. t@r, i rj
i4'i
n
II
M. !
1. !

j*i
i r
v r<-••
\
&*Kvw- i ’
■W6	:	, .tiSESSS!'- 1: i
• A i	i| i
x 1	•
! ! t - :
'f.-i
>•
Ij
N
a
BI
R);r
L
\y
-------------»
|,J
::rs;; -
? - J -<
:;j !
j i
k •• -»
/
r-~ T^-rrt-;
X
iJ
M
k-r\
i '«4 'A<:
|" **
/
V S E B I N A
Občinska konferenca IMS Sej a šolskega odbora Konferenca aktiva LMS na osemletki O šahu
Mladi literat Proza
Drago Kolenc: Med mestom in vasjo (nadaljevanje in konec)
Marjan: Pata morgana Pesmi
Bevc Hedvika: Sen (Administrativna šola) Bevc Hedvika: Pomladna Vrščaj Veronika:
Domača vas
^Administrativna, šola)
BRALCE OPOZARJAMO NA NAGRADNO STRAN
Križanka in Oporoka morata biti pravilno rešeni, pri vprašanjih pa bomo vzeli za najboljšo rešitev odgovor, ki se bo pravilnemu najbolj približal.
Pravilne rešitve pošljite v zaprtih kuvertah na naše uredništvo ali v okno za pošto v gimnaziji najkasneje do lo.1.1959, da še pridejo v poštev pri nagradnem tekmovanju. Najboljše rešitve bodo nagrajene. 11
11 S t 8vz i c e "	- glasilo dijakov novomeške gimnazije, iz-
dajata Šolska skupnost in aktiv LMS na gimnaziji. Ureja uredniški odbor (Slavko Pavlin, Sonja Godnik, Dušan Andoljšek«). Glavni in odgovorni urednik Gričar Jože, tehnični urednik Colarič Tomaž, za ilustracije Zvone Pelko. Izhaja 1. in 15« v mesecu. Cena posamezni številki 15 din. Naslov: Uredništvo "Stezic" gimnazija Novo mesto. Naklada 7. štev. 32o izvodov.
Piluška:
Zakaj
Piluška; Moj rojstni kraj
Anekdote, vici in nagradna stran
Prejeli smo dva odgovora na članek "Polemika o plesu", oba pisca zavzemata mnenje, naj vsakdo najprej pomete pred svojim pragom, potem šele pred drugim.
BESEDA BRALCEM OB NOVEM LETU
Z Novim letom odklenka staremu letu,prikaže se novo, nasmejano in toliko Obetajoče. Ob Novem letu misli vsakogar zlete nazaj, vsak zase preceni svoje delo, veseli se lepih in dobrih dejanj, za slabe pa si pravi, bo pa v naprej bolje. Upanje je pol življenja, to upanje bodri Ičloveka in mu brani, da bi mu glava klo nila pod težavami, ki nanje^naleti v vsakodnevnem boju za kruh. Še najhujši, pesimist ima v sebi nekaj upanja, in se veseli Novega leta, ki vedno res novo, mlajše, čeprav se z njim za leto postaramo .
Ob Novem letu 1959 se naš odbor pridružuje željam vseh ljudi in želi srečno in uspehov polno Novo leto vsem bralcem "STEZIC" in vsem našim sotrpinom.- študentom in dijakom ter vsem profesorjem.
Ko stopamo v leto 1959, želimo, da bi "STEZICE" še naprej tako redno izhajale, da bi se še izboljšale in postale res glasilo gimnazijcev, z Novim letom se naj še poveča število dopisovalcev in s tem pestrost "STEZIC"-,
Še enkrat - SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1-9 5 9 !
V	nedeljo, 21/12-1958 je bila v sindiklani dvorani v Novem mestu
konferenca zastopnikov mladine novomeške občine. Udeležili so se je delegati terenskih aktivov in aktivov na šolah iz cele občine. Iz referatov in diskusij povzemamo nekaj misli.
V	referatu je predsednik Dušan ZUPANC podal kratek pregled uspehov in neuspehov. 0 brigadah je dejal, da so uspele kljub nekaterim spodrsljajem, kjer se dela, tam se tudi namreč greši, letošnje brigade pa so bila dragocena šola za prihodnja leta. Mladino je treba zainteresirati za kulturno in politično dele, povečati je treba članstvo v ZKJ, posebno med kmečko mladino, saj je od tisoč komunistov v občini le 56 kmetov. Da je tu pereč problem, kaže tudi dejstvo, da je bilo v ZKJ leta 1952 8ooo kmetov v LR Sloveniji, letos pa le 2noo. Zelo pereč je tudi vpliv staršev
na mladino, ki svojega otroka večkrat postavijo pred dejstvo -‘tioma ali pa tam" (ZKJ), da je mladi človek pogosto pred težko odločitvijo.
Sekretar OK LMS, okraj Novo mesto - Slavko DOKL je mnogo govopil o dejavnosti mladine v industriji, o soodločanju in zainteresi-1 ranosti mladih v proizvodnji. Načel je problem, zakaj se starejši bojijo sprejemati mlade ljudi v upravne odbore in delavske sve te, o aanimanju za preusmeritev našega gospodarsta iz zelo ostrega tempa izgradnje industrije v dvig življenske ravni našega delovnega človeka. Omenil je tudi pomen dobre organizacije brigad in potrebo po izobraževanju vodilnega kadra ter osnovanje tečajev v ta namen.
Tovariš Thorževskij Miro je poudaril pomen volitev v SZDL in vlogo mladine v tej množični organizaciji. 0 vključevanju mladine v ZKJ je dejal, da je treba povečati članstvo in ga vzgajati v naprednem duhu, da bo res lahko revolucionarno gradila socializem.
Nadzorni odbor je grajal neredno plačevanje članarine, izjemi sta po besedah blagajnika učiteljišča in gimnazije.
In še o eni pomembni stvari so govorili udeleženci. Občinski komite- namerava namreč v dosedanjih prostorih pong-pong društva v stari gimnaziji urediti mladinsko sobo, V njej bo nameščen televizor in radio, mladini pa bo na razpolago tudi dnevno časopisje in knjižna zbirka. Soba bo služila vsem mladincem v občini.
Ob koncu konference so delegati sprejeli sledeč program za prihodnje leto:
i.iv januarju organizirati tečaj za vodje aktivov, seminar bo
1.	: ^	* zn v o ' ;5	•*! * v/, V r 'o 'r *
r,n
2.	Urediti mladinsko sobo
5.	Povečati sodelovanje med aktivi
4.	Povečati članstvo v ZKJ in SZDL
5.	Priprave za MDB
6.	Povečati število naročnikov za "Mladega aktivista"
7.	Pritegniti še več članstva in osnovati nove aktive.
š@il
Seje ŠO, ki je bila v ponedeljek, 15. 12. 1958, sta se udeležila tudi dva predstavnika dijakov. Člani šolskega odbora so govorili o predlogu proračuna za leto 1959, o mlečni kuhinji in o dnevnih problemih.
PREDLOG PRORAČUNA ZA LETO 1959
1-58 Personalni izdatki
ii'ia5§"teie^alSii izdatki
1.	Polsov. knjige,Ur. list, pis.material
2.	Kurjava
3.	Razsvetljava
4.	Potni stroški
5.	Čiščenje in vzdrževanje poslopja,
' zavarovanje
6.	Pošta in razno
7.	Dopolnitev in izpopolnitev inventarja
Skupaj	2,450.000.-	din
Funkcionalni izdatki: 1. Ekskurzije	300.000.-	din
2. Učila	I50.000.-	—11 w
3. Dijaška knjižnica	loo.ooo.-	WI1 _
4. Fizkulturni rekviziti	113.000.-	^11 w
5. Novoletna jelka	50.000.-	—11 ••
6. Mlečna kuhinja	150.000.-	
7. Samoučila podp. knjižnice	loo.ooo,-	_ 11 _
8. Šolska lekarna	I6.500.-	—11 —
S k u_p_a_j_:___97915oo1-_din
Skupaj celotni proračun	12,199.5oo.- din
Vsak dinar, ki ga porabi naš zavod, so težko zaslužili naši starši in vsi naši delovni ljudje. Zato varčujno z našo gimnazijsko lastnino. Varčujemo lahko pri kredi, pri gobah, pri kurjavi, da ne hladimo razredov, mnogo se pa tudi prištcdi pri elektriki.
Mlečna kuhinja bo pričela delovati v prihodnjem semestru v kletnih prostorih gimnazije, ki jih sedaj preurejujejo.
8.77o.ooo.- din
100.000,	- -"-
500.000.	- -"-
120.000,	- -"-
80.000,	- -"-
800.000.	- -"-
50.000.	- -"-800.000.- -"-
Učni uspeh se je po prvi redovalni konferenci precej zboljšal.
.Tovarišica Črčkova j c na seji dejala, da z dijaki naše gimnazije v internatu nima težav.
Letošnja novoletna jelka za gimnazijce bo po sklepu šolskega odbora do ene ure zjutraj.
KOklfEDELKA Al/TIVA
LAM UA O SE A\ LA T Iz I
V soboto, 2o. 12. 1958 smo imeli mladinci dveh osemletk svojo ustanovno konferenco.' Udeležitev na konferenci je bila dobra, udeležili so se je tudi predstavniki aktiva na gimnaziji in na učiteljišču. Sprašujemo pa se lahko to, da se konference ni udeležilo več orofesorjev. Povabili smo profesorska zbora obeh osemletk, toda na konferenco je prišel samo tov. PETROVIČ. Tako smo bili prikrajšani za marsikatero tehtno pripombo k našemu delovnemu načrtu s strani profesorjev.
Sprejeli smo delovni načrt, ki ni preobširen, tako da lahko u-pamo, da ga bomo izpolnili, pogrešali pa smo predvsem pripomb nas samih o delovnem načrtu.
Nekoliko bolje je bilo, ko smo predlagali, da postanejo '•Odmevi", ki jih izdaja 8.a na popoldanski osemletki list našega aktiva, to smo tudi pprejeli. Izdajanje in uredništvo pa obdrži še vedno 8. a.
/
Veliko zanimanje je zbudil tudi predlog, naj bi imeli plesne vaje. Toda, ker šolski pravilnik tega ne dovoljuje, jih ni mogoče izvesti.
Mladi pesnik je prebral svoje stihe Bernardu Shawu in rekel, da jih bo objavil šele po svoji smrti.
Shaw mu jeoodgovoril:
"V dobro književnosti in bralcev vam želim, da bi živeli zelo -dolgo."
Avstrijski književnik Hermann Bahr je sedel s svojim prijateljem v neki dunajski gostilni pri kosilu. Obema je jed zelo teknila in bila sta navdušena nad dobro kuhinjo.
"Nič ni boljšega na svetu, ko dobra jed," je menil Bahrov prijatelj navdušeno, "Slaba kuharica pripravi zdravnikom polovico pacientov. "
"Da, res je," je odvrnil Bahr, "dobra kuharica pa drugo polovico. "
Pesnik Gottfried Keller je bil znan kot zelo molčel človek in izredno strog kritik. Ko mu je neka mlada književnica poslala po pošti v oceno svoje najnovejše delo, ki je odgovoril z naslednjim pismom:
'■'Platnice vašega dela so preveč oddaljene druga od druge!"
Mnogo dobrih in slabih šahistov je na gimnaziji in ne zdi mi se napačno, če bi v Stezicah objavili nekaj osnovnih pravil igranja šaha.
Predno' začneš igro, moraš paziti, da je v desnem kotu šahovnice belo polje.
Cesto boste srečali izraze n.pr. šah, mat itd.
Kaj je. mat in šah verjetno vsi veste. Remij•j e neodločena igra, ako se oba igralca s takim zaključkom strinjata, ako ostaneta na tabeli samo kralja, ako se trikrat za povrstj o ponovi ista poziaicija figur.(pozicija je lega, razvrstitev figur), ako stalni šah in v slučaju pata (če igralec, ki je na potezi, ne more premakniti nobene svoje figure.).,
Rokada je dvojna poteza kralja in topa = trdnjava. Paziti moramo, da kralj ob rokiranju ni napaden, da ne rokiramo preko napadenega polja in ne 'rokiramo na napadeno polje, medtem ko za trnjavo to ne velja. Pri rokiranju moramo najprej premakniti kralja,(Diagram št. 1).
En passant. Nasprotnik lahko vzame kmeta, ki ga j. e igralec premaknil z osnovnega položaja za dve polji naprej preko polja, ki ga napada nasprotnikov, kne t (samo v naslednji potezi),
"Pes tuše" pomeni, da moraš premakniti, ki jo je prijel.
Ako hoče igralec popraviti potezo (zaradi morebitnega udarca ob mizo), reče: "Popravljam".
(Diagram št. 2)
Posebno začetnikom šahistom dela preglavice šahovska dotacija. Vsako polje ima svoje ime, oznako polj pa ravnamo po logi belih figur. (Diagram št. 3).
Pri premiku figur pišemo tisto polje, s katerega premaknemo figuro ter tisto, na katerega jo postavimo.(velja le za skakače in tope ter kmete,) Kadar jemljemo figure označimo z x ali^pa z n.pr. ( Ta-jX Ta„). Šah pa označimo z±+ (Lr^-b^*).
©
Posamezne figure označimo tako kralj K, dama=kraljica=D, top=trdnjava=T, skakac=konj =S, lovec=tekač=L,kmetje P.
Vrednost figur: dama=10P=2T =2L + 2P, T+P=L+S, L je večji od S, L=3P, T=5P itd.
OST (HI Ptflc.Rrtttl StGD«JC / riDSLeOfilJ)
	§|p	<&/	VxXx		m	i	§g
s		Ul		§F		E	
	H						Wy
B		1		M		H	
	s		0		m		%
		F	y . ___ .	i	i	%	
	I		%		m	.	m
n		m		E	r?	w	i
PREVIDNOST
Kmet pride k odvetniku in mu pripoveduje neko pravdno zadevo v vseh podrobnostih. Ko konča, reče odvetniki "Pravdo bomo pač težko dobili."
Kmet: "To sem namreč hotel vedeti, gospod dohtar, jaz sem namreč oni drugi kmet."
PRAVI ODGOVOR
Profesor (medicinoem v bolnišnici):	"Mišica na nogi tega bol-
nika ee je sčasoma tako skrčila, da je desna noga postala krajša in bolnik zaradi tega šepa. Kaj bi vi storili v takem primeru, medicinec Kadunc?"
Kadunc;■"Tudi jaz bi šepal."
SKUŠNJA
"Zakaj se vedno govori samo o boginji zmage, nikoli pa ne o bogu zmage?"
"Ko boš oženjen, boš že razumel!"
PISATELJ
"Vse, kar moj sin napiše, bero ljudje z največjim zanimanjem!" "Res? Kaj pa piše - romane ali novele?"
"Ne - jedilne liste."
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO ŽELI VSEM DIJAKOM jy-IN ŠTUDENTOM V PRIHODNJE^' / > LETU 1959 OBILO USPEHOV iVM PRI NJIHOVEM UČENJU Jll k
j "" 1		1	2	3	4	V	r-—, L 6	
	k		7				%	
8	9	lo				m	n	
12						13		
		14		%	15			
$	16			m	17			-r*	
18				F	19			2o
21				22			23	—
24		n	25					
	%	26				2Žt!	is	
27								
Stran 7 v
PESI ZA
UAtilADO

/
\
Vprašan.j-a:
1.	Ali se mavrica kdaj pokaže kot popoln krog?
2.	Katera ptica teče hitreje od konja, rjove kot lev, ne more pa leteti?
V o d o r a v n o :
3.	Lovec gre s svojega mesta pet kilometrev dalje na jug. Tu ustreli medveda. Zatem gre tri kilometre proti zahodu, prav tako daleč, kot je bil tedaj, ko je ustrelil medveda. Kakšne barve je bil ta medved?
1. kmečko poslopje; 7. drugo ime za domačo žival; 8. imeti rad; 11. začetnici hrvaš.literata^ 12. borišče; 13. posoda; 14. primorska členica; 13.gospe; 16. sorodnik; 17. doba;
18. oblika tekočine, 19. znak za rumenij; 21. bodica,konica; 22. močan veter; 24. kazalni zaimek; 25. prikazna prireditev; 26. orožje; 27. zvito.
4.	Kakšen je prvotni pomen črk SOS, ki jih danes uporabljajo kot Morseove znake v nevarnosti?
5.	Kako preprečimo, da nam neka tekočina ne prekipi?
6.	Na katerih delih telesa se pes poti?
7.	Ali poznate ptico, ki zna tuji di ritensko leteti?
Navpično :
1. prav za las; 2, dohodek vladarjev; 3. pokrivalo; 4= njen, ji; 5. lo. in 19* črka abecede; 6. kraj na Štajerskem; 9. ploskovna mera; lo.popravilo; del ladje; 13. skrbniki;
15. produkt kemičnega postopka; 16. pomembno živil:-; 18. potepanje; 2o. vrša študija; 22. usiha; 23- vzklik;" 25* glavno mesto evropske države; 26. osebni zaimek.
Oporo k a :
8.	Kaj je močvirni sij?
9.	Znanec ima lepo veliko uro s podstavkom^ kadar bije, bije zmerom tolikokrat, kolikor je ura, vsake pol ure bije samo
z enim udarcem. Neke noči pride domov in ravno sliši uro, ki bije enkrat. Čez pol ure zope tsiči enkratno bitje ure, prav tako zopet čez naslednje pol ure, in zatem spet čez nadaljnje pol ure. Koliko je bila ura, ko je prišel domov?
Vinogradnik je'-imel tri sinove, katerim je zapustil svojo vinsko zalogo s pripombo, da. morajo dobiti vsi trije sinovi enako število polnih, na pl polnih in praznih sodov. Ko so si sinovi po očetovi smrti cgl hdali zapuščino, so videli, da je v kleti 7 polnih, 7 na pol polnih in 7 praznih sodov. Kako so se jih razdelili?
. ........................................................................
iZole^C. P.q,2o
Ciril je vestno izpolnjeval svojo obljubo. Vsak teden ji.-je pisal,, včasih celo po dvakrat. Njegova pisma so bila čudovita, polna ljubezni, prešernega veselja in šivijenskega poguma. Milica jih je brala tovarišicam, prav bahala se je z njimi. Saj je vendar Ciril znal izraziti v pismih toliko lepih stvari! Sošolke so brale, se smejale, toda globoko v njih se je oglašala črna zavist in marsikatera od njih je na skrivaj želela, da bi bile te vrstice namenjene njej. Milici pa se je plazilo v dušo zlobno veselje. .
"Ha, prava reč, ako so lepše oblečene! In kaj zato, ako ima Slavin oče avto! Takega fanta, kot je Ciril, pa le nima nobena od njih. Ha, prava reč!”
Prav nič ji ni' bilo mar, če so jo sošolke gledale po strani. Kljubovala jim je. In ne sama. Vsi fantje so držali z njo. Radi so govorili z njo, jo vabili na plese ali v kino, ona pa je te znake naklonjenosti - sprejemala, -toda vedno na tak način, da čistilci pravzaprav niso vedeli pri čem so. Sedaj m-m -i -	_ sila več tisto
plaho krneč1-'' ^'t1 , ki je pred leti p1"4y ' a s podeželja v mesto v šolo. Postala je	.	-.-g ■ in tudi stari Berkopec je
zapazil, da hodi vedno boj.j svoja pota. Vedno bolj je hlepela po zabavah, po družbi„ Nekega večera ga je - v Šali seveda - povabila celo na "rock and roli”. Ves začuden jo je pogledal; tako 'čudne besede še svoj živ dan ni slišal, V
V odgovor se je Milica zasukala po sobi, da je krilo zafrfotalo okoli nje. Oče se je prizanesljivo smehljal.
"Mladostna leta!” si je mislil« "Tudi jaz sem bil nekoč tak."
Materi pa vse to ni bilo nič kaj rr-1: či .
"Ti j " J e potožila možu nekega večera, '‘tale najina punca mi povzroča vedno več skrbi, Sto neumnih reči se ji mota v glavi. Zanemarja celo učenje in prav resno se bojim, da nikoli ne bo dosegla tistega, za kar si jo namenil. In pomisli, vxerja sem jo morala celo s silo pripraviti, da je šla v srkov. tis Ul 4e na vsak način v mesto,' češ, da imajo izlet, Ve ogorčena sem remi . do. se v naši hiši še ni zgodilo, da bi kdr	k v.ril idej, ki'mu pieše-
jo^v glavi, izostal od službe k ,je, Najprej poskrbi, človek za dušo in akc ostane potem še '• _„j časa -- n;, potem gre lahko pač tudi na izlet Teda prve - v -molitev. Pa mi je ta frkla vrgla v obraz, da moderni človek lahko živi tudi brez bedastih izmišljotin, ki so se jih p— ,tnejši izmislili za dobre vernike, Tako ne je razjezila, do ' - jo najraje pošteno nasekala«"
Moz je stic-"r 1	! avb med ramena r "Pa. danes se marsikaj dogajal"
"Joj. j^kakšne čase smo prišli!" je jadikovala gospodinja. "Kako je današnji svet pokvarjen! Vse tu, v .1 V;.š, naučili Milico v mestu,

Stal je pod šuštečimi zavesami dolgih šivih Jesenov ob potoku. Od gozda se je bližal rahel veter, poigral se je z njegovimi temnimi kodri in hitel dalje, dalje,' kjer se mlado brstje platan koprneče širi proti sinjemu nebu. V roki je držal klarinet in igral pesem o ljubezni. Dozdevalo se mu je, da je tako neskončna in tako skrivnosti polna, da je ni mogoče izpeti nikoli. Njegove črne oči so iskale v daljavi tiste sanjavo oči in nežno lice, ki ga ne bo pozabil nikoli. Ustnice so mu rahlo vztrepetale^in iz prsi se je izvil vzdih: ”0h, usoda, zakaj si naju ločila? Že dve leti je nisem videl in morda v tem trenutku sloni v objemu drugega.” Strah je v misli, ki bile so v soglasju z lepo podobo, ki je ljubezen. Večer se je počasi potaplajl in temni plašč noči je zagrnil na vse strani pregledno ravan.
Trepalnice so mu nalahno zdrsnile preko oči in začel se je predajati sanjarjenju. Iz daljave se je kakor dih rahlo približala deklica z dolgimi kostanjevimi lasni. Sklonila se je nadenj in mu z nežnimi poljubi obsula obraz. Ah! ko bi življenja ostalo tako nepremično, kakor ta trenutek!...
Mesečina je rahlo predrla skozi jesenove veje in obsijala njegov obraz. Odprl je oči in spoznal je, da se je prikazal samo sen sredi njegovega obupa, kakor fata norgana sredi puščave.
11
i
Eolina brdzeln zelen praproti,
piščalke•zvok, vrisk fantovski...
kot jata splašenih golobov,.
zidanice in vasi;
kje si moj rodni kraj,
kam vse hiti?
Kam, Kolpa, mi šumiš in tečeš, skakljaš prek brzic, se mirno zopet sredi polja viješ, v jezi majhni slap preliješ, kam se ti mudi?
Kje si moj rodni kraj, kam vse hiti?
Dom mo j , samoten se mi 2diš. Očeta ni, ne matere doma, kot tujec buljiš vame vprašujoč me: "Kaj se siliš?” Vse, od mene beži -kje si moj rodni kraj, kom vse hiti?
Kje si moj rodni kraj, poln pisane mladosti, in bridkosti, prezgodaj
mi seja/ne
na življenjsko pot, ki pelje proč od tebe.
Kje si moj rodni kraj?
Kam v»e—hlt-i', beži, hiti?
Stran lo
"Zares ima še korenjaškega očeta!"
Berkopec se je v zadregi nasmejal. Pohvala mu je dobro dela.
"Žal pa mi je, gospod Berkopec," je nadaljeval profesor, "da najin pogovor ne bo vseskozi tako prijeten. Pogovoriti se namreč morava o vaši hčerki,"
Pričela sta se pogovarjati. Pravzaprav je govoril samo profesor, Berkopec pa je poslušal. Smeh mu je izginil iz obraza, in čelo so mu prepregle mračne gube.
"In" je rekel nazadnje, "in kaj mislite vi, gospod profesor, o moji Milici?"
"Menim, da še ni vse izgubljeno, Vaše dekle je prav va času, ko se človek začne zavedati, zakaj je pravzaprav na svetu. Izkušen nož ste in znali si boste pomagatiVedite pa predvsem, da morate z otroki ravnati lepo. Neki naš preglovor pravi, da lepa beseda lepo mesto najde. Pozdravljeni, gospod Berkopec, in veliko sreče v vašem vzgojnem delu!"
In stari perL-p 'c je 7"~^n odtaval po stopnicah. Šele profesor Hladnik mu je prikazal MiVco tako, kakršna je pravzaprav bila.
In vendar mu ni nikoli zaupala svojih težav. Niti njemu ne, svo'-j emu .očetu. Bal se je tega, pred katerega ga je postavil profesor Hladnik. Milico naj zopet spravi na pravo pot. Da lepa beseda lepo mesto najde. "Pa naj bo po njegovem," je izdihnil, ko je zavil v mestne ulice.."Da, če bi bilo po mojem - ! ampak naj bo po njegovem! Dober moram biti z njo,"
Zavil je v trgovino in kupil za Milico plesne čeveljčke. Bela barva ji je zelo všeč. Želela si jih je. Naj bo, dober mora biti z njo. Zvečer je z majhnim zavojem pod pazduho stopil v hčerino sobo. Milica je pravkar sedela pri pisanju, Ni ji šlo izpod rok, matematika ji je že od nekdaj delala preglavice. "A, vi ste", je rekla, ne da bi okrenila glavo. Zmotila se je pri računu in začela znova.
Mati je vznemirjena stala prod vrati. Kaj se bo zgodilo? Sprva je bilo vse tiho, poten je pričel oče govoriti. V njegovem glasu je trepetala razdražena jeza. Nekajkrat je si.1: to udaril po mizi. Milica mu je nekaj odgovorila, toda oče jo je preglasil s kričanjem. Nato se je žv~n>staje lazpočil šipa. Mati se je zbala za hčer, toda Berkopec je že stopil iz s>be. "Štren!" je zarežal in zalepili-..-- jiu.tn . „L-do silo, da se je vsa hiša stresla.
Pod Miličinin okonon so ra. 1 os to 1 i oir ležali plesni čeveljčki, ki jih je oče kupil hčeri za darilo., Milica se jih ni upala pobrati. Stari Berkopec pa se j o vrnil Šale pozno v noč domov. -°il je pijan.
0Q r\
1.
Opojno dehti seno, v grmovju kresničke blestijo, in slavčki žvrgolijo.
2.
Poletje toplo zori, v duši spoznanje gori, spomini skelijo.
3.
Sanjala sem sladek sen o tvoji ljubezni opojni, o sreči pokojni.
4.
Ostal mi je samo spomin. Utrgal si rožo gredoč in vrgel jo proč.
PorUocIno
1.
Ali vidiš cvetje v mesečini? To je plamen mojih hrepenenj! Ali jaosiš v svoji duši sen, kaj so ti utonili že opomini?
2,
V mojem srcu znova se razcveta kakor roža rdeča sred' noči, ko pomladno jutro zadrhti od spominov daljnjih sem objeta.
3.
In na večer, ko zaprem oči, težak vonj narcis mi čas pričara, kaj mi mar resnica, kaj bila prevara. Srečna je ljubezen tistih dni.
n

'I H
O.
VOj
Naj lepša je domača vas, naj lepši njen je okras, naj lepša njena je lepota, naj lepša njena je golota.
Nazaj v rodno vas po svoj grem jaz okras, nazaj v rodni kraj, se vrnem kot nekdaj.
Zo L o j
Zakaj sem te našel, ah, biser, odkril?
Odprl, kaj se*, sprevidel? Raje v tančico spomina zavil,
bi školjko prekrasno -bil vedno bi slep, in vodno bi videl.
v tisti šoli, kamor si jo tako trdovratno rinil. Že takrat sem ti dejala, da se vse to ne bo dobro končalo.11
Gospodar je planil kvišku.
"Nehaj, Ana, prosim te!"je rekel in pričel razburjeno po kuhinji. Žena je molče pospravila ostanke večerje v škaf in se lotila pomivanja. "No, hvala bogu!" je rekla, ko je končala. "Dan je zopet mimo!" Ampak ta naša punca..."
Medtem je deklica, ležeč na svoji postelji, stiskala zobe. "Grd je ta svet! nihče me ne mara razumeti. Samo - Ciril..."
Ciril pa je bil daleč...
Milico je čakalo še mnogo dela, toda kljub najboljši volji se ga ni mogla lotiti. "Bo že kako", si je rekla, "nalogo lahko prepišen, ostalo pa sem bila že tako vprašana. Najbolje bo, da grem spat,"
Njekje v globini s' jo zapekle tri nezadostne. Očetu jih je prikrila.
Stari Berkopec je bil ne malo začuden, ko je prejel od Miličine-ga razrednika pismo, naj se zglasi pri njem. Čeprav je papir še tako obračal v rokah, ni mogel uganiti nič pravega. Cernu ga kliče? Je morda kaj slabega?"Z odličnim spoštovanjem" v mestu morajo Mti pa zares vljudni gospodje.
"V šolo me kličejo, "je rekel ženi/
"0, ježeš! kaj pa je spet?"
"EH, kaj pa jaz vem!" se je otepal mož. "Šel bom, pa amen.
Popraskal se je po plečih, s pražnje oblekel in se odpeljal v mesto.
Ko je stopil skozi ogromna vrata v gimnazijsko stavbo, ga je obšla
/. ij.L o--c neba. Bu ne Li X... -	. .blodil, ’.v pa ja toliko vrat in hod**
nikov! Dijaki so radovednoogledali starega moža z osivelimi brki p nod nosom, ki se j im je obotavljaje rribližal. Bili pa so zelo vljudni in so mu brž pokazali pot do pisarne.
"Oh, da!" je rekla mlada ženska, ki je sedela pri pisalnem stroju. "Profesorja Hladnika trenutno ni tukaj. Morali boste malce počakati. "
Odkazala mu je stol. Sedel je in ogledoval slike na staneh. Ho, poglej, na neki sliki je ves presenečen ugledal uniforme avstrijskih vojakov iz prve svetovne vojn :. Zdelo se mu je, da gleda samega sebe, kajti tudi sam je štirinajst mesecev prebil na ruski fronti.
Profesor Hladnik je prišel prej,kot je Berkopec pričakoval.
"A, vi ste torej Miličin oče!" je rekel, ko sta si podala roke.
;;	-i	*<	•. '*	v •	•
Stran 13
TRGOVSKO PODJETJE ZA PROMET Z GORIVI IN MAZIVI -PETROL NOVO MESTO ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ŽELI OBILO USPEHOV V PRIHODNJEM LETU
"Ur
Nekoč v davnih časih sveče so bile sedaj pa v vsaki hiši žarnice gore V vsaki drugi hiši radio igra, a skoraj stanovanja ni brez kuhalnika.
Kar v starih časih para je zdaj elektrika, vozila brez nje so stara, so boljš’ električna.
E L E K T R 0 NOVO MESTO UPRAVA
'	NOVO MESTO
želi vsem delovnim ljudem zdravo, veselo in uspehov polno Novo leto 1959.
RAVNATELJSTVO IN PROFESORSKI ZBOR NOVOMEŠKE GIMNAZIJE IZREKA VSEM DIJAKOM
- IN DIJAKINJAM NAŠEGA ZAVODA ISKRENE ČESTITKE IN ŽELI OBILO USPEHOV V PRI -HODNJEM LETU.
/Zsr /TsT/t/Ts
OKRAJNI IN OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOVO MESTO ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LE TO
OKRAJNI III OBČINSKI KOMITE L M S NOVO MESTO ČESTITA V.IM DELOVNIM MLADINCEM IN MLADINKAM OB NOV. 'h , ITT r:ELI ŠE'VEČ USPEHOV V PRIHODNJEM L..TU
N A S V -1 D E N J E NA AVTOCESTI