem piše. Mnogi bralci mojih prejšnjih knjig pripominjajo, da so moji teksti zabavni. To sprejemam kot priznanje svojemu pisanju, čeprav bi se tu in tam lahko še malo razžalostili!« Knjiga je tematsko razdeljena, največ esejev zadeva arhitekturo in oblikovanje, Z zrnom soli je naslovljen sklop na-cionalno-kulturnih vprašanj, praznovanj, poimenovanj, S poti pa avtorska razmišlja na kolesu in čolnu. Zadnji sklop, poimenovan Mimogrede, zaključuje kratek zapis Razstava NIČ, ki začenja tako: »Nisem edini, ki se sprašuje, zakaj se je nekomu ljubilo ustvariti prostor, vesolje svetlobo ., ne nazadnje tudi Zemljo z vso opremo, ki jo premore. Zakaj ni šel rajši v kino, ali pa zakaj ni gojil vrtnic, se ukvarjal z jogo, šel na jogurt z burekom ali kaj podobnega . Berite! Naj se vam ljubi, je smiselno in ne nehajte brati, mimogrede, lahko se posvetujete s knjižničarjem. Liljana Klemenčič Foto: EM Rokomet Ženski reprezentančni rokomet na Ptuju Strani 12 Rokomet Ormož z vodilno Ribnico, Drava z Dobovo Stran 12 Padalstvo AK Ptuj na peti tekmi sezone peti Stran 13 Atletika Štiri medalje ptujskim atletom Stran 13 Igor Kopše Ubranil naslov svetovnega amaterskega prvaka Stran 14 Strelstvo Venta postal svetovni študentski prvak Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Reprezentanca Slovenije Kampl utrujen, Beric poškodovan, Pihler šokiran Slovensko nogometno reprezentanco čakata v naslednjih dneh dve izjemno pomembni tekmi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2018. V soboto bodo igrali s Slovaško, v torek pa še z Anglijo - obe tekmi bosta v ljubljanskih Stožicah. Selektor Srečko Katanec ima kar nekaj težav s sestavo ekipe, a s takšnimi in podobnimi težavami se v tem terminu srečujejo praktično vsi selektorji. Tako npr. angleški (začasni) selektor Gareth Southgate ne bo mogel računati na Keana, Sterlinga in Johnsona, pri Slovakih pa manjkata Škrtel in Weiss. A vse to so le malenkostne težave glede na tiste, ki jih ima hrvaški selektor Ante Čačic, ki je zaradi poškodb ostal brez Modriča, Rakiti-ča, Lovrena in Pjace. Največ vprašanj in razburjenja je med navijači naše nogometne reprezentance povzročila odpoved Kevi-na Kampla. Odlični vezist nemškega Bayerja je Katancu poslal sporočilo, v katerem je zapisal, da je preveč utrujen za nastop v državnem dresu. »Upam, da mi selektor ne zameri in da to zanj ne pomeni, da več ne želim igrati za Slovenijo. Tokrat pač potrebujem počitek, govoril sem tudi s predsednikom NZS in zdaj UEFA Aleksandrom Če-ferinom ter mu pojasnil. Mislim, da me razume. Upam, da me tudi Katanec in da bo to lahko sprejel,« je za spletno stran Ekipa24 poudaril Kampl. »Videl sem, da je v enem mesecu odigral devet tekem. Verjetno nam tak res ne bi bil v pomoč,« je kratko komentiral Katanec. V medijih se sicer pojavljajo ugibanja o tem, da je Kampl nezadovoljen z igralnim položajem v reprezentanci in da naj bi med njim in selektorjem po tekmi z Litvo prišlo do spora, kar je potrdil tudi Kampl sam. Druga slaba novica za Ka-tanca je ta, da je poškodovan Robert Beric Napadalec francoskega Saint-Etienna je poškodbo staknil na predzadnji tekmi francoskega pr- venstva proti Lillu, nato čez teden še zaigral prvi polčas proti Lyonu, podrobnejši pregled pa je pokazal poškodbo mišice. Pihler: »Res gre na bolje« Med tistimi, ki bodo poskušali zakrpati nastale vrzeli, bo tudi novinec v dresu z reprezentančnim grbom Aleks Pihler. Igralec, ki je v lanski sezoni doživel pravi razcvet v dresu Zavrča, je po prestopu v Maribor naredil korak naprej v svoji karieri. Njegove predstave je opazil tudi Katanec in mu namenil poziv v izbrano vrsto. »Bil sem presenečen. Pričakoval sem povabilo v mlado reprezentanco, ko pa sem dobil povabilo v člansko, sem bil res zelo vesel. S punco sva sedela na kavču in me je kar šokiralo,« je pojasnil 22-letnik. »Kariera se je kar naenkrat obrnila, od tega, ko sem igral v drugi ligi, do igranja v članski reprezentanci. Res gre na bolje.« Foto: Črtomir Goznik Aleks Pihler je v dveh letih doživel izjemen nogometni razvoj: uveljavil se je v Zavrču, prestop v Maribor pa mu je utrl celo pot v reprezentanco. Po prvem srečanju s soigralci v reprezentanci pa je dejal: »Super je, to so posebni občutki. To so igralci, ki igrajo v najboljših klubih na svetu in zelo sem vesel, da sem zraven. Upam, da bom dal svoj delež v tej ekipi.« Birsa: »To bo povsem drugačna tekma« Pred tekmo s Slovaško je eden od izkušenejših igralcev Valter Birsa povedal: Nogomet • 2. SNL Završke vrste redčijo poškodbe, Drava po presenečenje NK Zavrč Pred nogometaši Zavrča je nov zelo zahteven test. Po tem, ko v preteklem krogu niso uspeli zlomiti Zarice, jim tokrat v petek zvečer v goste prihaja ekipa Ankarana, ki letos velja za najpri-jetnejše presenečenje lige. Primorci namreč zasedajo izjemno 2. mesto na lestvici, čeprav jim je pred prvenstvom marsikdo obetal boj za obstanek. Na drugi strani so Zavrčani še vedno zadnji in morebitna zmaga bi res bila pravi obliž na vse dosedanje rane. Postavo Zavrča pa žal krojijo poškodbe in strateg domače vrste Miran Emeršič bo imel kar nekaj težav s sestavo moštva, ki je že tako ali tako številčno zelo skromno. Zaradi poškodbe kolena v preteklem krogu tokrat v mo- štvu zagotovo ne bo branilca Ahca. Že dalj časa je odsoten tudi Brodnjak, težave pa imata tudi A. Krajnc in Murko, za katera se zdravniška služba Haložanov trudi, da bi ju usposobila za pomemben nastop. Kljub temu v domačem taboru ne objokujejo situacije, kdor bo pač dobil priložnost, bo moral dati vse od sebe, da bi naposled zadovoljil tudi občinstvo, ki si zasluži čimprejšnje izboljšanje položaja na prvenstveni lestvici. Miran Emeršič, trener Za-vrča, pričakuje napet obračun: »Skušali se bomo čim bolje pripraviti na srečanje 2. SNL, 10. krog: Zavrč - Ankaran-Hrvatini, petek, 7. 10., ob 19.00 v Zavrču in tekmo proti Ankaranu tudi dobiti. Prav gotovo bodo dali fantje, ki jih imamo trenutno na voljo, vse od sebe, kolikor so pač v tem trenutku zmožni. Upam, da se bomo do petka 'sestavili', odigrali dobro tekmo in zmagali. Gostov ne poznam preveč dobro, v vsakem primeru pa gre za trdo in čvrsto ekipo, ki ne prejema veliko zadetkov, v napadu pa unovčijo individualno kakovost, ki jo imajo.« tp NK Drava V taboru NK Drava se je v zadnjih krogih na tekmah pojavilo veliko preveč nihanj v igri in tudi napak, da bi lahko vpisali pozitivne rezultate. Resda večinoma mlada ptujska ekipa ima določen kredit, a tega počasi zapravlja. Res pa je tudi, da je v zadnjem obdobju igrala zares proti kakovostnejšim tekmecem, ki so svoje prednosti znali izkoristiti. Tako sta bili tekmi s Triglavom in Roltekom Do- bom priložnost, na katerih bi Drava lahko presenetila, a je bilo v modri ekipi premalo razpoloženih igralcev. Nobeno presenečenje pa - - .rV -a»,.. & : viffl - ■■■'■ »Naša reakcija po zaostanku 0:2 proti Litvi je bila zelo pozitivna, na tistem je treba graditi. Toda tokrat bo drugače, tako proti Slovakom kot proti Angležem bo težje držati žogo v svoji posesti. So stvari, na katerih moramo graditi, so pa stvari, ki ne bodo enake kot proti Litvi. Slabosti tekmecev bomo poskusili izkoristiti in upali, da tudi oni ne bodo imeli najboljšega dneva.« Birsa je za reprezentanco zbral že 82 nastopov, z Boštjanom Cesarjem sta trenutno tudi v vlogi mentorjev mladim, ki prihajajo: »Veliko igralcev je mladih, ki se pripravljajo na mogoče največji preskok, da bodo oni prevzeli vodilne vloge v reprezentanci. Tu je treba pomagati, da se vse skupaj poveže. Včasih se za to potrebuje nekaj več časa. Na vsaki tekmi poskušamo dati maksimum, včasih gre dobro, včasih ne. A zagotovo vsi, ki igramo, pridemo utrujeni z igrišča, nihče ne pride sem le zaradi druženja. Res je, da tudi nam včasih ne gre, takrat potrebujemo pomoč navijačev, mogoče tudi malce potrpežljivosti. Ko nam ne gre, je še najtežje prav nam. Če pa bi se vse skupaj obrnilo v 'po-zitivo', bi mogoče šlo tudi na igrišču. Z malo sreče se vse skupaj lahko hitro obrne.« JM, sta ni več naslednji tekmec modrih, ekipa Brežic. Ta glede na kakovost zasedbe očitno sodi v sredino lestvice. Po-savci imajo nekaj odličnih posameznikov, kar smo se lahko prepričali tudi na uvodni tekmi letošnje sezone, ko sta se na Ptuju tekmeca razšla brez zmagovalca (2:2). Drava odhaja na gostovanje brez poškodovanih Hriberni-ka in Leskovarja, vendar z veliko željo, da končno odigra celotno tekmo na visokem nivoju. Pred tekmo z Brežicami je trener ptujske ekipe Simon Sešlar dejal: »Z Brežicami lahko igramo povsem enakovredno, saj niso veliko kakovostnejša ekipa od nas. Na tej tekmi si preprosto ne smemo več privoščiti toliko napak v igri in na njej v prvi vrsti ne želimo izgubiti.« David Breznik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave bodo v Brežicah poskušali odpraviti napake iz zadnjih srečanj. 2. SNL, 10. krog Brežice Terme Čatež -Drava, sobota, 8.10, ob 15.00 v Brežicah 12 Štajerski Šport petek • 7. oktobra 2016 Rokomet • Reprezentanca Slovenije Rokomet • Jeruzalem Ormož » Na Ptuju smo z vsem zelo zadovoljni « ŽRK Aklimat Ptuj in Rokometna zveza Slovenije (RZS) sta v sredo in četrtek v Ljudskem vrtu na Ptuju organizirala dve prijateljski tekmi, v katerih sta se pomerili članski reprezentanci Slovenije in Češke. Srečanji sta sodili v sklop priprav na evropsko prvenstvo na Švedskem, ki bo decembra letos. Sredino tekmo so dobile gostje, ki so slavile s 27:30 (11:15). Domačinke so na koncu ublažile poraz, v drugem polčasu so že zaostajale za devet zadetkov (16:25). Čehinje so neusmiljeno zadevale predvsem iz »polkonter in konter«, najboljša strelka v naši izbrani vrsti pa je bila Stankova, ki je zadela petkrat. V četrtek je bila v Ljudskem vrtu odigrana še ena tekma med istima tekmicama. Po tekmi je Ana Mihaela Ciora, ki v ŽRK Aklimat Ptuj opravlja naloge strokovnega vodje, povedala, kako je prišlo do tega, da je reprezentanca gostovala na Ptuju: »Avgusta sva govorili z Anjo Frešer, ki je pri RZS koordinator vseh ženskih selekcije in glede na dejstvo, da se je ženski rokomet na Ptuju spet Foto: Črtomir Goznik Slovenska, ženska izbrana rokometna članska vrsta je na Ptuju odigrala dve prijateljski tekmi s selekcijo Češke. uvrstil v 1. ligo, nam je bila ponujena organizacija dveh tekem. To smo seveda takoj sprejeli in takoj zatem stopili v kontakt z RZS, s katero smo tudi organizirali tekmi s Češko. Kot organizatorji smo se zelo potrudili, da bi se ekipi tukaj dobro počutili, zato verjamem, da bomo na Ptuju enkrat organizirali tudi uradne tekme, ne le prijateljskih.« Prav tako je bil z gostovanjem na Ptuju zelo zadovoljen tudi selektor Uroš Bregar: »Vesel sem, da smo igrali na Ptuju, ki mi je bil zmeraj simpatičen kot rokometno mesto. Na tem mestu Rokomet • 2. SRL (m), RK Velika Nedelja Začenjajo tudi drugoligaši, Nedeljani v Metliki ■ a V-1 V soboto prvenstvo začenjajo tudi ro-kometaši Velike Nedelje. Po nekaj slabših sezonah so tokrat apetiti nekoliko večji. Želja vodstva kluba in igralcev je osvojitev enega od prvih dveh mest, ki vodita v 1. B DRL. V pavzi je vodstvo kluba opravilo dobro delo, saj so sestavili ekipo, ki bi lahko dosegla visoko zastavljene cilje. Ekipa, ki jo bosta tudi letos vodila trener Matjaž Hanželič in pomočnik Maksimi-ljan Dogša, je doživela nekaj sprememb, saj so odšli Dejan Kociper, Vid Lukman, Teo Prapotnik in Tadej Vukan; Matic Marin pa si je zaradi obveznosti vzel od- Tenis mor. Njihova mesta so zasedli: povratnika Dejan Veselko in Kristijan Prapotnik, Aljaž Sok, Matic Štumberger, in kot zadnja okrepitev še vratar Matic Šulek Iz Ormoža sta na posodo prišla Miha Kol-mančič in Matic Topolovec, med zelene pa je prestopil Damir Mavrič. Konkurenca v ligi bo zelo močna, saj si bosta povratek poskušali priigrati ekipi Železnikov in Grosuplja, ki sta v minuli sezoni izpadli iz 1. B DRL. Ne gre pa pozabiti še na ekipi Hrpelje-Kozina in Metlika ter vseh drugih ekip, med katerimi je tudi Velika Nedelja. Velikonedeljčani niso imeli srečne roke pri žrebu, saj na začetku sezone dvakrat gostujejo, in sicer pri dveh izredno močnih ekipah in kandidatih za sam vrh, Metliki in Hrpelju Kozini. Šele v tretjem krogu bo sledila prva domača tekma proti Arcontu Radgoni, ki bo tekmec Veliko-nedeljčanov tudi v 1/16 pokala Slovenije, tokrat v Radencih. Pri Veliki Nedelji je torej vse pripravljeno na uspešno sezono, svoje pa lahko dodajo tudi navijači, ki so vedno bili in bodo tudi letos »osmi igralec« svoje ekipe! JankoMeško Rola Halysu in Tiafoeu odvzel le po niz Ptujčan Blaž Rola je ta teden dopolnil 26 let (čestitamo!), na ATP-lestvici pa trenutno zaseda 208. mesto. Izmed Slovencev sta sedaj pred njim Grega Žemlja (162.) in Blaž Kavčič (206.). Rola in Žemlja sta ta teden nastopala na močnem challenger turnirju v Stocktonu, kjer nagradni sklad znaša 100.000 dolarjev. Oba sta že v 1. krogu naletela na previsoki oviri: Žemlja je 4:6, 6:3, 1:6 izgubil proti 2. nosilcu, Američanu Timu Smyczeku (134.), Rola pa proti 3. nosilcu, Francesu Tia-fou - 6:3, 5:7, 3:6. Eden najboljših mladih igralcev na svetu, 18-letni Tiafoe, je v 2. nizu ubranil sedem break priložnosti Blaža, sam pa je v zaključku niza izkoristil eno od treh. Izenačen zadnji niz je Američan odločil z enim samim breakom (1/1) ... Podobna zgodba se je odvila tudi pred tednom na podobnem challenger turnirju v Tiburonu, kjer je Rola moral priznati premoč mlademu Francozu Quentinu Halysu - 7:5, 6:7(5), 1:6. Sta pa bila Rola in Žemlja uspešnejša med dvojicami, kjer sta se preko kvalifikacij prebila do četrtfinala. Mastersi v polnem teku Pretekli konec tedna so se začeli zaključni turnirji domače sezone -mastersi. V posameznih starostnih kategorijah se meri po 12 najboljših; pri članih in mladincih je konkurenca okrnjena (najboljši nastopajo na mednarodnih turnirjih), pri najmlajših pa so prisotni praktično vsi najboljši. Člani in članice ter mladi od 8. do 11. leta starosti so se merili v Kopru, vsi drugi bodo masterse odigrali na Otočcu. Pri članih je slavil Miha Okorn (MAX Ljubljana), pri članicah pa Sara Palčič (Talos), Ptujčani pa na turnirju niso imeli svojih predstavnikov. V najmlajših kategorijah so TK Terme Ptuj zastopali Klemen Gril (midi), Alja Plohl (midi) in Nejc Klasič (do 10 let). Najbolje se je v kategoriji midi tenis odrezala Alja, ki se je prebila do polfinala. JM Na derbiju z vodilno Ribnico se bo pelo čez celo tekmo čestitam tako ženski kot moški ekipi, ki sta spet v 1. ligi, kar pomeni da se je rokomet spet vrnil v naše najstarejše mesto. Glede nastanitve in bivanja lahko rečem samo to, da smo zelo zadovoljni, tudi dvorana je lepa in upam, da bomo na Ptuj še prišli.« tp KADETI: Gorenje - Jeruzalem 31:19 (17:7) JERUZALEM: Ž. Firšt Šeruga, J. Milec; Toplak 3, N. Sovič, I. Belec 4, T. Šulek 3, G. Hebar 3, A. Notersberg 3, T. Torič 3, A. Munda. Trener: Mladen Grabovac. Velenjska ekipa 2000/01 spada med najboljše v državi, kar so rokometaši Gorenja tudi dokazali proti Ormožanom, ki so doživeli prvi prvenstveni poraz. V soboto, 8. 10., čaka Ormožane ob 15.15 domača tekma proti sosedom s Ptuja. Obe ekipi si želita uvrstitve v polfinale DP, zato se obeta zelo zanimiva tekma, vredna ogleda. STAREJŠI DEČKI B: Gorenje - Jeruzalem 17:22 (8:11) JERUZALEM: A. Zemljič; N. Novak, E. Kova-čec 2, B. Fergola, R. Rubin 4, D. Škrinjar 1, Ž. Borko 2, J. Lukman 11, M. Voršič 2. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. Kljub poškodbi prvega strelca ekipe Gašperja Cvetka in novi poškodbi že v uvodu tekme edinega levičarja Nika Novaka je ekipa Jeruzalema v Rdeči dvorani odigrala zelo dobro tekmo in osvojila dve pomembni točki. Žal si je na tekmi prst poškodoval še Blaž Fergola in v zaključku tekme so gostje ostali celo brez ene samcate menjave, vendar jim je uspelo zaustaviti nalet Velenjčanov. V soboto, 8. 10., ob 13.30 ekipo čaka domača tekma proti Gradcu, ki nastopa v slovenski ligi. UK Za nami je pet odigranih krogov, 30 odigranih tekem in na samem vrhu ni večjih presenečenj. Vodi Ribnica z maksimalnim izkupičkom točk pred Koprom, ki je klonil le proti Krki. Edini poraz v Novem mestu so doživeli tudi Or-možani, ki s sedmimi točkami zasedajo četrto mesto. Mesto pred njim, čeprav z istim izkupičkom točk, držijo Škofjelo-čani, ki so zaenkrat pozitivno presenečenje prvenstva. Negativno presenečenje prvenstva so Mariborčani. Dravo, trenutno pri štirih točkah na devetem mestu, čaka hud boj za obstanek v ligi. Trenutno edina brez točk je Izola, ki pa že išče okrepitve za nadaljevanje sezone. Ali bo to dovolj za obstanek, bo pokazal čas. Letos iz lige izpadejo namreč kar štiri moštva in čaka nas izjemno dramatično prvenstvo tako v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka kot za obstanek v ligi. Ribnica melje vse pred sabo Četa trenerja Roberta Begu-ša je v petih tekmah po vrsti premagala: Krko (+3), Trimo (+3), Izolo (+13), Dravo (+8), Dobovo (+4). V povprečju Ribničani zmagujejo z osmimi goli prednosti. Gre za ekipo, ki je že dalj časa v tej zasedbi na prvoligaški sceni in ima v svojih vrstah nekaj odličnih posameznikov. Prvo ime je zagotovo organizator Patrik Leban, odličen v igri 1 na 1 ter izjemen asistent. V Ribnici so najbolj ponosni na domačo trojko v zunanji liniji: Jan Grebenc, Blaž Nosan, Nik He-nigman. Trojka, ki z metom z razdalje lahko razbije vsako ekipo 1. A DRL. Iz ribniške rokometne šole izhajata tudi Jošt Perovšek in Mark Klarič, ki veljata za najboljši vratarski par 1. A DRL, če upoštevamo, da v rednem delu sezone ni vratarjev Celja PL in Gorenja. Skratka stroj, ki melje vse pred sabo, ampak tudi stroj se tu in tam lahko pokvari. In če se kje lahko pokvari, je to prav v Ormožu, v polni trdnjavi Hardek. Na Hardeku ni bele zastave Zadnji dve medsebojni domači tekmi na Hardeku so dobili Ormožani (26:23, 33:31). Nepozabna je tekma, ki je bila odigrana 6. maja 2015. V 20. minuti je Ribnica vodila z neverjetnih 6:17. Ribniški stroj je 1. mladinska liga REZULTATI 2. KROGA: Koper 2013 - Urbanscape Loka 25:30 (15:14), Slovan - Mo-kerc-Ig 22:30 (12:14), Krško - Krim-Olimpija prestavljeno, Trimo Trebnje - Riko Ribnica 36:31 (17:11), Drava Ptuj - Krka 31:32 (16:15), Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 40:30 (23:17). mlel prvo tretjino tekme, nato pa pokazal, da so tudi Ribni-čani le ljudje iz krvi ter mesa. Ormožani so po velikem zaostanku na krilih svojih navijačev spreobrnili potek tekme in spisali preobrat, ki ga četa trenerja Beguša še danes ni pozabila in ga nekaj časa še ne bo. Tudi iz tega razloga bodo Ribničani še posebej motivirani za derbi 6. kroga v Ormožu: »Moja želja in želja mojih igralcev je le ena: da v imenitnem športnem vzdušju damo vse od sebe in zadovoljimo naše navijače. Verjamem, da bo Hardek pokal po šivih, saj si naša in tudi ribniška ekipa to zaslužita,« je pred tekmo povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Rumena klubska majica - prost vstop za celotno družino Rokometaši mlajših selekcij RK Jeruzalem (mlajši dečki, mini rokomet) so v minulih dneh prejeli rumene klubske majice, ki na sobotno tekmo (ob 19.00) omogočajo prost vstop za celotno družino. Pogoj za prost vstop je, da ima otrok oblečeno rumeno klubsko majico, ki omogoča brezplačen ogled tekme otroku, mamam, očetom, babicam, dedkom, sestram, bratom. Lepo dejanje ormoškega rokometnega kluba in verjeti je, da bo Hardek lepo poln. Pelo se bo čez celo tekmo RK Jeruzalem Ormož je edini rokometni klub v Sloveniji, ki je s pomočjo skupine Selo-tejp izdal zgoščenko lastnih navijaških pesmi. Vsak navijač rokometnega kluba pozna komade Navijaška, Jeruzalem, Kekčeva pesem, Ko fantje vsi, Lili Marlen, Ormožani kreme-niti, Šalalala, V dolini tihi, Živel naš Ormož ... V duhu fair playa in družinskega dneva se bo pelo čez celo tekmo ne glede na rezultat in dogajanje na igrišču. Ormoški navijači upajo, da bo tudi ostali del dvorane skozi celotno tekmo navijal za svoj klub preko navijaških pesmi in ustvaril pravo športno vzdušje, ki si ga bomo zapomnili še dolgo časa. Ob tem je treba verjeti, da bodo za popoln spektakel svoje delo korektno opravili še delivci pravice ... Uroš Krstič 1. CELJE PIVO. LAŠKO 2 2 0 0 2. TRIMO TREBNJE 2 2 0 0 3. MOKERC - IG 2 2 0 0 4. KRIM-OLIMPIJA 1 1 0 0 5. URBANSCAPE LOKA 2 1 0 1 6. RIKO RIBNICA 2 10 1 7. KRKA 2 1 0 1 8. DRAVA PTUJ 2 0 1 1 9. JERUZALEM ORMOŽ 2 0 11 10. KRŠKO 11. KOPER 2013 12. SLOVAN 10 0 1 2 0 0 2 2 0 0 2 petek • 7. oktobra 2016 Šport Štajrnhi 13 Odbojka • 2. DOL (ž) Padalstvo • Tekma za svetovni pokal v Nemčiji Ptujčanke si ži^iijo na vrh ptujčani na peti tekmi peti Ženska odbojka je na Ptuju kluba Štefan Vrbniak, kate- w Ženska odbojka je na Ptuju stalnica med ekipnimi športi, ki pa v zadnjih letih vedno znova trka na vrata 1. slovenske lige. Vprašanje je, ali je bilo v prejšnjih letih zbrane dovolj kvalitete, saj je vedno znova nekaj malega zmanjkalo. V ekipi je prišlo tudi letos do precejšnjih sprememb, saj so nekatere igralke odšle, prišle pa so kvalitetne odbojka-rice. Nedvomna bo vodja ekipe izkušena Anja Cvirn imela veliko vlogo pri naskoku na vrh. Takšen cilj si je zadala tudi uprava Ženskega odbojkarskega kluba GSV Zava Ptuj in tudi nedvomno prvi mož kluba Štefan Vrbnjak, kateri vedno znova teži k visokim ciljem. Te je sprejela nova trenerka Urška Breznik, ki je svoje igralke intenzivno pripravljala na prvenstvo skozi treninge in peščico prijateljskih tekem. Po tem pripravljalnem delu bo od sobote šlo zares in pred ptujskimi odbojkaricami je 22 tekem, na katerih bo cilj zmaga. Prvi izziv čaka ptujske igralke v soboto, ko bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj ob 17.30 igrale s Preva-ljami. Proti Korošicam šteje le zmaga, bo pa to le uvodni korak dolge poti proti cilju. David Breznik Na vrh ciljajo tudi Ljutomerčanke Ljutomerske odbojkarice, članice 2. DOL, pred začetkom nove sezone napovedujejo naskok na vrh drugoligaške konkurence. Ekipo je prevzel nekdanji odlični odbojkar Andrej Tot, vrste Ljutomerčank so okrepile Sabina Mulec in Tjaša Rakuša (obe prihajata iz Benedikta) ter kadetinji Maša Vnuk in Lisa Rosic iz Murske Sobote, Veronika Miki pa je pristopila Kemi iz Pu-concev (1. DOL). Ob omenjenih igralkah bodo barve ŽOK Ljutomer zastopale še: Lea Belec, Barbara Petek, Saška Belec, Kaja Makoter, Hana Ho-chstatter, Sara Kutnjak, Valentina Kosi in Tjaša Kovačič. V pripravljalnem obdobju so ljutomerske odbojkarice veliko trenirale in nekaj manj pozornosti namenile igranju prijateljskih tekem, a velja izpostaviti osvojeno prvo mesto na turnirju na Ptuju, kjer so premagale domačinke in igralke hrvaškega Varaždina. Po besedah trenerja Tota bodo njegove varovanke v vsaki tekmi naskakovale zmago, opozoril pa je na strpnost, saj se ne bo dalo izogniti tudi kakšnemu porazu. Prepričan je v lepo in učinkovito odbojko ljutomerskih deklet, niz najboljših iger pa pričakuje v drugi polovici prvega dela prvenstva. NŠ Kegljanje • 1. OTS Maribor Prepoljci prepričljivo boljši od Ptujčanov Prepolje - Drava 1 6:2 (6:2) DRAVA 1: Janez Čuš 501, Robi Golob 538, Pavle Ilič 492, Dušan Murko 481, Milan Čeh 514, Boris Premzl 515 Prva ekipa Drave je po dveh uvodnih ligaških zmagah v tretjem krogu zabeležila prvi poraz, saj so v gosteh visoko izgubili s Prepoljami. Domačini so pokazali veliko več konstantnosti v igri in so vsi prešli mejo 500 kegljev. Za padalci je še peta tekma v bitki za svetovni padalski pokal. In na peti tekmi so se ptujski padalci zavihteli na peto mesto. V Nemčiji jih je pričakalo pričakovano turbulentno vreme. Sicer so padalci s tekem vajeni nepredvidljivih situacij, a tokrat je bila to res prava preizkušnja za vse njihovo znanje in izkušnje. V petek je namreč na višini odskoka, se pravi na višini tisoč metrov, močno pihal veter. Merilnik za veter pa je postavljen na tleh, na višini treh metrov, tako da tega vetra ni zaznal in tekma je potekala nemoteno. Smer vetra se je v hipu spremenila tudi za 180 stopinj, kar je povzročalo nemalo težav vsem tekmovalcem in jih spravljalo v nevarnost. Praktično vse ekipe so si tako v prvih serijah nabrale vsaj dodatne centimetre, če že niso kar pristali izven pristajalnega kroga. V soboto se je vreme nekoliko stabiliziralo, tako da je nadaljevanje tekme potekalo brez težav in so organizatorji lahko izpeljali sedem od predvidenih osmih serij. Po vseh turbulencah so se na vrhu obdržale najbolj prekaljene ekipe. Prvo mesto je odnesla ekipa italijanske reprezentance, drugo pa izjemna slovenska ekipa Elan, ki skupaj s Ptujčanom Petrom Baltom že kar nekaj časa žanje uspeh za uspehom. Na tretjem mestu so pristali Čehi z ekipo Duklo. V samem vrhu pa so tudi tokrat pristali člani ekipe AK Ptuj - osvojili so izjemno peto mesto. V postavi Foto: Črtomir Goznik Ptujčanke optimistično pričakujejo novo sezono v 2. DOL. Atletika • Prvenstvo Slovenije v mnogoboju Štiri medalje ptujskim atletom Atletski mnogoboj je najkompleksnejša športna disciplina, saj od posameznika zahteva dobre skoke, mete in teke. Najboljši slovenski mno-gobojci v vseh starostnih disciplinah so se dva dni borili za čim boljše uvrstitve na Atletskem pokalu Slovenije v mnogoboju. Glede na zahtevnost tekmovanja se je v Novi Gorici po pričakovanjih zbralo bolj malo atletov. Atletski klub Ptuj so zastopali Aljaž Brlek, Boštjan Nahberger, Grega Pavlovič, Žan Viher, Maja Bedrač, Filip Ze-lenjak, Vid Sever in Sara Serdinšek. V kategoriji mlajših mladink je bila prva favoritinja v sedmeroboju Maja Bedrač, ki je tudi napadala državni rekord. Prvi dan tekmovanja je 17-letni atletinji šlo dobro, saj je 100 m odtekla v času 14,07 sekunde, v skoku v višino je preskočila 159 cm, kroglo je sunila 12,71 m in na 200 m je tekla 25,91 sekunde. To je bilo dobro izhodišče za napad na državni rekord, a drugi dan je tekmovanje zaznamovalo slabše vreme in tudi slabši nastopi Bedračeve. Ta je najprej v svoji paradni disciplini skoku v daljino pristala pri zanjo skromnih 583 cm, kopje je vrgla 34,26 m in na 800 m je tekla 2:35.70. To je Maji Bedrač skupno prineslo 5184 točk, s čimer je suvereno postala državna prvakinja - Laro Krnc je premagala za več kot 300 točk. Iz ptujskega tabora sta srebrni medalji osvojila še Sara Serdinšek in Grega Pavlovič. Slednji je v osnovi sprinter, vendar je svojo atletsko širino pokazal z osvojeno medaljo med starejšimi mladinci. V deseteroboju je odlično nastopil predvsem v Najboljša rezultata na tekmi sta s 538 podrtimi keglji naredila pri Prepoljah Konrad Kirbiš in pri Dravi Robi Golob. Slednji je najmlajši član ptujske ekipe in je osvojil eno posamezno točko, drugo je dodal Boris Premzl. Na eni strani blizu, po drugi pa po številu podrtih kegljev spet daleč sta bila do točke tudi Pavle Ilič in Milan Čeh. Drava 1 trenutno na lestvici zaseda 3. mesto. David Breznik »Zelo sem vesela te zmage med posameznicami, predvsem me veseli, da sem se dobro ujela tudi z ekipo Ptuja in osvojila ekipno peto mesto. Zmaga je tudi odlična napoved za finale v Locarnu,« je po tretji posamični zmagi dejala Maja Sajovic, ki ima že tudi neulovljivo prednost v skupnem seštevku med dekleti. Najboljša slovenska padalka Maja Sajovic se v ekipi AK Ptuj odlično počuti. so bili tokrat Boris Janžeko-vič, Gorazd Vindiš, Matej Kostanjevec, Aleksander Čuš in »sposojena« Leščan-ka Maja Sajovic. Da fantje in dekle res veliko in dobro trenirajo, priča podatek, da je Maja Sajovic pometla tako z žensko kot praktično z vso moško konkurenco na tej tekmi. Prav tako sta iz tekme v tekmo boljša Matej Kosta-njevec in Gorazd Vindiš, ki postajata resna kandidata nekaterih tekaških disciplinah, solidne nastope je pokazal tudi v tehnično zahtevnejših disciplinah ter je skupno zbral 5319 točk. Mlada Sara Serdinšek je bila druga v sed-meroboju med pionirkami U-16. Zbrala je 3849 točk ter je najbolje tekmovala v skoku v daljino, metu kopja in teku na 800 metrov. Četrto medaljo je za ptujski atletski klub dosegel Aljaž Brlek, ki je bil tretji v članskem deseteroboju. Gre za izredno težko dvodnevno preizkušnjo, ki jo je Brlek opravil zares dobro in je s konstantnimi nastopi na koncu zbral 4981 točk. Daleč pred vsemi je bil pri članih domačin Urban Čehovin, ki je zbral 6894 točk, medtem ko je bila pri članicah v sedmeroboju najboljša Staša Trajkovič s 4302 točkama. Med preostalimi člani AK Ptujska ekipa v Novi Gorici za ekipo slovenske reprezentance. Vtise o minuli in o pričakovanjih za zadnjo prihajajočo tekmo, nam je podal Peter Balta: »Za nami je več kot uspešna sezona. Izredno smo zadovoljni z rezultatom. Vesel sem za uspehe naše reprezentance in za uspehe mojega matičnega kluba. Z ekipo AK Ptuj smo ciljali nekje med osmim in desetim mestom, a kot kaže, bomo v skupnem seštevku močno presegli svoja pričakovanja in zasedli celo peto ali šesto mesto. Pred nami je sicer še zadnja letošnja tekma v tekmovanju za svetovni pokal. Sam se je bom udeležil z ekipo reprezentance, za ptujsko ekipo pa se še ne ve, saj imajo kot amaterji tudi druge službene obveznosti.« Vesna Osterc Ptuj je bil na dobri poti do zlate medalje pri mlajših mladincih Žan Viher, ki je vodil do osme discipline, nakar si je zvil gleženj. Tako je nato kopje metal z mesta, medtem ko v teku na 1000 m sploh ni nastopil in je na koncu osvojil 5. mesto. Prav tako peti je bil pri starejših mladincih Boštjan Nahberger, pri pionirjih U-16 je bil Filip Zele-njak sedmi in v isti starostni kategoriji Vid Sever osmi. AK Ptuj se je v moški konkurenci izkazal tudi v vseeki-pnem seštevku, kjer je za AK Gorica Nova Gorica osvojil 2. mesto, medtem ko je bil pri ženskah vseekipno najboljši AK Radovljica, Ptujčanki pa sta bili skupno uvrščeni na deveto mesto. David Breznik Matej Jeza tretji na »desetki« Atletski klub Slovenj Gradec je v nedeljo pripravil Tek miru ob dnevu OZN oziroma Prvenstvo Slovenije v cestnem teku na 10 kilometrov. Tek je bil razdeljen v tri starostne kategorije, pri članih je z nastopom končalo 83 tekmovalcev. Med njimi je s časom 31:46 postal državni prvak Jan Brešan (AD Kladivar Celje), po odličnem nastopu pa je bil tretji Matej Jeza (AK Ptuj) s časom 32:22. Na »desetki« je bil pri članih šesti Blaž Orešnik (AK Ormož), medtem ko so njegovi klubski sotekmovalci dosegli naslednja mesta: 11. Marko Bra-tuša, 18. Bojan Vozlič, 19. Marjan Alt. Med dvajseterico najhitrejših je bil na 16. mestu še en član ptujskega kluba Zoran Nedog. Pri članicah je slavila Laura Stauber (AD Štajerska), medtem ko je bila v množični ženski ormoški zasedbi najboljša na 29. mestu Nina Ivanuša. 14 Štajerski Šport, rekreacija petek m 7. oktobra 2016 Kolesarstvo • Igor Kopše, amaterski kolesar Ubranil naslov amaterskega svetovnega prvaka ... in odšel med rekreativce Igor Kopše je amaterski kolesar, ki je v zadnjih letih nanizal ogromno neverjetnih uspehov, z veliko truda in načrtnega treninga pa si je tudi v letu 2016 privozil nekaj odmevnih rezultatov. V začetku junija je Ptujčan v Češči vasi podrl slovenski rekord v vožnji na eno uro na velodro-mu. V eni sami uri je prevozil kar 47,499 kilometra in je za več kot dva kilometra izboljšal kar 16 let star rekord Boštjana Mervarja. S to znamko se je zelo približal svetovnemu amaterskemu rekordu, ki ga je lovil že v Sloveniji, kjer ga je med pripravami in na samem velodromu spremljal še en vrhunski ptujski kolesar Mitja Mahorič. Rekord - ta znaša 48,411 kilometra - je želel uloviti 2. oktobra v Manchestru, a ga je žal ustavila bolezen. Nihče pa odličnega kolesarja ni mogel ustaviti na nekaj več kot 150 kilometrov dolgi progi na velikem maratonu Franja. Ob omenjenih uspehih je član Kolesarskega kluba Tuš Team v letošnji sezoni v avstralskem Perthu ubranil tudi naslov amaterskega svetovnega prvaka v vožnji na čas oziroma v kronometru. V Avstraliji je dokazal svojo izjemno pripravljenost in je še enkrat več potrdil, da je zares vrhunski kolesar. Ob koncu sezone ste želeli v Manchestru podreti amaterski svetovni rekord v vožnji na eno uro na velodromu. Kaj vas je ustavilo pri tem izzivu? Igor Kopše: »Zadnji mesec je bil v celoti posvečen pripravam vožnji na eno uro na velodromu, vendar pa so se mi stvari pred nastopom v Manchestru v zadnjem trenutku obrnile na glavo. Žal pridejo takšne situacije, na Bowling • Podjetniška liga Dekleta ekipe Tiskarna Ekart presenetila SKEI Ptuj Največje presenečenje 4. kroga so pripravila dekleta ekipe Tiskarna Ekart, ki so ugnala ekipo SKEI Ptuj. Ta zaradi izenačenosti svojih igralcev velja za eno najbolj neugodnih ekip lige, a so dekleta vendarle našla recept zanje. V enem od derbijev kroga se je izkazala ekipa VGP Drava, ki je z najboljšim rezultatom kroga (2862) ugnala Tames. Pri tem je pomembno vlogo odigral Branko Kelenc, ki je prvič v sezoni nastopil za svojo ekipo in se takoj zavihtel na vrh najboljših posameznikov kroga (787). Odlično je odigrala tudi ekipa Elektro Polanec, ki je bila boljša od ekipa Taluma. V zmagovalni ekipi so kar trije Tuši - Grega, Branko in Igor - presegli mejo 700 podrtih kegljev in se vsi uvrstili med najboljšo deseterico. Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 787, 2. Grega Tuš (Elektro Polanec) 783, 3. Branko Tuš (Elektro Polanec) 757, 4. Zvonko Čerček (Talum) 753, 5. Jože Vaupo-tič (VGP Drava) 735, 6. Robert Šegula (Tames) 733, 7. Miran Duran (Elektro Maribor) 726, 8. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 720, 9. Branko Lipoglav (Gostišče Iršič) 714, 10. Igor Tuš (Elektro Polanec) 712. V skupnem seštevku najboljših posameznikov je prišlo do spremembe na vrhu: nanj se je povzpel Črtomir Goznik, ki v tem krogu sploh ni igral!?! Tekmeci pri vrhu so namreč imeli vsi po vrsti težave z vzorcem mazanja ... REZULTATI 4. KROGA: Novo prodaja - Dokl gostinstvo 0:8, VGP Drava - Tames 6:2, SKEI Ptuj - Tiskarna Ekart 3:5, Bowling center Ptuj - Saubermacher Slovenija 6:2, DaMoSS -Elektro Maribor 4:4, Elektro Polanec - Talum 5:3, Restavracija PAN - Gostišče Iršič 2:6. Prosta je bila ekipa Radio-Tednik Ptuj. 1. DOKL GOSTINSTVO 4 2669 28 2. BOWLING CENTER PTUJ 4 2459 23 3. ELEKTRO POLANEC 4 2771 20 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 3 2647 18 5. SKEI PTUJ 4 2556 16 6. VGP DRAVA 4 2862 16 7. SAUBERMACHER SLO 4 2229 15 8. TAMES 4 2582 14 9. TALUM 3 2541 12 10. TISKARNA EKART 4 2542 12 11. RADIO-TEDNIK PTUJ 3 - 11 12. DAMOSS 3 2414 11 13. RESTAVRACIJA PAN 4 2388 9 14. ELEKTRO MARIBOR 3 2577 8 15. NOVO PRODAJA 3 2178 3 PARI 5. KROGA: ponedeljek, 10. 10., ob 19.00: Talum - Dokl gostinstvo, Radio-Tednik Ptuj -Elektro Maribor, DaMoSS - Saubermacher Slovenija, Gostišče Iršič - VGP Drava; torek, 11. 10., ob 19.00: Novo prodaja - Tiskarna Ekart, Restavracija PAN - Bowling center Ptuj, SKEI Ptuj - Tames. Prosta bo ekipa Elektro Polanec. JM Svetovni rekord v vožnji na uro med profesionalci ima v lasti Britanec Bradley Wiggins (54,526 km). Igor Kopše na najvišji stopnički tekme na kronometere na amaterskem svetovnem prvenstvu v Avstraliji. katere človek ne more vplivat in česar se športniki običajno najbolj bojimo, to pa je, da se nam zdravje poruši ravno takrat, ko si tega najmanj želimo in ko je najbolj pomembno, da si absolutno zdrav. Za predstavo, ki bi jo moral pokazati na najvišjem možnem nivoju, ko si želi športnik iz sebe spravit vse do zadnjega atoma, je predpogoj in ključna stvar, da si popolnoma zdrav, saj lahko le tako daš v danem trenutku svoj maksimum. V času priprav pa smo športniki tudi izpostavljeni izrednemu pritisku, ko želiš biti v maksimalni formi in takrat telo 'pritiskaš' do samega limita, do same meje možnega in se tako ves čas giblješ na tej zdravstveni prelomnici, v kateri se ti lahko zgodi, da prideš do kolapsa. Vsake toliko časa se torej zgodi, da se nam amaterjem za razliko od profesionalnih kolesarjev zgodi, da smo izpostavljeni nekim rizičnim okoljem, kjer se lahko okužiš. Sam sem pred nastopom v Manche-stru že nekaj dni pred tem čutil, da se nekaj pripravlja v mojem telesu. Ena močnejša tekma, ki je bila mišljena kot priprava za napad na svetovni rekord, je bila dovolj, da sem očitno pahnil telo čez rob, iz katerega pa potem žal ni bilo več poti nazaj. To za moje zdravje ni pomenilo nič dobrega in nekaj dni po preboleli virozi nisem mogel biti na svojem maksimumu. Zato tudi ni imelo smisla poizkusit, saj je bil cilj tako visok, da je bilo potrebno, da bi se mi uskladilo prav vse, da bi lahko postavil svetovni rekord.« Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu za amaterje pa se vam je izšlo in ste zmagali v kronome-tru. Kako pa ste v Avstraliji odpeljali vožnjo na čas? Igor Kopše: »Avstralija je bila letos zame zelo zanimiva izkušnja, saj je bilo svetovno prvenstvo za Evropejce kar zahtevno. Najprej smo se soočali z veliko časovno razliko, z drugim letnim časom - pri njih je bila zima - in za nameček so bile tekme organizirane ob jutrih, kar je za nas pomenilo, da smo dejansko vstajali in tekmovali po naši uri sredi noči. V osnovi so bile same tekme oziroma svetovno prvenstvo korektno izpeljani, a bilo je tudi kar nekaj logističnih težav. V primeru kronometra si tako nismo mogli pravočasno ogledati same proge, ker je bila organizirana na nekem otoku kar daleč od samega Pertha - zaradi logističnih težav smo si proge lahko ogledali šele na dan samega tekmovanja. Na koncu lahko rečem, da sem bil glede na samo specifiko kronometra, na specifiko trase in na vse skupaj zelo zadovoljen s svojim nastopom. Vožnja kot takšna je bila dobra in jaz sem v njej dal velik poudarek temu, da se mi ne zgodi noben zaplet, da progo odpeljem varno. Dejansko sem progo odpeljal z relativno veliko rezerve, brez večjih rizikov. Mogoče sem zaradi te varnostne rezerve izgubil nekaj sekund, ampak na koncu je bila vožnja vseeno dovolj dobra, da se je izšlo za zmago in za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Je pa bilo seveda to branjenje lanskega naslova svetovnega prvaka zame zelo težko, hkrati pa je to velika potrditev za vsakega športnika, ko mu uspe ubraniti naslov svetovnega prvaka.« Kako bi ocenili leto 2016, v katerem ste nanizali številne uspehe? Igor Kopše: »Sezona 2016 je bila pod črto zame zelo uspešna. Imela je seveda svoje svetle in temne trenutke, a kar se rezultatov tiče, je bila nadpovprečna. Moram reči, da sem izredno zadovoljen, saj mi je uspelo doseči večino ciljev, razen tega zadnjega napada na svetovni rekord v Manchestru na koncu sezone. V kolesarstvu pa je še posebej v cestnih dirkah zadeva takšna, da zgolj surova telesna moč ni dovolj, ampak je v bistvu potrebno nekaj več. Kolesarstvo je namreč zelo ekipni šport, v katerem je za uspeh potrebno veliko taktike, intuicije in še sreče znotraj dirke, da prideš do končnega uspeha. Za sodelovanje na dirki moraš imeti dobre noge, dobro srce in še kaj, za uspeh oz. zmago pa se ti mora uskladiti še sto stvari. Sam sem letos imel dvakrat, trikrat zares veliko srečo na teh večjih tekmovanjih, saj so se mi stvari lepo uskladile in sem prišel do lepih uspehov. To je bila zame zelo dobra sezona.« Kakšni so vaši cilji za naprej? Igor Kopše: »V bistvu sem že pred časom po nastopu na Športni napovednik Nogomet • 2. SNL PARI 10. KROGA - PETEK ob 19.00: Zavrč - Ankaran Hrva-tini; SOBOTA ob 15.00: Brežice Terme Čatež - Drava Ptuj, Rol-tek Dob - Brda; NEDELJA ob 15.30: Krka - Farmtech Veržej, Zarica Kranj - Triglav Kranj. 3. SNL SEVER PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Šmarje pri Jelšah - Šam-pion, Dravinja - AjDAS Lenart, Fužinar Ravne Systems - Mons Claudius; NEDELJA ob 10.30: Videm - Šmartno 1928; NEDELJA ob 14.30: Rogaška - Maribor B; NEDELJA ob 15.30: Dravograd -Korotan Prevalje, ZU-VIL Brunšvik - S. Rojko Dobrovce. SUPERLIGA PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Cirkulane - Gerečja vas, Kety Emmi Bistrica - Podvinci Betonarna Kuhar, Apače - Stojnci; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Hajdina; NEDELJA ob 15.00: Bukovci - Središče ob Dravi. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Leskovec - Ormož, Markovci - Boč Poljčane, Podlehnik - Pragersko, Tržec - Dornava; NEDELJA ob 15.00: Gorišnica - Rogoznica. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Grajena - Slovenja vas, Oplotnica - Makole bar Miha; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc -Majšperk; NEDELJA ob 15.00: Hajdoše - Zgornja Polskava. VETERANSKE LIE MNZ PTUJ VETERANI 35 VZHOD PARI 6. KROGA - PETEK ob 17.00: Gorišnica - Borovci, Markovci - Grajena, Dornava - Podvinci, Tržec - Podlehnik. VETERANI 35 ZAHOD PARI 6. KROGA - PETEK ob 17.00: Gerečja vas - Spodnja Polskava, Pragersko - Hajdina. VETERANI 40 PARI 6. KROGA - PETEK ob 17.00: Ormož - Zgornja Polskava, Majšperk - Hajdoše; Tekma Pohorje Oplotnica - Videm je bila odigrana v četrtek. 1. SML PAR 9. KROGA: Aluminij - Noga Triglav (NEDELJA ob 15.20). 1. SKL PAR 9. KROGA: Aluminij - Noga Triglav (SOBOTA ob 13.30). Rokomet m 1. A DRL (m) PARA 6. KROGA: Drava Ptuj - Dobova (SOBOTA ob 19.00), Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica (SOBOTA ob 19.00). 1. B DRL (m) PAR 4. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Herz Šmartno (SOBOTA ob 19.30). 2. DRL (m) PAR 1. KROGA: Metlika - Velika Nedelja (SOBOTA ob 20.00). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) PAR 1. KROGA: ŽOK GSV Zava Ptuj - Prevalje (SOBOTA ob 17.30; športna dvorana Gimnazije Ptuj). Namizni tenis • 1. SNTL (ž) PAR 1. KROGA: Ptuj - Logatec (SOBOTA ob 17.00; športna dvorana Mladika) 2. SNTL (ž) PAR 1. KROGA: Cirkovce - Inter diskont (SOBOTA ob 10.00; športna dvorana Cirkovce) 2. SNTL (m) PARA 1. KROGA: Vesna - Ptuj (SOBOTA ob 10.00); Savinja -Ptuj (SOBOTA ob 16.00). Športno plezanje • Športna inovacija z Mino Markovič - Ena stena, tisoč smeri V soboto od 10. ure naprej bo na Mestnem trgu vrhunska športna plezalka, Ptujčanka Mina Markovič, večkratna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in dobitnica več medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih predstavila eClimber, športno inovacijo blagovne znamke Kreal. David Breznik letošnjem svetovnem prvenstvu napovedal tekmovalno slovo. To je bil načeloma moj zadnji cilj. Po tem sem svojo kariero zaradi lovljenja svetovnega rekorda v Manche-stru za mesec dni podaljšal. Sedaj je tudi ta stvar mimo, kar pomeni, da sem s samim tekmovalnim kolesarjenjem za zdaj zaključil in od sedaj naprej bom verjetno res čisto pravi rekreativec.« David Breznik petek • 7. oktobra 2016 Šport, šport mladih Štajerski TEDNIK 15 Strelstvo • Svetovno univerzitetno prvenstvo Venta na Poljskem postal svetovni študentski prvak Rezultati - študentke: Zračna puška 10 m: 1. Vinita Bhardwaj, IND 419,5 + 206,0 2. Siling Yi, KIT 420,4 + 205,8 3. Sakumi Chiba, JPN 413,8 + 184,2 8. Urška Kuharič, SLO 416,3 + 78,5 MK-puška trojni položaj 50 m: 1. Dongqi Chen, KIT 588 + 460,9 2. Anjum Moudgil, IND 585 + 457,7 3. Fang Chen, KIT 582 + 444,9 25. Urška Kuharič, SLO 572 E 10. Urška Kuharič, SLO 575 MK-puška leže 50 m: 1 Renate Peters, ŠVI 622,5 2. Lucie Brazdova, ČEŠ 620,4 3. Aneta Brabcova, ČEŠ 620,3 4. Dongqi Chen, KIT 620,2 15. Urška Kuharič, SLO 616,3 Zračna pištola 10 m: 1. Mathilde Lamolle, FRA 2. Klaudia Bres, POL 3. Tereza Pribanova, ČEŠ 21 Mojca Kolman, SLO Zračna pištola 10 m: 1. Dario Di Martino, ITA 2. Eunsuk Koh, KOR 3. Jindrich Dubovy, ČEŠ 11. Kevin Venta, SLO 28. Sašo Stojak, SLO 585 + 206,6 582 + 200,0 574 + 180,6 571 564 381 + 198,4 383 + 198,3 381 + 176,9 373 Rezultati - študenti: MK-pištola 50 m: 1 Kevin Venta, SLO 557 + 190,7 2. Tomasz Wawrzonowski, POL 564 + 188,9 3. Kristian Callaghan, VB 553 + 166,4 E 4. Kevin Venta, SLO 551 Standardna pištola 25 m: 1. Zhiming Lu, KIT 572 2. Pongpol Kulchairattana, THA 569 3. Bhavesh Shekhawat, IND 568 4. Andrea Spllotro, ITA 564 5.Junwoo Park, KOR 562 6. Kevin Venta, SLO 561 MK-puška leže 50 m: 1. Marcin Majka, POL 620,5 + 206,6 2. Brain Baudouln, FRA 623,0 + 206,1 3. Plerre Rodrigues, FRA 619,1 +185,5 4. Remi Moreno Flores, FRA 619,1 +163,7 5. Žan Kelenc, SLO 618,8 + 141,8 E13. Žan Kelenc, SLO 614,7 MK-puška trojni položaj 50 m: 1. Tomasz Bartnlk, POL 1171 + 453,0 2. Petr Nymbursky, ČEŠ 1160 + 449,7 3. Napis Tortungpanich, THA 1160 + 438,7 E 21 Žan Kelenc, SLO 1127 Zračna puška 10 m: 1. Akhil Sheoran, IND 2. Tomasz Bartnik, POL 3. Christoph Dürr, ŠVI 29. Žan Kelenc, SLO Foto: Strelska zveza Slovenije Slovenska univerzitetna reprezentanca, z leve strani Mojca Kolman, Urška Kuharič, Kevin Venta, Žan Kelenc in Sašo Stojak, se je v Bydgoscczu na Poljskem veselila velikega ekipnega uspeha s tremi uvrstitvami v finale in zlatim odličjem. 622,9 + 207,0 623,7 + 205,0 622,2 + 183,7 614,9 V sredini septembra je v poljskem mestu Bydgoszcz pod okriljem Svetovne univerzitetne športne zveze -FISU - potekalo 6. Svetovno univerzitetno prvenstvo v streljanju. Velikega strelskega tekmovanja z močno mednarodno zasedbo vrhunskih strelcev iz 21 držav se je v partnerstvu Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) in Strelske zveze Slovenije udeležila tudi 5-član-ska slovenska univerzitetna reprezentanca, ki so jo sestavljali: Ormožana Kevin Venta in Urška Kuharič, Ptujčan Sašo Stojak, Sev-ničanka Mojca Kolman in Žan Kelenc iz Črenšovcev. Reprezentanco, ki je do zdaj dosegla svoje najboljše rezultate, sta spremljala vodja Andreja Vlah s trenerjem pomočnikom Janezom Ke-lencem. V finalu ohranil hladno glavo in zmagal Največji uspeh je slovenska reprezentanca dosegla v disciplini malokalibrske pištole na 50 m, kjer je najboljšemu slovenskemu strelcu s pištolo Kevinu Venti uspel veliki met z osvojitvijo prestižnega naslova svetovnega študentskega prvaka! Odličnemu ormoškemu strelcu, ki je prvič na USP tekmoval leta 2012 v ruskem Kazanu in nato leta 2014 v Združenih arabskih emiratih v Al-Ainu, se je uspelo v kvalifikacije uvrstiti s četrtim rezultatom v eliminacijah s 551 krogi. Tam pa je svoj rezultat še izboljšal in s 557 krogi postavil peti najboljši dosežek dneva ter si zanesljivo priboril svoj tretji finalni nastop v dosedanjih treh nastopih na USP. V finalu je Venta streljal dobro, zanesljivo in skoraj brez napak ter se na koncu v obračunu velikega finala z domačim poljskim strelcem, s prednostjo slabih dveh krogov, veselil največjega uspeha v svoji relativno kratki, sedem let trajajoči strelski karieri. V dvajsetih strelih finala, ki ga zagotovo ne bo nikoli pozabil, je talentirani Ormo-žan dosegel po osem desetic in devetk, tri osmice in eno sedmico, po solidnem uvodu v finalu je vodstvo prevzel v štirinajstem strelu, ki ga do konca finala ni več izpustil iz rok. »V tej disciplini sem bil zelo samozavesten, saj sem vikend pred odhodom na Poljsko dosegel odličen kvalifikacijski rezultat na DP (558). Eliminacije sem uspešno prestal s 551 krogi, vseeno pa sem proti koncu spet popustil, kar me je stalo kar nekaj krogov. Naložil sem si velik pritisk z željo po osvojitvi medalje, zato me je že tam zagrabila nervoza. Za kvalifikacije sem moral odmisliti željo po medalji in se enostavno osredotočiti na tehnično pravilno izvajanje strelov. Dosegel sem dobrih 557 krogov, kar me je popeljalo do 5. mesta, za preboj med finaliste pa je zadostovalo že 553 krogov, kar je približno podobno kot na članskem EP za vstop v finale. Pred finalom sem bil zelo nemiren, misli so mi begale, bilo me je zelo strah. Z zavedanjem, da imam v finalu veliko težav z obvladovanjem stresa, sem se le pomiril in si nisem delal prevelikih pričakovanj. Srčni utrip se je znižal. Pred vsakim strelom in po njem sem se osredotočal le na tehniko in sproti popravljal napake, ki so se pojavljale. Dobro sem se obvladoval vse do zadnjega strela, med finalom pa sem se miselno razbremenil tudi z dobrimi devetkami, nič nisem delal na silo. Vedel sem, da bomo vsi delali napake in da bo zmagal tisti, ki jih bo naredil najmanj. Proti koncu finala se je pristisk stopnjeval; ko je bil izločen četrtouvrščeni strelec, odlični Čeh Dubovy, sem si malce oddahnil, medalja je bila zagotovljena. Ampak kljub temu nisem popustil, še naprej sem ohranjal koncentracijo na pravilni tehniki. V 16. strelu, ko sem bil v vodstvu in se zavedal, da lahko pridem do 1. mesta, sem naredil edino večjo napako s strelom v 7.5, napaka pa na srečo ni bila tragična. Predzadnji strel je bil znova malce slabši z 9.2, Poljak Wawrzonowski pa je zaostajal le z 0.4 kroga. Še zadnjič sem zbral vso koncentracijo in pogum, naredil dober strel in zadel v 10.0, kar je bilo dovolj za zmago, saj je Poljak na koncu naredil napako in strel oddal v 8.6. Oblilo me je neizmerno veselje, občutek je res nepo-pisljiv, ko ti uspe kaj takega. Nisem mogel verjeti, da sem zdržal do konca, vendar raz- mišljanje brez pričakovanj ter osredotočanje na tehniko mi je prineslo naziv svetovnega univerzitetnega prvaka. Dosežek mi pomeni ogromno, saj gre za moj najboljši dosežek na večjem tekmovanju zunaj Slovenije. Zelo sem ponosen, saj sem si dokazal, da se da z močno voljo in trdim delom osvajati medalje. Hvaležen sem vsem za podporo in vzpodbudo.« Z zračno pištolo brez finala V svojem drugem nastopu z zračno pištolo se je Venta boril odlično vse do konca četrte serije (96, 97, 98, 95, 93, 92), nato pa na koncu popustil in s 571 krogi za krog zaostal za finalisti. Prvič se je na univerzitetno SP kvalificiral tudi mladi Ptujčan Sašo Stojak, ki je na aprilskem UDP premagal Vento. S 564 krogi (95, 94, 96, 93, 92, 94) je osvojil 28. mesto, do finala pa mu je zmanjkalo osem krogov oziroma boljši zaključek v zadnjih treh serijah. Venta blizu odličja tudi na 25 m V tretji moški pištolski disciplini, s standardno pištolo na 25 m, je Venta pokazal še en odličen dosežek in se z osebnim rekordom s 561 krogi uvrstil na odlično 6. mesto. Ker gre za neolimpijsko di- sciplino, se finala ne strelja. Ormožanu je celo kazalo, da si bo priboril odličje, saj je bil po seriji dvajsetih strelov na 150 (195) in 20 sekund (188) uvrščen na visoko 2. mesto. Nato pa je v zadnji, 10 sekundni seriji popustil in s 178 krogi za bronastim odličjem zaostal za sedem krogov. Kuharičeva v finalu Odličnega streljanja se je v kvalifikacijah z zračno puško razveselila tudi druga ormoška strelka Urška Kuharič, ki je s 416,3 kroga dosegla četrti najboljši rezultat in se zanesljivo uvrstila v finale. Najboljša v kvalifikacijah je bila olimpijska prvakinja iz Londona Kitajka Yi Siling, ki je v kvalifikacijah dosegla 420,4 kroga, v finalu pa je morala priznati premoč Indijki Bhardwaj in zmago izgubila za dve de-setinki. Kuharičeva se v finalu ni pokazala v najboljši luči, saj je v stresnem nastopu v prvih osmih strelih naredila preveč napak, dosegla je pet devetk in se morala v finalu posloviti kot prva, osvojila je 8. mesto. Slab finale pa ji zagotovo ne bo pokvaril dobrega vtisa iz celotne tekme. Kakovost potrdila v trojnem položaju Z malokalibrsko puško v trojnem položaju se je Urška Kuharič odlično odrezala v eliminacijah, kjer si je s 575 krogi priborila nastop v kvalifikacijah. Tam je streljala za odtenek slabše in se s 572 krogi morala zadovoljiti s 25. mestom. Kleče je zadela 188 krogov, odlična je bila leže s 199 zadetki in v stoje s 185 krogi. Zmagala je odlična Kitajka Chen Dongqi pred Indijko Mougdil. Kuhariče-va je kot specialistka za ležeči položaj veliko pričakovala tudi v neolimpijski disciplini, vendar ji na koncu streljanje nikakor ni steklo, zato se je morala zadovoljiti s 616,3 kroga in osvojenim 15. mestom. Simeon Gonc Nogomet • 3. liga - sever Dobra predstava premalo za uspeh ZAOSTALE TEKME 7. KROGA: S. Rojko Dobrovce - Videm 2:1, Korotan Prevalje -Fužinar Ravne Systems 4:1, Maribor B - Dravograd 3:0. Srečanje AjDAS Lenart - Šam-pion bo odigrano 12.10. 1. MARIBOR B 7 6 1 0 27:5 19 2. ROGAŠKA 7 6 10 19:2 19 3. ŠMARJE PRI J. 7 4 2 1 15:9 14 4.S.R. DOBROVCE 7 4 2 1 12:12 14 5. DRAVINJA 7 3 2 2 12:11 11 6. M0NS CLAUD. 7 3 13 14:13 10 7. VIDEM 7 2 2 3 13:10 8 8. KOROTAN 7 2 2 3 14:19 8 9. ZU-V. BRUNŠVIK 7 2 2 3 12:17 8 10. FUŽINAR 7 2 1 4 7:13 7 11. ŠMARTNO 28 7 2 0 5 8:11 6 12. ŠAMPI0N 6 114 9:16 4 13. DRAVOGRAD 7 115 7:17 4 14. AJDAS LENART 6 0 2 4 4:18 2 S. ROJKO DOBROVCE -VIDEM 2:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Hutinski (58.), 1:1 Pintarič (85.), 2:1 Javornik (88., z 11 m). VIDEM: Malogorski, Koren, Cafuta, Kajtna, Plajnšek, Kmetec, Leskovar, Škvaric (od 79. Škvaric), Krajnc, Zemljak (od 62. Bračič), Kovačič (od 46. Pintarič). Trener: Primož Gorše. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so kljub dobri igri v Dobrovcah ostali brez točk. V zaostali tekmi 7. kroga sta se v Dobrovcah pomerila domača vrsta in ekipa Vidma. Tekma je bila prestavljena zaradi sodelovanja nekaterih igralcev domače vrste na 10. Uefa Regions cupu, tekmovanju, kjer je Slovenijo letos zastopala MNZ Maribor. Vi-demčani so prikazali dobro predstavo, žal pa je bilo to premalo za končni uspeh, saj so domačini slavili z zadetkom tik pred koncem tekme. V uvodu pred 100 gledalci niso videli nič razburljivega, srečanje je potekalo med obema kazenskima prostoroma, nekoliko podjetnejši so bili celo gostje. Bolj se je približeval polčas, ambicioznejši so postajali domačini, ki so uprizorili dve nevarni akciji, iz katerih pa niso zadeli. Iz vidika rumeno-zelenih je bil drugi del boljši, saj so diktirali tempo igre. A zadeli so domačini: po poskusu Hutinskega je žoga oplazila enega izmed branilcev Vidma in končala v mreži 1:0. Varovanci Primoža Goršeta so nato iskali izenačenje, vse stavili v napad, izjemne priložnosti pa so zapravili Škvaric, Pinarič in Krajnc. Na drugi strani bi lahko domačini povišali svoje vodstvo, toda Videm je rešila vratnica. Zadetek gostov je praktično visel v zraku in po predložku z desne je v 85. minuti zadel Pintarič - 1:1. Ko je že vse kazalo na pravičen remi, so gostje izgubili žogo daleč od svojega gola, sledila je globinska podaja domačinov, nakar je Leskovar podrl enega domačih napadalcev, za kar si je pri glavnem sodniku prislužil pot v slačilnico, domačini pa so imeli na voljo 11-metrov-ko - dve minuti pred koncem tekme jo je realiziral Javornik - 2:1. Videmčani so se v Dobrov-cah prikazali v dobri luči, a na žalost ostali brez točk. Poleg tega so bili oslabljeni, saj sta zaradi službenih obveznosti manjkala Tement in Lah, zaradi poškodbe pa tudi kapetan Lah. V 8. krogu bodo rume-no-zeleni v nedeljo dopoldan gostili ekipo Šmartnega in skušali nadaljevati pozitiven domači trend rezultatov. tp 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 7. oktobra 2016 Kidričevo • Namenu predali stanovanja in dnevni center Nekdanji zdravstveni dom dobil novo vsebino Vesele Polanke so s pesmijo, župan Anton Leskovar pa z nagovorom odprli vrata Dnevnega centra aktivnosti Kidričevo. Dnevni center deluje v obnovljenih prostorih nekdanjega zdravstvenega doma. Namenjen je druženju in ustvarjanju vseh generacij, je poudaril župan. • ■ • • • • c * • •r ••• • • « « • • na » »r ••• i, ■ ■ "-H---S. • • Občina je v nekdanjem zdravstvenem domu uredila 18 stanovanj, prostore za Rdeči križ in Dnevni center aktivnosti. Foto: Mojca Vtič Občina Kidričevo namenja dnevni center vsem občanom in občankam občine Kidričevo, ki si v dopoldanskem času želijo druženja, raznovrstnih vodenih aktivnosti, sodelovanja v družabnih in miselnih igrah, udeležbo na izobraževalnih tečajih, predavanjih in krožkih ... Aktivnosti v dnevnem centru bo vodila in tudi ob pomoči obiskovalcev kreirala javna delavka Cvetka Br-glez. »Katere dejavnosti bomo izvajali, bo odvisno predvsem od obiskovalcev in njihovega interesa,« je povedala Brglezo-va. Obiski, sodelovanje, preživljanje dopoldanskega časa v dnevnem centru so prostovoljni in brezplačni. Dnevni center aktivnosti Kidričevo bo uporabnikom na voljo med tednom, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. »Popoldan in ob koncih tedna bodo lahko prostore koristila društva,« je dodal župan. Dnevni center zajema skupni prostor, prostor s televizorjem in čajno kuhinjo, urejen je bil v okviru obnovitve nekdanje stavbe zdravstvenega doma, kjer je občina uredila še 18 socialnih stanovanj in prostore za Rdeči križ. Za celo- tno obnovo je občina iz proračuna namenila 800.000 evrov. »Obnovili smo vse od ostrešja do fasade in inštalacij. Uredili smo 18 socialnih stanovanj, od velikosti 19 m2 do 110 m2. Zanimanje je bilo večje od ponudbe, prednost so imeli stanovalci, ki so živeli v t. i. stavbi Pristava pri občinski stavbi, kjer so bili pogoji za življenje nemogoči, tukaj pa so stanovanja povsem obnovljena, svetla,« je dejal župan. Ob tem pa napovedal, da občina že načr- tuje izgradnjo novih stanovanj. »Del zgradbe Pristava bomo podrli in v pritličnih prostorih uredili muzej ter knjižnico, v nadstropju pa tržna ali soci- alna stanovanja, odvisno od povpraševanja,« je zaupal Leskovar. Tudi ta projekt bo najverjetneje financirala občina, saj do sredstev stanovanjskega sklada RS manjše občine, kot je bilo slišati v Kidričevem, pridejo le s težavo. Zbrane je nagovorila in pozdravila poslanka državnega zbora Suzana Lep Šimenko: »Čestitke za tako pomemben dogodek. Sem članica odbora za delo, družino in socialne zadeve in vem, kolikokrat je izpostavljena problematika socialnih stanovanj in dnevnih centrov. Le malo občin ima organizirane te dejavnosti, čeprav je treba tudi starejšim omogočiti, da čim bolj kakovostno preživijo svoj čas.« Nad videnim so bili obiskovalci na otvoritveni slovesnosti, 3. oktobra, navdušeni. »To, da imamo starejši prostor za druženje in da se druženje tudi spodbuja, je nekaj enkratnega. To idejo je treba samo pozdraviti. Bolj kot ročna dela me zanima računalniška delavnica, sicer pa so bistveni druženje, pogovor, obujanje spominov, deljenje izkušenj,« je dejala Valica Beranič. Mojca Vtič Gorišnica • Zavod RS za šolstvo praznuje visok jubilej Mariborska območna enota obeležila 60 let delovanja »Tudi na območni enoti Maribor smo se odločili, da je 60 let delovanja institucije pomemben mejnik in lep jubilej, ki ga kaže na primeren način obeležiti,« je na petkovi svečanosti ob 60 letih delovanja ZRSŠ lepo število zbranih v gorišniški kulturni dvorani nagovorila moderatorka Romana Fekonja iz mariborske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) letos praznuje 60 let delovanja. Danes zavod opravlja številne naloge, med katerimi so temeljne podpora šolam in vzgojno-izobraževalnemu delu na šolah ter predvsem razvoj vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. V počastitev visokega jubileja je v septembru potekala državna proslava v Ljubljani, minuli petek pa so ta pomemben mejnik obeležili tudi na območni enoti Maribor. V uvodu slovesnosti je zbrane pozdravil župan Jožef Kokot, ki je kot župan občine gostiteljice ponosen, da so za počastitev tega jubileja izbrali ravno njihovo občino. V nadaljevanju je množico ravnateljev in ravnateljic, učiteljev in učiteljic iz celotne mariborske enote nagovorila tudi predstojnica OE Maribor ZRSŠ Vera Bevc. V govoru je med drugim poudarila, da se je zavod v svojem šestdesetletnem obstoju večkrat preimenoval in reorganiziral, a vseskozi opravljal pomembne in nenadomestljive na- loge na področju razvoja šolstva na Slovenskem. Izpostavila je tudi preveč zaščitniško ravnanje staršev, ki od svojih otrok pričakujejo (pre)visoke ocene ter še povedala, da zavod sooblikujejo vsi, ki so vključeni v vzgojno-izo-braževalno delo. Nekdanji pred- stojnik OE Maribor ZRSŠ Alojz Širec pa je spregovoril o lastnih izkušnjah o sodelovanju z zavodom. Na prireditvi so spregovorili še: pomočnica ravnatelja OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica Mira Prel, sicer tudi prejemnica priznanja Blaža Kumerdeja za Območna enota Zavoda RS za šolstvo Maribor je ena izmed devetih območnih enot Zavoda in druga največja v državi. Sestavlja jo 11 samostojnih vrtcev, 36 vrtcev, ki so pridruženi osnovnim šolam, 76 osnovnih šol, šest osnovnih šol s prilagojenim programom, 26 srednjih šol in osem dijaških domov. www.tednik.si IStajerskitednik I .Stajerskitednik Mladi plesalci iz Folklorne skupine Vrtca Gorišnica so navdušili s simpatičnim nastopom. izjemne dosežke v partnerskem sodelovanju z ZRSŠ, ravnateljica Vrtca Tezno Vesna Božnik in ravnateljica Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica Ivana Lesko-var. Slovesnost, na kateri so predvajali kratek film o zgodovini delovanja Zavoda, so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopali učenci OŠ Gorišnica, in sicer otroški in mladinski pevski zbor, šolski band in plesna skupina ter Folklorna skupina Vrtca Gorišnica. Sledili sta strokovni predavanji z naslovom Sodoben pouk - izziv ali obremenitev učitelja ter Učitelj kot raziskovalec in ustvarjalec dobre poučevalne prakse ali zakaj je težko biti dober učitelj, nato pa so pripravili še druženje ob zakuski. Monika Levanič Foto: ML Slovenska Bistrica • Center obči Krajani krajevne skupnosti kulturnih do športnih za vse Niti sodelovanja med različnimi generacijami krajanov že leta tke Pragerčanka Milena Furek, ki je na osrednji prireditvi prejela plaketo KS Pragersko-Gaj. »Je osebnost prekipevajoče energije in optimizma. Ima lastnosti, ki jih ljudem primanjkuje. Raje ima spravljivost kot ostrino. Njene moralne vrednote so delavnost, odgovornost in ustvarjanje trdnih vezi med vsemi generacijami. Milena Furek je pozitivno tkivo Od leve: Matej Arnuš, Milena Furek petek • 7. oktobra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Svetovni dan učiteljev Učitelji niso samo prenasalci znanja V kulturno-kongresnem centru ptujskega dominikanskega samostana so ob svetovnem dnevu učiteljev pripravili srečanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, najbolj zaslužnim pa podelili Žgečeva priznanja in plakete. Leta 1993 so 5. oktober razglasili za svetovni dan učiteljev, letošnje praznovanje pa poteka pod geslom 'Cenimo delo učiteljic in učiteljev, izboljšajmo njihov položaj!'. Da se je vloga vzgojiteljev in učiteljev skozi zgodovino močno spreminjala in da je njihovo delo danes izjemno težko in odgovorno, je opozoril tudi župan mestne občine Ptuj Miran Senčar: »Po eni strani učitelji na nove generacije prenašajo znanje, po drugi pa opravljajo tisto nalogo, ki bi jo morda morali starši - vzgojo.« Slavnostni govornik Vladimir Korošec, direktor Šole za ravnatelje, je poudaril, da so učitelji vest naroda in razum človeštva: »Temeljno vprašanje sodobne slovenske šole je, kako uskladiti posameznikove osebne cilje in interese z dinamičnimi procesi razvoja družbe ter hkrati zagotoviti šolsko in učiteljevo strokovno avtonomijo.« Prepričan je, da so na Ptujskem vse ravni vzgoje in izobraževanja (od vrtcev, osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter višjega in visokega šolstva) z odrekanjem, iznajdljivostjo in inovativnostjo razvili in utrdili na zavidljivi kakovostni ravni. Predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja Ivanka Foto: BRBRE Letošnji prejemniki plaket dr. Franja Zgeča z Vladimirjem Korošcem, Ivanko Kores in Majdo Anzelc Korez je poudarila, da z Žgeče-vimi priznanji in plaketami dobitnikom pokažejo, da njihovo delo cenijo: »Nasmejani, s srcem, polnim ljubezni do otrok in mladine, z neomajno voljo, da mladim pokažejo pravo pot do znanja in lepe prihodnosti, uči- telji vsak dan znova prestopijo šolski prag, kjer se začne njihova služba. Konča se marsikdaj pozno zvečer, doma v naslanjaču, z učbenikom in nalogami v naročju, da bodo naslednji dan pripravljeni za nove izzive in tisoče vprašanj mladih nadobu- dnežev.« Slovesnost so organizirali ptujski območni odbor Sindikata vzgoje izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Društvo ravnateljev ptujskega področja. Z nastopom so navdušili glasbeniki Tamburaškega orkestra Kulturno-umetniškega društva Majšperk pod vodstvom Draga Kleina, pridružila se jim je pevka Mateja Kuharič. Prireditev je vodila Zlatka Lampret, tudi sama letošnja dobitnica Žgeče-vega priznanja. Eva Milošič Prejemnice priznanj dr. Franja Žgeča Marija Belšak, Ljudmila Cajic, Stanka Drevenšek, Marija Feguš Friedl, Valerija Gavez, Janja Gjurasek, Tatjana Jurgec, Alenka Kandrič, Mateja Kelner, Marjetka Kocuvan, Evelin Kočevar, Alenka Kosem, Deborah Krtalic, Zlatka Lampret, Valerija Lenart, Anita Malovič, Suzana Menoni Planinšek, Andrejka Nemec, Marjana Notersberg, Gabrijela Plateis, Zlatka Prelog, Mojca Purg, Aleksandra Serec Šijanec, Frančiška Vajda, Vida Vajda, Lidija Verlek, Manja Vinko Prejemniki plaket dr. Franja Žgeča Hilda Bedrač, Ivan Emeršič, Erna Friščic, Majda Kolenko, Majda Korošec, Marija Mir Milošič, Marjeta Pignar, Alenka Plohl Podgorelec, Jakob Rajh, Nada Sevšek, Marjeta Sušec, Mirko Sušec, Mija Vaupotič Gregorinčič Krajevni praznik KS Pragersko-Gaj ne se je preselil na Pragersko (KS) Pragersko-Gaj so ob 40. krajevnem prazniku pripravili bogato bero prireditev, od generacije. Niz prireditev so sklenili z razstavo slikarskih in kiparsko-rezbarskih del. družbe in kraja, zato ji predajamo plaketo krajevne skupnosti,« se je glasila obrazložitev. Predsednica TD Breza in podpredsednica medobčinske turistične zveze je ob prejemu priznanja zbrane najprej nagovorila z verzi Toneta Pavčka, ki pravijo, da sreča ni pod palcem skrit zaklad, temveč je sreča, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad. »V 35 letih dela v krajevni skupnosti sem srečala ljudi, ki so postali del mojega ži- vljenja in jih imam še vedno rada. Trudila sem se, da sem vse zaupane naloge dobro pravila in hvala, ker ste to opazili,« je dodala. Svet krajevne skupnosti je podelil tudi priznanje, in sicer ga je za nesebično in prostovoljsko delo na področju gasilstva prejel Peter Viher. Na osrednji prireditvi je krajane in krajanke nagovoril tudi predsednik KS Pragersko-Gaj Matej Arnuš. Spomnil je na pestrost društvenih dogodkov in in Jana Jeglič Foto: Mojca Vtič tudi na projekte, ki so bili izvedeni v obdobju od lanskega do letošnjega praznika. »Sedaj se končuje izgradnja komunalne infrastrukture, izvajajo se individualni priklopi, gradi se tudi novo optično omrežje. Težko pričakujemo tudi podjetje Quadrofoil in začetek rekonstrukcije železniške postaje Pragersko. Idej za razvoj in kakovostno bivanje imamo veliko, vendar smo na eni strani finančno omejeni, na drugi strani nas omejujejo birokratski postopki,« je povedal. Sicer pa so bili na območju Pra-gerskega v zadnjem obdobju izvedeni veliki kohezijski projekti, ki jih je pridobila slovenjebistriška občina. »Očitno se je center občine preselil na Pragersko, vse pomembne investicije se dogajajo pri vas. Govorimo o več deset milijonih evrov, takšnih projektov v Slov. Bistrici ni bilo. Seveda investicije pomenijo poseganje v aktualni prostor, kar je povzročilo nekaj nejevolje, vendar pa investicije tudi pomenijo razvoj kraja,« je dejal župan Ivan Žagar. Namreč na Pragerskem je bil zgrajen regijski center za ravnanje z odpadki, gradila sta se komunalna infrastruktura s čistilno napravo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter vodovodni sistem. Mojca Vtič Ljubljana • Vokalna skupina Po stezicah na gostovanju Pevke nastopile na odru festivala za tretje življenjsko obdobje Članice skupine Po Stezicah smo članice Društva upokojencev Optimisti Pojemo in se družimo v dvorani doma krajanov v ČS Ljudski vrt-Ptuj. Ptuj. Ime Po stezicah smo izbrale, da ne bi šle v pozabo prav vse stezice iz preteklosti in z njimi mnoge slovenske narodne in ponarodele pesmi. To naj bo spomin na dan, ko smo se Ptujčanke uspešno predstavile na medgeneracijskem odru 16. festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Letos smo na tej prireditvi sodelovale tretjič. Nastopile smo prvi dan festivala, 28. septembra 2016. Marsikaj nas je letos nega- tivno presenetilo, a za to ni kriv le organizator. Kriva je nekultu-ra obiskovalcev, ker so bili med našim nastopom preglasni. Organizator je pozabil, da bi moral utišati nekulturne obiskovalce z jasno prošnjo, da se umirijo. Pa pustimo zdaj to, sklepna misel naj bo, da je pomembno, da smo bile zadovoljne me in tudi naš gost Klemen Rutar. Vnuk pevke gospe Danice Pšajd nam je polepšal pevsko urico in upamo, da bo še prišel med nas. Takoj po nastopu smo si privoščili počitek v bližnji kavarni v pasaži Cankarjevega doma. Nazdravili smo našemu druženju, petju in prijateljstvu v skupini, pa tudi našemu uspehu, ker smo se že tretjič predstavile na festivalu za tretje življenjsko obdobje. Enkrat smo bile tudi v Mariboru, ko so priredili ta festival v pomladnem času. Stezice smo ta dan preživele tudi vsaj malo izletniško, saj smo se sprehodile po Ljubljani. Lucija Radmila Kaučevič medgeneracijskioder Utrinek z nastopa Foto: Lucija Radmila Kaučevič 18 Štajerski Nasveti petek • 7. oktobra 2016 Zdravstveni nasveti Vaginalne okužbe Vaginalne okužbe so sorazmerno pogosta težava žensk. Govoriti o teh težavah je za marsikatero žensko še zmerja težko. Bolezen najpogosteje povzročijo glivice, lahko pa tudi bakterije. Izkušnjo z vaginalnim vnetjem ima zelo veliko žensk, do 25. leta jih oboli kar polovica. V različnih fazah menstrualnega ciklusa normalno nastaja izcedek, ki je voden, sluzast ali mlečno bel. V času bolezni se količina izcedka poveča, ima neprijeten vonj, spremlja ga srbenje, občutljivost in pekoča bolečina v nožnici. Tako glivice kot bakterije so normalni prebivalci sluznice. Prevladujejo bakterije iz rodu Lactobacili, ki skrbijo za kislo okolje vaginalne sluznice (pH 3,5-4,5), ki preprečuje pretirano razrast glivic. Ženska zboli takrat, ko se ravnovesje med njimi poruši. Do tega pride zaradi različnih vzrokov, od pretirane uporabe mil, prepogostega prhanja, uporabe mehčalcev za perilo, pretesnih oblačil, uporabe oblačil iz materialov, ki ne dihajo, spolno prenosljivih bolezni. Vnetje se lahko pojavi tudi zaradi zdravljenja z antibiotiki ali zaradi hormonskih sprememb. Pogostejše so glivične okužbe zunanjega spolovila in nožnice. Značilen je izcedek, ki je belkaste barve, brez vonja. Zunanje spolovilo je pordelo, včasih tudi prekrito z oblogami ter srbeče in pekoče. Glivično vnetje zdravimo z antimikotiki. Najbolj učinkovita je uporaba kombinacije kreme, ki jo nanašamo na zunanje spolovilo, ter vaginalnih vložkov. Če je vnetje zelo trdovratno, zdravnik prepiše še antimikotik v obliki tablet. Če se tudi pri partnerju pojavijo znaki okužbe, se ta prav tako pozdravi z uporabo kreme z antimikotikom. Zdravila za lokalno zdravljenje so na voljo v lekarnah brez recepta. Bakterijske okužbe so posledica zmanjšanja koncentracije laktobacilov na sluznici, zaradi česar se razrastejo druge bakterije. Pri bakterijskem vnetju je izcedek neprijetnega vonja, sive ali motno rumene barve. Prisotno je tudi draženje zunanjega spolovila, blaga srbečica in pekoča bolečina. Za zdravljenje bakterijskega vnetja se uporabljajo zdravila na recept, in sicer antibiotik, lahko lokalno ali sistemsko. Lokalno se uporablja vaginalna krema. Veliko težav imajo ženske v času mene, ko se zaradi spremenjenega ravnotežja hormonov pogosto soočajo s suho sluznico. Ta je veliko bolj občutljiva in dovzetna za okužbe. Težave lajša uporaba intimnih vlažilnih gelov ali intimne kreme s probiotiki. Ob večjih težavah je treba uporabiti zdravila na recept. Kako je s preventivo? Študije kažejo in izkušnje potrjujejo, da se težave močno zmanj- Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., šajo, če ženska uporablja bombažne higienske vložke ali tampone. Za uravnavanje ravnotežja na sluznici pa svetujemo uporabo vaginalnih vložkov, ki uravnavajo kislost nožnice (pripravki za laktoba-cili) ter pripravkov s probioti-ki. Na voljo so tudi tamponi s probiotiki. Njihovo varnost in učinkovitost je potrdila klinična študija. Zmotno je prepričanje ,da se ženska okuži na bazenu ali v savni. Res pa je, da imajo glivice rade vlažno in toplo okolje, zato pride v teh pogojih do večjega razrasta glivic, ki so normalno prisotne. Obolenja preprečimo z ustrezno higieno, z uporabo vložkov in tamponov iz čistega bombaža, ki ne vsebujejo klora, barvil, parfumov, so brez vpojnega gela, so pH-nevtralni, dermatološko testi-rani. Za intimno nego svetujemo uporabo posebnih mil, ki pomagajo vzdrževati kisel pH. Tekoče milo je potrebno tudi dobro sprati, kožo nežno osušiti. Pomaga uporaba bombažnega spodnjega perila, ki ga lahko peremo na 60 0C. Zelo pomembna pa je tudi zdrava prehrana, ki naj vsebuje manj ogljikovih hidratov, zlasti sladkorjev in veliko prebiotikov ter probiotikov. Pomembno je tudi obvladovanje stresa, ki je velikokrat kriv za porušeno ravnotežje v telesu. Darja Potočnik Benčič, mag.farm., spec., Lekarne Ptuj Tačke in repki Pomagajmo si Operativno zdravljenje kroničnega vnetja sluhovodov Zdravstvena problematika sluhovodov, ki jo bom opisal v današnjem prispevku, je zelo pomembna, saj zaradi nevednosti in nepoučenosti lastnikov le-ti počnejo katastrofalne napake in tudi evtanazirajo svoje živali, saj menijo, da jim ni pomoči. Tako informacijo dobijo na žalost tudi pri nekaterih veterinarjih. Kljub pogostim terapijam z antibiotiki v obliki injekcij in dolgotrajnemu jemanju tabletk in nenehni uporabi kapljic za ušesa se klinična slika bolezni ne izboljša. Takoj po prenehanju terapije se vnetje v ušesih ponovi in vse se začne znova. Lastniki in njihove živali so v stresu in tudi finančni strošek ponavljajočih se zdravljenj ni zanemarljiv. V Veterinarski bolnici Ptuj smo uspešno zdravili tudi pse, ki so bili namenjeni usmrtitvi, zaradi neprestanih težav z ušesi. Posledica ponavljajočih se vnetij sluhovodov je kronično vnetje sluhovodov, kjer prihaja do zadebelitve stene sluhovodov in s tem zmanjševanja njihovega lumna. Sčasoma se lumen tako zmanjša, da je sluhovod skorajda neprehoden, zadebelel in logično je, da je tako uho zaradi konstantnega Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. vnetja zelo boleče in zelo obremenjujoče za psa in posredno tudi za lastnika. Klasično zdravljenje s kapljicami ne pride več v poštev, saj kapljice ne prodrejo več v sam sluhovod, ker je neprehoden. Tudi z injekcijami antibiotika in protibolečinsko Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. terapijo lahko samo trenutno vplivamo na razpoloženje psa, zelo slaba prognoza ozdravitve s tako terapijo pa kljub temu ostane. Sluhovod psa je relativno dolga cev, ki vodi do bobniča in takrat, ko se v zgornjem delu sluhovod zapre, v spodnjem delu, tik pred bobničem ostane vnetno žarišče, takrat imamo idealne pogoje za rast bakterij. To so tako imenovani anaerobni pogoji, kar pomeni pogoji brez zraka, brez kisika. V takih anaerobnih pogojih in telesni temperaturi živali 38 stopinj imamo pravo gojišče bakterij, ki jim s klasično terapijo ne moremo do živega. V takih primerih je edina rešitev v operaciji sluhovodov, v kirurškem posegu, kjer prepariramo in odstranimo oziroma izreže-mo zunanji del sluhovoda in s tem odpremo sluhovod. Na tak način oksigeniramo sluhovod, oziroma pripeljemo zrak oziroma kisik do bobniča. Poseg je precej zahteven za operaterja in tudi pacienta, boleč in zelo neprijeten, operativna rana ima mnogo šivov, pogosta je močna oteklina in nekaj dni je treba udarno tretirati pacienta z antibiotično in protibolečinsko terapijo. Vendar se trud izplača, saj najkasneje po štirinajstih dneh težave izginejo. Sluhovod tako ostane odprt, se lepo zrači in ponavljajočih se vnetij je konec. Pravo olajšanje za žival in tudi lastnika. V Veterinarski bolnici Ptuj izvajamo omenjeni poseg uspešno že vrsto let in rezultati so izvrstni. Res pa je, da za omenjeni operativni poseg niso primerni vsi psi, temveč samo socializirani psi, ki sprejemajo nego po operaciji, zaščitni ovratnik, razkuževanje in oskrbo operacijske rane in se temu ne zoperstavijo z zobmi ali agresivnim vedenjem. Po 14 dneh ali najkasneje treh tednih po operaciji so težave pozabljene in kužek zaživi ponovno življenje brez gnojnega izcedka in bolečin v ušesu in oba z lastnikom sta zadovoljna in srečna. Emil Senčar, dr. vet. med. Komunikacija v zdravstveni negi, 2 . del Ob empatiji je za kakovostno komunikacijo pomemben tudi altruizem, ki je prav tako sestavni del človeka in ga uveljavlja v družbi. Na kratko bi lahko rekli, da je to ljubezen do sočloveka. Žalostno je, žal tudi resnično, da mnogokrat paciente obravnavamo preveč subjektivno in tako tudi izvršujemo komunikacijski proces. Gledamo in ocenjujemo po pacientovi vizualnosti, karakteristiki, žal tudi rasi in veroizpovedi, pa tudi njegovem zdravstvenem stanju. Mora nam biti jasno, da delamo z namenom v dobrobit pacienta. In sprašujem se, zakaj ljudje tako ocenjujemo druge in jih prav tako kasneje obravnavamo v zdravstvenem sistemu?! Morda se premalokrat vprašamo, zakaj smo pred pacientom, kaj on pričakuje od nas, kako bomo pripomogli k njegovemu boljšemu oz. kakovostnejšemu zdravstvenemu stanju, da bomo lahko tudi mi kdaj v vlogi, ki bo zahtevala tujo pomoč, nepoznanega človeka, ki bo stopil pred nas in se z nami ukvarjal ... Zagotovo bi morali pomisliti velikokrat na ta vprašanja - z vidika odgovornega odnosa do pacienta in kakovostnejšega dela. Znano nam je, kako se počutijo ljudje, ki vstopijo v zdravstvene zavode, bodisi v ambulante ali bolnišnice. V vsakomur je določena mera anksioznosti in posledično slabega počutja, nekateri omenjajo, da se neprijetno počutijo že takrat, ko vidijo zdravnika ali medicinsko sestro v uniformi. Zdravstveni delavci smo tisti, ki lahko ljudem pomagamo pri njihovi volji, MI smo tisti, ki jim lahko pomagamo, jih sprejemamo, smo z njimi takrat, ko so v procesu zdravljenja, takrat, ko jim je najhuje, ko preživljajo čustveno težke čase in žal tudi takrat, ko se zavedno poslavljajo od vseh nas. Naj nam ne bo težko pacienta objeti ali mu ponuditi roke, mu podariti toplega nasmeha in prijazne besede! Zagotovo mu bomo ublažili tisti trenutek, zagotovo si bo to za vedno zapomnil in zagotovo bomo čustveno močnejši tudi sami, naj nas ne bo strah in sram. Delajmo s srcem za svoje paciente, saj verjamem, da bi si vsak od nas, ne glede na ekonomski status ali profesijo, želel zdravstveno obravnavo samega sebe! Žan Jerenko, sr. zdravstvenik študent ZN AMEU-ECM petek • 7 oktobra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 19 SESTAVIL EDI KLASINC ODMOR, POČITEK PLESNOBA VINA ZLITINA JEKLA IN NIKLJA VELIK SAK TRMOGLAVEC PRIHOD V GOSTE PLAČILNO SREDSTVO POLENCE (NAR.) ANGLEŠKI FIZIK NEWTON AMERIŠKA COUNTRY PEVKA (EMMYLOU) OTOČEK PRED PAGOM, MAON RIBJE JAJČECE SILA NATEGOVANJA IVAN TAVČAR GOST V NAJETI HIŠI, GOSTAČ MOČVIRSKA LILIJA, ŽILJKA NASA PEVKA (MAJA) PLATFORMA, OSNOVA, TEMELJ LOŠČILEC POSODE, LOŠČAR PTUJSKI TENISAČ (BLAŽ) SEMITOLOG PEVEC PESTNER NALIVNIK, PENKALO RAKETNI MODELAR NAŠ PREVAJALEC ŠKERLJ GRMENJE KOLESAR (MARKO) BERILIJ VAS PRI METLIKI DLAKA OVAC SORTA CVETAČE MESTECE V SEVERNI DALMACIJI SANDALOV LES ZVESTA ŽIVAL PIJAČA (STAR.) ZLOM, PRELOM IRENA ŽERJAL SLIKAR (RATIMIR) OLGA CVETEK ZEMELJSKI TEČAJ MER. ENOTA GLASNOSTI IRSKI BRINOVEC, DŽIN GNOJNI TVOR DOLGA DOBA ZAMET PEŠČENA MORSKA OBALA VERSKI FANATIK GALIJ KAREL ERJAVEC VINAR, KLETAR TROPSKI KUŠČAR IRONIČEN ČLOVEK POGUBA, NESREČA HRVAŠKI ILUSTRIRAN TEDNIK NAMAKANJE (REDKO) UGANKARSKI SLOVARČEK: BERSA = plesnoba vina, DRVČE = polence (nar.), MAUN = otoček pred Pagom, tudi Maon, ODERLAP = slovenska pevka (Maja), PURG = slovenski kolesar (Marko), PUŠELJA = slovenski slikar (Ratimir), SABEJNIK = gost v najeti hiši, gostač, ULJE = gnojni tvor. "V»VIAIVN 'VN3MV VamVIAI MlNOdl 'NOVI39 '9010N3 '1NV1 -39VU ivz 'Hidvz '3nn '30 'vrasnd 'zi 'S3d 'vniaoivonvs 'nin '3a 'oand 'ioiaiond 'iviaiv 'avisviva 'oaad onahvn 'isuiiai3s 'dviaaao 'rioaavirn 'avovs 'nvani 'vsaaa 'Hiaao :ouabjopoa 'bmnvziidi 3i asiissh Ormož • Obeležili častitljiv jubilej 70 let lovske družine Ormož Lovska družina Ormož praznuje 70 let delovanja. Jubilej so s svečano akademijo obeležili zadnjo soboto v septembru. Ormoška lovska družina se lahko pohvali z bogato tradicijo. Ustanovljena je bila pred sedemdesetimi leti, v letu 1946, ko je nekaj zanesenjakov povezalo članstvo, ki so ga odlikovali požrtvovalnost, skrb za sotovariše, prijateljstvo in medsebojna pomoč v preizkušnjah. Že sedem desetletij tako skrbijo za divjad in ohranjajo naravo, ogromno truda vlagajo tudi v številne dru- ge pomembne dejavnosti, kot so delo z mladimi, izobraževanje, raziskovalna dejavnost divjadi in podobno. Pomembno obletnico so obeležili zadnjo soboto v septembru s svečano akademijo. Za uvod v slovesnost so zaigrali Rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, sledil je pozdrav starešine Lovske družine Ormož Bojana Mačka. V nadaljevanju sta zbrane nagovori- la še ormoški župan Alojz Sok ter predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož Emilijan Trafela. Višek slovesnosti pa je bila podelitev priznanj in pohval lovcem, ki so s svojim delom, požrtvovalnostjo in zvestobo zaznamovali zgodovino ormoške lovske družine. Podelili so 32 priznanj. Po končanem uradnem delu je sledilo družabno srečanje. Monika Levanič Foto: Foto Zalar Skupinska fotografija članov LD Ormož Ptuj • Državno prvenstvo v športnem ribolovu Ptujčani med najboljšimi Društvo upokojencev Ptuj je že drugič v kratkem času organiziralo državno prvenstvo upokojencev Slovenije v športnem ribolovu. Prvič ga je gostilo že pred dvema letoma, na letošnjem, 25. državnem prvenstvu, ki je bilo 14. septembra na Ptuju, je sodelovalo 11 ekip s po štirimi člani. Te so v treh urah ulovile skupaj več kot 300 kg rib. Tekmovalci so bili zadovoljni z iz-plenom v rogozniškem ribniku, prav tako glavni sodnik Zvonko Petek, vodja tekmovanja Polde Perger in predsednik Društva upokojencev Ptuj Valter Pliber-šek ter predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije in Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja. V imenu MO Ptuj je letošnje državno prvenstvo ribičev upokojencev pozdravil podžupan Marjan Kolarič. Zaželel jim je dober ulov ter uspešno delo na vseh področjih tudi v prihodnje. Ekipni državni naslov je osvojila ekipa DU upokojencev iz Radencev (Adolf Lamut, Branko Karas, Stanko Novak in Željko Mavrič), druga je bila ekipa DU Ptuj (Marjan Vrečar, Polde Perger, Benjamin Pavlič in Jože Šeruga), tretja pa ekipa DU Budina-Brstje (Marjan Sattler, Stanko Žitnik, Franc Leben in Janez Zemljarič). MG Foto: Črtomir Goznik Ulovili so več kot 300 kg rib. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 7. oktobra 2016 Piše: Dani Zorko • Islandija (5.) Zlati krog - gejzirji in slapovi Ko sem uspešno preizkusil svoje vozilce, sem se lahko odpravil na dvotedensko turo po državi. Ničesar nisem imel rezerviranega, s seboj pa sem imel le manjši nahrbtnik z osnovnimi potrebščinami in šotor. V najcenejšem supermarketu Bonus sem se lepo založil z živili, si izposodil termovko in si skuhal nekaj stvari za po poti. Moj prvi cilj je bil t. i. 'zlati krog', kot Islandci imenujejo zelo priljubljeno območje z gejzirji, slapovi Gulfoss in nacionalnim parkom Pingvellir, ki je razmeroma blizu glavnega mesta. Gejzirsko območje od daleč Da se največkrat zatakne pri osnovnih zadevah, se je izkazalo tudi sedaj. Pred odhodom sem zavil še na bencinsko črpalko, kjer sem moral pogruntati način, kako napolniti avto z gorivom. Po krajši opazovalni misiji sem le šel do prodajnega pulta, kjer mi je poba v čisti angleščini razložil, da pri pultu najprej plačam, potem pa za ta znesek lahko tankam. Predlagal mi je še boljšo možnost: naredil mi je predplačniško kartico, ki sem jo lahko potem uporabljal po različnih črpalkah, zraven pa mi je dodal še nek obesek s čipom, ki mi je na nekaterih mestih omogo- čal nekaj centov popusta pri litru goriva. Cena goriva je znašala slab evro in pol na liter, kar še glede na vse ostalo ni bilo prehudo. O cestah na Islandiji mora vsak voznik vedeti nekaj dejstev. Najvišja dovoljena hitrost nasploh je 90 km/h. To velja predvsem za glavno prometnico, imenovano 'krožna cesta', ki sklenjeno poteka po vsej državi. Označena je s številko 1, zato jo težko zgrešiš. To je še ena značilnost cest, saj je prav vsaka označena s svojo številko, kar pride zelo prav predvsem na križiščih, kjer ti poleg navedene smeri piše tudi številka ceste. Foto: Dani Zorko Eno izmed prirejenih vozil za turiste Foto: Dani Zorko Gejzir Strokkur v polni višini Nabavil sem si tudi zemljevid države z oznakami cest in res se nisem izgubil niti enkrat. Zadnja značilnost, ki bi jo rad poudaril, pa so t. i. ceste z oznako 'F'. Tu gre predvsem za makadamske ceste, ki vodijo v notranjost otoka, v hribe in v odročne kraje. Zaradi snega so pozimi večinoma zaprte za ves promet, poleti pa so prevozne zgolj z džipi in s posebej prirejenimi vozili. Vožnja z običajnimi osebnimi avtomobili je tam kazniva. Te ceste so označene s tablami rjave barve, vendar pa vsaka makadamska cesta ni cesta kategorije 'F', takšnih je pa na Islandiji kar nekaj. No, oborožen s tovrstnimi informacijami sem končno prispel na podeželje, če lahko vulkansko pokrajino tako imenujemo. Med rjavkastim nagubanim reliefom se najde tudi nekaj travnate stepe, kjer občasno lahko vidiš konje ali ovce, goveda ali svinj pa na celotnem potovanju nisem videl nikjer. Prav tako nikjer ni videti drevesa ali večjega grma, ker zemlja preprosto ne dovoli takšnega rastja. Najprej sem se namenil obiskat Gejzir, po katerem se imenuje potem celotno gejzirsko območje oziroma regija, kot se domačini radi pohvalijo. Gre za največji gejzir na svetu, ki pa ima to pomanjkljivost, da izbruhne (do 80 metrov v višino) zelo poredko, po zadnjih podatkih enkrat letno. Če se spomnite, sem pred leti pisal o Yellowstonu in tudi o drugem največjem gej-zirju, imenovanem OldFaithfull, ki izbruhne do 60 metrov vsako uro in pol. No, islandski Gejzir, kot so ga preprosto poimenovali, pa ima zraven še 'mlajšega brata', imenovanega Strokkur, ki iz velikanske luknje v višino nad 20 metrov izbruhne vsakih 10 minut. Ljudje po navadi stojijo čim bližje luknji, da jih potem vodna para čisto zalije. Nihče ne pomisli, da gre pravzaprav za vrelo vodo, in če bi gejzir po nekem naključju malce povišal tempera- oven (21.3. - 20.4.) V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Odlično se boste počutili v družbi. Na delovnem mestu bosta šteli premišljenost in diplomacija. Dogodkov ne bo moč prehitevati, ampak jih sprejmite korak za korakom. Ljubezen:pogovori bodo ključ 4bik (21.4. - 20.5.) Po razpotjih življenja se boste odpravili previdno. Raziskovanje bo vaša strast. Na svoj način bo pomembno, da bo moč narediti osebno bilanco in ločiti zrno od plev. Posebna sreča vas bo spremljala v ljubezni. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Sprostite se v naravi! m dvojčka jffi (21.5. - 20.6.) Prijetno se boste počutili v družbi. Sprostili vas bodo pogovori in neobvezujoča srečanja. Ljubezen: samske bo lahko zadela Amorjeva puščica, vezani se bodo pilili v diplomaciji. Jasno bo nakazano, da boste imeli na delovnem mestu polne roke dela in delovnih Foto: Dani Zorko turo ali če se vroča voda na zraku ne bi tako hitro ohladila, bi se vsi opekli. Smejati sem se moral nekemu starejšemu paru, ki sta fotoaparate poskušala potisniti čim bliže, da jih je čisto zalilo. Ne vem, ali so bili kasneje še funkcionalni ... Ostali gejzirji so sicer zanimivi, vendar si jih redko kdo podrobneje ogleda. Ogled gejzirja je še vedno brezplačen, zato pa nedaleč stran stoji center za obiskovalce, kjer so hotel, restavracija in celo golf igrišče. Res si ne morem zamisliti, kje bi iskali žogice, če bi šel igrat golf kakšen levak moje vrste, ki nima občutka za udarec. Za boljše doživetje nekatere agencije za takšne enodnevne ture uporabijo kar t. i. 'super dži-pe', čeprav bi bilo običajno vozilo čisto dovolj. Gre za vozila z me-galomanskimi kolesi, ki so sicer namenjena za hude terene, tisti z debelim mošnjičkom pa si to nekajurno razvajanje radi privoščijo. Na poti me je nekaj takšnih tankerjev prehitevalo in le dejstvu, da šofer tehta približno isto kot vozilo, se imam zahvaliti, da me ni odneslo na lavino polje. Nadaljevanje prihodnjič tehtnica (23.9. - 23.10.) Kolo usode se bo za- -vrtelo v vašo korist. Spremljali vas bosta odločnost in temperamentnost. Popaziti bo treba, da boste imeli svetle misli. Kamenčki v mozaiku usode se bodo harmonično sestavljali v pogledu službe. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, kajti počasi se da- škorpijon H (24.10. - 22.11.) Brezpogojna ljubezen vam bo pokazala pravo pot. Prihajajoči teden bo v znamenju osebne in duhovne rasti. Razčistiti boste morali s tistim, kar vas bremeni. O Velik napredek bo v pogledu ljubezni. Partnerjevi nasveti ne bodo samo vzpodbudni, ampak tudi zelo poučni. strelec R 7 (23.11. - 21.12.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Tišina bo naravna oblika napredovanja. Cas bo, da se boste ustavili in stvari pogledali iz drugega zornega kota. Služba: ne bodite Q pretirano površni in popazite na skrite smerokaze. Teden bo prinesel mnogo izzivov pri reševanju zadev a rak (21.6. - 22.7.) Po zvezdnih namigih se obeta ploden teden. Ustvarjalna energija vam bo podarila krila. Lažje se boste sprostili in zaupali v blagostanje življenja. Notranji nemir bo posledica stresa. Blagodejne učinke sproščanja bo imela glasba. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob. m^ , lev ^Pt (23.7. - 22.8.) Ognjena energija vam bo koristila. Spremljala vas bo tudi povečana občutljivost. Besedno boste tako morda nekoliko ostri. Pozitivno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Na delovnem mestu se bo odprla paleta novosti. Pred vami je teden ugodnega sodelovanja in povezovanja. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti. Omenjeno vas bo okrepilo v samozavesti. Teden bo ugoden pri pridobivanju denarja. Jasno je, da se boste morali tudi bolj sprostiti. Mnogo prijetnosti bo v pogledu ljubezni. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje novosti. C «v kozorog (22.12. - 20.1.) S Učiteljica bo narava. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Prijateljev namig vam bo podaril svežine in dodal krila. Uspehi se vrstijo na delovnem mestu in v pogledu ljubezni. Seveda bo potrebno K na morebitne težave pogledati s svetle točke. Iz majhnega raste veliko! vodnar (21.1. -18.2.) o Pomembno bo, da boste športno aktivni. Na kakovosten način uporabite odvečno energijo. Ljubezen bo prinesla nekaj izzivov in ugodnosti za osebno napredovanje. Na delovnem mestu se odločite in naredite prerez. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v P ribi