Sveta božična noč. (Spisal Ifsn EavaDski). Nebo je bilo prepreženo z oblaki in mrzel sever pihal je čez okolico ter se igral z majhnimi snežinkami, ki so padale polagoma na zemljo. N06 je razgrinjala svoja krila eez mesto, in mestni hlapci vžigali so luei po nlioah. Nebroj luči je razsvctljevalo hiše. Staro in mlado bilo je v toplih liišali in se razveseliovalo okrog okrašenih božičnih drevesec in božičnih jaslic. Vse se je veselilo svete božiftne no6i, in 155 tisočerih src kipeli* je molitev proti nebu: ..Cast Bogu na višavah in mir ljudem na vesolni zemiji!" Ali je bilo res vse veselo? Ne. Neusmiljena žeua, žalost, ni imela niti nocoj pofiitka. Poglejrao v Dravsko nlico štev. 27 v podstrešno sobico. Že oprava. je prifiala, da morajo biti prebivalci nbogi, in da je tukaj nastanjena beda in žalost. V majhno pečko polagala je deldica drva, katera je kupila za zadnje vinarje. Bila jje lepa devojka. in solze v očeli delale so jo še bolj dražestno. V majhni postelji ložai & lantifi, star kalca štiri leta, in na obrazu se mu je videlo, da ga tlači bolezen. ,,Milica, ali prklejo kmaJu mama ?" vpraša z rahlim glasom sestro. ,,Ce boš priden, Franček", kmalu;" mu ta odgovori, nasloni se na posteljo in zaihti. .,Kaj ne, da prinesejo okinčano smreko, jaslice in tmli darilo?! Tucli štrukle nam spečejo, k'.aj ne?" ,,Da, da!" inu odgovori Milica in neštevilo solz uderese jcj po lepcm iiou. ,,Revf-ek ne boš jih videl nikrlar." ,,Oh kako je b.ilo lani in kako pa je seclaj!" vzdihne deklica in se zamisli v prijetne nrejšnje ftase. V sosednjem mestu v Gosposki ulici imeli so ujeni stariši trgovino v lastni hiŠi, ki je dobro uspevala. Pa ker je bila trgovina narodna, začeli ,so delati neinški in rieniškutarski trgovci konkurenco ter s tem prizadjali narodni obitelji mnogo škode. Pa, to bi ne bilo veliko, ko bi se oče ne zapletel v veliko pravdo, ki se je vlekia že več let. Edini, ki je svaril očeta pred to pravdo, bil je Ferdinand Potočnik, sin mirodiiega trgovca / manufakturnim blagom. Ferdinand in Milica sta sc kaj rada vidola, in po mestu se je govorilo, da bosta kmalu najbolj krasen par, kar krio pomni. Ni čuda, da so se za Milico ozirale marsikatere oči, pa ona se za to ni zmonila. Bilo je nekoga lopega iutra. Milica je imela ravno neke opravke v pisarni, ko nekdo potrka. ,,Notri," reče s prijetno donečirn glasom. Vstopi Ferdinand. Bil je videti pobit, a vendar veselo re6e: ,.Bog te živi, Milica!" ,,In tudi tebe, Ferdinand! Držiš pa se ravno tako, kakor bi sam jesili pil in snedel kisle kuniare;" sc ppšali dekle. ..Milica, lo je vse zaradi tebe. Par dni še, in imel l)om ,,sabljico prepasano in j)uškico nabasano" ter lom šel nad Turke ž n.jo." ..Beži, beži! Misliš da ti bom verjela?!" ..Poglej!" roce Ferdinand ter jej da listek v roke. Milica ostrmi. Na l:stku je bilo pisano, da mora biti v dveh dneh v Trstu, ,,Ali mi ostaneš zvesta, Milica?" ,,Do groba; in ti meni?" ,,Tudi! — To prisegam. Drugi dan spremljala je Milica Ferdinajula na kolodvor, in marsikatero oko ju je zavidljivo gledalo. Na prsih imel je Ferdinand lep Sopek iz rož in rožmarina, ki mu ga je Milica pripela v slovo. Na kolodvoru stisnila sta si roke, in iz prsi izvil se jima je vzdih: »Znabiti se vidiva zadnjikrat." Vlak prihiti in se ustavi. ,,Z Bogom!" ref.e Ferdinancl. ,,Z Bogora!" mii cdgovori Milica. Minevali so dnovi. Milica je dobivala redno pisma iz bojišea. Pisal jej je vedno Ferdinand, kako mu je šlo in da so mu sovražne krogle zmiraj prizanesle. Bil je povzdignjen za nadporoftnika. Milica mu je redno odgovarjala. Pa naenkrat so pisma zaostala in s straliom je pričakovala Milica žalostne vesti. Minil je oel mesec. Miliein oče je dobil pismo, da bo v glavnem mes>tu sklepcna obravnava. Z velikim strahom se je odpeljal. Zvefier po obravnavi sta ga čakali Milica in mati, pa z vlakom, s katerim je menil priti, ga m bilo, in tudi 7, drugim ne. Drugo jutro prido ]iismo na Milico. Bilo Je iz Bosne. Zapečateno je bilo s črnim pefiatom. Milica ga s strahom odpro in liitro preleii z očmi vrstice. Prebledi; pismo jej pade iz rok. V pismu je stalo zapisano. ,,Pi*e'draga prijateljica! V kratkih besedah, zaradi pomanjkanja Casa Vam naziianim žalostno vest, da je zadela krogla Ferdinanda pri naskoku na Travnik. Zgrudil se je ravno poleg mene na tla. Ali jo obležal nezavesten ali mrtev, ne znam. Izrekam sožalje! rozdravljam Vas in domafie! Ivan P . . ., kadet." Ko se Milica vz(iramiv ni vedela, ali se jej je sanjalo, ali jo bila resnica. Šele, ko je še enkrat prelirala pismo, vedela je. da laiso bile sanje. Nasloni se na mizico in joka kakor mali otrok, Ko se nekoliko izjokn, gre v pisarno. Pri mizi je sedela mati in ihtela. Milica zatre žaiost in se dela, kakor bi se nič no zgodilo. Skoči k maleri in vpraša za vzrok žalosti. Ta jej da pismo. V njčm je bilo zapisano: ,,Uraga žena in otroka! Izgubljeni smo. Pravdo sem izgubil in konkurz je neizogiben. Ne kolnitc me, temveč niolito za mene! Nesvoeni mnž, oziroma očo." Vsak si I;ihki) iiiisli, da je tudi ta drugi udarec liudo zadel Milioo, pa vendar je se tolažila mater. Pa Icjer gre dvakrat, prido Indi v tretjič, pravi pregovor. In ta se je tukaj nresnifiil. Nokclo potrka na vrata. Milica in mati ai obrišete solze in rahel glas: ,,-no- ter!" se sliši. V pisarno vstopi poštni pot in prir.ese brzojav. Pokloni se in zopet odide. Bilo je zapisano: »Danes zjutraj ob 7. uri se je trgovec Franc B . . . ustrelil. Revežii se je zraešalo vslecl izgnbljone pravde.' Truplo leži v mrtvašnici." Ko mati sliši te besede, pade raz stol na tla, Miliea pa bolestno zakriči. Uslužbenci, ki so slifiali ta klic, prihite in spiavijo ženo v postelj. Že drugi dan je bila trgovina zapečaiena in eez mesec dni s hit-o vred prodana. Materi je ostala le majhna svota denarjR. Preselila se je v sose'nje mesto in vzela v najem eno podstrešno sobo. Mater je ta udarec tako zadel, da je nevarno zbolela. Hf-er^a jej je skrbno stregla. Približeval se je sveti večer, a mati ga ni uSakala, nmrla je dva dni prej. Kdo more popisati žalost hčerke ob tem udarcu. Pa močno srce vse prenese. Edina tolažba bil jej je lletni bratec Francek. Pa tudi ta je bil bolan. Njomn se je vedno dozdevalo, da se mati še povrne. Zadnje denarje je izdala za pogreb, zdravila za Franfeka in drva, da bi na sam sveti večer ne zmrzovala. In knj pa sedaj? ..Milica!" reee Franček' s slabim glasom. Deklica se predrami. ,,Ka,j je Franček?" reee .bolestno. .,Lačon sem." ,.Le potrpi;" reče Milica in si misli, kako bi mogla kupiti kaj lirane, kajti tudi ona razen skorjico kruha ni zavžila ničesar ta dan; Imela je dragooono zlato uro, spomin na očeta. Na to se spomni. Pa da bi prodala zadnji spomin, zdelo se jej je straSno. Slišnla je o nekem trgovcu, k'.i je rad pomagal siromakom v sili. Temu jo sklenila zastaviti to uro, in 5e se jej posreči dobiti kjc kako službo, jptakojreši. ..Tilio bodi Franček ta ?as, jaz sama grem kaj kupit," reče, se zavijo v plaše in odhiti po ulicah proti omenjeni trgovini. Ljudjo so zvedavo gledali za njo in ugibali, zakaj še liodi ta krasotica v tako mrzlem večeru na ulici. Trgovcu je j/oiožila svojo bol in mu ponudila uro v zastavo. Trgoveo jo je motril nckaj 5asa, potem pa dejal z ralilim glasom: ,,Le lirani si to uro, jaz ti drugafio zaupam. Poznam te, da si poštena gospioa, in za potrebo ti posodim to malenkost: Odpre listnico ter jej izroei petdesetak. Po novem letu potrebujem eno prodajalko in takrat si mi dobro dosla. Da jej So božicino drevesce, jaslice in raznih okraskov ter ]ej voSči vesel Božič. S solznimi očini se mu je Milioa zahvalila, nakupila potiebnih rofi ter odliitela proti domu. Trgoveo je bil nekdaj kot uslužbenec pri njenem očetu, kateri mu je mnogo dobrega storil. Pa tega blagi mož ni hotel razodeti. Prišedši domov, skuhala je Milica kave, lcaiero ,je FranSek veselo zavzil. Na njegovo veliko vcsolje postavila je božično drevo in jaslice. ,,Kje pa so mati, bi se oni tudi veselili?" vpraša Franček. ,,Oni so daleč, dalefi. Ce boš priden, pridos onkrat k njim." Sera od oerkve so zasliši srebrn glas zvor.ov, Milica poklekne in vruča moliiev kipi iz njenega sr- ca proti nebu. Franček pa med tem sladko zaspi. Dolgo je Še molila, predno se je vlegla v posteljo ter je tudi ona mirno zaspala. .Napočilo je mrzlo jutro svetega dne. Verniki so hiteli po mestnih ulicah v cerkev. Mirao njih je hitel mlad častnik. Na trgu jjo je mahnil proti Dravski ulici, PriŠedsi do Štev, 24, vpraga neko osebo, 6e stanuje Milioa B . . . v tem poslop]u. ,.Da, v podstresni sobi," mu ta odeovori. Urnih korakov preletel je častnik stopnice in stal je pred vrati. Polrka na rahlo — nič — močneje — zopet nobenega glasu. Zato kar odpre vrata in vstopi v sobico. Vshajajoče solnce svetilo je ravno skozi okno v sobico, da je bilo videti zelo velifiastno. Obraza Frančeka in Milice svetila sta se od solnca, da častnik ni vedel, ali gleda zemeljska bitja ali pa angelca. Srce mu začne burno utripati in kri se mu urno pretaka po žilah. Stopi bliže k postelji, nagnese nad dekličin obraz m rahlo zakliče: ,,Milica!" Milica se predrami in njena modra oeesa ozreta se v častnikov obraz. ,,Milica, ali me ne poznaš?" ,,Ferdinand ti! Ali res, ali se mi blede?" ,,'Jaz še živ in pravi pred teboj." Milica in Ferdinand se objameta in solze veselja jima teko po licu. ,,Pa sem izvedela. da te je ubila krogla?" ,,Je me, pa sem zopet ocl srarti vstal. Ko smo oblegali mesto Travnik, podrla me je krogla, da sem nezavesten obležal. Sele v bolnišnici sem se zavedel. Prvo pismo, ki sem ga mogel pisati, pisal sem tebi. Pa nazaj dobim odgovor, da si izginila z materjo in bratom, da nihfie ni vedel kam. Ko sem prišel domov, poizvedoval sem za teboj. Pa vse zastonj. Včeraj sem bral v dnevniku: ,,V mestu M . . . umrla je Marija B . . ., zapušea odraslo heerko in 41etnega sin5ka v. veliki revi. — Nisem si raogel drugače misliti, kakor da ste to vi, in zarana danes peljal sem se z brzovlakoni sem, da vaju potolažim in rešim velike bede." Tudi Milica je pripovedovala dogodke, ki pa so nam že znani. Ferdinandu so igrale solze sočutja y očeh. . Mimile so hitio ure, in zvon, mestne cerkve jih je opozoril, da ,je čas k' sv. ma§i. Ferdinand in Milica hitela sta v cerkev, da se zahvalita Bogu za izkazane jima milosti. Minulo je par mesecev. Po mestu P . . . peljale so se okinčane kočije s svati, peljala sta se Ferdinand in Milica k poroki. Veselje bralo se je svatom iz obrazov. Posebno vesel bil je starešina, miličin dobrotnik, trgovec iz mesta M . . . Ferdinand prevzel ie trgovino in Milica mu je izvrstna gospodinja. Franceta sta dala v šolo in je sedaj imeniten gospod.